DELAJMO VEČ V KOOPERACIJI Odgovori Franca Leskoška na vprasanja »Naše skupnosti«. Brez produktionejšega dela in oečje proizoodnje materialnih dobrin ter uslug ni mogoče utinkooito delati za izboljšanje življenjskega stan-darda. To je postalo spoznanje, s tem samim pa tudi prvina zaoesti širo-kega kroga delovnih Ijudi naše države, ki se v mestu in na oasi, v kme-tijstou in drugih oejah — skratka na oseh področjih družbene proizvod-nje — z množično podjetnostjo resno prizadevajo, da bi proizvajali bolje in več, zaoedajoč se, da je to edina realna osnooa, na katero se opira za-dovoljitev družbenih potreb in potreba vsakega posameznika, a tudi ves družbeni napredek. V zoezi z napori, ki se jih d tem pogledu lotevajo delaDski soeti kot organizatorji in upravljalci proizvodnje, se je naš urednik obrnil na tooariša Franca Leskoška, predsednika komisije za deloono storilnost in delovne odnose, in ga. zaprosil, da odgovori na nekatera oprašanja s tega področja. VPRAŠANJE: VI NEPOSREDNO SPREMLJATE ZIVLJENJE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN DEJAVNOST DELAV-SKIH SVETOV. KATERI UKREPI DE-LAVSKIH SVETOV SO PD VASEM MNE-NJU IMELl. NAJPOZITIVNEJSI VPLIV NA POVECANJE PROIZVODNJE IN DE-LOVNO STORILNOST. KAKOR TUDI. KATERE SO OSNOVNE SLABOSTI TEH ORGANOV DELAVSKEGA SAMO-UPR.AVLTANJA PRI RESEVANJU TEH VPRAŠANJ? ODGOVOR: Točno je, jaz sprem-Ijam življemje delovaLh kolekti:vov isa de-\fy onganov dieilavsikesa samoupravlfan.ia. Kakor vam je zava.no. so delavsikd sveti osacviiia inB.tiituoi ja, ki daje pečait vse} naši družibeni ured:itvi. Zato je njiihov pomen minoKo večji im se ne omeiuje samo na praizvodrno področje. Toda, če se omejimo tudi na samo proizvodnjo, se moramo spomniti, da smo uneli strogo centrali-stično planiranje in administrativno "vo-denje podjetij. Takrat je bila proizvod-nja planirana do potirobnosti. surovine prav tako. Včasih se ie plamira.lo preveč, v6asih pa premalo. Ceue so bile dolo-čene. namesto prodaje pa smo opravljali (li«;tribucijo. Podjetju smo odrejali, kaj bo, kako bo in koliko bo proizvajalo. V takih razmerah je bila iniciafciva delav-cev majhna, ali pa je sploh ni bilo. De- lovni kolektiv ni imel drttge naloge, ka-kor da izvršuje to, kar je dobil oid z-go-raj, kar je bilo planirano. Planirana je bila tudi delovna siLa, po-gosto brez stvarnih in znanstvenih norm. Od tod se je v podjetjih nabralo tudi preveč delovne siile. Vse to skupaj pa je moralo vplivatj na proizvodnjo in delov-no storilnost. Ko so delovni kolektivi začeli aprav-Ijati podjetja, je nastal nov ,položaj. Res je, da tudi tedaj stvar ni takoj napre-dovala i.n brez te/.av. Potrebno je bilo, pridobiti si izkušnje in se učiti v sami praksi upravljanja. Zato smo imeli v tem času razne slabosti, pomanjkljivosti in dpiirffe negativme poja"v-.e, kd so V'pldn ih odprlo (Nadailjevanje na 2. straoi) frJadailjeTaaje s 1. st«end) sretlo perspebtivo naškn delavuim ljudem. Razumiljivo je, da imamo tndi da-nes slabosti v delu delavskih svetOT. O n jih je bi-lo govora na nedavnem Kongresu delavskih svetov. Ob tej pri-ložnosti je bila sprejeta tudi resolucija, ki bo po mojenj mne-nju mnogo pomagala organom delavskega •samoupravljanja, da bodo svoje delo še bolj izboljšali. Vprašali ste, kateri ukrepi d«la"v«kih svetov so najbolj . pozitivno vplivali na delovno storihiost v proizvodoji.Lab.ko rečem, da se delorni kolektm zelo trudijo, da bi poveeali pro-izvodnjo