2 5 -05- 1999 Domoznanski oddelek 35 VESTI iz vasi 1999 352(497.4X061 ) SNICA,- S Mft mgm ■, ■ r v.. VIGREDNO VESELJE -ŽIVLJENJE V tretjem razredu gimnazije mi je prišlo v roke nekaj starogrške literature. Pri mojih 18 letih me je pritegnila bajeslovna zgodba o Orfeju in Evridiki. Bila sta mlada, brezmejno sta se ljubila. A je usoda hotela, daje Evridiko ugriznila kača. Smrt je v trenutku uničila njuno srečo in podrla njune upe. Orfej se je s plunko v roki odpravil v podzemlje. Tako čudovito je pel in ubiral na strune, da so strmeli vsi tamkajšnji prebivalci. Omehčal je celo srce mrkega kralja Plutona in bele kraljice Persefone. Vrnila sta mu ljubljeno ženo in dovolila, da jo odvede nazaj na zemljo. Pred njo naj hodi in naj se ne ozira nazaj, dokler ne prestopita meje obeh svetov. Neslišno sta drug za drugim stopala proti izhodu. Orfej se je zbal, da ga ni morda Evridika v mračnem prostoru zgrešila. Pozabil je na naročilo in se za trenutek ozrl nazaj. Še en hrepeneč pogled - in ljubljena žena je utonila v mrak. Ta zgodba nam govori o človeških predstavah podzemnega sveta. O veličini ljubezni, o skrivnostni moči glasbe in še o čem. Njeno osnovno sporočilo pa je: iz smrti ni vrnitve. Vsa prizadevanja ljudi, da bi mrtve priklicali nazaj v življenje, so zaman. Staro poganstvo in sodobna nevera (materialistična ideologija) sta v tem pogledu enako zapisana brezupu. Smisel življenja se utaplja v nesmislu smrti. O Orfeju beremo dalje, da je ponovno skušal priti v podzemlje. Ko mu to ni uspelo, se je odpravil v gore ter tam zverjadi in vetrovom tožil svoje gorje. Krščanstvo s praznikom velike noči pripoveduje sebi in svetu drugačno zgodbo. Ne zgodbe brezupa in nesmisla, temveč zgodbo veselja in življenja. Naj Orfej toži o svoji nesreči zverem in vetrovom - kristjani že skoraj dvajset stoletij pojemo hosana in vzklikamo aleluja. Kristus, ki vanj verujemo, nam ne obljublja, da nas bo po smrti poklical nazaj v pozemno življenje - kaj neki naj bi tu počeli? Obljublja pa, da bo naša hrepenenja izpolnil po smrti v večnosti. Obudil nas bo v deležnost svojega poveličanja. Nagradil bo našo vero, izpolnil naše upe, poplačal našo zvestobo. Našo žalost bo spremenil v veselje in tega veselja nam nikdar ne bo mogel nihče vzeti. Dekan Emil Drev VOŠČILO OB PRAZNIKU Velikonočni prazniki naj Vas povežejo v skupnem veselju in družinski sreči. Želimo doživeto in poglobljeno praznovanje velike noči. Župan SlavkomVisenjak in občinski svet VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Kirič, Tatjana Mohorko, Tatija Maroh in Stanislav Golc. Fotografije: Tatjana Mohorko, Foto Laura Oblikovanje: VF.JCA Tisk: MA TISK, (Ld. Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54,, 2272 Gorišnica Telefon: (062) 708-062 Po mnenju Urada vlade R Slovenije se občinsko glasilo VESTI IZ VASI šteje med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Glasilo občine Gorišnica VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1509. ODBORI IN KOMISIJE I. Odbor za družbene dejavnosti 1. Jožef Klinc, Cirkulane 39 predsednik 2. Miroslav Šoba, Cirkulane 53 3. Slavica Cvitanič, Gorišnica 62 4. Zlatko Sok, Moškanjci 86/a 5. Stanislav Vojsk, Zagojiči 14/e 6. Vekoslav Čagran, Tibolci 22 Komisija za vzgojo, šolstvo in šport 1. Miroslav Šoba, Cirkulane 53 predsednik 2. Elizabeta Korenjak, Meje 18/b 3. Ivan Hemetek, Cirkulane 1 4. Andrej Horvat, Gorišnica 95 5. Marta Tuš, Zagojiči 15 Komisija za kulturo 1. Slavica Cvitanič, Gorišnica 62 predsednica 2. Davorin Zorli, Gorišnica 80 3. Mirko Lesjak, Cirkulane 68/a 4. Vili Horvat, Gorišnica 21 5. Milan Črnivec, Cirkulane 44/a 6. vodja PD Gorišnica 7. vodja PD Cirkulane Komisija za zdravstvo in socialno varnost 1. Zlatko Sok, Moškanjci 86/a predsednik 2. Igor Horvat, Zagojiči 23/a 3. Tilčka Šuman, Gorišnica 172 4. Žalika Obran, Moškanjci 2/b 5. Ida Emeršič, Gradišča 79 Komisija za požarno varnost, pomoč in CZ 1. Stanislav Vojsk, Zagojiči 14/e -predsednik 2. Stanko Rižnar, Formin 31/a 3. Milorad Zrnič, Formin 39/a 4. Marija Šoba, Cirkulane 53 5. Janez Ambrož, Mala vas 4 Na sejo so vabljeni predsednik GZ, poveljnik GZ in poveljnik štaba CZ. Komisija za pogrebne zadeve Gorišnica 1. Vekoslav Čagran, Tibolci 22 predsednik 2. Marija Arnejčič, Gorišnica 37 3. Franc Ivanuš, Cunkovci 2/a 4. Janko Bezjak, Gajevci 17/b 5. Jožef Bezjak, Mala vas 34/a Komisija za pogrebne zadeve Cirkulane 1. Jožef Klinc, Cirkulane 39 predsednik 2. Marija Šoba, Cirkulane 53 3. Franc Korenjak, Meje 18/b 4. Ruža Brlek, Brezovec 11/č 5. Majda Jurgec, Medribnik 22 II. Odbor za premoženje 1. Vekoslav Čagran, Tibolci 22 predsednik 2. Miroslav Šoba, Cirkulane 53 3. Stanko Rižnar, Formin 31/a 4. Franc Bezjak, Formin 26/a 5. Vida Kozel, Gorišnica 118/a m. Odbor za finance 1. Slavko Rižnar, Gajevci 16/a predsednik 2. Janko Ivanuš, Formin 20/a 3. Stanko Dernikovič, Cirkulane 48 4. Janko Šuman, Gorišnica 172 5. Marija Žuran, Cirkulane 32 IV. Odbor vaških skupnosti 1. Stanislav Vojsk, Zagojiči 14/e predsednik na strani Gorišnice 2. Jožef Klinc, Cirkulane 39 predsednik na strani Cirkulan 3. Davorin Kelenc, Zamušani 54/b predsednik odbora za plan in razvoj 4. na sejo vabljeni predsedniki vaških odborov Komisija za aktivnosti na gradu Bori 1. Andrej Horvat, Gorišnica 95 predsednik 2. Jernej Golc, Pristava 21/a 3. Branko Zupanič, Gorišnica 51 Komisije za priznanja in odlikovanja 1. Slavica Cvitanič, Gorišnica 62 predsednica 2. Jožef Klinc, Cirkulane 39 3. Elizabeta Korenjak, Meje 18/b 4. Vili Horvat, Gorišnica 21 5. Franc Skuhala, Zamušani 53/b Komisija za elementarne nesreče 1. Stanislav Rižnar, Formin 31/a -predsednik 2. Anton Žumbar; Pohorje, 13/a 3. Marko Šterbal, Gorišnica 92 4. Marjan Zebec, Veliki Vrh 92 5. Franc Prelog, Cirkulane 51 V. Odbor za plan in razvoj 1. Davorin Kelenc, Zamušani 54/b predsednik 2. Stanislav Vojsk, Zagojiči 14/e 3. Vekoslav Čagran, Tibolci 22 4. Marjan Zebec, Veliki Vrh 92 5. Ruža Brlek, Brezovec 11/č VI. Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo 1. Jožef Kokot, Moškanjci 45/a predsednik 2. Zvonko Arnečič, Gradišča 116/b 3. Stanko Dernikovič, Cirkulane 48 4. Ivan Pintarič, Zamušani 76 5. Jože Petrovič, Gradišča 84 Komisija za obrt in podjetništvo 1. Jožef Kokot, Moškanjci 45/a predsednik 2. Janko Ivanuš, Formin 20/a 3. Slavko Rižnar, Gajevci 16/a 4. Alojz Žiher, Zamušani 36/a 5. Branko Majhen, Gradišča 21 Komisija za turizem 1. Stanko Dernikovič, Cirkulane 48 predsednik 2. Smiljana Horvat, Gorišnica 141/c 3. Daniel Polajžer, Cirkulane 53/a 4. Bojan Vojsk, Zagojiči 6 5. Stanislav Golc, Pristava 21/a 6. vabljena predsednika turističnega društva Komisija za kmetijstvo 1. Zvonko Arnečič, Gradišča 116/b predsednik 2. Ivan Pintarič, Zamušani 76 3. Terezija Krajnc, Gajevci 28/a 4. Radko Firbas, Moškanjci 9 5. Alojz Žuran, Formin 64 6. Jožef Rožmarin, Muretinci 2 7. Boris Emeršič, Gradišča 79 NADZORNI ODBOR 1. Ivica Orešek, Tibolci 50/a 2. Jožica Kokot, Moškanjci 45/c 3. Marija Žiher, Zamušani 36/a 4. Ivan Obran, Moškanjci 65 5. Marija Lesjak, Mali Okič 20 6. Danica Ranfi, Paradiž 10/b 7. Miran Klinc, Gorišnica 45 Komisija za vloge in pritožbe 1. Igor Horvat, Zagojiči 23/a -predsednik 2. Janko Ivanuš, Formin 20/a 3. Stanko Denikovič, Cirkulane 48 SEJEM ALPE ADRIA -LJUBLJANA 1999 okviru usposabljanja v javnih delih smo se udeleženci programa Informacijski sistem podjetništva in turizma pod mentorstvom L RA HALO, d.o.o., iz Pristave in izvajalci RZZ, BSC iz Kranja, občin Gorišnica, Zavrč, Videm in Majšperk udeležili sejma ALPE ADRIA na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je potekal od 8. do 14. marca letos. Nastopili smo v sredo, 10. marca, in v hali B na prostoru 28 (velikost prostora: 3x3 m) predstavili krajinsko ponudbo občin Gorišnica, Zavrč, Videm, Majšperk in Ormož. Na nastop na sejmu smo s pomočjo LRA HALO in predavateljev, ki so nam z nasveti na izobraževanjih in delavnicah predstavili smisel sejma in nastop na njem, skrbno pripravili in vzorno predstavili naše kraje. Pestra ponudba naših krajev je mogoče na prvi pogled težko predstavljiva na takšnem prostoru, vendar vsi skupaj sestavljajo pestro in zanimivo celoto: - občina Gorišnica, skozi katero vodita haloška planinska pot in vinska turistična cesta, ki nas v času trgatve ob zvokih klopotca popelje mimo številnih gostiln in turističnih kmetij s kvalitetnim vinom; - občina Zavrč, kjer vinorodne Haloze dosegajo najsevernejšo točko in se zraven naravnih lepot lahko pohvali tudi s kulturnozgodovinskimi znamenitostmi; - občina Videm kot novo nastala občina, ki se ponaša z bogato kulturnozgodovinsko dediščino; - občina Majšperk, občina vinogradniških in gozdnih Haloz, kjer je možno spoznati naravne, narodopisne in kulturnozgodovinske znamenitosti; - občina Ormož, skozi katero vas lahko pot vodi po vinskih cestah, kjer srečujete prijazne ljudi, ki vam z lepimi besedami opišejo lepote svojih krajev. Posebno pozornost smo posvetili turističnim paketom, ki smo jih predstavili na sejemskem prostoru in forumu. Razdelili smo jih v nočitve, avtobusne izlete (pol-, eno- in večdnevne) in transverzale (vinsko-turistična cesta planinske poti, pohodniške poti). Na forumu je potekala predstavitev krajinske turistične ponudbe Slovenije, kjer smo udeleženci javnih del v programu Informacijski sistem podjetništva in turizma s področij Haloz, Notranjske s Krasom, Podravja, Pomurja in Posavja primerjali svoje naloge. Naši mentorji pa so predstavili delo informacijskih pisarn in udeležencev javnih del. Informacijska pisarna Bori ZDRAVSTVO V OBČINI GORIŠNICA ravimo, da je smeh pol zdravja. Kaj pa, ko smeh ne pomaga več in je treba k zdravniku? V občini Gorišnica delujeta dve zdravstveni postaji, v njih pa sta dve ambulanti. Tako je zagotovljeno nudenje osnovnih zdravstvenih storitev na področju splošne medicine in zobozdravstva. V gorišniškem zdravstvenem domu ima v pritličju ambulanto Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj. Za več kot 2.600 pacientov od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30 /razen srede, ko je ordinacijski čas med 13.30 in 20.30) skrbita zdravnica dr. Darja Pri-božič in sestra Anica Zajšek. Poleg tega da je stavba, ki je v postopku delitvene bilance, potrebna obnovitve, bi bilo najprej treba zamenjati okna , ki ne tes- nijo in tako ogrožajo zdravje zdravnice. Če pa zboli zdravnica ... V zgornjem nadstropju si je zo-bozdravniško ordinacijo uredil dr. Zlatko Sok, ki nudi zobozdravniške storitve za otroke in odrasle kot koncesionar. V pomoč pri delu mu je sestra Milica Kolednik. Na področju osnovnošolskega zobozdravstva deluje kot preventivni šolski dispanzer, kar je velika prednost, saj otroci obiskujejo domačega zobozdravnika. V aprilu bo organizirana šolska delavnica LUMPIJI IN CAPIJI, na kateri bodo sodelovali otroci, starši in zobozdravnik. Namen akcije je delovati preventivno in poučno. Delovni čas ordinacije je v torek, četrtek in petek od 7.30 naprej, ob ponedeljkih in sredah pa od 12.ure naprej. Za svoje paciente ima dežurstvo organizirano tudi ob sobotah po posebnem razporedu . Nemara ne bo odveč še nasvet, kako premagati strah pred zobozdravnikom. "Zaupanje pacienta se pridobi s pogovorom, ki je obvezna sestavina premagovanja strahu pred zobozdravnikom, " pravi