Kamniški Št. 19 40. leto Kamnik, 8. novembra 2001 Posvet skupnosti slovenskih občin v Kamniku POGOVOR Z MINISTRICO ZA KULTURO Predsedstvo skupnosti slovenskih občin jc drugi del posvetovanja o aktualnih vprašanjih, ki ga je začelo že konec septembra v Kamniku, zaradi takratne zadržanosti ministrice za kulturo Andreje Rihter nadaljevalo 12. septembra na gradu Zaprice v Kulturnem centru Kamnik. Posvet je vodil podpredsednik skupnosti in župan občine Trzin Tone Peršak. Po pozdravu župana Toneta Smolnikarja je grad Zaprice in njegovo zgodovino na kratko predstavila ravnateljica Kulturnega centra - Muzeja Kamnik Mirina Zupančič. Ministrica za kulturo An- dreja Rihter je najprej spregovorila o aktualnih vprašanjih na področju kulture, s katerimi se te dni ukvarjata vlada in državni zbor. V obrazložitvi zakona o knjižnicah, ki naj bi ga v kratkem sprejel državni zbor, je poudarila, da bo zakon dal večji poudarek inšpekcijskemu nadzoru. Državni proračun pa bo za leto 2003 za knjižnice namenil nad 8% dodatnih sredstev. Glede nekaterih teženj po ustanavljanju novih javnih zavodov (muzejev, galerij itd.) je dejala, da bodo morale takšne želje financirati občine same brez sodelovanja države, ki bo lahko le sve- tovala. Na področju spomeniškega varstva pa bo potrebno povezati varstvo premične in nepremične dediščine. V razpravi so udeleženci opozorili predvsem na probleme financiranja kulturnih dejavnosti. Slišati je bilo mnenje, da država sprejema normative, ne daje pa ustreznih sredstev za njihovo realizacijo. Občine imajo velike težave tudi pri sofinanciranju skupnih kulturnih ustanov, ki so jih kljub razdružitvi dolžne financirati vse občine ustanoviteljice. Zato bodo težnje za nadaljnjo drobitev občin te probleme še zaostrovale. Premalo je naporov za povezovanje občin v regije oz. pokrajine. Odpraviti bo treba tudi podvajanje in s tem večje stroške pri organizaciji institucij na področju ljubiteljske kulture (ZKO in Sklad za ljubiteljsko kulturo). Kritično so ocenili l ud i preveč birokracije na kulturnem področju. Nenazadnje so imeli pripombe tudi na organiziranost slovenskih občin, saj sedaj na državni ravni delujeta za del občin Skupnost slovenskih občin, za drugi del pa Združenje občin Slovenije. F. SVETELJ V grajskem salonu na Zapričah so župani z ministrico Rihterjevo temeljito pretresli pereča vprašanja s področja kulture in ugotovili, da bodo poleg države morali tudi v občinah še marsikaj storiti za njihovo reševanje. Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 22. novembra. Članke oddajte najpozneje do torka, 14. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 20. novembra. Velika planina čaka prvi sneg Tako dobro pripravljena planina, kot je letos, že dolgo ni čakala na prve snežinke. Delavci podjetja 3S ŠPORT s Petrom Sitarjem 4 i na Perovem, ob kamniški obvoznici 8394-404 SMUa m-mrmwm SMUČARSKI ČEVLJI MUHCk rokavice reu/ch- i odS^do i3h. VEZI (JVhoua Wsđ& pa še In še ... J i Odprto od 8'° do 1930 na čelu bodo letos ponovno skrbeli za smučišča v času zimske sezone. V pripravi na zimo je bilo zato potrebno urediti smučarske proge in jih označiti in postaviti zaščitne ograje. S pomočjo prijateljev zanesenjakov in članov smučarskega kluba Kamnik so odpeljali s smučarskih prog več kot 50 prikolic kamenja in postavili 300 tekočih metrov zaščitnih ograj iz lesa. Ogromno dela in truda bo lahko poplačano le s sneženo zimo. Zagotavljajo, da bo na Veliki planini smuka mogoča že ob minimalni snežni odeji, ki pa je tudi pogoj za vrnitev starih časov in množičen obisk smučarjev, ljubiteljev prelepe narave. Pristno in zavzeto medsebojno sodelovanje domačinov še vedno živi. V to smo se prepričali na obisku pri prijaznih ljudeh zaselka nad Motniško Belo, ki so prispevali mnogo lastnega dela in finančnih sredstev, da je ob pomoči Občine Kamnik in krajevne skupnosti Motnik cestna povezava iz Motnika do domačije Planine dobila svojo končno podobo in asfaltno prevleko. Pomembne pridobitve se je v petek, 26. oktobra, veselilo tudi vseh enajst osnovnošolcev iz Motnika, ki so ob tej priložnosti pripravili prisrčen program. Več na 9. strani. SAŠA MEJAČ ( ; ^ Svetniki tokrat ZA spremembe zazidalnega načrta za B-5 Perovo Ob sprejemanju dnevnega reda na 23. seji občinskega sveta v sredo, 24. oktobra, ki jo jc vodil župan Tone Smolnikar, so svetniki na predlog svetniške skupine LDS (Branke Golubo-vič) z dnevnega reda umaknili predlog sklepa o prodaji funkcionalnih zemljišč, ki pripadajo blokom, ter o pooblastilu županu za sklepanje pogodb o prodaji teh zemljišč. Dnevni red je tako obsegal enajst zadev. Med njimi so bile tri točke namenjene pravilniku o dobavnih pogojih, tarifnemu sistemu in cenam toplotne energije iz kamniškega toplovodnega omrežja, tri točke pa so vsebovale opustitev javnega dobra in prodajo ali menjavo zemljišč. Občinski svet je najprej brez vsebinske obravnave sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih Občine Kamnik. Poglavitna dopolnitev odloka jc uvedba posebnega priznanja Občine Kamnik, ki se podeli posameznikom, skupinam in organizacijam za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja, ki se lahko podelijo brez javnega razpisa, podeli pa jih Zupan. (Nadaljevanje na 3. strani) V Tuhinjski dolini so se odzvali na mnenje občinskega sveta o kandidatki Jožici Hribar za ravnateljico šole V ozadju osebne zamere in politika... ? Stališče občinskega sveta, sprejeto na 22. seji 26. septembra, da ne da pozitivnega mnenja k ponovnemu imenovanju dosedanje ravnateljice OŠ Šmartno v Tuhinju Jožice Hribar za ravnateljico te šole, je v Tuhinjski dolini, še posebej pa v okolju šmarske šole, naletelo na velik odmev. Taktno stališče občinskega sveta so odločno zavrnili vsi organi šole in sveti KS od Sel do Motnika, z izjemo sveta KS Šmartno. Tak odmev je preveval tudi udeležence sestanka, ki sta ga v OŠ Šmartno 17. oktobra sklicali predsednica sveta šole Olga Drolc in ravnateljica Jožica Hribar, udeležili pa so se ga predstavniki sveta zavoda, sveta staršev, učiteljskega zbora, vodje podružničnih šol,predsedniki svetov KS Sela, Šmartno, Pšajnovica, Tuhinj, Spitalič iti Motnik. Na posvetu so sodelovali tudi župan Tone Smolnikar, podžupan Anton Hočevar in Anton Kamin, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Več na 7. strani MARTINOVA GOSKA IN GLAŽEK VINA... Martinov dan (11. november) oziroma Martinova sobota postaja vedno bolj pomemben praznik tudi v naših, ne-vinorodnih krajih. Nekdaj je bila Martinova gos zadnja pečenka pred šesttedenskim adventnim postom, s prvim kozarčkom vina in slastno jedačo pa so se ljudje v družbi prijateljev pripravili na dolgo, mrzlo zimo. Ali tudi Kam-ničani nestrpno čakajo, da ,Martin iz mošta vin' naredi', koliko se znamo poveseliti in uživati, smo povprašali mimoidoče na kamniških ulicah, o čemer lahko preberete na 9. strani. \ Sena V TPC na Duplici, Ljubljanska 21 a, (HIP), tel.: 839-46-89 '•.Odprto od 9h - 18", sobota od 9h - J2h Zapleti na kamniškem Trgu talcev Je res skažena celostna podoba trga...? Po odprtju prenovljene in razširjene trgovine Vele na Trgu talcev sredi letošnjega oktobra so se v Kamniku začele vroče razprave in časopisne polemike o tem, kdo je avtor projekta za oblikovanje zunanjosti omenjenega objekta, ali je zunanjost sploh usklajena s kakšnim idejnim načrtom oziroma gradbenim dovoljenjem. Arhitekt Tomaž Schlegl je v pismu županu Tonetu Smolnikarju 23.10.2001 zapisal, daje bil njegov projekt, ki gaje izdelal za naročnike VELE, grdo zlorabljen. Poudaril je, da poleg tega, da so glavni akterji iznakazili njegovo avtorsko delo, so tudi posegli na tuje zemljišče in brez dovoljenja lastnika, Občine Kamnik, na črno tlakovali del občinskega zemljišča pred prodajalno. Gre za približno 250 m2 Trga talcev. Schlegl očita vodstvu trgovskega podjetja VELE, predvsem pa članu uprave Jožetu Kopušarju, da je njegov idejni projekt, h kateremu je izmed treh predloženih projektov dal soglasje tudi ZVNKD iz Kranja in na osnovi katerega je Schlegl izdelal izvedbeni projekt za novi prizidek, predal Arhitekturnemu biroju Kocjan. Ta pa kljub Schleglovemu predlogu, naj v PGD za prodajalno vključi tudi njegov izvedbeni projekt zunanjosti in konstrukcije prizidka, tega ni upošteval. Arhitekt Tomaž Schlegl je v pogovoru za Kamniški občan med drugim izrazil svoje ogorčenje nad takšnim odnosom do njegovega avtorskega dela Idejnega projekta za ureditve Trga talcev, ki sta ga leta 1999 izdelala s kolegico Uršo Len-ščak in dejal, da je njun projekt edini predvideval oblikovanje prizidka v povezavi s ce- prilagoditi nadaljnje urejanje trga. Vendar pa nikdar več ne bo takšen, kot je bil zasnovan... Dodal je še, da se zaradi tega, ker ni nobenega občinskega ureditvenega akta za ta trg, s predvideno ureditvijo ni nameravalo kakorkoli posegati v konstruktivne zadeve, vse naj ostane na svojem mestu, gre samo za talno oblikovanje v Pogled na del Trga talcev, ki po izgradnji prizidka trgovine Vele buri duhove med kamniškimi arhitekti.. lotnim kontekstom trga. »Fasada bi morala biti odraz trga, kot da podoba trga v pasovih zavije navzgor. To bi poudarilo tudi fontano. Tudi fuge in kovinski stebri na fasadi bi morali biti poudarjeni, ker so stebri tudi na drugi strani trga in podobno. Izbrani so bili tudi kamni v obliki temnega granita.« Sedaj pa sta nastala kar dva trga. sredi fasade se je sedaj pojavilo neko okno z WC papirji in praški ter nesprejemljivo obliko napisa firme. To je sramota in kaže na nerazumljiv odnos do tega trga.« pravi Schlegl. »Sedaj sicer Kocjan priznava moje avtorstvo, vendar se takemu avtorstvu odrekam. Ljudje me sprašujejo, kaj ste pa sedaj to naredili, a to ni moj projekt, moja zamisel. Še enkrat poudarjam: prizidek in trg bi morali celostno uskladiti v obliki in v materialih. Moram poudariti, da moj projekt ni bil uraden projekt, potrjen od upravne enote. To je bila samo moja avtorska zadeva, ki jo je bilo treba še verificirati. Že v mnogih primerih sem sodeloval kot konzultant. Tudi v tem primeru je bilo tako mišljeno, vendar me niso niti enkrat poklicali. To, kar je Kocjan povedal za Delo, da so po željah investitorja in svojih arhitekturnih pogledih izvedli nekaj arhitekturnih sprememb, je pravi nesmisel, to je isto, če bi jaz delal sliko, pa bi prišel naročnik in mi rekel - tu nariši še sonček, to potem ni več usklajeno. On je gledal samo en del. Tu bi morala glede na vsebino obeh spomenikov iz naše zgodovine res vladati neka poezija, ne pa da se gleda samo na trenutno korist,« pojasnjuje arhitekt Tomaž Schlegl. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, kaj sedaj in kako naprej. Po mnenju Schlegla bo podobo sedaj težko popraviti, pač pa bo treba temu nekako materialih, za ozelenitev, osvetlitev in podobno. »Moram reči, da je bila občina pred leti zelo Tair,' ker je k predvideni preureditvi trga poklicala tudi očeta Bojana, ki je prvotni avtor ureditve tega trga, vključno s spominsko fontano. Takrat sva to preureditev pripravljala skupaj,« je zaključil Tomaž Schlegl. Za mnenje o zapletu smo zaprosili tudi Andreja Kocjana, direktorja in lastnika AB Kocjan. Zanimalo nas je, kako ocenjuje Schleg-lovo trditev, da je bil v tem primeru zlorabljen Schleglov projekt za ureditev Trga talcev. »Prvič, Schlegl sploh nima pravice delati projekta, saj ni pooblaščen projektant, čeprav je res, da je naredil idejno rešitev. Za projektiranje pa je treba imeti ustrezno strokovno izobrazbo. Tu sploh ne gre samo za štempiljko pooblaščene organizacije, treba je poznati vsaj osnovne predpise za projektiranje. Mi smo po najboljših močeh projektno obdelali njegovo idejno rešitev, po njegovi razlagi smo jo mi zlorabili, po naši razlagi pa smo projekt izboljšali,« pravi Kocjan in dodaja, da je bil projekt skupek njegovih idej, vmesnih zahtev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja ter znanja in odgovornosti projektivnega podjetja AB Kocjan. »Mi smo delali z najboljšim namenom in tu ne gre za noben spor med Schleglom in menoj«, poudarja Kocjan. Na vprašanje, kako je sedanja zunanja ureditev prizidka usklajena s Sehleglovo idejno zamislijo, Kocjan pravi, da je rešitev ista, čeprav je res, da je izvajalec na koncu pozabil narediti vertikalne fuge na fasadi in da je Kocjan kot projektant na to ostro reagiral. V skladu s Sehleglovo vizijo so uporabili isti ritem fasade, premik odprtine v fasadi pa s celotno kompozicijo fasade in tudi s samo fontano nima nobene poveza- ve. Glede zahteve Schlegla, da se fasada izvede v eternitu, Kocjan pravi, da je ZVNKD zahteval izvedbo v ometu, ker eternit ni kamniški element. Na zahtevo Zavoda so tudi znižali in profilirali zgornji venec. Dodal je še, da nadzora nad izvedbo del ni opravljalo podjetje AB Kocjan, pač pa Razvojni zavod Domžale. Vsekakor je zanimiva tudi Kocjanova ugotovitev, da je vodstvo trgovske firme VELE kot investitor vseskozi poudarjalo, naj se projektivno podjetje AB Kocjan ravna po Schlcglovi idejni zasnovi in napotkih Zavoda za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov Kranj in ni vplivalo na zunanjo ureditev. ZVNKD jc nasprotoval namestitvi napisa firme na streho ali pa na venec, zato je ostala edina možnost napisa na fasadi. Kaj o tem zapletu meni občinsko vodstvo, smo povprašali župana Tonet Smolnikarja. Dejal je, da je pred prejemom pisma Tomaža Schlegla vodji oddelka za okolje in prostor povedal, da zunanja ureditev Trga talcev, kot jo je izvedel investitor, ne ustreza vsebinskim zasnovam idejne rešitve. »To bom tudi zapisal v pismu gospodu Skoku, da je posegel v naš prostor, za povrh še ne v skladu z idejnimi rešitvami.