ki delovno storiLnost. Delovni kolektiri ia sveti pa niinajo v rokah veeh činiteJjev, s katerimi jemogoče učinkovito ¦VTplivati na delovno storiioost v podjetj.iii. Ali pa jih nimajo dovolj. Cinitelje, ki vplivajo iia produ-ktivnost, je mogoče raz-vrstiti v dve skupini; prvič so to dejstva, na katera delavski sveti ne morejo i]>eposredno vplivati, ker so predrsem rezultat ukrepov naše gospodarske poJitike in predpisov, in drugič je to tisto, kar apada v področje pooblastil gospodarske organi-zacdje. Kar se tega drugega tiče, so delaTski sveti storili in se lotevajo Trste U'krepoy, ki so pozitivco vplivali tako na pro-izvodnjo kakor tudi na produktivno^t. Z njjhovimii ukrepi in vpUvt>m je bila dosežena boljša delorna discipliBa, popolnejša delovna in hjgienska zaSdita, čeprar je mogoče tu še veliko tega naipraTiti, (posebuo v nekaterih podjetjih. Iz takih ukre-pov neposredno izbaja majij priinerov n&sreč, niauj bolnih, iiianj krarov aa strojih in napravah. Boljša je tudd priprava in orgaiaizacija dela, koiitrola nad procesoin proiz-vodnje, ma-terial se trosi bodj ekoaomidno, izboljšan je notranji transport in skladiščna služba. V Tečjem številu podjetij so v ta namen dobro izikoristili tarifai pmvilnik, posebno ipa sistem premij in uorm. Posebej je treba poudarifi tudi razne kurze ia tečaje, ki so bik organizirani ua pobudo delavskih svetov in na ka-terib. so pridobivali delavca teknično Ln politično izobrazbo, kar ai ostalo brez pozitivnega vpliva na delovno storiinost. Povedal bi nekaj tudd o slabostih, ki negatavno vplivajo na poTeoaDJe proizvodnje in delovne storilnosti. Tudi tn bi se nstavil samo pri nekaterih; poinajijkljivostih, pravzaprav pri tisitih, ki terjajo, da jih posebej poudarimo. Prra taka sLabost je težaiia k aTitarkiji podjetja. Po mo-jesn amenju vodi taka težnja podjetje k neracionalDemu delu, mu onenjogooa vzdrževanje s«taindarda delov. zahteva več raz-iiili surovin, podražujeprodžvodnjo. po*cojuje n«popoino iikori-ščanje zmogljivosti, terja več visokpkvalificirainega kadta itd. Naša podjetja bi se morala bolj apecialazirati, uvesti tipizacijo izdelkov in več delati >¦ koQf>eraciji. S tem bi dosegla racional-nejšo proizvodnjo, boljšo organizacijo podjetja, inanjšo po-trebo po visokokvailificiranih kadrih, Tečjo produktivnost in ' boljše plače. D»ugi tat negativni pojav je tudi neupoštevanj« stvarnih potreb tržišča. Dogaja se Damreč, da izvrši neko podjetje vse priprave, da bi začek) proizvajati nov izddek. Tisti trenutek. ko se pojavi s takim nadrtom,. se jih javi še drugih deset z namero, da bodo proizvajala isto in pri tem ne upoštevajo, ali je to družbi potrebno ali m. To je škoda: na več strani novi stroji, novo orodje, nov kader, neracionalna proizvodjija, ne-izkori#čene zinogrljivosti, a zraven tega še problem prodaje. Ce bi te siabosti odpravili, bi bil to velik korak naprej v razvoju našega gospodarstva. Tu bi delavskiin svetom morali bolj pomagati strokovna združenja, zboruice in drugi čiai-¦tetljd. Posebno nekaterim izioed njih je treba pomagati, da bodo iz.popolniti svoj stil in delovno metodo iu da bodo obvla-dald našo ekonomsiko politiko, ker se ta politika prav v pod-jetjih konkretizira. Od tega, koliko bodo podjetja ali delovni kolektivi popolneje raiuiiieli to politiko, bo odvisen tudi tem-po, s katerini bomo lahko napredovali v poveoanju delovne storilnosti in povečaiiju nacionalnega dohodika. »