dr. Zlatko Sok. V Cirkulanah je zdravstveni dom v lasti občine. V njem delujeta ambulanta splošne medicine, ki jo kot konce-sionarka upravlja dr. Mila Saftič, in zobozdravnika ambulanta, ki jo vodi Željka Bartolič-Martinez. Sestri v omenjenih ambulantah sta Slavica Kolarič in Danica Prelog. ZD Gorišnica: dr. Darja Pribožič in sestra Anica Zajšek Sedanja pomanjkljivost v cirku-lanskem zdravstvenem domu je nepopoln program, saj dr. Mila Saftič pokriva tudi področje sosednje občine Zavrč v tamkajšnji ambulanti, to pa bo z novo zdravstveno mrežo, ki bo zagotavljala popoln program, odpravljeno. PK Fotografije: levo zgoraj: Mila Saftič, dr. med., (levo) in medicinska sestra Slavica Kolarič levo sredina: Za polaganje električnega kabla so veliko lopat zasadili mladinci s prostovoljnim delom! levo spodaj: Tako pa ležijo danes 20 LET LUČI V VASI GORIŠNICA 'V") aprilu mineva 20 let, odkar smo V se vaščani Gorišnice s takratnimi člani vaškega odbora odločili za gradnjo javne cestne razsvetljave. Prvotni načrt je predvideval postavitev dvanajstih svetilk v samem centru Gorišnice. Na prvi seji vaškega odbora smo bili seznanjeni od takratnega tajnika KS Gorinica, da sredstva, ki so predvidena za delo vaškega odbora, še zdaleč ne zadostujejo za postavitev teh luči. Toda že na dmgi seji vaškega odbora, ki je bila 2. aprila 1979 v prostorih gasilskega doma, smo po dolgotrajni in burni razpravi pod drugo točko dnevnega reda sprejeli sklep, da gremo v akcijo s prostovoljnim delom in zbiranjem sredstev za nabavo kande-labrskih luči za center vasi Gorišnica. Sledile so posamezne zadolžitve, kar je še danes razvidno z zapisnika te seje. Naj omenim, da je zbiranje sredstev v celoti uspelo, saj so nakup omogočili: Mercator, KBM, Zdravstveni dom, PGD Gorišnica, Pošta Ptuj, Stanovanjsko podjetje Ptuj, KZ Ptuj, Župnijski urad Gorišnica in KS Gorišnica. Tudi večji del materiala so prispevala podjetja in posamezniki. Večino zemeljskih del je bilo opravljenih ročno, kar je bilo prostovoljno delo mladincev za simbolično dotacijo nogometnemu društvu Gorišnica. Zraven takratnih članov vaškega odbora se je prostovoljnega pihala. Predsednik VO Gorišnica pred 20 leti: Peter Zmazek Fotografije: levo zgoraj: Zasebna zobozdravstvena ordinacija dr. Zlatka Soka levo sredina: Zobozdravstvena ordinacija v ZD Cirkulane NOV VEČNAMENSKI OBJEKT V CUNKOVCIH Cunkovcih, najmanjšem naselju V v občini Gorišnica (šteje le 24 hiš), raste večnamenski objekt, ki bo s prostorom zadovoljeval potrebe športnega društva in vaškega odbora. Milan Šegula, predsednik gradbenega odbora, je povedal, da sta bili dve tretjini potrebnega denarja zbrani s pomočjo sponzorjev, tretjina pa z lastnimi sredstvi in občinskim samoprispevkom. ŠD Cunkovci je že ustanovljeno kot pravna oseba, sicer pa bodo nov objekt odprli 26. junija, ob državnem prazniku. Delo na objektu je v času našega obiska opravljal proizvajalec hiš in mizar Franc Kuharič. Tehnologija gradnje 60 kvadratnih metrov velikega objekta je najsodobnejša, saj gre za bio hišo s protipožarno zaščito. PK (neplačanega) dela udeležilo tudi precejšnje število vaščank in vaščanov naše vasi. Tako je bilo namesto prvotno načrtovanih 12 luči postavljenih 38. Ob pogledu na takrat tako pomembno pridobitev za center vasi Gorišnica, danes pomembne občine, se sprašujem, ali je videz teh luči sploh lahko še ponos kraja, predvsem pa v čast delu in naporom, ki so bili vloženi pred 20 leti. Prav bi bilo, da se jih vsaj sedaj, po tolikem času, nekdo spomni in jim vrne vsaj približno takšne videz, kot so ga imele takrat, ko so nam prvič zasvetile. To je bilo na predvečer 1. maja 1979 ob postavitvi majskega drevesa (takrat zadnjič v Gorišnici) in ob kresovanju, kjer je igrala tudi godba na DRUŠTVO GOSPODINJ OBČINE GORIŠNICA ospodinje občine Gorišnica že tri /-7Tleta dobro sodelujemo in 17. marca letos smo imele že tretje občinsko srečanje, ob tem pa tudi ustanovni občni zbor društva gospodinj. Da bi bilo delo v društvu uspešnejše, smo se tudi odločile, da društvo uradno registriramo in si s tem pridobimo več zaupanja v družbi. Naš namen ni samo priprava kuharskih tečajev, temveč si gospodinje želimo, da bi bilo naše delo bolje ovrednotino. Prizadevamo si, da bi družba spoznala, kako obremenjena je danes žena - žena, ki dela na njivi ali v službi, dobiva za svoje delo manjši zaslužek kot njen partner, če pa k temu dodamo še gospodinjsko delo doma, potem je to že velika obremenjenost naše gospodinje. Res je, da je družba danes preobremenjeno mater (tudi zaradi deljenega delovnega časa) odtrgala od družine, pa vendar ji je to malo. In prav tega se v novoustanovljenem društvu ženske še kako zavedamo. Naše društvo gospodinj trenutno šteje blizu 60 članic, pričakujemo pa, da bo ta številka še dosti večja. V društvu bomo organizirale razne kuharske tečaje, predavanja o vrtnarjenju, o boleznih (na primer o raku), o problematiki naših otrok, narkomaniji in še o čem, enkrat na leto pa tudi pripravile strokovno ekskurzijo, saj si želimo ogledati kakšno slovensko turistično kmetijo in njeno dejavnost. Na takšni ekskurziji gospodinje pozabimo na domače ognjišče in vzamemo dan zase, pozabimo na vsakdanje težave in si naberemo energije za nove delovne dni. V društvu želimo ohraniti predvsem našo kulturno dediščino in ljudi spomniti na stare običaje na podeželju. V program za leto 1999 smo si zadale: sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, kjer že sodelujejo gospodinje z območja Haloz in žanjejo zlata priznanja, ob prazniku sv. Marjete in občinskem prazniku želimo narediti razstavo ročnih del in kmečkih dobrot, da pokažemo, kaj vse zmorejo roke naših gospodinj. V jeseni pa že pri- pravljamo nov projekt, ko bomo prikazale stare ljudske običaje na vasi. Pri tem nam bo pomagal naš vaščan Lojze Matjašič. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila svetovalki Slavici Strelec za pomoč pri našem delu, naši občini za finančno pomoč, nekdanji predsednici aktiva kmečkih žena Mariji Klinc in njenim sodelavkam, da so se udeležile ustanovnega občnega zbora. Hvala tudi tamburašem iz občine Gorišnica, ki nam vsako leto popestrijo naš program, ljudskim pevkam iz Male vasi in ne nazadnje še vsem članicam, ki so pripravljale razstavo in vodile naš občni zbor. Naše društvo si želi še dosti več članic različnih starosti, izobrazbe in poklica, .sjBga«a Gospodinje iz gorišniške občine so posebej za ustanovni občni zbor društva pripravile razstavo kot nekakšno kmečko izbo kajti ni važno, ali je ženska doma kot gospodinja ali hodi v službo, le da ima voljo in željo po ustvarjanju, druženju in izobraževanju. Skupaj bomo lažje uresničevale zastavljene naloge in opozarjale na problematiko žene - gospodinje. Predsednica Terezija Krajnc DELOVNO SREČANJE DRUŠTVA VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV HALOZE ruštvo vinogradnikov in sadjar-U jev Haloze izvaja v letu 1998/99 v sodelovanju z Uradom za informiranje RS, LRA HALO in programom javnih del ISPT Haloze projekt "Ponudba vinsko-turistične ceste Haloze v EU". Celoten program zajema dve srečanji, na katerih smo predstavili: institucije EU, Agendo 2000, strategijo kmetijstva RS ter programe tuje pomoči za vinogradnike in kmetije na območju Haloz. V načrtih imamo še ekskurzijo v Avstrijo ali Madžarsko, kjer si bomo ogledali konkretne primere vinskih cest. Kot zadnji sklop pa so delavnice, v katerih si bodo zainteresirani lahko pripravili programe s področja kmetijstva na temo vinske ceste za legalizacijo svoje ponudbe (vinotoči, degustacije, kmetije odprtih vrat) in hkrati izrabili programe za kandidature za tujo pomoč. V petek, 5. marca, je potekalo drugo delovno srečanje, na katerem nam je Stane LESKOVAR predstavil kmetijsko reformo ter opomnil, da je nujna zaradi priključevanja Slovenije EU. Reforma je nujna ne glede na vključitev v EU in nam omogoča lažji prehod na programe podpor in koncept kmetijstva v EU ter tudi uspešno pridobitev predpristopne pomoči EU. Reforma temelji na štirih stebrih: - tržno-cenovna politika (zmanjševanje tržno-cenovne politike v smeri proračunskih podpor) - neposredna plačila pridelovalcem (EKO-O, EKO-1, EKO-2, EKO-3) - preobrazba kmetij in živilskopride-lovalne industrije (preobrazba kmetij v razvojno sposobne kmetije) - razvoj podeželja (programi celostnega razvoja in obnove vasi, ki morajo biti primerljivi in povezani z EU) V drugem delu delovnega srečanja smo predstavili programe tuje pomoči za območje Haloz za področje kmetijstva. Tudi na območju občine Gorišnica bomo lahko porabili nekatera sredstva predpristopne pomoči EU predvsem iz programa SAPARD v obdobju 2000-2006. Dodatne informacije o projektu "Ponudba vinsko-turis-tične ceste Haloze v EU" ter o programih tuje pomoči lahko dobite pri Emi ŠIREC (765-0900), Mariji BELŠAK (764-660) ali Jerneju GOLCU (761-285), lahko pa se obrnete tudi na informacijske pisarne v Cirkulanah in na Borlu. Lokalni koordinatorji za tujo pomoč na območju HALOZ: Ema ŠIREC, Marija BELŠAK, Jernej GOLC PONOVNO PO ŠESTDESETIH LETIH Vinarska zadruga Haloze esti iz vasi so odličen časopis, da se v njem pove vsaki družini v naši občini, da se po dolgih 60 letih ponovno ustanavlja vinarska zadruga Haloze. Ne bomo govorili nič novega, vedeti moramo le, da je skrajni čas za ustanovitev lastne vinarske zadruge, da tako sami vplivamo na trg z grozdjem, vinom in proizvodi iz vina. Za osvežitev spomina bi navedel nekaj podatkov. Daljnega leta 1939, v februarju, je bila na pobudo takratnega župnika v Cirkulanah Groblerja ustanovljena vinarska zadruga; njeno ustanovitev je podprlo tudi ministrstvo za kmetijstvo v takratni banovini. Po mesecu ustanovitve se je zadruga preselila na Ptuj in razširila svoje delovanje na celotne Haloze vse do vključitve v današnji kmetijski kombinat. Takratno zadrugo je ustanovilo 89 vinogradnikov z območja današnjih Cirkulan. Stanja, ki danes vlada na trgu grozdja, vina in proizvodov iz vina, ne bi posebej opisoval, lahko ga označim le kot zelo slabo. Vem, da se s tem strinjamo vsi. Potebno pa je samo še dodati opevano Evropo in preprosti ljudje lahko ugotovimo, da se nam približujejo še hujši časi. Ne nazadnje nam tudi zakonski predpisi na tem področju, ki jih mora izpolnjevati vsak najmanjši vinogradnik (vpisi v register, trošarine, prijave na carinski upravi), naravnost narekujejo, da moramo tudi haloški vinogradniki hitro ukrepati, saj nas bo v nasprotnem primeru povozil čas in stisnil na rob propada, kar se tiče vinogradništva in vsega, kar je z njim povezano. Vedeti moramo, da je proizvodni strošek na enoto (to je trs) 142,75 tolarjev, za kilogram grozdja pa vam ponudijo 40 tolarjev; od tu pa se cene vzpenjajo po lestvici, ki jo oblikuje trgovec, proizvajalec nima vpliva, kaj šele tržišče oziroma ponudba in povpraševanje. Vse napisano nas sili, da ustanovimo vinarsko zadrugo, ki bo naša, s katero bomo gospodarili sami, na zdravih osnovah, to pa pomeni konkretno kapitalsko panožno združevanje, z lastnim znanjem, s svojo poslovno filozofijo, načrtovano proizvodnjo in ne nazadnje, kar je najvažnejše, z načrtovanim trženjem. Zato se moramo truditi vsi, ne samo vinogradniki, ampak vsi Haložani, saj je osebna izkaznica Haloz, da so posejane z vinogradi na legah, ki so