« Glede ureditvenega načrta za celostno podobo Trga talcev pa je dejal, da še ni jasno, ali bo možno prihodnje leto za te namene zagotoviti potrebna proračunska sredstva. Prihodnje leto je na vrsti Trg svobode, za kar bo potrebno nameniti okrog 25 milijonov tolarjev. Želeli smo izvedeti tudi, kaj o sedanjem sporu meni investitor - trgovska družba VELE, vendar nam je član uprave Jože Kopušar dejal, da zadeve ne bodo komentirali in da so zadovoljni, ker so to trgovino na Grabnu spet lahko odprli.. FRANC SVETELJ Ob 1. novembru, dnevu spomina Vsako leto se na prvi novembrski dan spominjamo umrlih. Mnoge med njimi smo poznali, se družili in veselili z njimi. Z mnogimi smo preživljali prijetne in manj prijetne trenutke. Ta dan je priložnost, da se spomnimo tudi naših soborcev, prijateljev in znancev, mnogih, ki so umrli zato, da mi živimo polno življenje. Prav zato se je kamniška borčevska organizacija v polni meri angažirala, da obudimo spomin na ljudi, ki so umrli za domovino, ko so branili slovenski narod pred okupatorjem. Številni grobovi, spominska obeležja in prižgane svečke govorijo o ohranjenem spoštvanju do teh ljudi. Ji rji " ma/ket, VELE I ■ntt,: 1 Župan Tone Smolnikarje skupaj s podžupanoma Demitrijem Perčičem in Antonom Hočevarjem položil šopek pred spomenik umrlih v I. svetovni vojni na kamniških Žalah. Spominska slovesnost v Črni je bila 26. oktobra pri spomenikih enainpetdesetih ustreljenih. Številnim zbranim je spregovoril predsednik krajevne organizacije ZB Tine Romšak, v programu pa so sodelovali tudi šolski otroci. Istega dne je bila komemo-rativna svečanost v Stranjah ob sodelovanju tamkajšnje osnovne šole in govornika g. Trseliča. 28. oktobra je spominska svečanost potekala na grobišču na Malem Rakitovcu, kjer je pokopanih 30 borcev. Poleg nagovora so v programu sodelovali šolski otroci iz Občina Kamnik na podlagi 14. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Kamnik (Uradni lisi RS, št. 3/98) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v obćini Kamnik (Uradni lisi RS, St. 78/01), objavlja PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI KAMNIK, OBLIKOVANO NA PODLAGI JAVNEGA RAZPISA, OBJAVLJENEGA V KAMNIŠKEM OBČANU, DNE 29.6.2001 IME IN PRIIMEK NASLOV ŠTEVILO TOČK 1. Sadeta Hotović Jakopičeva 8 555 2. Matija in Andrej Schlegl Kranjska 4/č, Kamnik 525 3. Bojana Rutar Klavčičeva ul. 3 515 4. Anton Kakcr Zg. Tuhinj 51 515 5. Rafael Bczovšek Fužine 2 495 6. Vladimira Podgoršek Medvedova 24/a 495 7. Eldar Begič Ul. Matija Blejca 18 495 8. Sncžana Mustač Jakopičeva 27 485 9. Bernarda Cimbas Bistričica 30 475 10. Ksenija Koprivec Kranjska 4/d 465 11. Aleš Verovšek Ul. Matije Blejca 20 465 12. Sibila I.omovšek Mali Hrib 2/a 465 13. Nurija Rekič Bisl riska 26 465 14. Jakob Opravš Godič 82/b 455 15. Natalija Valand Klavčičeva 3 455 16. Semka Šlijvar Matije Blejca 12 445 17. Slavko Simonič Poreber 3/b 425 18. Samira Prosič Sutna 31 415 19. Miro Haler ljubljanska 3/c 405 20. Hasko Zverotič Smarca, Kamniška c. 2 360 21. Marija Koželj Perovo 10/a 355 22. Tatjana Ziberl Klavčičeva 3 345 23. Arif llajrudinovič Groharjeva 8 345 24. Ramiza Adrovič Trdinova 12 335 25. Bojana Petrovič fužine 2/a 320 26. Ametaj havid Zikova 1 310 27. Nezir Čamdžič Medvedova 32 290 28. Branka Aleksandcr-Popovič Stelelova 8/a 260 29. Rešid Ličina Usnjarska 3 250 30. Begija Grgovič Vrhpolje 68 220 Pogojev za dodelitev socialnih stanovanj ne izpolnjujejo: l. Resnik Amalija Parmova ulica 19 2. Pečnik Mojca Nevljc 35 3. Kr/isnik Jelka Kersnikova 12 4. Korač Edita Matije Blejca 14 5. Prispilovic Helena l.oke v Tuhinju 7 6. Majcen Jasna Klavčičeva ulica 8 PRAVNI POUK: Zoper svojo uvrstitev na prednostno listo imajo udeleženci razpisa možnost ugovora, ki sc vloži v roku 15 dni od dneva objave prednostne liste v Kamniškem občanu pri županu Občine Kamnik. Ugovor sc lahko vloži pisno ali poda ustno na zapisnik. Če je ugovor poslan po pošti, se šteje za pravočasnega v primeru, da je oddan na pošti kot priporočena pošiljka zadnji dan pritožbenega roka. IVAN PKISTOVNIK DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE Šmartncga ob številni udeležbi, krajanov KS Pšajnovica in drugih krajev. Podobna slovesnost jc bila 29. oktobra pri osnovni šoli na Sclah. Nastopilo je 15 šolskih otrok iz Sel, ki obiskujejo pouk do 4. razdreda, med njimi so bili tudi trije, ki sedaj obiskujejo 5. razred v Šmartncm. Pod vodstvom uči- nost je bila v Kamniku na Žalah v torek 30. oktobra, pri spomeniku NOB padlih prvoborcev Toneta Miklavči-ča in Dominika Mlakarja. Mestna godba Kamnik je zaigrala žalostinki, pevski zbor lire je zapel dve pesmi, Katja Dolinar in Andraž Lenarčič pa sla recitirala priložnostna besedila. Govor pred zbrano množico udeležencev svečanosti je imel predsednik krajevne organizacije ZB Kamnik Alojz. Konda. Spomnil je na častno nalogo NOB in na poskuse nasprotnikov, ki želijo izničiti pomen boja za narodni obstoj, ko se jc ta uprl okupatorju in so zato mnogi darovali svoja življenja. Govornik je spomnil tudi na pietetni odnos do vseh umrlih, tudi tistih na drugi strani bregov. Čas bi bil, da prenehamo razdvajati naš narod, posvetiti se moramo naši prihodnosti in pri teh ohranjati izročila NOB. Spomnil se je tudi umrlih v zadnji osamosvojitveni vojni in umrlega Kamničana Pepcrka. Vsi prisotni so po zahvali predsednika območne organizacije ZB Mittcvža Koširja odšli še do spomenika I. svetovne vojne, kjer jc godba zaigrala žalostinko, zapeli so pevci Lire, spremljala pa jih je častna enota vojnih veteranov s prapori. Že dopoldne 30. oktpbra je kamniški župan Tone Smolni- Pred spomenikom NOH na kamniških Žalah z recitatorjema Katjo Dolinar in Andražem Lenarčičem. teljice Milene Kuncj so ob novih napisnih tablah na pročelju šole pripravili prisrčen in zanimiv program. Nastopili so tudi Jana Trc-bušak s kitaro in Karla Ku-nej s harmoniko. Napisne table spominjajo na umrle borce, talce, interni rance in ustreljene med vojno, o če- kar s podžupanoma Demitrijem Perčičem in Antonom Hočevarjem položil šopke cvetja pred spomenik padlih v I. svetovni vojni, pred spomenik - Piramido umrlih na drugi strani in v povojnem obdobju, ter pred spomenik NOB padlima prvoborcema. Pokopališča so bila ob Otroci podružnične šole na Selah so ob dnevu spomina pripravili lep program, govoril je predsednik krajevne organizacije Zlt g. Koncilija. mer je govoril predsednik krajevne organizacije ZB Srednja vas g. Kancilja. Podobna spominska srečanja so bila še v mnogih drugih krajih kamniške občine in povsod jc bila udeležba številna, ob sodelovanju organizacij zveze borcev. Osrednja spominska sveča- prazniku lepo urejena, s polno cvetja, lučk in številnimi obiskovalci, ki so sc spominjali svojih dragih sorodnikov, prijateljev in znancev. Spominjali so se lepih in prijetnih dni, ki so jih preživeli v družbi z njimi, ki jih, žal danes ni več med nami. STANE SIMŠIČ Svetniki sprašujejo in predlagajo Koliko časa še poplave v podhodu pod Šolsko ulico? Janez Stražar jc vprašal, kdaj bo rešeno odvodnjavanje podhoda nasproti Osnovne Sole Frana Albrehta, kar zanima zlasti starSc Šolskih otrok. Občinska uprava odgovarja, da je občina seznanjena s problematiko občasnega poplavljanja podhoda pod Šolsko ulico. V času večjega deževja se dvigne nivo podtalnice in onemogoča uporabo podhoda. Možna rešitev bi bila dvig ni-vclcte podhoda za približno 20 cm. Potrebna dela bodo izvedena do jesenskega deževja, ko bodo na razpolago potrebna sredstva za ta namen. Težave z zbiranjem odpadkov na Zikovi Tatjana Rol Djalil pravi, da jc v KS Perovo, na območju Zikove ulice, izjemno neurejeno zbiranje odpadkov. Odpadki ležijo ob kontejnerjih v blatu. Tam se igrajo otroci, pojavljajo sc podgane itd. Odgovorni naj bi poskrbeli za ureditev odlagališča in za pravočasen odvoz odpadkov. Publicus d. o. o. odgovarja, da vzdrževanje zbirnih mcsl zelo jasno določa občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki pravi, da zbirno in odjemno mesto po navodilih izvajalca vzdržujejo povzročitelji odpadkov. Primer Zikove ulice ni osamljen primer neurejenega zbirnega mesta v Kamniku, vsekakor pa izstopa s svojo neurejenostjo. Stanovalci so sami premestili zabojnike z asfalta na zelenice, da bi pridobili prostor za parkirišča. Podjetje Publicus je že večkrat pozvalo upravitelje stanovanjskih enot, podjetji SKG in MIAM, naj uredijo stojišča za zabojnike ali vsaj tlakujejo obstoječe lokacije, vendar so bili pozivi neuspešni. Poseben problem je tudi kraja koles pri večjih zabojnikih. Onesnaženost neposredne okolice je posledica nerednega vzdrževanja zbirnih mest kol ludi malomarnosti posameznikov. Prostornina nameš- čenih zabojnikov je večja od potrebne, odpadke pa odvažajo dvakrat tedensko. Zato v Publicusu menijo, da niso odgovorni za tako stanje. Občina bo morala povzročiteljem odpadkov oziroma upraviteljem stanovanjskih enot odredili ureditve zbirnih mest za komunalne odpadke. Kanalizacija v Smartnem brez uporabnikov? Zakaj se občina Kamnik mačehovsko obnaša do finančnih sredstev, ki bi jih lahko dobila od uporabnikov kanalizacije v Smartnem, je vprašal Tone Rajsar. Ureditev kanalizacije v Smartnem je zahtevala okrog 40 milijonov SIT. Nekateri uporabniki so na račun KS žc nakazali določena sredstva. Tudi KS ima zalo namenjena sredstva. Vendar pa za vse uporabnike občinski odlok ne velja, zato svetnik sprašuje, kje so pristojne službe, ki bi morale to uredili. Občinska uprava odgovarja, da je občina Kamnik zgradila to kanalizacijo samo s sredstvi občinskega proračuna. Kot določa odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda, so tudi krajani v ostalih KS prispevali določen del sredstev za gradnjo kanalizacije (približno eno četrtino vrednosti investicije). Zalo je občina Kamnik sklenila s KS pogodbo za sofinanciranje že zgrajene kanalizacije. Dogovorjena obveznost KS je bila, da sklene sofinancerske pogodbe s krajani in zbrana namenska sredstva nakaže v proračun Občine Kamnik. Žc omenjeni občinski odlok določa obveznost krajanov, da sc v šestih mesecih priključijo na zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Stroški za priključitev na kanalizacijsko omrežje pa bremenijo posameznega uporabnika. Ker izvedba nekaterih hišnih priključkov zahteva ludi prekop sosednjih zemljišč mora KS pridobiti soglasja lastnikov teh zemljišč. Ncs poslovanje občinskih odlokov pa jc v pristojnosti občinske inšpekcije, pravi v svojem odgovoru občinska uprava. F. S. SIGNAL SIGNAL kabelski sistemi d.o.o. objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas s poskusno dobo VZDRŽEVALEC KKS SISTEMA KAMNIK Pogoji: - elektrotehnik-clektronik (štiriletna šola) - šoferski izpit B kategorije - praksa za/.cljcna, - stalno bivališče v območju KKS Kamnik. Dodatne informacije na tel.: 02/5 80 90 80 ali 041/604 957 ali na sistemi^signaLsi. Zainteresirani naj prijave Z dokazili pošljejo na: SIGNAL kabelski sistemi, d.o.o., ( ezan jevci 50, 9240 Ljulomer. