Leto 1904.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 24. avgusta 1904.
Vsebina: Št. 91. Dopustilnica za lokalno železnico od Opave v Gradec.
ni.
Dopustilnica z dne 13. avgusta 1904.1.
za lokalno železnico od Opave v Gradec.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo in- pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ koncesijonarka na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. •
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi mestni občini Opava po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Opava c. kr. priv. cesar Ferdinandove severne železnice, eventualno souporabljaje delen kos proge Opava — Beniš tč železnične družbe v Gradec:
Ako se ne bi izpolnila zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarki tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa koncesijonarka v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
§ 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnili določilih, toliko,
(Slovciiltjch.)
59
kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in glede tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministrstvo za železnice.
§ 5.
Koncesijonarki se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarke.
Koncesijonarki se priznava pravica, izdati pred-stvene delnice, katere glede obrestovanja in raz-dolžbe imajo predstvo pred osnovnimi delnicami, do zneska, ki ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki gre predstvenim delnicam, predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi doplačil iz donosov poznejših let, se ne sme odmeriti više kot s štirimi odstotki.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se reš uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil, ter za dotacijo glavnične reserve, katero določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in predstvenih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ 6.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi
oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožništvo, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore.
Koncesijonarka je dolžna pristopiti k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje pristopiti k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijo-narko moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake, vrste, ki se izdadö še-le po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijo-narko veljavnost tedaj, kadar se ji priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima koncesijonarka samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 7.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§ 8.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, termine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 9.
Koncesijonarka nima pravice oddajati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen če državna uprava to izrečno dovoli.
Državni upravi se pridržuje pravica, prevzeti obrat dopuščene železnice in ga v potem še ostali dopustilni dobi voditi na račun koncesijonarke zlasti v slučaju, če bi dobila direktno stično zvezo s kako železnico, ki jo vsak čas obratuje država.
V	tem primeru mora koncesijonarka stroške, ki so res nastali vsled tega obratovanja, eventualno katere je poprečno določiti, povrniti državni upravi.
V	ostalem je načine, kako je voditi ta obrat, uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene s konce-sijonarko.
§ 10.
Koncesijonarka je dolžna ako sama obratuje dopuščeno železnico, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi zaveznostmi za kocesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo v onemoglosti in starosti je izvesti tako, da naj koncesijonarka ali podjetje, ki stopi na njeno mesto, definitivne uslužbence tisti dan, ko so definitivno nastavljeni, izmed ostalih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo lokomotivovodnikov, kurivcev, izprevodnikov, čuvajev ali postajnih služabnikov, pri ustrezni uporabi najpozneje po dovršenih treh službenih letih zglasi pri pokojninski družbi zaveze avstrijskih železnic, oziroma pri lastni pokojninski blagajnici.
§ H.
Koncesijonarka ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. de-
cembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsak-čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§ 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v § 1, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni rentni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih doneskov.
3.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesijonarki kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Ko bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos, brez pribitka, navedenega v odstavku 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo z odobrilom
državne uprave vzprejetih zajmov, prištevši tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške glavnice ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dd država za odkup železnice, v tem, da država izplačuje spredaj navedeno letnino v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarki rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
5.	Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarki, plačati glavnico, ki je enaka računaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskon-tovani glavnični vrednosti tega plačila — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država,izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 5, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo še z nepoplačanimi ostanki z odo-brilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in bla-gajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last kon-cesijonarke, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in
drugi imovinski predmeti, ki naj bodisi kakor
pritiklina železniškega podjetja, bodisi v za-
ložbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 5), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
9.	Koncesijonarka je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarka ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarke in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
10.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) vknjiži državno lastninsko pravico na vseli nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarka je dolžna, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njegove strani.
§ 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezo.lplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlač-nice, ki so last koncesijonarke, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve v obsegu, povedanem v g 12, odstavku 6.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§ 12), obdrži koncesijonarka last pričuv-nega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imela po obračunih erjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katera si je koncesijonarka sezidala ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§ 14.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati. da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarke, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogcdbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, kj ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstoj-ništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, do-pustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi takoj odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in ki veže družbo.
§ 15.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittck s. r.
(Slovonlsoh.)
60