edinstvene v evropskem merilu, a po drugi strani izredno težke za obdelavo. In ravno to je tisto, kar moramo v največji meri izkoristiti. Posameznik tega ne zmore. Z organiziranostjo in združevanjem znanja, kapitala in proizvodnih kapacitet pa, verjemite, ZMOREMO. Zaradi opisane problematike so se v novembru 1998 pričele aktivnosti za ustanovitev vinarske zadruge Haloze. Formiran je bil ustanovni odbor, ki so ga sestavljali Franc Korenjak, Anton Žumbar, Stanko Dernikovič, Stanislav Marinič, Tonček Kolednik, Stanislav Golc, Konrad Kostanjevec, Zvonko Arnečič in Ivan Maroh; ta je opravil v februarju 1999 sestanek, na katerem so razdelili naloge, ki jih je potrebno opraviti do ustanovnega občnega zbora zadruge ter vpisa v sodni register. Ustanovni odbor zadruge z veseljem sporoča, da je do danes zbral 62 pristopnih izjav, pripravljen je pravnoformalni akt o ustanovitvi, na sestanku ustanovnega odbora bodo pregledana in dopolnjena pravila zadruge, v ustanovitev je vključen bančni poslovni sistem, k sodelovanju so povabljeni različni strokovni sodelavci, ki bodo na voljo za strokovne odgovore na ustanovnem občnem zboru zadruge; ta se bo zgodil v aprilu 1999- O času in kraju bomo vse, ki jih zanima, obvestili po medijih in sredstih javnega obveščanja, podpisnike izjav pa z osebnimi vabili. Dragi krajani občine Gorišnica na obeh straneh reke Drave in občani vseh drugih haloških občin, na potezi smo mi. Vse še neizpolnjene izjave dobite pri prej navedenih članih ustanovnega odbora in na sedežih drugih občin v Halozah. V imenu ustanovnega odbora zadruge in v svojem imenu Vam želim mirne, blagoslovljene velikonočne praznike in Vam kličem nasvidenje na ustanovnem zboru Vinarske zadruge Haloze v aprilu. Gospodarstvo, turizem naj se razvija v Halozah z vinom, ob vinu in skozi vino. Za ustanovni odbor zadruge: Ivan MAROH V MALEM OKICU IN SLATINI Z ODDAJO »RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ« Radijsko druženje z gostoljubnimi domačini a valovih radia Ptuj je oddaja Raj žarno iz kraja v kraj ob četrtkih zvečer že nekakšna stalnica. Iz tedna v teden se radijska ekipa oglaša z drugega kraja haloških, prleških in ravninskih občin, z mikrofonom prihaja med prijazne in gostoljubne ljudi, da bi te kraje in ljudi bolje spoznali tudi poslušalci. Dobro leto dni je, odkar oddaja poteka v živo s terena; nekaj deset jih je bilo na sporedu od lanske pomladi, prvo letošnje radijsko druženje pa je bilo prav v občini Gorišnica - med prebivalci haloških naselij Mali Okič in Slatina. Ponovoletno druženje je pustilo prijetne in nepozabne spomine vsem tistim, ki so bili tistega hladnega zimskega večera v prijetni radijski druščini ob topli kmečki peči in božičnem drevescu. Ko se je dan že prevesil v večer, so se domačini zbirali pri gostitelju, predsedniku vaškega odbora Slatina - Mali Okič Rajku Lesjaku na njegovi prenovljeni haloški domačiji. Pesjakova družina je bila zbrana v polnem številu, sosedje in povabljenci radijskega rajžanja pa polni pričakovanja in nestrpnosti. Trema jim je pošla takoj, ko je oddaja imela za sabo nekaj minutk. Za dobro voljo so v živo prepevali domači ljudski pevci, meh svoje harmonike pa je raztegnil ljudski godec. Poleg gostitelja Rajka Lesjaka so Haloze, obe naselji, tamkajšnje običaje in navade ter pričakovanja od nove občine razlagali še haloški vinogradnik, eden najstarejših v teh koncih, Jurij Krajnc, mlada gospodinja Blanka Arnečič, ki na domačiji v Slatini še danes peče pravi kmečki kruh, izdelovalec haloških klopotcev Avgust Milošič in lastnica bara Marinka iz Cirkulan, ki je bila tudi pokroviteljica oddaje. Bili so to dobri in iskreni sogovorniki, taki, ki so doma med haloškimi griči in dolinami in ki se iz dneva v dan trudijo za napredek v svojih vaseh, ob tem pa nikoli ne pozabijo na dobro voljo in smeh. Prav to smo občutili tistega večera, saj se je radijska druščina zaklepetala še dolgo v četrtkovo noč. Domače gospodinje so se potrudile in pripravile bogato obloženo mizo samih haloških dobrot, vinogradniki so prinesli na pokušnjo svoj vinski pridelek in k vsemu temu se je prilegla še ljudska pesem. To ni bilo zadnje radijsko druženje z ekipo radia Ptuj, kajti obljubili so si, da se bodo še srečali - če ne prej, jeseni, ko je v Halozah najbolj veselo in družabno. TM Koranti, maškare in številni pustni liki tudi v Halozah niso bili kos hudi zimi, čeprav so jo na vse pretege odganjali in v deželo vabili pomlad. Prišla je dosti pozneje. NA PUSTNO SOBOTO ŠESTI FAŠENK V CIRKULANAH Zima pokazala zobe tudi fašenku CT^uristično društvo Cirkulane se je JL na vse kriplje trudilo, da bi bil tudi letošnji fašenk na pustno soboto dobro pripravljen. Ko je že vse kazalo na najboljše, je haloške hribe in doline pobelila debela snežna odeja, huda zima in sneg pa sta organizatorjem povzročila nešteto skrbi in preglavic. Šesti fašenk v Cirkulanah se je kljub temu zgodil, le da je privabil v povorko nekoliko manj nastopajočih in tudi manj obiskovalcev v ta konec Haloz. Domačini so si vendarle dali duška ob pustu, saj veselja, zabave in norčavosti v Halozah v tistih dneh ni manjkalo. V fašenski povorki so se predstavile male in velike pustne šeme in maškare iz OŠ Cirkulane in cirkulanskega vrtca, domači orači iz Velikega Okiča, pokači, ruša, koranti iz Haloz in sosednjih krajev, cigani iz Dornave, vinogradniki iz kulturno-turističnega društva Soviče - Dravci, zelo številna skupina maškar iz Bukovcev in še mnogi drugi pustni liki in maškare. Posebna strokovna komisija je tudi letos izbrala najbolj všečne in najizvirneejše pustne skupine in like ter med otroške in odrasle skupine razdelila nagrade sponzorjev. Med otroškimi so jih prejeli: vrtec Cirkulane z zelo številno kokošjo družino, petelinom in piščančki, drugi so bili črnci 1. razreda in tretji nori znanstveniki 5. razreda OŠ Cirkulane. Prvo mesto med odraslimi skupinami je po oceni komisije pripadlo skupini maškar iz Bukovcev, ki so predstavljale novo občino Markovci in sejo tamkajšnjega občinskega sveta, na 2. mesto so se uvrstili predstavniki KS Soviče - Vareja - Dravci s haloško termoelektrarno in na 3- mesto mažoretke iz Stojncev. Organizatorji fašenka so pohvalili tudi vse druge sodelujoče v povorki, brez katerih si težko predstavljajo uspešno in množično obiskano prireditev, ki z leti postaja tradicionalna. Sedma pustna povorka etnografskih in folklornih skupin ter maškar v Cirkulanah prihodnje leto prav gotovo bo, tako pravi tudi predsednik TD Anton Bratušek, saj jim letošnja zima in sneg nikakor nista vzela dobre volje in veselja za pripravo nove prireditve, nabrali pa so si tudi novih organizacijskih izkušenj. TM Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Cirkulane so se na fašenk »spremenili« v kokoške, peteline in piščančke NA OBISKU PRI NAJ MLAJŠIH V GORIŠNICI IN CIRKULANAH 'Y') rtca, tako tisti v Gorišnici kot v oni v Cirkulanah, spadata pod okrilje matičnih osnovnih šol. Na pomlad, ko vse oživi in sonce vabi na piano čebelice, so zunaj radi tudi otroci. Igrala, ki so na voljo v Gorišnici, so že dotrajana in obljubljena so nova, sicer pa bo najprej treba urediti okolico vrtca, kjer prežijo skrite nevarnosti, ki jih mladi "raziskovalci" lahko kaj hitro spregledajo. Okolica vrtca, ki je bila do gradnje večnamenske dvorane vzorno urejena, danes kaže klavrno podobo, čeprav so delavci vrtca v preteklosti vložili veliko prostovoljnega dela v njeno ureditev, da bi bilo prijazno in varno otroško zatočišče. Kljub nekajkratnim prošnjam vodstva vrtca je do danes ostalo zgolj pri obljubah. Prav bi bilo, da vodstvo občine ukrepa in povrne staro podobo novi pridobitvi navkljub. V Gorišnici obiskuje vrtec 45 otrok, ki so razdeljeni po skupinah. Radi rišejo, pojejo, se igrajo, hitro pa so pripravljeni stopiti tudi pred fotografski objektiv. Za njih v Gorišniškem vrtcu skrbijo: vodja vrtca in vzgojiteljica Nevenka Maltarič, vzgojiteljica Bojana Šober , pomočnici vzgojiteljic Marinka Belšak in Darinka Kokol in kuharica Marija Bezjak. Radi nastopajo na vseh prireditvah v občini in so nasploh dejavni na vseh področjih, pa naj gre za kulturo ali šport. V Cirkulanah obiskuje vrtec 36 otrok, ki so zelo delavni, saj so igralnice lepo okrašene z njihovimi izdelki. V pustnem času so otroci skupaj s starši izdelovali oblačila za male maškare, s katerimi so nastopili na domačem karnevalu. Ob materinskem dnevu so nastopili z ritmično in glasbeno točko. Za vzgojo otrok skrbijo: vodja in vzgojiteljica Marta Bratušek, vzgojiteljica Silva Meznarič ter pomočnici Neda Arbeiter in Darinka Kolednik. V pomladnih dneh bodo hodili na sprehode, kjer bodo spoznavali zanimivo življenje, v kratkem pa bodo barvali jajčka. PK BOŽIČNI KONCERT il je tih zimski večer. Mesec je razsvetljeval našo pokrajino, da je bila v njegovem objemu čarobno lepa in topla. Topla pa so bila tudi naša srca, ko smo 10. januarja letos ob 18. uri v naši farni cerkvi poslušali koncert kvarteta od sv.Tomaža pri Ormožu. To je bil koncert čudovitih božičnih pesmi, ki niso bile namenjene samo nam, poslušalcem. Bil je dobrodelni koncert za družino, ki je ostala - ne posvoji krivdi - brez sredstev za preživljanje. Srce je bilo polno bogate duhovne glasbe, ki je izžarevala milino in lepoto, ki si jo človek lahko samo želi. Pa vendar me je v srcu zabolelo. Tako malo nas je. Nisem mogla razumeti. Vem, da v naših krajih veliko govorimo o kulturi in radi obiščemo nekatere prireditve. Kaj pa naša "kultura srca"? Kje ima mesto? Toliko je imamo, kolikor je hočemo imeti. Vgrajena je v naš sistem življenja. Srčna kultura in divji ritem hitenja, tekmovanja, porabništva nimata enake frekvence. Srčna kultura je nekaj povsem konkretnega. To je prijazen nasmeh, lep dober dan, zbogom, kmalu spet pridi, oprosti mi, iskren pogled, krepak stisk roke, pogovor, izkazana skrb za sočloveka v stiski. Šele potem pride na vrsto vsa umetnost na odru in druge stvari. Želim si, da bi bili v tej kulturi čimbolj med seboj povezani. Povezani v dobrem. Tanja Maroh KULTURNI PRAZNIK V CIRKULANAH a predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Cirkulanah izvedli proslavo ob kulturnem prazniku in ob 150. obletnici smrti velikega moža slovenstva dr. Franceta Prešerna. Ta nam je zapustil droben zvezek Poezij in rokopise pesmi, ki vsebujejo toliko lepote in miselnega bogastva, da so dajali slovenskemu narodu eno najmočnejših vzpodbud za kulturno delo in politično osvoboditev. V kulturnem programu so nastopili člani mešanega pevskega zbora pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, malčki iz otroškega vrtca s svojimi vzgojiteljicami, osnovnošolci z dramatizacijo in pesmijo, Mladi veseljaki in recitatorka Tanja Maroh. Proslave ob kulturnem prazniku se je udeležil tudi župan Slavko Visenjak. Prireditev je vodila Gordana Črnivec. PK PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU V GORIŠNICI nedeljo, 20. marca, ob 15.uri je odbor SKD Gorišnica pripravil proslavo ob materinskem dnevu s sloganom: »Mama je ena sama«. Nastopili so otroci iz gorišniškega vrtca ter v priložnostnem kulturnem programu deklamirali in peli pesmi, povezane z materinsko tematiko, pod mentorskim vodstvom svojih vzgojiteljic. Zapel je mešani otroški zbor, ki ga vodi Slavica Cvitanič, predstavili pa