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovornu urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik I 'ranci Vidie. Na podla« mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona 0 DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 i/vodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (iluvni trg 24 (občina), tcl./faks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročenib člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo TC:R d. d, tisk Sct d. d. Ljubljana. Vi sprašujete, župan odgovarja A. N. zanima, ali v večnamenski športni dvorni pri OŠ Frana Albrehta res ne bo več nobenih kulturnih in družabnih prireditev. Občina Kamnik je v zadnjih treh letih v športno dvorano vložila okoli sto milijonov tolarjev. Največ sredstev je bilo namenjenih za zamenjavo plastičnega poda z elastičnim športnim lesenim podom. Parket jc seveda bistveno bolj ubčttlljiv za nego in vzdrževanje, predvsem pa za morebitne poškodbe. Zlasti vlago (polivanje z vodo in drugimi tekočinami) je potrebno imeti pod stalnim nadzorom. Za zavarovanje športnega poda smo kupili tudi posebno zaščito, ki jo lahko polo- žimo na parket in tako preprečimo možnost neposrednih mehanskih poškodb. S to investicijo smo obdržali večna-tnenskost dvorane, kar pa ne pomeni, da se v dvorani lahko organizirajo kakršnekoli prireditve in da ne obstojajo tudi omejitve. Občinska uprava seje skupaj z upravljalcem dogovorila, da bodo v večnamenski športni dvorani organizirane predvsem prireditve v širšem javnem interesu. Prireditev mora biti obvladljiva in tako organizirana, da sc bo mogoče izogniti poškodbam športnega poda in športne opreme v telovadnici, v katero vlagamo velika proračunska sredstva. Upravljala: mora zato pred podpisom pogodbe o oddaji dvorane v na- jem pridobiti mnenje lastnika Občine Kamnik. Ze kar nekaj prireditev je bilo organiziranih tudi po zamenjavi spornega poda. Tudi v bodoče bodo lahko organizirane takšne prireditve kot doslej. Nobenih ovir ne vidimo za organizacijo Že uveljavljenih za-bavno-glasbenih prireditev, kot so novoletni videomeh. novoletni ples. koncerti mestne godbe in drugih ansamblov. Prav gotovo pa v športni dvorani ni prostoru za razne ročk koncerte, ki so povezani tudi s točenjem pijače in jemanjem raznih dovoljenih in vse pogosteje tudi nedovoljenih poživil in drugih substanc, kar se je v Kamniku tudi že dogajalo. Poleg tega po podobnih prireditvah najdemo marsikaj po- lomljenega, uničenega, poškodovanega, in škoda pogosto daleč presega sredstva, ki jih za odškodnino dobimo od organizatorja prireditve. Zato naj se take množični' prireditve odvijajo na prostem, kot je to praksa tudi v drugih krajih. ANTON TON K SMOLNIKAR ŽUPAN S 23. seje občinskega sveta Svetniki tokrat ZA spremembe zazidalnega načrta za B-5 Perovo (Nadaljevanje s I. strani) Občinski svet jc nato sprejel nekaj aktov, ki urejajo pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega omrežja v občini Kamnik. Ta dejavnost je v občinskem odloku opredeljena kot izbirna lokalna javna služba, katere izvajalce oziroma dobavitelj toplotne energije je Svilani! d. ti., Kamnik. Ker mora po zakonu občinski svet predpisati splošne pogoje Ža dobavo in odjem toplotne energije, je Ic-la sprejel ustrezen pravilnik. Svelni-ki pa so dali tudi soglasje k tarifnemu sistemu za prodajo toplotne energije in soglašali s ceno. ki bo zanašala za fiksni del 202 SIT/kW na mesec in 7,9 SIT/kWh za gibljivi del. K temu pa je treba prišteti se davek na dodano vrednost. Koi je pojasnil Bogomir VViegele, direktor Svilanita, predlagana cena še vedno ne bo dosegla ekonomske cene, saj je Se vedno nižja od cene toplotne energije v podobnih sistemih v Celju in ha Jesenicah. Po zavrnitvi predloga stališča na prejšnji seji, je predlagatelj za 23. sejo občinskega svela pripravil nekoliko spremenjen predlog stališč do pripomb iz javne obravnave o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu ohmočj B-5 Perovo in upošteval tudi razpravo svetnikov na prejšnji seji, ko so predlagana stališča soglasno zavrnili. Naj navedemo samo ne kal era najpomembnejša (prenovljena?) Stališča. Najprej stališča do pripomb lastnikov stanovanj v Svetilniku glede višine in bližine novega objekta, ki bo na mestu dosedanje bencinske črpalke. Predlagatelj pravi, da se pripomba upošteva tako, da znaša maksimalna višina objekta 13 m od kole Ljubljanske ceste. Celoten objekt pa sc premakne južno za 6 metrov tako, da je novi odprt prostor med predvidenim objektom in Svetilnikom najmanj 30 m. Upoštevana je tudi pripomba glede števila parkirnih mest s lem, da se z novimi posegi ne smejo poslabšati razmere mirujočega prometa na tem območju. Odlok o ZN določa merila s številčno navedbo polteh po novih parkirnih mestih. Lastnikom individualnih hiš pa je namenjen odgo- vor, da novi objekt ne bo bistveno višji od obstoječe individualne gradnje med Ljubljansko in Kranjsko, ki je visoka povprečno od 10 do 12 metrov in bo nižji od najbližjih večstanovanjskih blokov na vzhodni strani Stele-tove ulice. Morebitne škodljive posledice na spremembo bivalnih pogojev pa bodo ugotavljali v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in soglasja zdravstvenega inšpektorata. Po mnenju predlagatelja so upoštevane tudi nekatere pripombe nekaterih arhitektov glede višinskih gabaritov. Visina novega objekta (maksimalne višine 13 m z Ljubljanske ceste s prehodom v nižje nize objektov na jugu se bo ublažila s stopničastim spuščanjem etažnosli proti jugu. Moratorij nad izvajanjem še nerealiziranega dela območja, kot predlagajo nekateri, ni možen. Občina kot investitor v osnovno komunalno opremo že realizira predvidena infrastrukturna omrežja itt naprave na celotnem območju. Na ostale pripombe kot so neskladnost dosedanje gradnje z zazidalnim načrtom, toleranc glede višine, otroških igrišč, rekreacijske površine in drugo, pa predlagatelj odgovarja, da skladnost dosedanje gradnje z ZN ni predmet tega postopka, da so morebitne tolerance glede višine odpravljanje, da so otroška igrišča določena s krovnim planskim dokumentom in da so osrednje dejavnosti za rekreacijo na Perovem že desetletja načrtovane med Steletovo in Kovinarsko cesto, da se s predlaganimi rešitvami znatno povečuje število parkirnih mest itd. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, je v svoji obrazložitvi odgovoril tudi na nekatere pripombe lastnikov hiš ob Ljubljanski cesti (ti so pisno opozorili tudi vse svetniške skupine) glede pravilnosti postopka javne razgrnitve obravnavanih sprememb. Dejal je, da je celoten postopek od sprejeta programa na seji občinskega sveta aprila letos potekal povsem v sklatiti z zakonskimi predpisi. Po besedah Boruta Ulčar-ja, ki jc v imenu Urbanističnega biroja UB, izdelovalca dokumentacije, pojasnil predlagane spremembe, so vse to- lerance glede višine objektov odpravljene. Določeni so natančni tlorisni, vertikalni in prostorski gabariti. Ostajajo le še določene tolerance za komunalne vode. Po mnenju svetniške skupine NSi, ki ga je obrazložila Marjeta Humar, je sicer nova obrazložitev stališč bolj razumljiva, vendar sc vsebinsko stvari niso dosti spremenile. Poudarila je, da je bilo to območje desetletja namenjen otrokom, sedaj pa bodo tu stale »ogromne škatle«. Vprašala je, zakaj za vsako hišo posebej spreminjamo zazidalni načrt in zakaj načrti niso prilagojeni življenju ljudi. Tiste skromne zelenice pa pomenijo toliko, kol če si v škafu namakaš noge, pa misliš da si na morju, je dejala Humarjeva. Po mnenju Janeza Leskov-ca se v praksi stvari izvajajo vanju te soseske pogreša sociološki pristop. Župan Tone Smolnikar jc poudaril, da smo se že ob sprejetju zazidalnega načrta odločili za bolj intenzivno pozidavo tega območja in da je treba misliti vsaj za dvajset let naprej. Nekateri bi na mestu črpalke raje videli zelenice. Vendar moramo malo prekrvaviti ta Kamnik in ne podleči pritiskom »purgar-jev«. Če pa smo v postopku res kaj zagrešili, sem za to. da zadevo takoj ustavimo, je še dejal. Kot smo že omenili, je Mlakar poudaril, da je celoten postopek potekal zakonito. Na predlog Tatjane Rot -Djalil, ki je v imenu svetnikov ZLSD in DESUS predlagala, naj občinska uprava pri naslednjih spremembah najde ustrezne površine za otroški vrtec na tem območju, je občinski svet soglasno sprejel dodaten sklep, da morja naslednje spremembe zazidalnega načrta vsebovati tudi površine za otroška in športna igrišča ter vzgojno varstveno dejavnost. Na koncu je 22 svetnikov Volitve in imenovanja Občinski svet je namestno dosedanjega člana, prof. dr. Igorja Janežiča, ki je izstopil iz odbora, za novega člana odbora za komunalno ureditev in infrastrukturo imenoval Franca Orešnika. Svetniki so dali pozitivno mnenje Isa-belli Bera, kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Pozitivno mnenje so dali tudi Saši Markovič, kandidatki za ravnateljico Srednje šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, in Ani Zadnik, kandidatki za ravnateljico Doma Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Pozitivno mnenje občinskega sveta je dobila tudi Veronika Matjašič Kališnik, kandidatka za ravnateljico Gimnazije Kamnik. povsem drugače, kol so sprejete z raznimi urbanističnimi akti. Več poudarka dajemo avtomobilom kot pa otrokom, je dejal, ko je med parkirnimi prostori iskal tudi kakšen delček otroškega igrišča. Predlagal je tudi čimprejšnjo semaforizacijo križišča na Ljubljanski cesti pri Svetilniku. Igor Podbrežnik je opozoril na pismo občanov, ki so ga prejele svetniške skupine in v katerem so izraženi (udi dvomi o pravilnost postopka javne razgrnitve, če je lemu res tako, potem je treba postopke ustavili, dokler je še čas. Ker so v tem primeru investitorji znani, jc treba igrati odprte karte. Tudi Brane Golubovič je menil, da je Ircba pravilnosti postopka posvetiti vso pozro-nost in dodal, da pri načrto- od 28 navzočih glasovalo za predlagana stališča do pripomb in predlogov i/, javne razgrnitve in javne obravne osnutke spremeb in dopolnitve zazidalnega načrta območja B-5 Perovo. Občinski svet je odločil tudi o opustitvi javnega dobra in o menjavi zemljišča p. št. 936/2 v izmeri 248 m2 v k. o. Stranje, o opustitvi javnega dobra in prodaji zemljišča p. št. 655/2 v k. o. Mekinje (opuščena pot) ter o prodaji dela zemljišča p. št. 662 k. o. Molnik. Svetniki so občinski upravi in županu posredovali več pisnih pobud in vprašanj. Naslednja seja občinskega sveta, na kateri bodo predvidoma obravnavali osnutek občinskega proračuna za leto 2002, bo 29. novembra letos FRANC8VETELJ 4 8. novembra 2001 O DELU DRUŠTEV Kamniški OBČAN Letno srečanje kamniških upokojencev Športniki dosegli izjemne uspehe, zapeli Beneški fantje Na srečanju upokojencev v Kamniku. 5. oktobra, je bilo zelo veselo in zabavno. Zbralo se je skoraj 200 Članic in članov društva, športnikov, rekreativcev in drugih. To vsakoletno srečanje je priložnost pregleda dela društveni ekipi sta sodelovali tudi na devetih pokalnih turnirjih, dvakrat dosegli prvo mesto in trikrat drugo mesto. Ta sekcija je zelo uspešno organizirala vsakoletni turnir v mesecu septembru. Sodelovalo jc 12 ekip. Moš- Beneški fantje v elementu v preteklih mesecih in podelitev priznanj upokojencem športnikom. V zanimivem kulturnem programu so sodelovali mešani pevski zbor društva, harmonikar Jože in Božo. zelo toplo pa so bili sprejeti tudi Beneški fantje, ki so zapeli in zaigrali več priljubljenih pesmi s posvetilom 60-let-nemu jubileju Kristine. Skoraj 100 članic in članov društva je za svoje športno-re-kreacijske uspehe prejelo Priznanje s priponko. Vsi prejemniki so izpolnili zahtevane pogoje s pohodi, z obiski v gorah, na kolesarskih vožnjah, z dobrimi rezultati na tekmovanjih balinarjev, kegljačev, strelcev, v tenisu in drugih disciplinah. Zelo navdušeno je bila sprejeta ekipa kegljačev, ki je osvojila naslov državnega prvaka za leto 2001 med vsemi društvi upokojencev Slovenije. Nadvse prizadevna je bila balinarska sekcija, ki nastopa v kamniško-domžalski ligi. Moška I. ekipa je osvojila prvo mesto, v zadnjih treh letih že drugič, druga ekipa pa je dosegla 5. mesto med 10 ekipami. Obe ka in ženska ekipa sta osvojili drugo mesto. Predstavniki sekcije poudarjajo, da jc bilo mogoče uresničiti tako zahtevne naloge tudi s pomočjo sponzor- kjer je na regijskem tekmovanju naša dvojica osvojila prvo mesto in s tem zagotovila, da bo tudi v naslednjem letu teniško srečanje v Kamniku. Pred nedavnim je ženska balinarska ekipa ponovno osvojila prehodni pokal v Podnartu. Povedati velja, da so društveni delavci zelo uspešni tudi pri organizaciji izletnistva, počitniko-vanja, kolesarjenja in drugega. Na srečanju so bile podeljene medalje za najboljše kolesarje in kolesarke, ki so tekmovali v Komendi. Oktobrsko srečanje upokojencev je ponovno pokazalo na enotnost dela in vsesplošno pripravljenost sodelovati v aktivnem življenju. Nenazadnje so mnogi člani društva med letom deležni še posebne pozornosti z obiskovanjem jubilantov, bolnih in ostarelih članov. Za dobro voljo so poleg nastopajočih v programu poskrbele tudi članice društva in ženske sekcije, ki so prinesle obilo slaščic in drugih dobrot in jih porazdelile med udeležence. Marsikomu bo srečanje ostalo v prijetnem spominu tako v Strokovno srečanje slovenskih rentgenologov v Kamniku Kamnik jc tretjega oktobra letos gostil slovenske strokovnjake specialiste rentgenologe. V Zdravstvenem domu so se udeležili predavanja pod strokovnim vodstvom asistentke dr. Z.i iv Zupančič s Kliničnega centra in predsedni ce Združenja rentgenologov Slovenije. Kot najstarejši sc živeči rentgenolog v Sloveniji je kolege pozdravil dr. Niko Sadnikar in spregovoril o zgodovini rentgena v Kamniku. Omenil je dr. julija Poka, zdravstvenega svetnika kamniškega okraja, kije bil v 61. letu svojega življenja ustreljen kot talec v Šentvidu pri Ljubljani leta 1944. Dr. Pole je kot predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev Antiltiber koloznega dispanzerja leta 1935 kupil prvi rentgenski aparat v Kamniku. Aj>arat je bil polvalovni, uporaben samo za preglede pljuč in srca. Doleta 1941 je imel dispanzer prosto re v Prešernovi ulici. Po okupaciji so Nemci združili dispanzer in ostalo zdravstveno službo v bivši hiši dr. Dereanija na (davnem trgu 23, kjer je bil Dom vse do leta 1945. Nemci so pridobili močnejši rentgenski aparat, ki je služil tudi po osvoboditvi. Aparat je bil štirivalov-ni. vendar se je uporabljal le za diaskopske preglede pljuč in srca. Leta 1966je Kamnik dobil prvi zdravstveni dom na ljubljanski česti poleg osnovne sole Toma Brejca in hkrati tudi nov rentgenski aparat »grafoskop*, kije bil že usposobljen za vse rentgenske preiskave. Kamnik je tako po novno dobil Antituberkolozni dispanzer, ki ga je že od samega začetka leta 1935 vodil dr. France Pucelj. Nov aparat so uporabljali samo za diaskopije vse do leta 1972, ko so ustanovili specialistični rentgenski oddelek, ki ga je vodil rentgenolog dr. Sadnikar. Začeli ?o OpravljaHpreiskave vseh telesnih, organov in leta 1978 je zdravstveni dom pod vodstvom dr. Terčelja dobil prvi moderni rentgen s televizijsko verigo. Dr. Sadnikar jc delal vse do leta 1986, ko ga je nasledil sedanji rentgenolog dr. Marjan Golob. Dve leti pozneje so zgradili sedanji zdravstveni dom na Novem trgu, kar je omogočilo razširitev dela. Rentgenski oddelek je dobil nov japonski rentgenski aparat z večjo zmogljivostjo in ultrazvočni aparat, ki je v sodobnih preiskavah nujno potreben. Zanimivo je tO, da so pred začetkom delovanja rentgenske službe v Kamniku morali vsi bolniki na rent genske preglede v Ljubljano na Polikliniko ali v Vojaško bolnišnico, pozneje pa na Klinični < en ter. <)b letošnjem strokovnem srečanju v Kamni kit so si slovenski rentgenologi ogledali tudi naše mesto in Mali grad, kjer jim je dr. Sadnikar povedal marsikaj zanimivega o bogati zgodovini mesta in o malograjski kapeli, nato pa so si ogledali še zbirko Sadnikar. Po napornem stro kovnem delu iti ogledih seje prilegla večerja v restavraciji Mlakar na Duplici, kjer se jedi. Žu pančičeva zahvalila dr. Golobu in dr. Sadni karju za'organizacijo srečanja, pohvalila rentgenski oddelek Zdravstvenega doma Kamnik in čestitala občini Kamnik za visoko priznanje -zlatoplaketo, ki jo je Kamniku podelila evropska komisija za urejenost mest. 7 udi takšna srečanja, kot je bilo srečanje rentgenologov, predstavljajo priložnost, da hi nase mesto v bodoče organiziralo sini j lozi je in se vključilo v takoime-novani kongresni turizem. NIKO SADNIKAR, dr. med. PGD Šmartno v Tuhinju AKTIVNI V OKTOBRU, MESECU POŽARNE VARNOSTI Državni prvaki v kegljanju z leve: Rudi Vidic, Šušnjava Luka, Slavko Šuštar in l^eben Drago (v ekipi je bil tudi Vojko Poljanšek) jev, ki se jim balinarji iskreno zahvaljujejo. Športniki so dosegli še druge vidne uspehe, v šahu, v streljanju z zračno puško, v tenisu, pogledu na program in zlasti zaradi podelitve številnih priznanj in solidni postrežbi gostišča. STANE SIMŠIČ Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno v Tuhinju smo letošnji mesec požarne varnosti preživeli nadvse aktivno, kar nekoliko vzhičeno pod vplivom poletnih dogodkov, ko smo prevzeli novo gasilsko av-tocisterno. Konec septembra smo si na sestanku poveljstva zastavili precej aktivnosti in jih tudi izpeljali. Vse oktobrske nedelje smo se sestajali v gasilskem domu ter v dveh skupinah sistematično pregledali vse hidrante in urejenost dostopov v primeru požara na področju KS Šmartno in Pšaj-novica, ki ju pokrivamo. Ob Nikoli pozabljeni dogodki v Beli Peči pri Livku Spominsko srečanje ob krajevnem prazniku 7 5. oktober 1944 se je okupator znesel nad nedolžnima družinama Kuhar in Poljanšek iz Bele Peči. Obe domačiji so Nemci najprej izropali, nato pa zažgali. V ognju je umrlo enajst ljudi obeh družin, pred grozovito smrtjo je srečno pobegnil le 14-letni Matija Kuhar. V spomin na ta grozodejstva je KS Sela že pred leti določila 15. oktober za svoj krajevni praznik. Tako se krajani vsako leto zberejo pri spomeniku in grobišču. V nedeljo, 14. oktobra, se je na kraju zločina ob spomeniku zbralo kar precej domačinov in drugih. Nagovoril jih je predsednik krajevne organizacije ZB Kamnik Alojz Koruta. Spomnil je na težke čase okupacije, opozoril na tragedijo obeh družin in izrazil upanje, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Med žrtvami okupatorja je tedaj zgorelo tudi pet otrok. Otrocipoaružične osnovne šole Sela so pod mentorstvom učiteljice Milene Kimcj zapeli več pesmi in recitirali priložnosti primerna dela. Med udeleženci so bili predstavniki KS Sela, predstavniki ZB Srednja vas s predsednikom in praporščakom g. Kan-cilija, prisotnih je bilo več nekdanjih borcev-partiza-nov, aktivistov in drugih. Ob zaključku spominskega srečanja je Božo Matičič zaigral več partizanskih pesmi. STANE SIMŠIČ srečanja bo lokalna zgodovina in umetniško ustvarjanje. Program obsega številna srečanja, ki sc bodo vrstila na štirinajst dni. Prvi sklop predavanj bo potekal od novembra do vključno februarja. Dobivali se bomo ob četrtkih ob 10. uri v prostorih Galerija zbirke Miha Malcš na Glavnem trgu 2 v Kamniku. Drugi sklop pa od marca do vključno junija. Vrstila se bodo predavanja, občasne muzeološke delavnice, obiski v ateljejih, razstav v galerijah in muzejih ter izleti. Mentorji so mag. Zora Torkar višja kustosinja za zgodovino. Marko Lesar, višji kustos za umetnostno zgodovino in Barbara Sa-venc, umetnostna zgodovinarka. Datumi predavanj prvega sklopa: 8. november in 22. november 2001, 6. december in 20. december 2001, 10. januar in 24. januar 2002, 7. februar in 21. februar 2002. Vsebine prvega sklopa predavanj: začetki umetnostnega oblikovanja (prazgodovina, umetnost Bahilonije, Asirije in starega Egipta), ogled Malega gradu v Kamniku, razstave na Oradu Zaprice - Mali grad Od prazgodovine do Andeških, obisk prvega privatnega muzeja - Sadnikarjcve zbirke v Kamniku. Prispevek za predavanje je 300 tolarjev. Podrobnejše informacije dobite pri Barbari Savenc na tel. št. 01 831 76 47 ali 01 839 16 16. tem smo krajane opomnili na morebitne pomanjkljivosti ter manjše napake tudi odpravili. Z avtocisterno smo se zapeljali do najbolj odročnih domačij in tako preverili možnosti in ovire na poti. V sredo, 3. oktobra, smo si ogledali sejem Zaščita v Kranju. V četrtek, 18. oktobra, smo za nižje razrede osnovne šole Šmartno pripravili dan odprtih vrat. Poleg splošne seznanitve z našo dejavnostjo s poudarkom na preventivi v vsakdanjem življenju in delu, smo učencem pokazali naš gasilski dom, orodje in opremo. Z največjim veseljem so si ogledali in tudi sami preskusili gašenje z. vodnim curkom iz hidranta in avtocis-terne ter gašenje pravega ognja z uporabo gasilnega aparata. Poudarili smo pravilno in varno uporabo plina, kar jc bil tudi moto letošnjega meseca požarne varnosti. V soboto, 27. oktobra, smo sodelovali na skupni vaji sektorja Tuhinjska dolina v Špitaliču. Zadnjo nedeljo v oktobru pa na s pogonom na vsa štiri kolesa nujno potrebna za hitro in učinkovito posredovanje v požaru in drugih nesrečah. Deset let smo se na vseh področjih zavzemali, načrtovali in varčevali za njo. Po hudi prometni nesreči kamniških gasilcev s prav to avtocisterno smo se s PGD in GZ Kamnik zavzeli za obnovo in jo s pomočjo sredstev GZ Kamnik v višini 15 milijonov tolarjev in s 1,5 milijona tolarjev lastnih sredstev tudi izpeljali. Avtocis-terna 16/25 je zgrajena na šasiji vozila Mercedes Benz, Atego AF s pogonom na vsa 4 kolesa, moči 250 KS, letnik 1999. V nadgradnji je vgrajena 2500-litrska cisterna ter nizka in visokotlačna črpalka. Prigrajena sta dva navijaka s 60 in 100 m visokotlačne cevi ter mešalec za peno. Opremljena je z dvižnim stebrom za osvetlitev okolice z dvema 1000-vvatnima reflektorjema in z agregatom 5,2 KW. V njej je zaenkrat nameščena najnujnejša opremo za posredovanje v požaru. V nadgradnji je še veliko prostora z nosilci in mesti za UMETNOSTNI IN ZGODOVINSKI ŠTUDIJSKI KROŽEK Predavanja in delavnice v okviru Umetnostnega in zgodovinskega študijskega krožka so namenjene vsem odraslim osebam (upokojencem) v Kamniku in bližnji okolici, ki jih zanima umetnost, zgodovina, etnologija, arheologija in tudi muzeologija. Namen vsakega predavanja ali delavnice je po vzoru Društva za tretje življenjsko obdobje vzpodbudili, podpreti in širiti zanimanje kot tudi vedenje na različnih področjih, ki jih pokriva Kulturni center Kamnik. Izhodišče vsakega Fftlc Filc d.d. McngeS, Slovenska 40 Zaradi širitve svoje dejavnosti - proizvodnje netkanih tckstilij zaposlimo dva delavca v proizvodnji Od kandidatov pričakujemo: - dokončano srednjo tehnično ali poklicno šolo elektro ali strojne smeri - odslužen vojaški rok - zaželen izpit za voznika viličarja in delovne izkušnje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Filc, d.d., Mengeš, Slovenska 40,1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na razgovor. O izidu razpisa bodo prijavljeni obveščeni v 14 dneh po opravljeni izbiri. Spominski posnetek z botri nove avtocisterne. smo izvedli široko vajo z notranjim in zunanjim napadom z uporabo vse gasilske tehnike in orodja, kar ga društvo premore. Vajo so uspešno izvedli mlajši operativni gasilci, ki so se usposobili v zadnjih letih. Naj za konec predstavimo še težko pričakovano avtocisterno, ki smo jo 25. avgusta letos svečano prevzeli in predali svojemu namenu. Glede na hribovit leten našega področja in na oddaljenost nekaterih vasi smo presodili, da je primerna avtocister- najraz.ličncjšo opremo za akcije v gozdnih požarih. Za dokončno opremo vozila bomo potrebovali še nekaj milijonov tolarjev, ki jih bomo poskusili pridobiti preko GZ Kamnik in od naših zvestih krajanov. Končno vrednost avtocisterne ocenjujemo na 25 milijonov tolarjev. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in omogočili pot do lako velike, pomembne in dragocene pridobitve. F. RESNI K Kamniški OBČAN NASI POGOVORI 8. novemlira 2001 r, Državni program Zora PREVENTIVNI PREGLEDI ZA ZGODNJE ODKRIVANJE PREDRAKA VIH SPREMEMB Se še spominjate svojega prvega obiska ginekološke ordinacije? Nekaj, kar veš, da moraš opraviti, vendar se izogibaš... Kot zobozdravnika. Pa vendarle zobozdravnik vsako bolečino praviloma pozdravi in jo omili, kar pri ginekologu ni več pravilo. Podatki kažejo, da približno polovica slovenskih žensk ne hodi na redne ginekološke preglede. Redni ginekološki pregledi so odsev osveščenega in odgovornega odnosa žensk do lastnega zdravja. Obisk ginekološke ordinacije ni potreben le v času nosečnosti ali ko se soočate z ginekološkimi težavami ali potrebujete zaščitna sredstva. Tudi s preventivnimi pregledi se je mogoče izogniti nekaterim boleznim ali jih vsaj čimprej pozdraviti. O tem sem za naš časopis podrobneje spregovorila z gospo Heleno Islenič, specialistko ginekologije in porodništva, kije v svoji 20-letni karieri videla in doživela že marsikaj. Čeprav je imela na dan pogovora dopust, je v njeni zasebni ordinaciji čakalo kar nekaj pacientk, željnih nasveta, recepta ... 1995 jih je zbolelo več kot 200. Sestavni del rednih preventivnih ginekoloških pregledov je odvzem in mikroskopski pregled celic v brisu materničnega vratu. Poseg, ki je povsem neboleč in preprost, se imenuje po grškem zdravniku Papanikolauu ali na kratko test PAP. S testom PAP je mogoče odkriti razne stopnje bolezenskih sprememb eelie materničnega vratu, še preden ima ženska kakršnekoli težave, zardi katerih bi morala k zdravniku. Zdravljenje začetnih Pacientk je torej dovolj, vendar je mnogo več tistih, ki bi se morale občasno zglasili pri svojem ginekologu. Gospa Istenič pravi, da se je odločila za porodništvo iz. preprostega razloga, saj je to edina veja v medicini, ki se pretežno ukvarja z življenjem. V ginekološki ambulanti se zdravnik ubada predvsem s preventivnim delom, ku-rativo pojmujejo vsi ginekologi že za neuspeh lastnega dela. Preventivno delo ločijo nit primarno, ki združuje poučevanje in osveščanje žensk, ter na sekundarno, kamor med drugim spada tudi preventivni pregled celic v brisu materničnega vratu ... Leta 1997 so v okviru Ministrstva za zdravje. Zavoda /a zdravstveno zavarovanje in Onkološkega inštituta v ljubljanski regiji uvedli pilotski projekt ZORA (Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu). Projekt ZORA zajema vse ženske v starosti od 25 do 64 let, ki v zadnjih treh letih niso opravile ginekološkega pregleda in odvzema brisa. Na dom bodo ali pa so že prejele povabilo na pregled, kje in kdaj naj se zglasijo oz. se dogovorijo s svojim ginekologom. Čeprav je Slovenija ena izmed redkih držav, ki jc po letu 1960 omogočila vsem ženskam redne preventivne ginekološke preglede in preglede citoloških brisov, se zbolevanje za rakom materničnega vratu od leta 1980 ne zmanjšuje, pri mlajših od 54 let pa SC celo povečuje. Vsako leto za rakom materničnega valu /boli okrog 170 žensk, leta Ginekologinja Helena Istenič opozarja ženske na nujnost rednih preventivnih ginekoloških pregledov. sprememb materničnega vratu je bolj preprosto in uspešno kol zdravljenje že napredovale bolezni. Raziskave kažejo, da se predrakavc spremembe mater- ničnega vratu razvijajo v raka postopno več let. Prav zaradi tega zadošča pregled citološke-ga brisa vsako tretje leto. Zato ginekologi vsaki ženski svetujejo, da opravi ginekološki pregled in test PAP najmanj enkrat v treh letih, če pa v vmesnem času nastanejo celične spremembe, jih naslednji pregled odkrije, ko so pri veliki večini še v najzgod-nekši obliki. Pomembno si je zapomniti, da je bolezen v začetnem stadiju povsem ozdravljiva in se praviloma ne ponovi več, ko pa bolezen že napreduje, je na žalost neozdravljiva. Da bi preprečile žalostni konec, se lahko zglasite na povabilo v Zdravstvenem domu Kamnik in Ginekološki ordinaciji gospe Istenič ali pri svojem ginekologu. Gospa Istenič je že tretje leto vsak četrtek od 12. do 13. ure na voljo vsem povabljenim po programu ZORA, vendar je rezultat bolj nezadovoljiv. Vsak teden je povabljenih dvanajst žensk, v vseh treh letih pa jih je naenkrat prišlo največ šest, pogosto se zgodi, da ni nobene. Škoda, saj v tem primeru vsaka posameznica lahko z obiskom ginekologa poskrbi za svoje zdravje in prepreči raka na materničnem vratu. Z udeležbo in s sodelovanjem v programu