so se tudi učenci 3- razreda osnovne šole pod mentorskim vodstvom Štefke Bedenik in zapeli pesmico o zvončku ob spremljavi flavt. Mladi harmonikar Primož Krajnc je raztegnil meh in zaigral nekaj pesmic, nato pa je zbrane matere, žene in može pozdravil Miran Klinc ter z izbranimi besedami podal razmišljanje o vlogi mater in žensk. V drugem delu kulturnega programa sta nastopila Irena in Ernest ter navdušila s pesmijo Mati moja. Materam in ženam, zbranim v dvorani, so zaigrali domači tamburaši pod vodstvom Ivana Vojska, ki je simbolično, v znak spoštovanja in razdajanja mater, doktorici Darji Pribožič izročil šopek z zahvalo za njeno prizadevnost pri opravljanju poklicne in materinske vloge. Poleg farnega župnika Ivana Holubarja se je prireditve udeležila tudi glavna tajnica SKD Hilda Tovšak s soprogom ter ob koncu dejala, da si Slovenci lahko le še želimo toliko pridnih ustvarjalcev kulture, kot jih premore Gorišnica. PK Utrinek s proslave ob materinskem dnevu v Gorišnici, kjer so mamicam zapeli tudi najmlajši OB MATERINSKEM DNEVU V CIRKULANAH Izplačalo si je vzeti čas e četrto leto se je v Cirkulanah odzvalo številno in simpatično občinstvo naših cenjenih mamic in njihovih spremljevalcev, ki so si vzeli čas in se odzvali povabilu krščanskih demokratov in tudi mladih iz osnovne šole v Cirkulanah, ki so s SKD in domačim prosvetnim društvom družno pripravili prijeten program našim materam ob pomembnem prazniku materinskem dnevu. Domači demokrati smo matere že pri vstopu počastili s skromnim na-geljčkom, za otvoritev programa pa so ljudski pevci domačega prosvetnega društva Frančka Kozela Cirkulane odpeli pozdravno ljudsko pesem Dober večer Bog daj. Pevsko skupino je vodil že znani organizator in zbiralec ljudskih pesmi Jože Petrovič, ki seveda zna razbremeniti srca naših mamic z ljudsko pesmijo. Sledila je beseda predsedniku SKD Franca Korenjaka iz Cirkulan, v kateri je nadrobil nekaj svojih misli ob tako pomembnem prazniku, kot je materinski dan. Med drugim je dejal: "Materinska ljubezen, sreča, upanje, kakor tudi odrekanje in žrtvovanje se prepletajo in povezujejo z besedo MATI. To je pojem in dejstvo, ki nam je dalo življenje in se izraža v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti z ljubeznijo, veseljem in tudi razočaranjem. Vse to spremlja čuteče materinstvo v vsakodnevnem življenju. Ta praznik praznik naših mater - nas posebej občutno privlači ob globoki zavesti, da je potrebno našim materam vsaj delno odriniti vsakodnevne skrbi nekaterim tudi samoto - ter jim približati trenutke prijetnega druženja z najmlajšimi iz osnovne šole, s prijatelji in znanci. Ta večer naj bo veselje z nami." Po zahvali vsem, ki so družno pripravljali pester večer v čast našim materam, posebej pa organizatorjem pestrega programa iz osnovne šole Cirkulane, se je program nadaljeval z nastopom najmlajših iz vrtca, ki so peli in plesali za mamice in starše. Marsikateri mamici se je v srcu zaiskrilo od navdušenja, ko so videle, kaj zmorejo najmlajši. Maja, Petra, Karmen, Marica in Urška so zaplesale kot na televiziji. Najmlajši »radovedneži« so se vprašali, kaj je mama, in ugotovili: "Mama je lahko skoraj vsakršne velikosti in starosti, vendar ne bo nikoli priznala, da jih ima čez trideset. Mama ima mehke roke in lepo diši. Mama ima rada nove obleke, glasbo, čisto hišo, poljubčke svojih otrok, avtomatski pralni stroj in očka. Mama ne mara, da so njeni otroci bolni, ne mara blatnih nog, napadov trme, razgrajanja in slabih spričeval. Mama zna prebrati temperaturo, in kot bi čarala, zna pregnati vročino in bolečino." Vse to so nam povedali učenci prvega razreda Monika, Amanda, Matjaž, Marko in Kristjan. lorna skupina pod vodstvom Irene Sabler ter odplesala venček narodnih. Mladi dramaturgi so pripravili pravljico o vetru. Da pa se v Cirkulanah veliko pleše, so dokazovali učenci iz folklorne skupine in dejali: »Lažje in lepše nam bo v življenju, če bomo veliko plesali« Program smo sklenili z ljudsko pesmijo »Daleč, daleč v kraju tujem« in »Le nocoj mi lunca mila« v izvedbi ljudskih pevcev iz Cirkulan. Mamice so se krepko raznežile in zamislile, mi pa smo jih z veseljem povabili na skromen prigrizek in kozarček dobre haloške kapljice, kjer so se z nami poveselile in prepevale pesmice naših babic in dedkov kar dolgo v noč ter tako pozabile na mogoče težaški jutri. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali ustvariti za naše matere tako prijeten večer. Predsednik krščanskih demokratov Prvič se je predstavila najmlajša folk- Franc Korenjak 9. MAJA OB 15. URI V VEČNAMENSKI DVORANI V GORIŠNICI Dobrodelni koncert za razvoj kulture in športa v občini Večnamenska dvorana v Gorišnici, ki je bila odprta v lanskem letu, je prostor, ki ponuja poleg možnosti za športne aktivnosti priložnost za druženje ljudi. Da bi jih bilo še več in bi dvorana postala priljubljen prostor, kamor bi domačini in sploh obiskovalci hodili na najrazličnejše prireditve, je potrebno zaščititi tla pred mehanskimi poškodbami. Zato sta se komisiji za šport in kulturo v občini odločili, da organizirata dobrodelni koncert, z njegovim izkupičkom pa bodo kupili zaščitne preproge in tako omogočili tudi večje prireditve. Na koncertu bodo nastopile domače pevske skupine, posamezniki, igralci in športniki, ki delujejo v matični občini, v goste pa bomo povabili tudi znane slovenske izvajalce zabavne in domače zabavne glasbe, nekdanje znane vaščane in prijatelje, ki so uspeli na kulturnem oz. športnem področju. Prireditev bo 9. maja ob 15- uri v večnamenski dvorani v Gorišnici. Ker se vsi nastopajoči odpovedujejo honorarju za nakup potrebne opreme, vas prosimo, da s svojo prisotnostjo in prostovoljnimi prispevki, ki jih lahko nakažete na račun:52400-630-20738, sklicna štev. 00 714132 (s pripisom: Za koncert), podprete razvoj kulture in športa v občini. PK KONCERT MLADIH VESELJAKOV IN TAM BURAŠKE SKUPINE PK 25. OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV OK") čarobnem okolju - za zidovi V borlskega gradu - so 13- marca pripravili predstavitveni koncert Mladi veseljaki, ki delujejo pod okriljem Kul-turno-prosvetnega društva Frančka Kozela Cirkulane. V goste so povabili prijatelje, prav tako člane tega društva, tamburaško skupino. Koncert je bil že tretja prireditev v koledarskem letu, v katerem bodo proslavili 100-letnico, kar je prav gotovo spoštovanja vredna obletnica. V prvem delu so Mladi veseljaki zapeli pesmi Potnik, Oblaki so rdeči, Pleničke je prala, Kje je moj mili dom, Mi smo lovci in Klementina, v drugem delu pa nekaj napitnic, ki jih sicer najraje pojejo: Bratje, Tam kjer se čuje z gaja, Štajerski fantič, Le pijmo in En starček. Tamburaši iz Cirkulan so zaigrali in zapeli pesmi Iz zemlje gre v trsek, Po cesti gre en stari mož, Zrejlo je žito, Roza polka in V nedelo zvečer. V lepem večeru, polnem petja in nežnih zvokov tamburic, je bilo občinstvo, ki je napolnilo poročno dvorano borlskega gradu, navdušeno. Zato lahko upravičeno trdim, da bodo Mladi veseljaki še razveseljevali z ljudskim petjem. Mlade veseljake predstavljajo: Dušan Debeljak, Aleš Klinc, Danijel Belšak, Darko Fajfar, Marjan Prašnički, Boštjan Emeršič, Dušan Bratušek, Andrej Ranti in Ivan Debeljak. Za vodenje programa je skrbela Gordana Črnivec. Cirkulane smo sodelovali: MePZ Frančka KOZELA, Cirkulane, MePZ dr. Antona SLODNJAKA, Juršinci, KD Alojza ŠTRAFELA, Markovci, ŽPZ KUD Vi-tomarci, MoPZ Komunala Ptuj, ŽPZ Javnega vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj, MePZ KPD Leskovec, MoPZ KD Grajena, MePZ Franceta PREŠERNA, Videm pri Ptuju, Mladi veseljaki KPD Frančka KOZELA, Cirkulane, MoPZ DPD Svoboda MAJŠPERK in MePZ PD Ruda SEVERA, Gorišnica. To je bila revija pevskih zborov, s katero smo začeli naše jubilejno leto, ki bo v znamenju 100-letnice KD Cirkula- ne. Progam je povezovala Ana ČRNIVEC. S svojo prisotnostjo na koncertu so nas počastili: župan Slavko VISENJAK, Franc LAČEN, Aldo KUMAR, Alojzija CVITANIČ, Franc KEKEC, dekan Emil DREV in Nevenka GERL. Zborovodje pevskih zborov so bili obdarjeni s simboličnim haloškim darilom. Pesem, ki odpira srce in duha, je ob dobri haloški kapljici odmevala pozno v noč. Tako je bil prvi del 25. območne revije pevskih zborov zaključen. Saj kdor rad poje, slabo ne misli. Tanja Maroh O/-bralo se nas je približno 280, z ot/ veliko dobre volje in razposajenosti. Predvsem pa s samo enim namenom: da zapojemo. Zapojemo sebi in vam, dragi prijatelji. Na koncertu 5.februarja letos ob 18. uri v dvorani Mešani pevski zbor KPD Franček Kozel iz Cirkulan STO LET O/jred malenkost več kot pol leta Jv'' sem zapisal, da je skoraj sto let od takrat, ko je takratni dopisnik Domovine, ki se je skrival pod psevdonimom Vandrovček, med drugim zapisal: "Praznovali smo ustanavljanje bralnega društva Naprej." Pomembna slovesnost, ki je potekala 8. septembra 1899 pri takratni Sv. Barbari v gostilni g. Korenjaka, se šteje za uradni začetek organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah in okolici. Že na prvi prireditvi 5. februarja, posvečeno jubilejnemu letu, ko smo v večnamenski dvorani na 25. območni reviji pevskih zborov gostili pevce s ptujskega območja, je bilo čutiti praznično radost. Zbori so, kot je dejal strokovni ocenjevalec skladatelj Aldo Kumar, zazveneli. Čutiti je bilo praznino, ki neomadeževana in nedolžno čista mirno pričakuje, da se napolni. Vsake toliko časa. Že na dan, ki ga Slovenci edinstveno zaznamujemo z državnim praznikom, 8. februarja, je kultura zavzela formalne, a nič manj pomembne dimenzije: naše društvo je od ZKD Ptuj prejelo plaketo ob stoletnici ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja. Kot gobe po dežju so pričele vznikati vedno nove priložnosti, da napolnimo praznik. Dramska skupina je v Cirkulanah 27. februarja s premiero komedije Poslednji mož pričela sejati gostovanja po Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah in Prlekiji z mislimi režiserja Lojzeta Matjašiča, ki je v gledališkem listu zapisal: "Gledališka predstava je praznik. Praznik vseh čutov." Čuti pa so resnično zazveneli tudi 13. marca v poročni dvorani borlskega gradu, ko sta se predstavili mlada vokalna skupina Mladi veseljaki in cirkulanski tamburaši. Vse - od blažene tišine ob čutnem prepevanju vrlih mladcev do gromkega aplavza v ritmu polke - se je na koncu prelevilo v prekipevajočo energijo ob skupinskem prepevanju znane pesmi. Priložnosti za polno doživetje prazničnega leta bo še veliko in ravno zaradi tega jih naštevam zgolj v telegrafskem stilu: konec marca bo predvidoma izšel Zbornik ob stoletnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah in okolici, 5. aprila bo v Cirkulanah ponovitev komedije Poslednji mož, že 17. aprila bodo člani mešanega pevskega zbora priredili koncert, na Borlu bo 22. maja 19-srečanje izbranih tamburaških in man-dolinskih skupin in orkestrov Slovenije, 15. avgusta bo zazvenela že tradicionalna Pesem klopotcev, 11. septembra bomo v Cirkulanah z osrednjo prireditvijo okronali naš praznik. Sledilo bo vsakoletno martinovanje 13. novembra na Borlu, 27. novembra bomo v Cirkulanah predstavili ljudske pesmi, šege in oblačilno nošo Vinorodnih Haloz, praznično leto pa sklenili 12. decembra z Območnim srečanjem tamburaških skupin in orkestrov. V imenu Kulturno-prosvetnega društva Frančka Kozela Cirkulane ter v svojem imenu ob prazničnem letu vsem iz srca čestitam. Predsednik Boštjan POLAJŽER NOVA PREMIERA CIRKULANSKE GLEDALIŠKE SKUPINE Za smeh in razvedrilo komedija Poslednji mož sako leto znova se ob zimskih večerih zbero vaški veseljaki, ki ljubijo in cenijo vaško gledališče ter ustvarjajo in pripravljajo novo odrsko delo. Zaupajo režiserju in drugim sodelavcem, ki bodo poskrbeli za sceno in svetlobne efekte, za vaje žrtvujejo nešteto ur svojega prostega časa in vse to počno brez vsakršnega plačila. Vodilo jim je le velika želja, da bi navdušili in nasmejali občinstvo doma, pa tudi na drugih odrih. Prav dobro jih poznamo že nekaj desetletij - amaterske igralce gledališke skupine KPD Frančka Kozela iz Cirkulan namreč, ki so nam letos pripravili veseloigro Poslednji mož. Takole je zapisal režiser Lojze Matjašič v gledališki list: »Kdor se je ubadal z amatersko gledališko dejavnostjo, ve, koliko nesebičnega žrtvovanja, predanosti in ljubezni je potrebno za to trdo delo. Gledališka predstava je praznik. Praznik vseh človeških čutov. In naloga gledališke skupine je, da nam tak praznik pripravi. Vsakokrat. Ob vsaki predstavi. Toda v gledališkem repertoarju amaterskih družin je že tako, da ni mogoče in tudi ni potrebno igrati visoke ali tudi nekoliko manj visoke literature. Zmeraj je najtežje izbrati primerno delo za podeželske odre, saj se takoj pojavi vprašanje zasedbe, scenske in tehnične opreme in seveda vprašanje publike ...