boste v prvi vrsti poskrbele za svoje zdravje, zdravstveni službi pa pomagale doseči enega od željenih javnozdravstvenih ciljev -zmanjšali število žensk, ki v Sloveniji zbolijo ali celo umrejo za rakom materničnega vratu. BOJANA KLEMENC PETDESET LET S ČEBELAMI Že leta 1951 je Janez Tičar začel spoznavati življenje čebel. Ljubezen do te marljive živalce mu je vcepil stric Franc, ki je s čebelami živel že dolgo časa. Z Janezom smo se srečali pri njegovem čebelnjaku na Vinskem vrhu v Tunjicah v bližini Zdravilnega gaja. S svojo družino živi v Kamniku na Vegovi S( je upokojenec, saj je kar 35 let delal pri Kočni kot šofer. Velik čebelnjak ima že več kol dvajset let postavljen na lepem kraju na vrhu grička. Prej je čebele vsako lelo vozil na pašo v različne kraje. Lepo urejen čebelnjak z elektriko že na videz kaže na umnega in skrbnega čebelarja. Ob začetku našega pogovora je Janez poudaril, da sta red in čistoča pri čebelah temeljno pravilo za preživetje čebeljih družin. Trenutno ima 34 panjev, kar mu daje polne roke dela. Goji samo čistokrvno kranjsko sivko. Vse čebele so izredno pridne delavke in med nabirajo od meseca marca do avgusta, v ostalih mesecih pa jih je potrebno branili, tla zdrave preživijo Prideluje cvetlični, kostanjev, lipov med in še nekaj drugih vrst. Cvetlični med ima prijetno aromo in jc zelo zdrav. Jane/ se je razgovoril o koristnos- ki je tudi najbolj nevarna in lahko uniči ves čebelji rod. Z rednim spremljanjem življenja čebel mu je uspelo, da mu bolezni do sedaj niso prinesle prevelike škode. Skrbna nega in delo s čebelami se šc kar dobro obrestuje. Skoraj vsako leto toči med dvakrat, ob dobri letini pa celo trikrat. Ob zadnjem točenju v avgustu je potrebno čebelice pripraviti na zimovanje in jih za- Zanimivo jc, da čebelar Janez votli posebno statistiko od leta 1976 dalje. Tako je leta 1976 pridelal na panj 25 kg medu, leta 1978 10 kg, leta 1989 rekordnih 40 kg, leto pozneje 13 kg, leta 1996 le II kg in lansko leto kar 35 kg malu. Po pripovedovanju sogovornika se delo s čebelami poplača ob dobri letini, sicer pa je učinek dela na meji rentabilnosti. V lanskem letu je dobil 15 matic od Kmetijskega instituta, odtlelka za čebelarstvo. Za čebelarje predstavlja pose- Čebelnjak Janeza Tiiarja na Vinskem vrhu r Tunjicah. ben problem rojenje. Skrb vsakega čebelarja pri tem je v odločitvi ali povečati družino oziroma povečati število panjev ali pa se odločiti za odstranjevanje matičnjakov. Delo s čebelami ga včasih toliko angažira, da prespi kar v čebelnjaku. Kot prizadeven in odličen čebelar je Janez Tičar vključen v Zvezo čebelarskih družin Slovenije in je član čebelarske družine v Kamniku, ki šteje približno trideset aktivnih čebelarjev iz širšega kamniškega okoliša. Ima funkcijo predsednika nadzornega odbora. V okviru čebelarske družine člani med seboj plodno sodelujejo, se seznanjajo z. zdravjem čebel in uporabo zdravil, dogovarjajo se o blagovni znamki in drugih vprašanjih. Okusen med, ki ga naš sogovornik pripravlja za prodajo, je na vsakem kozarcu opremljen s številko in njegovim imenom. Prideluje tudi propolis in zade-lavino pomešano z medom, dobiti pa je mogoče še marsikaj drugega. V čebelnjaku ima vso potrebno tehnično opremo, tako, da lahko pravočasno in učinkovito streže vsem zahtevam čebel in trga. Pri 50-letnem delu s čebelami si je pridobil veliko dragocenih izkušenj. Prejel je tudi čebelarsko odlikovanje III. reda Antona Janše, očeta slovenskega čebelarstva. STANE SIMŠIČ Sprejem v frančiškansko skupnost Janez Tičar pregleduje izhod čebel iz panjev in ob tem skrbi za red ter čistočo. (i medu in njegovih zdravilnih učinkih. Pohvalil se je, da ima svojo blagovno znamko, ki jamči, da je med pristen in i/delan v Sloveniji. S čebelami mora stalno delali, zlasti mora skrbeti za njihovo zdravje, saj so podvržene raznim boleznim, zlasti varozi. četi krmiti s sladkorno razsto-pino, ker ta ne kristalizira, pred-tem pa mora ves med izločiti. V zimskem času čebele lahko i/lelajo iz panjev na zrak, medu pa ne nabirajo. Ob dobri letini pridela do 6(K) kg medu, povprečno pa letno približno 400 kg. Slovesne zaobljube frančiškanskih bratov Tadeja fngliča (na sliki prvi z leve) in Janeza Pape pred sprejetjem v frančiškansko družino so potekale v soboto zvečer, 7. oktobra, v kamniški frančiškanski cerkvi sv. Jakoba. Množica vernikov je cerkev, v kateri jc l>il zaradi obnove postavljen gradbeni oder. napolnila do zadnjega kotičku. Po slovesnem obredu so se s stiskom rok pozdravljali z mladima frančiškanoma in jima zaželeli sreče in uspehov pri zahtevnem študiju teologije in odgovornem delu za dobro ljudi. Mladi frančiškan Tadej Inglič je Kamničan, doma v Samostanski ulici 4, poleg frančiškanske cerkve. Rodil se je 15. januarja 1977 mami Francki in očetu Tomažu. (Obiskoval jc osno no šolo Frana Albrehta. V višjih razredih se je navdušil za kegljanje in na šolskih tekmovanjih dosegel lepe uspehe. Pogosto je treniral na bivšem kamniškem kegljišču, kije bilo v neposredni bližini njegovega doma, le cerkev s samostanom je bila vmes. Šolanje je nadaljeval na kamniški gimnaziji - naravoslovna smer, nato pa na Teološki fakulteti v Ljubljani. V času zadnjega letnika gimnazije in prvega letnika fakultete je prebival v kamniškem frančiškan skem samostanu. Zatem jc odšel v novinciat frančiškanskega samostana na Sveto goro nad Solkanom, kjer jc eno leto spoznaval življenje in delo frančiškanov, ki jim je osnovno življenjsko vodilo: po korščina, čistost in uboštvo. V novinciatu je dobil frančiškansko obleko habit. Tadej Inglič je talentiran glasbeni samouk na orglah, saj brez not in glasbenega predznanja na ta instrument lepo igra pri frančiškanih v Kamniku in Ljubljani. Je tudi eden redkih itn-provizatorjev na orglah. TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556, zko.kamnik@siol.net Petek. 9. novembra, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Predavanje ob diapozitivih Indijska Himalaja Avtorja: dr. Angelca in dr. Marko Žerovnik Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota. 10. novembra, ob 10. uri Galerija Veronika, Kamnik Gremo na vlak - igra za otroke Izvedba: Gledališče Unikat Vstopnina 500 SIT. Sobota. 17. novembra, ob 10. uri Galerija Veronika, Kamnik Kljukec in pavliha - igra za otroke Izvedba: Gledališče Unikat Vstopnina 500 SIT. SO KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76S2 GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, tel. 839-16-16 MALEŠEV OTROŠKI SALON Sobota. 17. novembra, ob 10. uri Izdelovali bomo okvirje iz različnih materialov (s seboj prinesite različne kartonske škatle) Prispevek za material 300 SIT so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Torek. 13. novembra, ob 19. uri Predstavitev knjige Disciplinska in odškodninska odgovornost delavcev avtorja Dušana Koširja. Sreda. 14. novembra, ob 19.30 Potopisno predavanje Madagaskar Predavatelj: David Meli. Torek. 20. novembra, ob 19. uri Multivizijska predstavitev knjige Preobrazba, avtorica dr. Bojana Boh Sreda. 28. novembra, ob 19.30 Potopisno predavanje Po brezpotjih Aljaske. Predavatelj: Lojze Vrankar so MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 V|i9k petek so po 17. uri za mlade odprta vrata - ĆEBELNAKA (Sutna 38. nasproti cerkve) Če se s prjatli nimaš kam dat, če jih čakaš - jih počakaj na toplem, kjer lahko poslušaš muziko, dobiš in daš informacije, spoznavaš vrstnike ... Tvoji obiski, ideje in kritike so pri nas DOBRODOŠLI! so DRUGE PRIREDITVE Športna zveza občine Kamnik. Odbor za športno rekreacijo. Kaiuhova not 12 Razpisuje odprto prvenstvo občine Kamnik v namiznem tenisu Prvenstvo se bo odigralo v telovadnici na Kajuhovi 12 v soboto. 10. novembra, ob 9. uri Prijave in dodatne informacije sprejemamo v strokovni službi Športne zveze občine Kamnik, Kajuhova 12, oz. po telefonu 041/697-978 (Olaf Grbec) Zadnji rok za prijavo ie petek. 9. 11. 2001. do 15. ure. so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 041/545-580 Sreda. 14. novembra, ob 17. uri Otvoritev razstave - žgana glina OPEČNE PREZRAČEVALNE LINE NA GOSPODARSKIH POSLOPJIH IN ODPRTINE NA ZIDANIH ČELNIH FASADAH TER UNIKATNE POSODE. Avtorica: Irena Kraner iz Maribora Budnarjeva muzejska hiša je odprta za ogled ob nedeljah od 14. ure do mraka. VABLJENI! Iz zanimivega pogovora z njegovo duhovno zelo bogato mamo Francko je vseskozi čutiti srečo, da se je sin Tadej odločil za po klic patra, za katerega je izražal telje žc pri petih letih, ko je z mamo in starejšim bratom Kitno doni redno obiskoval maše v sosednji božji zgradi n cerkve sv. Jakoba. V njej /<■ ministrira! od prvega razreda osnovne fole do svojega dvajsetega leta, ko je začet študirati na Teološki fakulteti. Sinu Tadeju želi, da bi delal v korist ljudi in tako izpolnil svoje poslanstvo, saj meni, da človek prinese svoj talent že z rojstvom, nato se usmerja in edino prav je, da dela v življenju to, za kar je pol Hran. V FRA M PIJAČ PISMA - ODMEVI - MNENJA »Kdo naj varuje občane pred nasiljem« - odgovor objavljenemu pismu bralca V četrtek, 20. septembra 2001, ste na 6. strani vašega časopisa objavili pismo bralca z naslovm »Kdo naj varuje občane pred nasiljem«, ki v določenem kontekstu potrebuje pojasnila s strani Policijske postaje Kamnik. Dežurni policist Policijske postaje Kamnik je bil ob 8.50 obveščen, da se je sprožil alarm na parkiranem OA na Klavčičevi ulici v Kamniku. Na kraj je takoj poslal policijsko patruljo. Policista sta na kraju ugotovila, da se je na omenjenem OA sprožila alarmna naprava in ob pregledu vozila nista opazila nobene posebnosti, ki bi kazala na vlom v vozilo. Preko evidenc je bil ugotovljen lastnik vozila, katerega sta policista iskala na naslovu prebivališča, vendar ni bilo nikogar doma, tako da se ni dalo ugotoviti, kje je lastnik zaposlen oz. kje se nahaja, da bi se ga obvestilo o sprožitvi alarmne naprave. To sta policista storila in ugotovila že okoli 9. ure in ne šele po 13. uri kot je napisal avtor članka g. KONDA. Ker v omenjenem primeru ni šlo za kaznivo dejanje ali prekršek, policija tudi kasneje ni ukrepala zoper lastnika vozila Ini z.cikonske podlage za ukrepanje). Zavedamo se, da je lahko sprožitev alarmne naprave zelo moteča stvar, vendar le-to ne pomeni konkretno nevarnost oz. ne ogroža življenje in premoženje, zato tudi policija nima pravne podlage za vstop v stanovanje in druge prostore v takem primeru. Prav tako tudi ne drži trditev, da so razni kršitelji javnega reda in miru policiji vcepili strah in zato policisti ne ukrepajo. Policisti bomo vedno ukrepali v primerih in na način, kije določen z zakonom in s podzakonskimi akti. Glede omenjenega neljubega dogodka sporočam, da so za odpravo takih nevščenosti zelo pomembni dobri sosedski odnosi in samozaščitno obnašanje obač-nov, saj bi sosed lastnika (ki je domačin), le tega lahko obvestil o neljubem dogodku, da bi ta lahko prišel izklopit alarmno napravo. V primeru večkratne sprožitve alarmne naprave na vozilu pa bi policisti opozorili lastnika vozila, da je njegova alarmna naprava po vsej verjetnosti v okvari in ne služi več namenu, zaradi katerega je bila vgrajena. Avtorju omenjenega članka g. Alojziju KONDU pa sporočamo, da preden napiše članek o delu policije, pridobi ustrezne točne podatke (ne zavajajoče podatke), kot je to storil v tem primeru, ko je zadevo opazoval sam in je policiste opazil šele po 13. uri in ne tudi okoli 9. ure, ko so prvič prišli na kraj. DAMJAN PETRIČ pomočnik komandirja Policijske postaje Kamnik B5 Perovo - ne samo nova, pač pa več kot velika, času primerna potegavščina, ki meji na tragedijo. Spoštovani kolega, arh. Andrej Kocjan, v vašem članku, objavljenem v Kamniškem občanu dne 18. 10. 2001 poskušate prepričati javnost, predvsem pa stroko o kvaliteti, strokovnem pristopu ter »oh in sploh« neverjetno posrečeni urbani si ično-arhitektonski rešini sprememb ZN B5 Perovo ■ rezultati so že vidni (Glej objekt nasproti gostilne Bevc). Kot avtor zazidalnega načrta ZN Perovo izpred cca petnajst let in na osnovi študij, ki so bile takrat opravljene, si upam trditi, da je vaša strokovna rešitev (soav-torska - kot sami navajate) velika potegavščina, če ne tragedija. Predlog je zgrešen, komercialno obarvan t skomercializiran) in niti blizu strokovni, pretehtani rešitvi, ki bi temeljila na sodobnih urbanistično-arhitektonskih izho- diščih. Preseneča me, saj vas kot arhitekta cenim, da ste si dovolili tak nestrokoven in nepopravljiv spodrslaj. Višinski gabariti so več kot neprimerni, objekti so potisnjeni praktično na Ljubljansko cesto, vedute in prečudoviti pogledi na mesto in okoljno hribovje vas ne zanimajo(l), prometne rešitve so nesprejemljive itd., da o programu ne zgubljam besed. Kamnik ima oz. je imel na prebivalca že pred leti največ prodajnih površin. Kod bo potencialni kupec (ob Ljubljanski cesti) glede na mesto, ki ga Kamnik zavzema v Sloveniji po prihodku na prebivalca? Mestno jedro je opuščeno, prazno - ustvarjati »novo mestno jedro« na razdalji cca 500 m je popoln nesmisel - to spada drugam - mogoče ob obvoznico (če sploh?). S spremembami ZN 5 Perovo v celoti in za večno uničujete am-bientalne kvalitete, kijih nudi dostop v mesto po Ljubljanski cesti, žal, kolega, to so dejstva. Ustvarjate »velemestno« ulico -vizualno prepreko, ki onemogoča kakršenkoli človeški stik z naravo okoljem itd. ter nas posiljuje Z nesmiselnim, banalnim potrošništvom. TOMAŽ VERBOLE, univ. dipl. inž. arh. Pojasnilo svetniške skupine SDS -socialdemokratske stranke v zvezi z negativnim mnenjem o kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Šmartno v Tuhinju Glede na članke, ki so bili objavljeni v Kamniškem občanu in tematiko na sestankih Sveta staršev in Učiteljskega zbora, se svetniška skupina SDS in naši posamezniki svetniki omenjajo kot glavni krivci za negativno izglasovano mnenje občinskega sveta. Zato želimo ponovno obrazložili stališča, kijih je zastopala naša svetniška skupina na seji Občinskega sveta. Naša svetniška skupina na strokovno delo edine kandidatke go. Jožice Hribar ni imela pripomb, kar smo v razpravi tudi povedali. Imeli smo pripombe na slabo sodelovanje vodstva šole s krajevnimi organizacijami in društvi, kar pa za socialdemokrate ni sprejemljivo. Posebno je to pomembno na podeželskih šolah, kar pa Osnovna šola Šmartno prav gotovo je. Menimo, da je šola tista, ki bi morala biti pobudnik dejavnosti tudi izven šole, kar je opaziti le na nekaterih podružnicah Osnovne šole Šmartno. V razpravi na seji so bili enakega mnenja tudi svetniki iz drugih svetniških skupin, kar se je odrazilo tudi pri glasovanju. Kljub temu, da smo druga največja stranka, smo v tem mandatu v opoziciji. Vendar se odgovorno zavedamo, da smo dolžni opozoriti na napake in nepravilnosti, kijih zaznavamo v okolju, kjer živimo in delujemo, saj to od nas pričakujejo tudi volivci, ki so nam zaupali svoj glas. S tem načinom delovanja bomo nadaljevali tudi v prihodnosti. Upamo pa, da boste prizadeti našo kritiko vzeli kot dobronamerno in konstruktivno. SVETNIŠKA SKUPINA SDS Kam z našimi otroki? Država nam je v ustavi zagotovila pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen) ter se obvezala, da bo z različnimi okoljskimi zakoni poskrbela za varstvo le-tega. Slovenija je med drugim sprejela t. i. kjotski protokol, ki predvideva zmanjšanje izpusta škodljivih emisij v ozračje v prihodnjih letih. Do tu vse lepo in prav, na papirju je torej v naši državi okolje zavarovano najmanj toliko kot, če se malo pošalimo, kočevski medvedi. A gre Zgolj za črko na papirju, v resnici lahko v Sloveniji z. naravnim okoljem vsakdo počne, kar se mu zaljubi. To pa na svoji koži več kot dobro občutimo prebivalci Duplice pri Kamniku. Zgodba je že nekoliko obledela, saj je bilo v lokalnem časopisju o tej tematiki prelitega ž.e na litre črnila, podobne zgodbe pa se dogajajo še marsikje po deželi na Sončni (in umazani) strani Alp. Zasebno podjetje (Piroliza d. o. o., ki se mu je kasneje pridružilo še podjetje Tisa d. o. o.) je pred leti kupilo od propadlega družbenega podjetja (Stola Kamnik) kotlovnico in dimnik. Podjetje je začelo z »ekološkim« kurjenjem z »biomaso« in od tedaj se iz dimnika z manjšimi in večjimi presledki kadi črn in smrdeč dim. Vendar ta dimnik ne stoji kjerkoli, ampak v neposredni bližini stanovanjskih naselij, šole in nekaj enot kamniškega vrtca. Okoliški prebivalci se pritožujemo, razburjamo, protestiramo in hkrati nemočno vdihujemo različne škodljive pline iz dimnika, ki nas spominja na prizore iz socialističnih železarskih mest. Marsikomu v posmeh lastniki govorijo o podjetju, kot o toplarni, ki za kurjenje uporabljajo zgolj lesno biomaso, izgleda pa, da ogrevajo izključno ozračje. Saj vsi ž.e nekaj vemo o učinkih tople grede in njenih posledicah za človeka in okolje. Predstavniki obeh zasebnih podjetij okoliškim prebivalcem z roko v roki z državno okolje-var-stveno in energetsko inšpekcijo zagotavljajo, da so vsi izpusti v mejah dopustnega, da je skratka vse v najlepšem redu. Prebivalci nimamo merilnih naprav, s katerimi bi merili, onesnaženost zraka, niti za to nismo usposobljeni, vendar nam je več kot jasno, da črn prah na avtomobilih, perilu in na pročeljih stanovanjskih objektov ni neškodljiv. Kakšna imamo potem šele pljuča ? Država od podjetja seveda pobira davek, vsaj upamo, daje tako, torej od tega nekaj ima, posledice onesnaževanja, ki prav gotovo niso poceni, pa je ne zanimajo, čeprav jih plačuje iz »svojega« ali bolje davkopla-čevalskega žepa. Prebivalcem, ki živimo v okolici dimnika, je težko ugotoviti, kakšne so in bodo posledice vdihavanja onesnaženega zraka za naše zdravje, še posebej za zdravje naših otrok. Vendar je nesporno dejstvo, da takšen onesnažen zrak povzroča mnoga pljučna obolenja, katerih zdravljenje zagotovo nt poceni. Ček temu dodamo še morebitne bolniške odsotnosti zaradi teh bolezni, potem država lahko hitro izračuna, koliko v resnici zasluži s pobiranjem davka takim podjetjem. Škodo, ki jo dim povzroča na imetju ljudi, pa naj itak rešujejo prebivalci sami, zakaj pa vendar živijo v bližini takih »ekoloških« podjetjij. Najbolj boleče pri vsem pa je, da so ravno otroci, ki živijo v bližini dimnika ali obiskujejo okoliške vrtce in šole tisti, ki vdihnejo največje količine raznih škodljivih delcev. Brezvestni lastniki Pirolize in Tise verjetno svojih otrok, če jih imajo, ne bi poslali v tukajšnji vrtec ali šolo, kaj šele, da bi tukaj živeli z. družino. Toda skupni usodi vendarle ne moremo ubežati, pred posledicami onesnaževanja okolja se ne more nihče uspešno skriti, pa naj živi kjerkoli na planetu. Naj zaključim z besedami indijanskega poglavarja Seattla, ki je že pred stopetdesetimi leti izrekel besede, ki so še danes več kot aktualne. »Največje bogastvo rdečega človeka je zrak. Vse živo si deli isti dih - žival, drevo, človek. Ta dih je potreben vsem. Beli človek pa kakor da ne opaža zraka, ki ga vdihuje. Neobčutljiv je za smrad, kot kdor je ž.e dolgo v smrtnem boju.« ROK KRALJ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Namesto pasti na tuhinjski cesti past iz grmovja... Občinski možje so nedavno tega sprejeli nov red na Veliki planini. Vsi so pričakovali, da sedaj končno sredi pastirskih stanov na planini skoraj ne bomo več videli avtomobilske pločevine. Toda kot v posmeh občinskemu odloku je bilo preteklo nedeljo sredi sončne Velike planine Se več jeklenih konjičkov, ne dosti manj kot poleti krav. Morda bajtarji mislijo, da so ob-činarji mislili samo na pastirje, ki bi smeli gor pripeljati le stare pastirje in morda kdaj kako Struco kruha zanje. Tudi sto odlokov ne bo nič pomagalo, če ne bodo občinski redarji kdaj koga res udarili po žepu. Polna usta so nas o prometni varnosti, vendar tudi tu vse skupaj ostaja le na papirju. O tem nas lahko zelo lepo pouči zadnji primer postavitve velikega ali kakor pravijo jumbo reklamnega panoja sredi križišča pri Šolskem mostu. Sedaj bo za voznike bolj pomembno kot semafor, dogajanje na platnu, kjer se bodo prikazovale taksne in drugačne lepotice. Kdo jih ne bo pogledal, prej kot rdečo luč na semaforju. Čc pa bo zaradi tega treščilo, je pa vprašanje zase, ki se lastnikov reklamnih panojev ne tiče, prav gotovo pa se tiče tistih, ki k njihovi postavitvi dajejo soglasje. To pa je že druga zgodba... Na tuhinjski cesti pri Buču je do nedavnega past za voznike, posebej v deževnih dneh, predstavljalo neprimerno cestišče, saj jc marsikdo od neprevidnih voznikov zapeljal v obcestni jarek. Sedaj pa, kot pravi šmarski mali župan in občinski mož, grozi voznikom nova past - radarska kontrola iz grmovja za vse, ki tu vozijo več kot 50 km na uro. Zato predlaga povišanje hitrosti na 70 km na uro. V redu, kaj pa čc bodo potem Štajerci pritisnili plin na 90 ali celo 100 km. Ali bo potem past v grmovju šc vedno nepotrebna...? Kamniški športni klubi v zadnjem času menjavajo pokrovitelje kot srajce. Zakaj pa ne, vsaka srajca se enkrat raztrga ali pa gre iz mode. Pa še vsak žakelj se enkrat izprazni, lako je pulferfabrika pod svoje okrilje sprejela tenisače, stahoviški kamnolom pa odbojkarje, trenutno pomembne ali zanimive državne prvake. Upajmo, da bodo tenisači odslej bolj eksplozivni, za odbojkarji pa naj bi se tudi v prihodnje kadilo... Pred nekaj dnevi pa se je kadilo tudi v Tuhinjski dolini. Kamniški občinski možje in žene namreč niso potrdili ravnateljice njihove šole. Zdi sc, da so kamniški meščani tudi tako pokazali, da jc najbolje, če Tuhinj-ci ustanove svojo občino, poleni bodo v njihovih rokah tudi tovrstne težave... Sicer pa pravijo, da se Tuhinj-cem nekaj zapleta tudi na oni strani Kozjaka, kjer naj bi se pp mnenju Motničanov in Špi-taličanov nehala Tuhinjska dolina in začela Motniška dolina ali dolina Motnišnice. Saj imamo mi čisto drugo narečje kot Tu-hinjci, pravijo. Tudi naš grb ne more bili tuhinjska smetišnica, pač pa samo naš polž ali tisočletni po vsem svetu znani pritlikavi nosorog. Pa taka razmišljanja bojda niso povsem iz trte zvita, posebno, če so se v Bruslju res ž.e domenili, da bo imela Slovenija tri dežele in da bo meja med Štajersko in Kranjsko na vrhu Kozjaka... Naš poslanec Maksi je res ta ko aktiven, da bo kmalu kriv za vse, kar je kje narobe. Ondan ga je magični opozicijski tednik proglasil kar za angela varuha kamniškega Kozoroga, kjer naj bi Maksi želel ohraniti butično lovstvo, menda tudi zalo, ker se mu toži po nekdanjih časih, ko je bila v Kozorogu glavna finančnica njegova mama Rozika. Menda je narobe tudi to, da bo konec leta po spremembi zakona o gozdovih Kozorog pristal v naročju Zavoda za gozdove. Ja, dragi Maksi, zdaj je pa najbolje, da se čimprej vključiš med Kozorogove jagre... KRIŠTOFOV PKPE II. GRAF 1: ŠTEVILO OBISKOV V SPLOŠNIH AMBULANTAH LETA 1999 GLEDE NA LETO 1991 % 15" 167 ll občina kamnik LJUBLJANSKA REGIJA k slovi ni.ia GRAF 2: UGOTOVLJENE BOI,FZNF V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVKNKGA VARSTVA 1'RKDŠOLSKIH OTROK % 111 ■OKBM kamnik ■ m 'in JAMSKA m (-ha bolezni infekcijski; poškodbi-:. hoi.fzn1 iisl dihal in pražit. zastrupitve bol. hoilv.ni kože in odkozja Poročilo o zdravstvenem stanju občanov Občine Kamnik lahko razumemo tudi tako Na seji občinskega sveta, 25. aprila 2001, so občinski svetniki slišali poročilo o zdravstvenem stanju občanov občine Kamnik. Čefjrav so bili podatki za občino Kamnik osupljivi, je kmalu vse potihnilo. Na Duplici že več let ojjo-zarjamo na problem onesnaževanja in njegovega vidiva na zdravje ljudi. Onesnaževalci in inšpektorji trdijo, da je vse v zakonsko določenih normativih in s tem škodljiv vfAiv na zdravje ljudi nikakršen. Od zdravstvene Inspektorice smo celo dobili odgovor, da za jjrobleme onesnaževanja ni pristojna. Za ukrepanje potrebuje diagnozo zdravnika. Po Sloveniji krožijo informacije, daje v mestu, ki leži v naročju kamniških jdanin, s l)relcjx> kuliso alpskega sveta v ozadju, zrak. najbolj onesnažen. Sedaj tudi v Trbovljah, Velenju, Šoštanju, Anhovem, ... dihajo kvalitetnejši zrak. Toda lam imajo na/jrave, ki stalno spremljajo količino emisij v zraku. Za Kamnik, se to ne splača. Vsak ima na svojem dvorišču prostor ali kot, kjer mu stoji smetnjak, gnojišče ali kup smeti. Ta prostor je na takem mestu, da odj>adki s svojimi emisijami čim manj vplivajo na celotno dvorišče. Če imamo našo ljubo Slovenijo kot eno dvorišče, je več kot očitno, da ima Slovenija ta le-l>i kol za »smetišče«, kamor poriva ekološko sporno industrijo. Rezultati v poročilu 0 zdravstvenem slnaju občanov občine Kamnik to več kot potrjujejo, Od leta 1999 je obisk pri Splošnem zdravniku v občini Kamnik narasel za neverjetnih 282%, povprečno v Sloveniji za 167% (graf 1). Pri j)redšolskih otrocih bi lahko povezovali vjjlive onesnaževanja na njihovo slabšo odpornost, saj je injekcijskih in parazitarnin obolenj za 5,2% GRAF 3: UGOTOVLJENE BOLEZNI V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE ■ OltfINA KAMNIK ■ I JI'UI janska HI (iija ezni dihal infekcijski in poškodbe. boee/ni koze pražit. boi, zastrupitve podkožja več kol v ljubljanski regiji, />ri drugih boleznih je slanje boljše kot drugod v ljubljanski regiji (graj 2). Dolgotrajen Vpliv onesnaženja zraka se pokaže prf šolskih otrocih in mladini, kjer jc bolezni dihal v kamniški občini za 7,2%) več kot V ljubljanski regiji, jm drugih skupinah bolezni ni večjih razlik (graf 3). Podobna slika je v skupini odraslih, kjer zopet izstopajo bolezni dihal (graf 4). ljudje na kamniškem so sami ojtazili, da je med njimi veliko ljudi z neo-jdazmami ali\>o domače, z rakastimi tvorbami nenevarnih in nevarnih oblik. Poročilo o zdravstvenem stanju občanov občine Kamnik to samo potrjuje, saj je lakih primerov v kamniški občini za skoraj 4% več kot v ljubljanski regiji (graf 5). Prej)rost izračun pokaže, da je v občini Kamnik s približno 26. ooo prebivalci <>d leta 1991 do 1999 zbolelo za rakom približno 1040 ljudi več kol bi jih sicer, če bi bila obolevnost enaka kot v ljubljanski regiji. Enak izračun lahko uporabimo za bolezni dihal pri šolskih otrocih in mladini. Koliko več naših otrok je bilo prizadetih, izračunajte sami. To ni zanemarljiv V Tuhinjski dolini so se odzvali na mnenje občinskega sveta o kandidatki Jožici Hribar za ravnateljico šole V ozadju osebne zamere in politika...? Ravnateljica Hribarjeva jc na predlog Toneta Rajsarja najprej dokaj obširno spregovorila o sodelovanju šole z okoljertl (o tem so najbolj kritično razpravljali nekateri občinski svetniki ob