« Predstava bogati jubilejno leto društva Cirkulanska gledališka skupina je letos z veseloigro Poslednji mož predstavila malomeščansko družino iz preteklosti ter na vesel in smešen način prikazala življenje te družine; pa gledalcem ta naj ne bi bila samo v zabavo, ampak tudi v poduk v marsičem. Gledališko delo je napisal češki dramatik S.Y. Svoboda, v slovenščino pa preve- PESMI MATEJE MURŠEC Če bi mi dovolil Ljubila bi te, če bi mi dovolil... Šla bi z roko skoz skuštrane lase. Poiskala zavetje v tvojem toplem objemu. Ce bi mi dovolil, bila bi ti in midva. Vse stare spomine na dni, ki se niso nikoli zgodili, bi pometla pod preprogo časa. Ko bi mi le dovolil. Prijatelj Pridejo trenutki (pride včasih trenutek), ko izgubiš se v brezkončnosti časa, ko ne veš ne s kom ne kam, brezciljno tavaš po zabrisanih sledeh. Takrat se spomni, da nekje nekdo to bol s teboj deli. Nekdo, ki z drobno kretnjo, besedo ... ti polepša dan. Nekdo, ki pra viš mu PRIJATELJ. Ko boš najbolj sam, poišči ga tam nekje na svoji poti. Poišči ga, ker on je tvoj drugi jaz, tvoj lepši obraz, ki ga ni še razbrazdal čas. del Fran Govekar, pravšnja izbira igre za podeželsko gledališče pa je bila v največji meri v rokah režiserja L. Matjašiča, ki je tudi tokrat svoje delo opravil več kot dobro in bil uspešen pri učenju nekaterih mladih igralcev v komediji. V treh dejanjih veseloigre so letos zaigrali: Miro Lesjak, Ana Črnivec Lidija Lesjak, Tadeja Lesjak, Dušan Debeljak, Sebastjan Meznarič, Marjan Prašnički, Ksenija Arbeiter, Mateja Muršec in Franc Meznarič, šepetalki sta bili Olga Dernikovič in Marica Hrastnik, v tehnični ekipi pa so pomagali: Dušan Bratušek, Zvonko Bratušek, Milan Črnivec, Gorči Dernikovič, Jože Hercog, Aleš Klinc in Stanko Meznarič. Uspešno so opravili svoj letošnji »krst« - premierno uprizoritev komedije na domačem odru, kar nekajkrat so gostovali v sosednjih občinah in ne nazadnje so se udeležili tudi letošnjega območnega srečanja amaterskih gledaliških skupin v Skorbi. Z novim odrskim delom so tako dodali svoj prispevek k jubilejnemu letu domačega kultu rno-pros ve tnega društva, ki letos slavi 100-letnico, kot uspešna gledališka skupina pa bodo zagotovo z velikimi črkami zapisani tudi v stoletni kroniki društva v Cirkulanah. Zaželimo jim uspešna in plodna gledališka leta na odrih Haloz, Slovenskih goric, Ptujskega in Dravskega polja. TM OBLAČILNI VIDEZ HALOŽANOV V ZAČETKU 20. STOLETJA Raziskava tamburaške skupine KPD Frančka Kozela Cirkulane V prejšnji številki občinskega glasila sem želela občane seznaniti z našo raziskavo - s potekom in motivacijo, ki nas je v to delo sploh povedla. V tem prispevku bom opisala naše izsledke, in sicer tokrat predstavljam značilnosti ženske noše z začetka tega stoletja. Kot se je spominjala Jožefa Jerenec, so v začetku stoletja ženske nosile dolga KRILA različnih barv iz različnih vrst blaga: volne, platna, delena, drtika in tudi cajga. Lahko je bilo nabrano na vrvico ali pa zašito v pas, nabrano pa tako, da je bil zadaj "rep". Razporek je bil na bokih, krilo pa se je zapenjalo z gumbom ali pa "haklecom". Takoj po letu 1900 so se še nosila zelo dolga krila - skoraj do tal oz. malo pod gleženj; ženske, rojene še v prejšnjem ali pa v začetku tega stoletja, so tako dolžino kril nosile vse do svoje smrti tam v 40. in 50. letih dvajsetega stoletja, medtem ko so mlajše generacije začele krila krajšati in že po letu 1920 so bila krila dolga "kak pedenj pod koleno". Poleg kikel ali jenk (kril) so nosile tudi OBLEKE, ki so jim rekle klad. Poleti in pozimi je bilo obvezno SPODNJE KRILO ali untršica. Le-to je bilo sešito iz belega platna, krajše od vrhnjega krila in rahlo nabrano. Razporek je lahko bil spredaj ali pa zadaj, zavezovalo se je z vrvico, kasneje pa tudi zapenjalo z gumbom. PREDPASNIK je bil obvezen kos garderobe in so ga kmečka dekleta začela opuščati šele po 1. 1930. Obstajali sta dve vrsti fiirtoha: če je šlo za "fiirtoh na rtiče" (naramnice) oz. predpasnik z modrcem, se je tak predpasnik imenoval fiirtošak, če pa je bil samo do pasu, so mu rekli fiirtošjača. Pri ftirtošaku se rtiče na hrbtu križajo in pripnejo zadaj za pasom z gumbom, tako ftirtošak kot fiirtošjača pa se v pasu zadaj zvežeta s svitjakoma (trakovoma). Sešiti so bili predvsem iz platna, iz Žide (svile) pa pri bolj "gospodskih" ali pa za boljše prilike tudi pri revnejših. Barbara Zave c je povedala, da so v njeni mladosti (v 30. letih) nosile ženske satenaste predpasnike, ko so se pa zniicali, so jih uporabljale tudi za vsakodnevno delo. Satenasti in Židani predpasniki so bili večinoma črne barve, platneni pa tudi drugih barv in raznih vzorcev (rožasti). Predpasniki so bili dolgi skoraj tako kot krila - končali so se kak pedenj nad gležnji. BLUZA je bila - po spominu obeh pripovedovalk - podobna čisto navadni današnji bluzi. Lahko se je zapenjala spredaj ali pa zadaj, z gumbi ali pa z driikari (stiskači) in imela majhen ov- ratnik. Posebnost pa je bila, da ni imela manšete in gumba, ampak se je rokav cevasto končal. Ovratniki so bili različni - majhen koničast, majhen stoječi ... Barbara se spominja tudi oblačila, ki so mu rekli klafura. Gre za neke vrste bluzo, ki je imela malo krajši rokav od običajne bluze (danes bi verjetno rekli temu tričetrtinski rokav), okrog vratu pa je bila napeljana žnorica (vrvica), s katero se je klafura zapirala pri vratu. BLAGO so kupovali v trgovinah, doma ga niso več izdelovali; če pa so ga, so ga uporabljali le za rjuhe. Blaga, ki se jih spominjata, so že omenjeni delen, driik, cajg in štof - sukno. Obleko so jim šivale žnidarce (ŠIVILJE). Če je šlo za kaj manjšega, so blago nesli k njej in je oblačilo sešila pri sebi doma. Ker pa so novo obleko nabavljali z dobičkom iz kmetije, ponavadi vinske letine, in je ta denar moral kriti še druge stroške, so novo obleko nabavljali bolj poredko. Družine, ki so si to lahko privoščile - "bolj bogate", so v ta namen šiviljo poklicale domov. Ta je ostala pri njih teden ali pa dva - tako dolgo, da je sešila garderobo za vso družino. Če ni stanovala kje blizu, je v tem času pri družini tudi prebivala. NOGAVICE ali štiimfe so kupovale že izgotovljene pri trgovcih. Narejene so bile iz bombažnega blaga, volnene so bile menda zelo drage. Nogavice so segale malo nad kolena in so jih zavezovale z žnoricami ali štunfpantli (vrvicami). Bile so različnih barv - sive, rjave, zelene ... Menda tudi rdeče, vendar so rekli, da take nosi škrapec (hudič). Pred 2.svetovno vojno so mlada dekleta začela nositi daljše nogavice, ki so segale do srede beder, vendar so zanje potrebovala steznik. Poleti so kmečka dekleta in ženske večinoma hodile bose, obuvale so se le za v cerkev. ČEVLJEM so rekli solni ali pa tudi punčuhi in so bili narejeni iz svinjskega usnja. Po spominih obeh pripovedovalk so svinjsko kožo dobili kar doma ob kolinah. Nato so jo nesli h Kužnari, ki je bil takratni predelovalec usnja in je obratoval na mestu, kjer stoji danes gostilna Levičnik. Iz tega svinjskega usnja so šoštari (čevljarji) naredili zgornje dele čevlja. Podplati so bili narejeni iz govejega usnja; tega so kupovali, saj goveda doma niso kla- li. Šoštarji so - podobno kot šivilje -prišli delat tudi na dom družine, ki ga je naročila. To pa se je seveda dogajalo bolj poredko, saj večina družin ni imela dovolj denarja, da bi dala narediti čevlje za vso družino. Posebej otroci so dolgo hodili bosi; kakor hitro se je spomladi dalo, so že začeli bosentkiva-ti. "Po vuzrni je zemla žegnana, te smo deca lehko začeli bosi letati," je povedala Jožefa. Glede na to, da je vilzem (velika noč) lahko tudi že zgodaj aprila, so po naših današnjih merilih kar hitro začeli boso hojo! Čevlji, ki so jih nosile ženske, so segali slab pedenj nad gležnje in so se zavezovali z vezalkami. Beseda čevelj etimološko izhaja iz pomena kos čreva - ali so ime dobili po tem, da so bili nekoč davno morda izdelani iz kosa čreva, ali pa zato, ker se nogi prilegajo kot črevo, nam ni znano.Vsekakor pa je zanimiv haloški izraz za čevlje oz. škornje: črevli (tudi črebli). NadaJERENEC V VIDMU 13. OTROŠKI TURISTIČNI FESTIVAL Gorišniška šola z Dominkovo domačijo turizmom si belijo glave tudi Cj) naši osnovnošolci, ki se vsako Gorišničani so svoj kraj predstavili z leto znova zberejo na otroškem turističnem festivalu pod naslovom »Turizmu pomaga lastna glava«; letos so to storili že trinajstič zapovrstjo. Regijsko tekmovanje turističnih podmladkov iz osmih osnovnih šol - Destrnik, Juršinci, Tomaž pri Ormožu, Ivanjkovci, Središče ob Dravi, Podlehnik, Gorišnica in Videm - je bilo v marcu na OŠ Videm, letošnja tema Naš kraj - turistični kraj pa je zahtevala predstavitev svojega kraja v raziskovalni nalogi, razstavi in kratki odrski predstavitvi. Mladi turistični zanesenjaki so bili nadvse zanimivi v svojih odrskih predstavitvah, kjer so se mnogi pos-lužili tudi pristnega domačega narečja, prepevali so in igrali, predstavili lepote in posebnosti svojega kraja, povedali tudi nekaj o običajih, kmečkih dobrotah in spominkih, o izletništvu in še o marsičem drugem. Vsak posebej se je trudil biti najboljši in najizvirnejši, pri čemer so si pomagali z lastno glavo in ob pomoči mentorjev opravili zelo pomembno in hvale vredno delo, ki bo zagotovo koristen prispevek k razvoju vsakega od predstavljenih krajev. Brez obnovljene Dominkove domačije in njenih posebnosti v Gorišnici, kot kaže, v prihodnje ne bo šlo, so menili mladi turistični zanesenjaki in na odru predstavili kmečko gos-tuvaje, zraven pa tudi druge običaje, Dominkovo domačijo ... kako so se včasih v teh krajih ženili. Z mentorjem Boštjanom Rihtarjem so se za predstavitev skrbno pripravili, naredili posebno sceno in se oblekli v stara kmečka oblačila. Povedali so, da želijo Dominkovo domačijo in dogajanje ob njej ponuditi vsem, ki se zanimajo za domače običaje in slovensko tradicionalno arhitekturo. Želijo si, da ... in kmečkim gostuvajem UČENCI PRIPRAVILI DELAVNICE ZA STARŠE V ponedeljek, 22. marca, smo učenci 4. B razreda OŠ Gorišnica pripravili delavnice za starše. Srečanje smo posvetili materinskemu dnevu, k sodelovanju bi se kraj hitreje razvijal, k temu pa naj bi vsaj malo pripomoglo sodelovanje na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Ob koncu so dodali: »Upamo, da bomo navdušili še kaj mladih, ki bi se pri nas radi poročili na način naših babic in dedkov.