obravnavanju mnenja k predlogu za ponovno imenovanje ravnateljice). Med drugim je dejala, da se šola sodelovanju z lokalnim okoljem ne more izogniti, saj je to pogojeno že z vključevanjem predstavnikov okolja v organe šole, vse večji pomen pa ima tudi vključevanje staršev. Sodelovanje poteka na dveh ravneh: na ravni sodelovanja z vsemi KS in na ravni sodelovanja z ožjim okoljem, to sta KS Šmartno in KS Pšajnovica. Sodelovanje se je začelo žc pred ustanovitvijo šole in sicer pri uspešnem reševanju vprašanj prevozov otrok v šolo, dodatnih prevozov v mnoge zaselke, urejanje obračališč, pluženje snega, s sofinanciranjem odprtja šole in sodelovanjem pri samem odprtju. Ravnateljica je po odprtju šole sklicala sestanek predsednikov svetov KS, se jim zahvalila za uspešno pomoč in ponudila sodelovanje šole pri delu in nalogah KS. Naštela jc številne primere sodelovanja šole na prireditvah v okviru posameznih KS, sofinanciranja letne šole v naravi, h ka- teri so prispevale vse KS, sodelovanje šole v čistilnih akcijah in podobno. Posebej je poudarila dejavnost šole za učenec z nadstandardnim programom, kot so dodatne izvenšolske ponudbe raznih tečajnih oblik učenja tujih jezikov, računalništva in plesnih vaj. Šola brezplačno daje na voljo prostore Glasbeni šoli, kjer se v dislociranem oddelku glasbeno izobražujejo učenci iz Tuhinjske doline. Šola pa je odprta tudi za druge dejavnosti, kot so aktiv kmečkih žena, ki ima v šoli svoje kuharske delavnice, pevski zbor Mavrica s predhodnimi vajami in vsakoletnim koncertom v prostorih šole, itd. Šola dobro sodeluje tudi z društvi, kot so Gasilsko društvo in Gasilska zveza Kamnik (usposabljanje učencev in tekmovanje Mladi gasilec). Športno društvo Šmartno (vzdrževanje igrišča itd.). Kot pravi Hribarjeva, pa se sodelovanje s Športnim društvom zaplete, ko vmes poseže sam predsednik sveta KS Šmartno. Na sestanku s predstavniki KS in Športnega društva je bila izražena želja po brezplačnem najemu telovadnice kot kompenzacija, ker na športnem igrišču skačejo tudi otroci drugih KS. Na podlagi dokumentov ministrstva za šolstvo in šport je ustanovitelj (Ob- čina Kamnik) zapisal, da ravnatelj šole ne more brezplačno oddajati prostorov zunanjim uporabnikom. Pozneje (maja lani) je Športno društvo dostavilo šoli popis dotrajanih rekvizitov na igrišču z namenom, da bi šola sofinancirala obnovo, vendar brez predračunov. V svoji obsežni obrazložitvi jc Hribarjeva naštela še mnoge druge oblike sodelovanja šole z okoljem, kot so odziv na pobudo lovcev v akciji za čiščenje okolja, sodelovanje z območno organizacijo Rdečega križa pri sprejemu prvo-šolčkov med mlade člane RKS, z Medžupnijsko Karitas pri dodelitvi sredstev za učbenike in delovne zvezke za učence iz socialno ogroženih družin, ob njihovem dobrodelnem koncertu je sodeloval šolski pevski zbor Sončki, dobro jc sodelovanje z župnijskim uradom Šmartno pri usklajevanju časa šolskega pouka s časom verouka, šola je organizirala tudi regijsko tekmovanje Mladih tehnikov in podobno. Na pripombo svetnika Mira Petka (SDS) na seji občinskega sveta, da šola ne sodeluje s krajem in z društvi, je Hribarjeva dejala, da bi bilo bolje, če »ncsodclovanje« šole z okoljem predstavi sam predsednik KS Šmartno, svetnik iste stranke. podatek Ob tem si- sprašujemo, zakaj ni bilo večjega odziva na tako poročilo s strani občinskih organov, organov zdravstvenega varstva in varstva okolja. Se grozljivejše postanejo številke, ko vidimo, da je vsa industrija koncentrirana v ozkem pasu od Stahovice do Šmarce, kjer živi približno dobra polovica vseh prebivalcev občine Kamnik. Starejši se vozijo na delo v Kamnik in druge kraje in nosijo lako posledice s svojih delovnih mest kot okolja, lakaj lahko rečemo, det so podatki porazdeljeni tudi na ostale dele občine, kjer nimajo industrije. Drugače jc pri otrocih in mladini, kjer otroci iz Tuhinjske doline, Stranj. Gozda, Črne, Tunjic, Vranje Peči, Podgorja in Volčjega /'otoka pravgotovo niso tako obremenjeni z Vplivi onesnaževanja okolja kol otroci v pasu ob reki Kamniški Bistrici. V teh številkah lahko v glavnem vidimo otroke, ki živijo na področju, kjer je največ industrije. Strokovnjaki in inšpektorji trdijo, da črn dim, ki se vali iz dimnika bivšega delcev. Toda, kdo lahko zatrdi, da ti delci ne pridejo v plju-ča in tam dražijo mlado tkivo in mlad organizem. S tem" vpliva na slabšo odpornost organizma in večjo ohču/ljivosl za infekcije in injestacije (okužbe s paraziti). Stalno draženje povzroči preobčutljivost na tovrstne agense (alergije) in povzroča večjo možnost obolenja na dihalih (bronhitisi). Tu ni samo dim iz dimnika, kjer kurijo desne ostanke«. Tu so potem še dražeči plini, kijih čedalje pogosteje zaznavamo v zraku. Na območju nekdanjega Stola je nastalo veliko novih podjetij in obrtniških delavnic, kjer se izvajajo različne dejavnosti, mnoge med njimi z vplivom na okolje brez ustreznih varovalnih naprav. Naj omenim še Titan, Alj>rem, lakirnica pri Alpremu, farmaJata, Menina, KI K,... in še bi lahko naštevali. obremenitev okolja je res ogromna. To poskušamo na Duplici, kol tudi Zeleni Slovenije iz Kamnika, dojiovedali pristojnim že nekaj časa. Povsod naletimo nagluha ušesa. Ustavne pravice, pravice do zdravega življenja, dolžnosti katere imajo podjetniki, da fjroizvodnjo uredijo lako, da tre bo vpliva na okolje in ljudi, ... vse to, kot daje napisano v posmeh nam, ki moramo Ir/ie-ti posledice take gospodarske ureditve. Mi trjrimo posledice, podjetniki pa zaradi neupoštevanja načela varovanja okolja proizvajamo večje dobičke. Daje zmeda popolnejša, poskrbijo inšpektorji s svojimi ugotovitvami, j>ri katerih izpademo grešni kozli občani, saj je vse v mejah dovoljenega. Povzdigniti je potrebno glas, da se jasneje sliši naša zahteva za življenje v človeka vrednem okolju. Drugače bomo izginili po bolnicah in po-kopališčih, Poznan je vic, ki pravi, da če se hočeš nekoga lepo počasi rešiti brez posledic, mu kuhaj kavo. Mi pravimo, kupi mu stanovanje na Duplici. KOMISIJA ZA NADZOR PIROLIZED. O. O., PRI KS DUPLICA Stolu, i/c Vpliva na zdravje, kjer je dim sestavljen iz večjih (;KA1 4: UGOTOVLJENE BOLEZNI V DEJAVNOSTI SPLOŠNE MEDICINE JUHI JANSKA K KOI J A I 11(111/m hoi..mis- poskodhi-, 11(111/ni iiiiiai KOST, IN vi-:/ zastrupitvi: ohkh'ii tkiva bolezni koz.e in m niMi/.iA GRAE 5: DELEŽ UMRLIH ZARADI TREH NAJPOGOSTEJŠIH VZROKOV SMRTI (PO MEDNARODNI KLASIFIKACIJI BOLEZNI) hhoih'ina kanik ■ i Klimi JANSKA K H i 11A Okoljevarstvena problematika na Duplici tudi na internetu KS Duplice jc ob pomoči nekaterih krajanov postavila svojo stran na internetu, kjer se lahko podrobneje seznanile s problematiko onesnaževanja okolja na Duplici. Predstavljeno je onesnaževanje zraka »stolove sežigalnice«, last družbe Piroliza d. o. o. in problematika bodoče lakirnice podjetja Ambrož. Stran vam omogoča aktivno sodelovanje z vašimi mnenji, pripombami, pritožbami in pohvalami, pole?; tega l>o lahko na tej strani dobile ludi obrazec za prijavo inšpektorju. Naslov strani je: WWW. ZELENI-DUPU-CA.ORG Komisija za nadzor Piro-lize d. o. o. pri KS Duplica Udeleženci več kot dveurnega pogovora v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju so vsestransko osvetlili delo te šole in njene ravnateljice Hribarjeve in ji dali polno podporo za bodoče delo. 11(11 I /NI OUTOTlL neop1 AZME (KAKI Z dokazi zavrnjeni očitki Glede očitka svetnice Marjete Humar (NSi), da šola ni sodelovala pri organizaciji Pa-glavčcvega simpozija, je Martina Tomšič, vodja aktiva za slovenščino in mentorica proslav in prireditev na šoli, povedala, da se je na pobudo ravnateljice sestal aktiv učiteljev slovenščine, kjer so se glede na to, da je organiziranje takega simpozija zelo odgovorna naloga, za kar pa je na voljo premalo časa, znanja in izkušenj, odločili, da bodo po svojih močeh pomagali in sodelovali na simpoziju. Kot je povedala Hribarjeva, se je tega simpozija udeležilo pet učiteljev iz OŠ Šmartno. Ko jc Jožica Hribar odgovarjala na očitek, da kljub obljubi ravnateljice, da bodo učenci šole sodelovali ob odprtju spominskega parka v Smartnem, vendar pa tega sodelovanja ni bilo, je poudarila, da šole ni nihče povabil k sodelovanju, kljub temu pa se je sama udeležila odprtja. Zavrnila je tudi očitke, da niso predlagali učencev za Zoisove štipendiste, saj je leta 1998/99 dobil Zoisovo štipendijo eden od dveh predlaganih učencev, leta 1999/00 so dobili štipendijo vsi trije prijavljeni učenci in leta 2000/ 01 vseh pet predlaganih učencev. Sodeč po razpravi v občinskem svetu, po mnenju Hribarjeve za svetnike sploh ni pomembno, kakšna jc kot učiteljica in kot ravnateljica, dotaknili so se predvsem sodelovanja šole s krajani, ki je večinoma vezano na njen prosti čas. Dodala je še, da sta na lokalni ravni predvsem dva mehanizma, ki civilni družbi omogočata vpliv na šolo. To sta svet staršev in svet šole. Kamniški občinski svet pa je dodal še tretjo, to je politiko. Dodala je še, da k vodenju šole sodila tudi ravna-teljevo sprejemanje odgovornosti za svojo šolo in pogum znati reči ne. ko okolje postavlja zahteve, ki preveč posegajo v delo šole. Tokrat mora OŠ Šmartno enotno s svetom zavoda, svetom staršev, učiteljskim zborom in predsedniki svetov KS reči svoj ne občinskemu svetu in še prav posebej g. Rajsar-ju, je na koncu dejala Jožica Hribar. Tone Rajsar, predsednik sveta KS Šmartno in občinski svetnik (SDS), je med drugim dejal, da svet KS ni dajal nobenega mnenja o predlogu za ravnateljico, ker ga o tem ni nihče povprašal, da pa so svetniki dobili predlog na sami seji občinskega sveta in kako Petek in Humarjcva argumentirata svoje trditve na občinskem svetu, pa naj Hribarjeva vpraša njiju. Sam na seji občinskega sveta ni govoril, glasoval pa je po svoji ves- ti. Dodal je Se, da jc želela KS s sodelovanjem šole na željo mladih urediti športno igrišče, ki je last KS in da je KS vsako leto tudi materialno podprla šolo v naravi, vendar o teh sredstvih ne odloča Rajsar, jc dejal in nato odšel, kot je dejal, na nek drug sestanek. Smolnikar: V ozadju osebne zamere in politika... Zupan Tone Smolnikar jc menil, da ta sestanek ni bil potreben, ker javnost vc, kakšno vlogo ima šola, učitelji in ravnateljica, da gre v tem primeru očitno za osebne zamere, vendar naj bi iz muhe ne delali slona in se vdajali prevelikim emocijam. Poudaril je še, da sedanje vzdušje v občinskem svetu že nakazuje, da se bližajo občinske volitve in da bodo poleg ostalih zapletov v zadnjem času verjetno tudi velike težave s sprejemanjem občinskega proračuna za prihodnje leto. Pri tem je omenil tudi krhanje sedanje koalicije v občinskem svetu. Dejal je tudi. da razume globoko prizadetost ravnateljice, vendar se je treba zavedati, da gre le za nagajanje dveh ali treh ljudi. Podžupan Tone Hočevar je poudaril, da stranka SLS+SKD to šolo visoko ceni in da so njeni nasprotniki postali zelo dejavni. Prepričan je tudi, da mora pri izbiri kandidatke odločati strokovnost, nc pa politična pripadnost, kot nekoč (Hribarjeva je dejala, da ni članica nobene stranke, kljub nekaterim pritiskom, ko je začela pedagoško delo!). Tudi po mnenju Antona Kamina bi moral biti edini kriterij za izbiro ravnateljice strokovnost. Povedal je tudi, da na sejo komisije za volitve in imenovanja ni bil povabljen nihče iz oddelka za družbene dejavnosti. Zadovoljen pa je, da se je v tem primeru celotna Tuhinjska dolina »postavila pokonci«. Dosedanje delo ravnateljice Hribarjeve sta zelo pozitivno ocenila tudi učiteljski zbor in svet staršev (njihova mnenja smo objavili v prejšnji številki!). Predsednica sveta zavoda Olga Drolc je poudarila, da je bila ravnateljica Hribarjeva v vseh petih letih ocenjena z najvišjo oceno, saj po mnenju sveta zavoda (oceno sprejemajo s tajnim glasovanjem) izjemno presega pričakovane rezultate. Zato so bili člani sveta ogorčeni nad mnenjem občinskega sveta. Po mnenju Zdenke Klanč-nik, članice sveta staršev in sveta zavoda, je bila z odločitvijo občinskega sveta šoli in ravnateljici povzročena velika moralna škoda. Čudi jo, da ni bilo na seji občinskega sveta nikogar, ki bi rekel kako dobro besedo za to šolo. Na to je Anton Hočevar pripomnil, da je na seji spregovoril njihov svetnik (SLS+SKD) Dušan Jesenik, vendar očitno ne dovolj prepričljivo. Glavno pojasnjevanje nasprotnikov pozitivnega mnenja je potekalo v drugem delu razprave, ko se ni bilo več mogoče prijaviti k razpravi Podpora v krajevnih skupnostih Predsedniki svetov KS Pšajnovica (Janez Pestotnik), KS ŠpitaliČ (Marko Drolc), KS Sela (Milan Hribar), KS Zg. Tuhinj (Marjan Drolc) in KS Motnik (Janez Trebušak) so zelo pozitivno ocenili sodelovanje matične šole in podružničnih šol s posameznimi kraji. Slišati je bilo pripombe, da krajanov za njihovo mnenje ni nihče vprašal, da naj bi v tem primeru šlo samo za posamezna podtikanja, da so podružnične šole (Motnik, Sela) vraščene v tamkajšne kraje kot velika družina in podobno. V Motniku jih moti le to, da se toliko staršev odloča, da njihovi otroci že nižjo stopnjo obiskujejo v Šmartnem, saj je šola v Motniku odlična. Ravnateljica Hribarjeva je pojasnila, da skušajo tak pritisk na matično šolo čimbolj zadržati. Največ takšnih primerov so zabeležili z območja podružnične