« pa nismo povabili samo mamic, ampak tudi svoje očete. Pokazali smo jim utrinke svojega ustvarjanja, aktivno in polni idej pa so se izkazali tudi naši starši pri barvanju lončkov in gubanja rož. Vsem mamam ob prazniku iskrene čestitke. RAZPORED SKLEPANJA ZAKONSKIH ZVEZ Poročna dvorana na gradu Borlu Od aprila do 31. decembra 1999 se bodo lahko zakonske zveze v poročni dvorani gradu Bori sklepale po naslednjem časovnem razporedu: 24. 4., 22. 5., 29. 5., 26. 6., 24. 7., 28. 8., 25. 9., 23. 10., 27. 11. in 24. 12., je določila Upravna enota Ptuj. Zveze se sklepajo v posebej določenih uradnih prostorih, ki so tudi poročne dvorane. Omenjeni datumi pa ne veljajo za slovesnost zlatih porok. To je v občini mogoče opraviti kadarkoli na željo slavljencev. Že sedaj imajo na občini Gorišnica za 24. aprila prijavljene štiri poroke mladih parov. CVETLIČARNA LILIJA IZ GORIŠNICE ŽELI VSEM SVOJIM STRANKAM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE. OBENEM SPOROČA, DA POSLUJEJO MED TEDNOM NEPREKINJENO OD 800-1800 URE, V SOBOTO OD 800-1200 URE IN OB NEDELJAH OD 9°°-ll30 TM ŠOLA V NARAVI "DOM BREŽENKA" VFIESI lovenska primorska mesta z različno zgodovino, a vendar podobno usodo in darovi narave so tako ali drugače preoblikovali zaledje slovenske Istre v vabljive cilje počitniških dni, kakor smo jih preživeli tudi mi. Ko smo iz piranskega pristanišča odpluli z ladjo Laho, so se pred nami v nekaj minutah zamenjale podobe morja, zelenja in rož Portoroža. Na njegovem obrobju vidimo bazene sečoveljskih solin, Piran z obzidjem, Punto in Tartinijevim trgom; Fieso - letovišče, ki vabi z zavetjem in dvema jezercema; Strunjan, ki na pol poti med Koprom in Izolo v zelenju nudi zavetje zdravilišču, športu in miru; Izolo z značilnim mendračem in ribiškimi barkami; Koper z njegovo dušo - mestnim trgom in širino njegovega razvoja; Ankaran, turistično naselje med bujnim zelenjem. Videli smo istrski kamen, rdečo zemljo, lapor, trse rodovitnega vinorodnega okoliša. V nekaj minutah se je pred nami odprl svet, ki smo mu želeli posvetiti proste ure in počitniška doživetja. Svet, ki nas je privabil z bogato zgodovino, kulturo, dobro hrano, tradicijo in ljudmi, ki so odprti in pripravljeni pomagati. Edino slovensko primorsko mesto, ki je bilo deležno našega skoraj vsakodnevnega obiska, je bil Piran. Velikokrat ga primerjamo z Benetkami; to določa njegova prepoznavna arhitek- tura: ulice, cerkve, obzidje in Tartinijev trg, kjer stoji spomenik v Piranu rojenemu violinskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju. Hoteli, restavracije in gostilne pa dihajo domačnost in spokojnost starodavnega obmorskega mesta. Sedaj pa še nekaj besed o naših vsakodnevnih dejavnostih, v katerih smo tudi tekmovali. Naš pohod do Strunjanskega križa je bil dolg in naporen, med potjo pa smo se ustavili tudi v strunjanskih solinah, ki so že kar precej opuščene. Strmo smo se vzpenjali in končno prišli do cilja - do križa. Pogledali smo naokrog in videli kar precej zanimivih reči: edino vojaško ladjo v Sloveniji in Mesečev zaliv (saj ima obliko meseca in v njem lahko poleti stoji tudi 95 jadrnic). Po strmem pobočju smo se spustili v Pacug, otroško zdravilišče blizu Strunjana, kjer smo se naučili nekaj o prevozu ponesrečenca, obvezovanju s trikotno ruto in povoji. Učitelj Boštjan je še malo poslikal s fotoaparatom in že smo šli proti Fiesi. Orientacija je zelo pomembna, če se izgubiš. Zato smo vsi z veseljem prisluhnili nekaj besedam o njej. Na koncu pa smo še mi preizkusili svoje znanje, saj smo merili azimute s kompasom. Priznati je treba, da nam je šlo odlično. Kaj pa šotori ? Tudi te sedaj obvladamo, saj smo jih morali postaviti, napeti _ in na koncu še pospraviti. Tudi vozli nam niso tuji. Pa brez strahu! Tistih za obešanje se nismo učili, naučili pa se smo ribiškega, ambulantnega, prusiko-vega, bičevega in na koncu še osmico. Že iz Kranjske Gore poznamo lokos- trelstvo. Enim je šlo bolje kot drugim. Ampak vsi smo bili dobri. Nekateri med nami smo bili prvič seznanjeni s potapljaško opremo. Najprej je bilo dolgočasno, ko pa so na vrsto prišla zanimiva vprašanja in še zanimivejši odgovori, smo vsi z veseljem prisluhnili. Najzanimivejša pa je bila igra tenis-koš. Vsi smo jo igrali prvič, a to fantastično. Prva dva kroga je šlo vsem odlično, zadnji - tretji pa je bil težji in je delal tudi nam preglavice. A vedno je zmagovalec le eden. Tako je bilo tudi v mnogoboju, pri katerem smo sodelovale skupine od A do E. Prve tri uvrščene skupine smo prejele pisna priznanja. Sedaj pa še zbujanje. Le kako bi bilo vam, če bi vam vsako jutro nekdo po zvočniku govoril: "Radio Fiesa 1, radio Fiesa 1, gremo, zaspanci, ob ritmih glasbe pa se le brž zbudite!" In to ob sedmih navsezgodaj! Tudi ura za spanje je bila prehitra. Ker pa je ura "22.00" pod narekovaji, si lahko že sami mislite, kaj to pomeni. Vsi večeri so bili zabavni, posebej pa četrtkov, saj so nam v domu pripravili ples. Vsi učenci pa se strinjamo s tem, da bi morala biti prisotnost odrasle osebe nekoliko manjša. Ne obremenjujmo si glave s tem, rajši se spomnimo na čas pred dvema tednoma in si predstavljajmo, da smo spet tam. Naša velika želja pa je, da bi lahko spet šli na tak izlet oz. šolo v naravi, kot je bila ta! Ne bi nam bilo žal! SIMONA FAJFARIČ 7.A, O.Š GORIŠNICA m ŠPORTNE VESTI USPEHI IZ LETA V LETO VEČJI reko sto aktivnih tekmovalcev Športnega društva judo kluba Gorišnica je tudi to leto na tekmovanjih začelo nadvse uspešno. Na 30 memorialnem pokalu Pohorskega bataljona, ki je bil 16. in 17. januarja v Slovenski Bistrici se je med sabo pomerilo 274 tekmovalcev iz Slovaške, Avstrije, Hrvaške, Romunije, Ukrajine,Poljske, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Članska ekipa je bila v skupnem seštevku peta, mlajši dečki, ki so nastopili dan kasneje pa so bili drugi in za sabo pustili šestnajst klubov. Na osnovnošolskih državnih prvenstvih, se je ekipa kluba delila na kar sedem osnovnih šol. Ekipa Osnovne šole Gorišnica je bila v Gorišnici 30. januarja v konkurenci 85 šol druga pri mlajših dečkih. Osnovna šola Cirkulane je bila dne 6. februarja v Slovenj Gradcu četrta pri starejših deklicah, šesta pa je bila Osnovna šola Velika Nedelja prav tako v konkurenci starejših deklic 64 osnovnih šol. Iz kluba so za svoje OŠ medalije na državnih prvenstvih osvojili: Darjan Podgoršek, Simona Milošič, brata Denis in Miha Vajda, Andreja Korenjak, Janja Karo, Denis Forštnarič, Sanja Šti-berc in Smiljana Bezjak. 31. januarja pa je del ekipe mlajših tekmovalk in tekmovalcev nastopil na povabilo organizatorja v Avstrijskem mestu Kirchbach, kjer se je med sabo pomerilo preko 300 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Enajst osvojenih medalj je bilo dovolj, da je bila ekipa na odličnem šestem mestu. V soboto, 20. februarja pa so tekmovalci in tekmovalke zopet promovirali svojo občino v tujini. Na pokalu Samo-bora na Hrvaškem so bili z osvojenimi 14 medaljami v konkurenci 438 tekmovalcev iz petih držav na odličnem petem mestu, za kar so prejeli pokal, bili pa so tudi najboljši slovenski klub na turnirju. Na pokalu Lendave 27. februarja je nastopilo šest predstavnikov sekcije Damjana je v tem letu predsedstvo JZS že nagradilo za tekmovalne uspehe z višjo stopnjo črnega pasu. Častni pas pa si je priboril z atraktivnimi zmagami. Cirkulane. V konkurenci 394 tekmovalcev iz 37 klubov so osvojili dve medalji. Isti dan pa so bili tekmovalci Gorišnice uspešni z osvojeno medaljo tudi na turnirju Velike Gorice pri Zagrebu. 20. marca so se štirje predstavniki kluba udeležili državnega prvenstva kadetinj in kadetov v Ljubljani in se domov vrnili z dvema medaljama. Sedaj pa se mlade tekmovalke in tekmovalci pripravljajo za nastop na pokalu Ptuja, ki bo 10. aprila. Damjan Petek, državni reprezentant iz Gorišnice, se enakovredno kosa z svetovno elito že nekaj let. Žal ga večkrat kot nasprotniki ustavijo poškodbe, kar se na žalost dogaja pri vrhunskem športu. Na tradicionalnem 30. pokalu Pohorskega bataljona je z štirimi izstopajočimi zmagami nad nasprotniki iz Slovenije, Hrvaške, Romunije in Slovaške gladko osvojil prvo mesto. Na svetovnem pokalu 6. in 7. februarja v Sofiji v Bolgariji je v njegovi kategoriji nastopilo 20 tekmovalcev. Damjan je z gladkimi zmagami nad reprezentanti Poljske, Grčije, Izraela in Rusije osvojil odlično drugo mesto. Prav tako pa se je z nasprotniki poigraval na že 38. tra- dicionalnem Baumgartnerjevem pasu 6. marca v Mariboru. Za štiri zmage v absolutni kategoriji in osvojitev tradicionalnega pasu je potreboval dobre tri minute, čeprav naj bi borbe trajale dvajset minut. Damjanove najpomembnejše tekme v tem letu so svetovno prvenstvo, ki bo od 7. do 10. oktobra v Birmighanu v Veliki Britaniji, kjer se bo že lovila norma za Olimpijske igre Sidney 2000. Potem olimpijski test turnir, ki bo 27. in 28. novembra v Sidneyu v Avstraliji in pa zadnja tekma v tem letu 11. in 12. decembra svetovni pokal v Fukaoli na Japonskem. V nedeljo, 7. marca pa so tekmovalci in člani kluba izpeljali redni letni občni zbor na katerem so izvolili tudi novo vodstvo. Krmilo tega nesporno najuspešnejšega športnega društva v občini Gorišnica je prevzel mag. Andrej Horvat, pomagal pa mu bo tudi zelo sposoben novi upravni odbor. Miran Petek ŠPORTNA AKTIVNOST PRIVABLJA VEDNO VEČ LJUDI O pridobitvijo nove večnamenske č_y dvorane je zimsko obdobje postalo živahnejše tudi na športnem področju. V dvorani so svoj prostor našli športni kolektivi, ki do sedaj niso imeli pravih pogojev za delo. Še najbolj pa razveseljuje dejstvo, da so dvorano vzeli za svojo tudi tisti, ki se s športom ne ukvarjajo aktivno, ampak jim šport predstavlja le način življenja. V času, ki je bil namenjen izvenšols-kim dejavnostim v dvorani, je bila ta polno zasedena. Šest ur je bilo celo premalo, da bi zadovoljili vse interese, zato se je za izvenšolsko športno in rekreativno dejavnost v polni meri uporabljala tudi telovadnica osnovne šole. Največji dokaz, da je šport v naši občini še kako prisoten, pa je akcija, ki jo je izvedla Športna zveza občine Gorišnica zimska liga malega nogometa. Skoraj vsako nedeljo od decembra do marca so v dvorani potekale tekme v malem nogometu, v katerih je sodelo- valo deset ekip. Vseh aktivnih udeležencev je bilo skoraj dvesto, če pa k temu prištejemo še dvesto do tristo gledalce vsako nedeljo, lahko ugotovimo, da je akcija privabila skoraj 3-500 ljudi, kar pa je za našo občino dokaj velika številka. V športni zvezi načrtujemo še več takšnih in podobnih akcij, s čimer želimo k športu privabiti čimveč ljudi, tako da bosta šport in rekreacija resnično postala način in kultura življenja. Davorin Zorli MOJE POČITNICE V POSTELJI V počitnicah sem tri dni ležal v postelji. V četrtek, petek in soboto sem celo popoldne igral na nogometnem igrišču nogomet. V soboto sta prišla k nam na počitnice bratranca Aleks in Anisa. Malo s^mo se igrali skupaj, potem pa sva z Aleksom streljala s puško. V nedeljo smo gledali živžav. Ko sta Aleks in Anica odšla domov, sem šel igrat v jamo nogomet. Zvečer sem šel spat ob pol devetih, ker sem imel zjutraj pouk. Niko Muršec, OŠ Gorišnica BABIČIN KUŽA JIMMY V Stojncih živijo moji sorodniki. Imajo psa, ki mu je ime Jimmy. Ta pes je škotski ovčar. Zelo rad je govejo meso in pije vodo. Kadarkoli se mimo njega pripelje traktor ali avtomobil, zalaja in začne skakati. Prejšnji teden je utrgal verigo. Čeprav laja in skače, je mirne narave. Vedno se veselim, ko gremo z družino v Stojnce na obisk k sorodnikom. To pa zato, ker bom videla Jim-myja. Ko se pripeljemo na dvorišče, začne lajati, ko pa izstopim iz avtomobila jaz, takoj utihne. Če ga takrat pogledaš, misliš, da se ti smeje. Kadar ima prazno posodo in je lačen, mu jo v hipu napolnim. Če bi mu hotel kdo vzeti hrano, bi zarenčal in po možnosti koga ugriznil. Enkrat sem to poskušala, zato me je šavsnil po roki. Ko poje, se jaz in Jim-my igrava. Babica, ki je lastnica psa Jimmyja, mi dovoli, da ga odvežem in tako je igra popolna. Igrat se greva na travnik, ki se razteza za hišo. Ko mu zaploskam, skoči v zrak, jaz ga primem in nato pleševa. Zaplesati pa znava valček. Enkrat sem mu na travnik nastavila ovire in on jih je brez težav preskakoval. Vedno se igrava zelo dolgo. Po končani igri ga zopet privežem. Sledi žalostno slovo, kajti jaz se moram z družino vrniti domov. Odidem v Čajevce, kjer potihem upam, da bom tudi jaz kdaj dobila takega psa, s katerim se bom lahko igrala in ga bom imela tako rada, kot imam Jimmyja. Ines Bezjak, 5. a, OŠ Gorišnica PRI ZDRAVNIKU Bil sem zelo bolan. Z atijem sva šla v Ptuj k zdravniku Šolmanu. Ko sem vstopil v čakalnico, je bilo polno otrok, ki so bili bolni. Ati in jaz sva vstopila v ordinacijo. Zdravnik mi je pogledal ušesa, grlo in mi poslušal bitje srca in dihalne organe. Zdravnik mi je napisal recept za zdravilo. Z atijem sva šla v lekarno po zdravilo. Potem sem šel domov in sem redno jemal zdravila. Gregor Horvat, 2. a, OŠ Gorišnica PRI ZDRAVNIKU Bilo je poletje. Z bratrancem sva se igrala na kupu gramoza. Z nogo sem zadel ob rob ostre plošče. Porezal sem se med prsti. Ati me je hitro peljal k zdravnici. Zdravnica mi je oskrbela rano in me napotila na kirurgijo. Ko sem prišel na vrsto, me je zdravnica poklicala v operacijsko sobo. Legel sem na mizo, pokrili so me z zeleno rjuho, dobil sem injekcijo v nogo in so začeli šivati. Sprva sem se bal, potem pa ni bilo tako hudo. Vstavili so mi tri šive in rana se je hitro zacelila. Po tem dogodku sem bolj pazil, kod sem hodil. Aleš Valenko, 2. a, OŠ Gorišnica LETA Leta minevajo, čas beži, ozreš se nazaj in en, dva, tri, šestnajsto leto ti preži. Star sem šestnajst, ponosno poveš, a ti se ne zaveš, da so to najlepša leta in hkrati najtežja. A ti nič ne skrbi, raje potrpi, saj kmalu bo boljše. Vse mi zaupaš, saj si moj brat in jaz tvoja sestra, za vekomaj. (Pesem je posvečena bratu Jerneju) Petra Oblak, 4. b, OŠ Gorišnica POIJE SANJA Polje sanja pod belo mehko puhasto odejo, snežinke bele so jo na tkale, »r da bo zemljo grelo. Polje sanja pod belo puhasto odejo, da zemlja bo počila, novih si moči nabrala, da bo v novem letu vsem bogato kruha dala. Vsem ljubezen v novem letu bogato bo vrnila, a mnogim bo počitek dala, v sebi jih za večno bo pokrila. Učenci OŠ Gorišnica SAMA V TISTI NOČI Komu naj roko podam v tisti dolgi svetli noči, ko dobre želje na vse strani hitijo? Komu naj roko podam, ko roka išče ljubo dlan, ki bi te objela* k sebi te prižela? Komu naj roko podam, ko srca se v enega spojijo, ko najlepše želje s poljubom za vse dni v letu zaživijo? Komu naj roko podam, ko želje osamljene v solznih bodo očeh ostale? V zvezdnato nebo se bom ozrla, v mislih te bom poiskala, poljub ti v večnost bom poslala, a v sebi tiho zajokala. Učenci OŠ Gorišnica SNEŽINKA Snežinka drobna, snežinka mala, na topli roki svoji sem ti zavetje dala. A ti si zatrepetala, na roki moji si zajokala, k licu sem te stisnila in moja solza si postala. Učenci OŠ Gorišnica ZASEDAL JE OBČINSKI SVET lani občinskega sveta so se v zadnjem mesecu in pol sestali kar trikrat; dvakrat na redni in 25. marca še na prvi izredni seji. Na rednih sejah so imenovali člane občinskih delovnih teles, torej odborov in komisij (imena teh objavljamo v tokratni številki Vesti iz vasi), z nekaj predlogi popravkov pa so potrdili osnutek statuta občine in poslovnika občinskega sveta, ki prinašata nekaj bistvenih sprememb. Za sejo v aprilu so si pustili predlog o lokacijskem načrtu za cesto Hajdina - Ormož, odsek Gorišnica - Ormož, saj so k temu dobili še strokovno pojasnilo, zato bodo pred sprejetjem morali predlagano varianto natančno proučiti s pomočjo strokovne službe. Občinski svet se je tudi strinjal o ustanovitvi občinskega gospodarskega interesnega združenja (GIZ), ki bo medse povabil še sosednje haloške in ravninske občine (najprej Videm); o tem je svetnikom več povedal mag. Stanislav Golc iz L RA Haloz, ki sicer v občini skrbi za področje turizma. Člani sveta so soglašali s povišanjem ekonomske cene za oba vrtca za sedem odstotkov, potrdili odlok o cestah ter na dolgo in široko razpravljali o imenovanju članov nadzornega odbora. Nazadnje so sprejeli odločitev, s katero se je strinjal celoten občinski svet, da bo po novem imela gorišniška občina sedem- in ne petčlanski nadzorni odbor. Sestavljajo ga: Ivica Orešek, Jožica Kokot, Marija Žiher, Miran Klinc, Ivo Obran, Marija Lesjak in Danica Ranfl. Na izredni seji 25. marca pa so člani občinskega sveta in župan imeli na dnevnem redu imenovanje članov vaških odborov za posamezna naselja; ti lahko štejejo največ pet članov, predlaga pa jih vsaka vas posebej. Svet občine Gorišnica demantira objavo v medijih glede nezadovojstva z nadzornim odborom tako v prejšnji kot zdajšnji sestavi. Urad župana NAGRAJENCI PREJŠNJE NAGRADNE KRIŽANKE Veseli smo, da radi rešujete križanko v svojem glasilu, in upamo, da tokrat ne boste zamerili, ker smo jo v tej številki izpustili. Nagrajenci, ki jih je določil žreb, so: 1. nagrado v vrednosti 5000 SIT, ki jo podarja Občina Gorišnica, je prejela NEŽA VOJSK, Za -gojiči l4c; 2. nagrado v vrednosti 4000 SIT, ki jo podarja gostišče Botra, je prejela NATAŠA FOŠNARIČ, Gorišnica 114; 3. nagrado v vrednosti 3000 SIT, ki jo podarja Občina Gorišnica, pa je prejel BENJAMIN CIGLARIČ, Zamušani 21 a . ČESTITAMO! BLAGOSLOVLJENO DOŽIVLJANJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV IN VARNE POTI VAM ŽELI AVTOŠOLA PREDNOST. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! ližajo se velikonočni prazniki in z njimi trenutki, ki nas navdihujejo z življenjem in radostjo. To so dnevi ko se snidemo s svojci, s tistimi, ki so nam najdražji in s katerimi delimo dobro in slabo. Žal so pa to tudi trenutki, ko odrasli, predvsem pa otroci posegajo po najrazličnejših pirotehničnih sredstvih. Velikokrat so to neprimerne naprave in pripomočki, ki na tak ali drugačen način povzročajo pok in ki zaradi svoje neprimernosti ogrožajo življenje in premoženje ljudi. Zaradi tega je breme odgovornosti za taka dejanja na starših in odraslih občanih, ki v svojih primarnih skupnostih odgovarjajo za otroke in mladoletnike. Če že ne moremo preprečiti uporabe pirotehnike, pa je vsaj ne vzpodbujajmo in je ne odobravajmo. Veliko je primerov poškodb, ki so nastale zaradi malomarnosti in zaradi neodgovornosti pri uporabi teh sredstev. Postavlja se vprašanje, ali je tradicija pokanja vredna poškodb (pa naj bodo fizične ali psihične), ki lahko ob tem nastanejo. Policija si je, si in si bo prizadevala, da bi bilo nepravilnosti, ki motijo zaslužen počitek in mir ljudi, čim manj. Vendar se sama s svojimi opozorili in ukazi ne more v celoti postaviti v bran redu, ki ga poskuša ohraniti. Zaradi tega se obračamo na vse Vas z željo, da bi dosegli zvišanje samozaščitne zavesti o pravilnosti in smotrnosti naših ravnanj. Zavedamo se, da so velikonočni prazniki čas, ko so naše mize bolj ali manj obilno obložene, tudi z alkoholom. Ker je alkohol tudi del naše kulinarične kulture, ga bo večina Vas tudi zaužila. Svetujemo Vam, da ga uživate v zmernih količinah, nikakor pa alkohola ne uživajte vozniki motornih vozil, ki se imate s svojimi jeklenimi konjički namen podati na cesto. Nekateri se boste v teh dneh odpravili od doma in obiskali svoje znance, prijatelje ali pa si privoščili zasluženi počitek. Svetujemo Vam, da pred odhodom od doma zavarujete svoje pre- moženje, vaša hiša ali stanovanje pa naj ne dajeta očitnega videza, da Vas ni doma. Dejstvo namreč je, da si vlomilci in storilci drugih vrst kaznivih ravnanj počitka v teh dneh ne bodo privoščili. V teh prazničnih dneh želimo vsem občankam in občanom veliko zdravja in osebnega zadovoljstva z željo, da si praznikov ne bi pokvarili in prikrajšali z nespametjo in malomarnostjo zaradi pokanja, s prekomerno zaužito količino alkoholne pijače pred začetkom vožnje ter z neprilagojeno in nevarno vožnjo v cestnem prometu. Kolektiv Postaje mejne policije Zavrč V FORMINU 3. OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE GORIŠNICA Minulo leto za gasilce delavno in uspešno odstvo GZ Gorišnica je 19. marca v prostorih gasilskega doma v Forminu pripravilo tretji redni občni zbor zveze, na katerega so povabili tudi predstavnike sosednjih gasilskih zvez, vodstvo GZ Slovenije in direktorja Uprave za obrambo Ptuj Stanka Megliča. V gasilsko kroniko so zapisali še eno uspešno in dokaj delavno leto, ki si ga bodo gasilci še najbolj zapomnili po potresu v Posočju in velikih poplavah po vsej državi. Člani vseh devetih prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Gorišnica so bili izredno delavni in zagnani, saj so poleg napredka v operativi in preventivi dali ogromno poudarka predvsem izobraževanju gasilcev in gasilk. Predsednik GZ Gorišnica Alojz Vesenjak je povedal, da je bilo preteklo leto za gasilce ponovno delavno, pestro in dokaj uspešno. Odkritje spomenika sv. Florijana v Gorišnici in sprejem dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj, za častnega člana GZ sta po njegovem najpomembnejša dogodka leta 1998 v zvezi. O poudarkih s posveta o stanju in problematiki gasilstva v Sloveniji v lanskem letu pa je Vesenjak povedal: »Slovensko gasilstvo je v dosedanjem razvoju zraslo v najširšo, dobro organizirano, strokovno in visoko motivirano reševalno službo za opravljanje ne le požarnih intervencij, ampak tudi splošnih reševalnih nalog. Gasilsko organizacijo je potrebno tudi dolgoročno razvijati, s poudarkom na njenem humanitarnem značaju, nepolitičnosti, povezanosti prostovoljnega in poklicnega gasilstva in kot sestavni del obrambnega sistema pred naravnimi in Predsednik GZ Alojz Vesenjak in poveljnik Vlado Kelenc drugimi nesrečami. Gasilsko organizacijo je potrebno prilagoditi ocenam ogroženosti na območju posameznih delov države,- Predsednik GZ Vesenjak je med drugim omenil, da je komisija za delo z mladino lani zelo uspešno organizirala prvi gasilski tabor GZ Gorišnica na gradu Borlu in ga bo zagotovo pripravila tudi letos poleti. Komisija za vzgojo kadrov je spremljala plan izobraževanja na nivoju GZ Slovenije in skupaj s poveljstvom gorišniške zveze organizirala tečaj za gasilce in poveljnike društva. Sicer pa je izobraževanje po Vesenjakovem mnenju dolgoročna naložba, saj vedno bolj narašča potreba po hitrejšem pridobivanju znanja in spretnosti. Uspešno je delala tudi komisija za delo z ženskami, saj so se članice (teh je v zvezi 185) udeležile številnih gasilskih tekmovanj, čeprav aktivno sodelovanje članic pri prostovoljni gasilski dejavnosti v zvezi morda premalo cenijo. Precej dela pa sta imeli tudi komisija za odlikovanja in komisija za veterane in zgodovino gasilstva, saj je slednja organizirala prvo srečanje veterenov. LETOS 50 LET PGD MALA VAS oveljnik GZ Gorišnica Vlado Kelenc je na začetku povedal, da se je poveljstvo zveze sestalo le petkrat, da pa so vsako soboto v stiku po UKV postaji. Na rednih sejah je poveljstvo uresničevalo zahteve GZS, pravila gasilske službe ter plan dela in nabave v gasilski zvezi. V lanskem letu so nabavili zahtevnejšo opremo (aparate za impulzno gašenje, dihalne aparate, ognjevarne obleke) in izpopolnili dotrajano opremo v vseh gasilskih orodjarnah. Strokovna izobraževanja, izpopolnjevanje in razne vaje, ki spadajo v preventivno področje delovanja zveze, so po mnenju Kelenca na visokem nivoju, sicer pa so v preteklem letu v specialnost predavatelja napredovali trije višji gasilski častniki: Alojz Vesenjak, Stanislav Vojsk in Lado Fritz, en član obiskuje tečaj za člana višjih poveljstev, 65 članov je končalo tečaj za izprašanega gasilca, 31 članov pa končuje tečaj za vodjo enote - nižjega gasilskega častnika. V poročilu poveljstva GZ je tudi zapisano, da so gasilci lani v občini pripravili skupno gasilsko vajo ob dnevu gasilcev in jubileju PGD Gorišnica, organizirali občinsko tekmovanje, v mesecu požarne varnosti pa so poveljniki vseh PGD sami pripravili vaje v svojih požarnih okoliših. Ženske desetine iz Male vasi, Zagojičev in Zamušanov so bile na državnem prvenstvu in dosegle zadovoljive rezultate, sedem društev v zvezi pa se je udeleževalo ligaškega tekmovanja v hitrostni mokri vaji; organizacija lige je plod dobrega medsebojnega sodelovanja med gasilskima zvezama mestne občine Ptuj in Gorišnice. Vlado Kelenc ob tem dodaja, da vse našteto prostovoljnim gasilcem služi, da se znajo strokovno spoprijeti z morebitnimi požari in ukrepati ob drugih nesrečah. Na operativnem področju so imeli v letu 1998 manj požarov (travniške požare, eksplozijo hiše, goreč avtomobil in požar v stanovanjski zgradbi -skupaj 11) kot v letu 1997, kar bi lahko bila zasluga preventive, ogromno dela pa so gasilska društva imela zaradi jesenskih poplav Drave in Pesnice. Ker je bila to elementarna nesreča, so ukrepali in intervencije opravljali s štabom Civilne zaščite, ki ga v občini vodi Bogomir Toplak. Poveljnik Vlado Kelenc se je za nesebično pomoč in požrtvovalno delo zahvalil vsem poveljnikom PGD, vodjem, predavateljem in mentorjem, pa tudi županu Slavku Visenjaku, ki je po njegovem odgovoren in zaslužen, da v GZ izvajajo programe in delo v dobro in pomoč vsakemu občanu gorišniške občine. Na občnem zboru je poveljnik GZ Kelenc omenil praznovanje 50-letnice PGD Mala vas v letošnjem letu, kjer nabavljajo novo gasilsko vozilo in ga bodo v uporabo predali ob dnevu gasilcev GZ Gorišnica, sicer pa bodo z dodatno tehniko še bolj sposobni zagotavljati požarno varnost in pomagati vsem prebivalcem občine. Program dela in nalog gasilske zveze pa je v letošnjem letu še mnogo obsežnejši in bogatejši, saj se bodo gasilci trudili tako na operativnem kot preventivnem področju. Vključili se bodo v praznovanje 130-letnice gasilstva na Slovenskem in se poglobili v načrtovano pokrajinsko povezovanje gasilske organiziranosti pri nas. Na občnem zboru so pregledali tudi zaključni račun za lansko leto, pohvalili delo nadzornega odbora in najzaslužnejšim PGD v občini podelili priznanja za požrtvovalnost in pomoč ob lanskih poplavah. Prejela so jih PGD Formin, Muretinci, Mala vas, Gajevci - Placerovci, Cirkulane, Gorišnica in Moškanjci. TM VNESREČI SPOZNAŠ PRIJATELJA ečina slovenskih časopisov se je koncem minulega leta razpisala o nesreči, ki je zadela mlado družino Granda iz kraja s sicer rajskim imenom Paradiž. Odkar se je lanskega maja mož oziroma oče Bojan težko poškodoval, se je družina znašla v hudi finančni stiski. Stroški Bojanovega zdravljenja so iz dneva v dan višji. Poleg tega živi dmžina v nedograjeni hiši brez elektrike, trije šoloobvezni otroci pa imajo kot vsi otroci svoje potrebe in želje. Toda mama Marija jim z dohodki od sezonskih del komaj lahko nudi najnujnejše. Na stisko mlade družine so se prvi odzvali znanci in krajevna Karitas. Potem ko je Karitas dekanij Ptuj in Zavrč konec novembra družini namenila prihodek od koncerta na Ptuju, so se za njeno usodo začeli zanimati tudi mediji. Kljub temu da so zgodbo Grandovih v slovenske domove ponesli v božičnem času (ali pa ravno zato), so imeli članki precejšen odmev. Moški kvartet od Tomaža pri Ormožu pod vodstvom organista Stanka se je, potem ko je zvedel za stisko družine, odločil pomagati po svojih močeh. V ta namen je 10. januarja, na praznik Kristusovega krsta, v župnijski cerkvi sv. Barbare v Cirkulanah pripravil dobrodelni koncert božičnih pesmi. V slabi uri so lahko žal maloštevilni poslušalci prisluhnili čudovitim interpretacijam bolj ali manj znanih božičnih pesmi. Povezovalka nas je od ene do druge spretno vodila z opisovanjem božičnega razpoloženja. “Vžaru Iju- bežni se segreje tudi mrzli bron in poje uspavanko novorojencu je potrkala na naša srca ter nas mimogrede opomnila, zakaj smo se zbrali. Program se je končal z gotovo najbolj znano božično pesmijo Sveta noč. Toda aplavz, ki je sledil, je prisilil nastopajoče, da so koncert še nekoliko podaljšali. Ob izhodu iz cerkve smo poslušalci lahko oddali prostovoljne prispevke, te pa bodo - kot sem že omenila - izročili Grandovim. Nedeljski večer je bil za tiste, ki so se kljub hladnemu vremenu odločili priti v cerkev, čudovito doživetje. Izvajanje pesmi je bilo že samo po sebi izjemno, v akustični cerkvi pa je prišlo še bolj do izraza. Vezno besedilo je potrkalo na naša srca. Kot je omenil v svoji zahvali farni župnik in dekan završke dekanije gospod Emil D rev, si lepšega zaključka božičnih praznikov ne bi mogli želeti. Ali pač? Morda se bo ob naslednji taki ali drugačni priložnosti zbralo več ljudi, če ne zardi drugega, pa vsaj zato, da se nastopajočim zahvalijo za trud. Mateja Muršec V GORIŠNICI JAVNA RAZPRAVA O NOVI POKOJNINSKI REFORMI redlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša mnoge novosti in spremembe, smo slišali na javni razpravi v Gorišnici, ki jo je pripravil domačin - poslanec v DZ Alojz Vesenjak. K razpravi je povabil enega od avtorjev novega zakona Marka Štrovsa, državno svetnico Katarino O. Smrkolj, državnega podsekretarja Jožeta Tivadarja in Janeza Šebata, predsednika odbora za socialno varnost kmetov pri Zadružni zvezi Ljubljana. Govorili so o zdajšnjem stanju v pokojninskem sistemu, o tem, kako je luknja v sistemu vse večja, pa o novostih in prednostih, ki jih prinaša predlog novega zakona, dotaknili so se tudi zdajšnjih upokojencev in starostnega zavarovanja kmetov. Predlagatelj zakona Marko Štrovs je predlog zakona zelo natančno predstavil, ob tem pa odgovoril na marsikatero zastavljeno vprašanje udeležencev javne razprave. Predlog novega zakona je sedaj že v proceduri sprejemanja v Državnem zboru. TM SPREHOD SKOZI KOZMETIČNI SALON Izkoristimo pomlad za nov začetek -začnimo pri skrbi za zdravje e izgubljate v toku življenja ob bitkah vsakdanjika, živite na lovorikah svojega dela ali v senci svojega partnerja in pozabljate nase? Preteklost se izgublja v sedanjosti, ta pa je živahna in dinamična. Negovane ženske in moški niso utrujeni, niso nerazpoloženi in se veselijo svojih tridesetih, štiridesetih ali petdesetih ter se zavedajo, da "biti negovan" pomeni veliko v doseganju življenjskih ciljev. Izkoristite pomlad za nov začetek. Opravite z nelagodjem in starimi bolečinami. Privoščite telesu novo obliko in ugodje. KOZMETIČNI SALON ŠUMAN vam predstavlja nego telesa, s katero lahko najdete sonce v sebi in z njim tudi zdravje in lepoto. Naš recept za lepoto je tesno povezan s skrbjo za zdravje (ne samo fizično) in zavedamo se individualnega pristopa k negi. Pri svojem delu uporabljamo vrhunsko kozmetiko kozmetičnih hiš Decleor, Afrodita, Cosart. Ne bi bili popolni, če ne bi poskrbeli za zmanjševanje telesne teže in za celulit, ki je zadnja leta na prvem mestu seznama lepotnih nadlog. Motnja v limfatičnem ožilju, slabo aktivna mišična črpalka in nezadosten odtok venske krvi imajo za posledico estetske spremembe kože. Limfna drenaža, ki jo omogoča presoterapija, je ena izmed sedmih načinov, vpliva na vse komponente in v izdatni meri olajša težave prizadetim. NASVET: Razumljivo je, da so zaradi ozonske luknje naravni sončni žarki škodljivi, saj je najmanj, kar lahko povzročijo, kožna alergija. Za ustrezno zaščito lahko poskrbite z zaščitnimi sredstvi in nekajkratnim obiskom vrhunskega solarija. Piše: Vesna Poplatnik, kozmetična tehnica, aromaterapevtka, pedikerka Mr e j : 1 NOVE PRILOŽNOSTNE ZNAMKE POŠTE SLOVENIJE rvi letošnji sklop priložnostnih poštnih znamk je bil posvečen trem temam: maskam, znamenitim osebnostim in voščilnicam. Brkinski škoromati so četrti pustni mliki iz serije maske, v kateri so že izšle znamke s kurenti, cerkljanskimi lavfarji in borovim gostuvajem. Med znamkami, posvečenimi znamenitim osebnostim iz naše preteklosti, so tokrat izšle: znamka ob 150. obletnici rojstva pravnika, geografa in politika Petra Kozlerja, 100. obletnici rojstva akademika dr. Božidarja Lavriča, 125. obletnici rojstva slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra in 150. obletnici smrti najpomembnejšega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Voščilna znamka je posvečena ljubezni in prijateljstvu. Poleg običajne vloge, dokazila o plačani poštnini, ima še dodatno: sporočilo ljubljeni osebi, naj bo to pismo ali vočilnica, bo na- redila še prijaznejšo. Drugi sklop priložnostnih poštnih znamk je posvečen 50-letnici Sveta Evrope. "Pošta Slovenije z izdajo priložnostne znamke, posvečene 50-letnici Sveta Evrope, prispeva k prepoznavnosti te naj starejše skupne evropske organizacije. Eno temeljnih področij delovanja Sveta Evrope je varovanje človekovih pravic. Pošta Slovenije je javnost spomnila na obstoj Splošne deklaracije človekovih pravic že z izdajo priložnostne znamke v letu 1998, ko je minilo 50 let od sprejema te deklaracije," v izjavi za javnost pravi generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec. 23. marca je Pošta Slovenije dala uradno v uporabo še tri znamke: znamko z motivom Golice, kjer se vsak obiskovalec lahko naužije belega paradižnika narcis, znamko z motivom Triglavskega narodnega parka, posvečeno varavanju narave in ohranjanju, kar je v naravi še ostalo prvobitnega, in znamko z motivom minerala cinabarit, katerega kristali sodijo v najpomembnejšo dediščino nežive narave v Sloveniji.