šole Zg. Tuhinj. Da bi zmanjšali ta pritisk, so organizirali prevoz učencev v podaljšano bivanje. Potrebno bo doseči, da bi pristojni v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi storili vse, da bi čimveč učencev ostalo v svojem šolskem okolišu. Na sestanku so opozorili tudi na pobudo staršev za ureditev prehodov preko regionalne ceste, ki naj zagotovijo varnejšo pot učencev v šolo in domov. Čeprav mnenje občinskega sveta ni odločilno za imenovanje ravnateljice, vendarle ni nepomembno, je dejal Anton Kamin. Šola pa je dovolj znana po vsej Sloveniji, da pri MSS ne bo nobenih dvomov. Na koncu je kljub temu ostalo odprto vprašanje kaj storiti, da bi popravili moralno škodo, ki je bila s tem povzročena šoli in ravnateljici. Po mnenju župana Smolnikarja je dober odgovor na to dala razprava, vendar zaradi tega nima nobenega smisla kogarkoli klicati na zagovor. Politika svoje napake ne bo popravila. Naj bo tudi ta, sicer nekoliko obširnejši zapis, prispevek k razjasnitvi tega (nepotrebnega) zapleta in k realnejši podobi naše najmlajše osnovne šole in njenega vodstva. FRANC SVETELJ POD ANDI MED SLOVENSKIMI ™xo dobro poznamo svojo občino? PRISELJENCI (II.) Ob praznovanju 50. obletnice Slovenskega planinskega društva - Bariloche Bariloche in Paso Flores sredi puščave Ob prihodu v San Carlos de Bariloche se je dan nagibal že proti večeru. Postajalo je vse bolj hladno, pa tudi veter je močno zavijal okrog vogalov. Konec februarja je v Argentini po letnem času kot konec avgusta pri nas. Vreme že kaže nadih jeseni. Slovenski priseljenci, ki živijo v tem turističnem mestu, ob jezeru Na-huel Huapi, pravijo, da jih tamkajšnja klima močno spominja na vremenska dogajanja v Sloveniji. No, če je že tako, potem je vendarle tamkajšnja vetrovnost podobna klimi na našem Krasu, kjer ob burji zori pršut in dozoreva teran. Sonce vzhaja v Barilochah približno pet ur pozneje kot v Šlo- kod ob bregu pa tudi sveže zelenega drevja in grmičastega rastlinja. Na travniških, bolj ali manj strmih pobočjih, nad katerimi se na zahodnejši strani Patagonije vzdi-guje večinoma granitno skalovje s posameznimi skalnatimi stolpi, rastejo ne avtohtoni borovci, jag-njeta in čilske ciprese, pod katerimi se po dežju v simbiozi z njihovimi koreninami rade razbohotijo gobe, predvsem jurčki. Tedaj pravijo ljudje: »Ne grem nabirat jurčke, grem jih pobirat«. Povedo tudi, da v tem, pa tudi v ostalem delu Bariloch, ni strupenih gob in strupenih kač. Za naravni park Nahuel Huapi je značilna velika pestrost življenjskih prostorov. Ogromne površine ledeniških jezer, obdanih z naravnimi gozdovi, se dotika- Po dežju (pada sicer zelo redko) je pod borovci polno jurčkov. Domačini tedaj rečejo: »Ne gremo nabirat jurčkov, gremo jih pobirat«. veniji, poleg tega je bilo tam koledarsko poletje, pri nas pa zima. Poleg potovalne utrujenosti z neprespano nočjo, ko je vožnja z letalom samo iz Rima do San Carlosa de Bariloche trajala dobrih 16 ur, smo občutili tudi to spremembo. Preden se človek odpravi na pot, običajno pogleda v nebo, da se prepriča o vremenu. »Šajba je«, tako radi rečemo lepemu, čistemu, jutranjemu nebu in drugi dan našega bivanja v Argentini je bil prav takšen. Sicer pa smo se odpravili proti vzhodu, v puščavski svet Bariloch, kjer večino leta prevladuje jasno, poleti pa tudi precej vroče vreme. Od jezera Nahuel Huapi nas je večji del poti spremljala reka Rio Limay, ki odvaja vodovje izpod ledeniških jezer pod Andami Bariloch v Atlantski ocean. V reki je veliko postrvi, tudi 'proizvodnih gojišč postrvi', domačini pravijo, da je to pravi raj za ribiče in gojitelje rib. Čistoča reke in njena modrina, ki je sevala iz nje v kontrastu z okoliškim rjavim puščavskim svetom, je ustvarjala nepozabno lepoto; podobno kot reka Jordan, ki se izliva v slano Mrtvo morje ob puščavi Judeje v Izraelu, le da je reka Limay polna življenja rib in drugih vodnih prebivalcev, pone- jo prostrane Patagonske stepe, kjer močni vetrovi sproti odnašajo rodovitnejšo prst in z izjemo pomladi so deževja v jugovzhodnem delu parka zelo redka. Tu uspeva le nizko grmičevje, ki ga domačini imenujejo ko-yron. Sestavljajo ga različne rastlinske vrste, ki se vetru in suši upirajo z izredno globokimi koreninami. Tudi v tem surovem puščavskem okolju se spomladi razcvetijo številne cvetnice, ki privabljajo žuželke z omamnim vonjem po medu. Posebej opazna je Mutisija ali črna kraljica, ki zaradi izjemne lepote pridobi največ občudovanja obiskovalcev. Stepsko rastje daje hrano kar številnim rastlinojedom, poleg drobnih sesalcev pa živijo v parku tudi črede guanakov, ki pa so v tem delu Patagonije redki. Zdesetkali so jih lovci, njihovo izginjanje pa so močno pospešile tudi številne ovčje črede, zlasti v 19. stoletju. V Patagonski stepi kraljuje puma, ki pa se zelo spretno izogiba ljudem in jo je skoraj nemogoče videti. Zato pa lisice niso prav nič sramežljive in kar dosti jih je. Guanaki so zanje preveliki, zato se raje ozirajo po drugem plenu. Med potjo smo videli zanimive pianduje, velike ptice (po velikosti podobne noju), ki ne znajo leteti. Zanje pravijo, da so potomke dinozavrov, ki so živeli v času, ko so Pampo še preraščali prostrani gozdovi. Po prehodu čez most reke Li-may, kjer je zgrajena mogočna hidroelektrarna, smo se zapeljali na makadamsko cesto, ki se vije skozi še bolj izrazito puščavo. Začutili smo samoto in odmaknjenost pokrajine. Le na območju manjše, leno tekoče rečice, smo naleteli na indijansko družino, ki si je ob vodi zgradila preprosto leseno prebivališče; nedaleč od tod pa na dva mlada jahača, ki sta v galopu ob makadamski cesti poganjala sem in tja konja in nas pozdravljala. Kmalu zatem smo vstopili na območje, ograjeno z bodečo žico, imenovano »Paso Florez«, kjer se dober kilometer od vstopa nahaja zelena oaza z bujno cvetočim rastlinjem. Ob prihodu nas je prijazen gospodar, po rodu Nemec, potomec posestnikov, ki so imeli svoj čas veliko posestvo na kraju sedanje hidroelektrarne, pozdravil in nas povabil, da si ogledamo »njegov zeleni raj« sredi suhe puščave. Ker je bilo sredi dneva, je sonce močno pripekalo, zato smo iskali senco pod košatimi drevesi ravkarije, ki ima užitne plodove, podobne kostanju in se prosto sprehajali po oazi. Delavcev posestva ni bilo videti. Živina, med katero prevladujejo konji in govedo, se je sredi vročega dne umaknila v zavetje stavb in pokritih, večinoma lesenih hlevov. Ne dolgo po prihodu smo vstopili v prijetno ohlajeno leseno restavracijo, kjer so nas po-' stregli z jabolčnikom. Ob bogato obloženi mizi z značilno argentinsko kuhinjo, pri kateri ne sme manjkati 'osado', pečena govedina na žaru in druge mesne specialitete dušene v vinu ali z dodatkom jabolčnega kisa, smo preživeli preostanek popoldneva. Ob pogrnjeni mizi pa je najlepši pogovor. Pogovarjali smo se o življenju na samotnih 'stancijah' ali domačijah, kamor so se naselili ljudje iz različnih delov sveta, vsak s svojo osebno zgodbo in iskanjem življenjskega prostora. Tako zanimive so bile te življenjske zgodbe, da nam je bilo težko oditi. Prijetnim gostiteljem pa smo se oddolžili še s slovensko pesmijo, 'za vsakega po eno', od pridnih kuharic, točajke, gospodinje in gospodarja. Povratek v Bariloche, sicer po isti cesti, nam je nudil povsem drugačen pogled na s soncem ožarjene Ande in padajoči mrak ter skrivnostne sence v dolini reke Limay. (se nadaljuje) Dr. MARKO ŽEROVNIK Corning v Kamniku GSM TELEFONIJA + sklepanje naročn. razmerij za Debitel in Simobil Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 ZA VSE IZDELKE - GOSPODINJSKE APARATE, BELO TEHNIKO, AVDIO-VIDEO, RAČUNALNIŠTVO in TELEKOMUNIKACIJE, FOTOAPARATE VAM DO 31. 12. 2001 Do 20 km brezplačna dostava V prejšnji številki je bil objavljen posnetek iz zraka kraja Sveti Primož nad Kamnikom, ki mu največkrat pravimo kar Primož. Na posnetku je bila cerkev svetega Primoža in Fe-licijana (826 m nad morjem), pa cerkev sv. Petra, med njima pa nekdanje župnišče, kjer si sedaj utrujeni, lačni in žejni izletniki, planinci ali pa romarji lahko občasno pri prijaznih ljudeh privedejo dušo in potolažijo žejo in ogledajo cerkev. Na tem mestu so imeli ljudje naselbino že zelo dolgo časa, verjetno še v pradavnini, prav gotovo pa v antiki. Tako lahko vzhodnega roba tega naselja. Ostanki zidu in ometa so bili najdeni tudi na kuclju (916 m nad morjem) nad cerkvico sv. Petra. Gotsko cerkev sv. Petra, zgrajeno v V. stoletju, preprosto, skromno opremljeno, toda z zelo zanimivim poslikanim lesenim stropom, tako v velikosti kot tudi v opremi, močno prekaša v pozni gotiki povečana cerkev sv. Primoža in Felicijana, ki je mojstrsko poslikana z znamenitimi freskami in ima dva zvonika. Prosto stoječi zvonik je sezidan verjetno na temeljih nekdanjega obrambnega stolpa. izlet. Zaradi večino časa senčnate poti je Sveti Primož zanimiv za obisk tudi poleti, pa tudi pozimi ne traja dolgo, da je do njega uhojena dobra gaz. Med prejetimi dopisnicami je žreb izbral tisto, ki jo je poslal Matic Uršič iz Tunjiške mlake 33, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokrat sprašujemo po imenu zaselka na sliki. Ta zaselek leži nad eno od .stranskih dolin Tuhinjske doline. Je nad enim od naselij, katerega slika je že bila objavljena v Kamniškem občanu in je uradno del naselja, ki domnevamo, da je bila sedanja krščanska cerkev (kakor tudi veliko drugih) postavljena na prej porušenem svetišču. Ob obnavljanju cerkve in poskusni vrtini na spodnji terasi v letu 1996 so našli srednjeveške cre-pinje, pa tudi delčke keramike iz rimskega časa. Na antično naselje spominjajo tudi še dobro vidni ostanki južnega in V spomladanskem času je v tej cerkvi ob treh zaporednih nedeljah maša, kar privabi še več obiskovalcev kot običajno. Jc pa ta točka ravno prav (dobro uro zmerne hoje iz Stahovice po relativno položni poti) dvignjena, da sc od jeseni do pomladi velikokrat koplje v soncu, medtem, ko dolino pokriva megla, zato je zelo primerna točka za ima ime po eni od gozdnih rastlin. Odgovor, to je, ime tega zaselka, lahko pa tudi celega naselja, pošljite na dopisnici do 14. novembra letos na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje Vele. Dan spomina na mrtve in noč čarovnic na Duplici Pred Dnevom sporni na na mrtve so učenci Osnovne šole Duplica s pesmimi in recitacijami pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilnem boju lepo počastili spomin na pokojne, z.a kar se jim je v imenu krajevne organizacije ZH NOV zahvalil Mirko Seme ju. (slika Zgoraj) V takoimenovani noči čarovnic, ki se iz 1 Amerike vse bolj širi | tudi k nam, pa je ta I spomin doživel povsem | drugačno »počasti- i tev«. Jutro na Dan mrtvih je spomenik pred dupliš kim kulturnim domom priča kal s pokajenimi in razmetani mi svečami in »okrašen« s svetlečimi bučami (slika spodaj). Vsak komentar je odveč. saj vandaliz.em na Duplici res ne pozna meja. (FS) Martinova goska in glažek vina... NOVA PODOBA PRILJUBLJENE METKE i • 1 m Martinov dan (11. november) oziroma Martinova sobota postaja vedno bolj pomemben praznik tudi v naših, nevinorodnih krajih. Nekdaj je bila Martinova gos zadnja pečenka pred šest tedenskim adventnim postom, s prvim kozarčkom vina in slastno jedačo pa so se ljudje v družbi prijateljev pripravili na dolgo, mrzlo zimo. Ali tudi Kam-ničani nestrpno čakajo, da ,Martin iz mošta vin naredi', koliko se znamopoveseliti in uživati, smo povprašali mimoidoče na kamniških ulicah. Videč Tatjana: Pri-j^. ha jam iz Rusije, kjer tega obićaja ne poznamo, vendar je tast dober poznavalec žlahtne kapljice in me je poučil o pitju vina. Zelo uživam v pitju belega vina, predvsem rizlinga, navdušena pa sem, kot verjetno vse ženske, tudi nad šampanjcem. Posebej Martinovo ne bomo praznovali, zagotovo pa bomo v soboto ali nedeljo pri kosilu srknili kozarček novega vina. Jasmina in Branka: Praznik sv. Martina poznava, vendar nad njim nisva navdušeni. Sva še premladi in tudi doma ni v navadi, da bi na ta dan nazdravili. S kozarčkom vina zaenkrat nazdraviva samo na Silvcstrovo. Andrej Mornar: Na Martinovo bomo šli s prijatelji v kitajsko restavracijo na pekinško raco. Saj je lahko tudi malo drugače, kajne? Ne more biti vsako leto islo! Boris Outrata: Vina ne pijem, ne maram nobenega alkohola. Moja žena izhaja iz Bele krajine, kjer je za Martinovo zelo veselo in je ta običaj prinesla k nam, v Kamnik, z razliko, da pri nedeljskem ko silu v družinskem krogu okušamo vso slast gos-ke ali race. Meni osebno je ta praznik zelo nepomemben. vina obve-to intimen Marina Marentič: Ne pijem alkohola, zato tudi ne praznujem Martinovega. Praznik sam po sebi sc mi zdi v redu, tudi sama sem že bila na Martinovanju in je bilo zelo Juštno', vendar ni pravega občutka, če ne piješ. Če je dobra družba in kdor hoče, naj kar uživa ob dobri pijači in jedači. Jože Janko-vič: Martinovo bom zagotovo praznoval, saj imam svoj vinograd na Dolenjskem. Za nas, vinogradnike, je la dan praznik, saj čakamo, da se mošt spremeni v vino. Skupaj z domačimi ob kozarcu svežega zno pokusimo raco ali gos. Zame je praznik, ki ga praznujem že od .pamtiveka'. Pridelujem cviček in v teh dneh sklenem tudi kakšno kupčijo. Ne dolgo tega sem se preselil v Kamnik in lahko rečem, da Dolenjci ta praznik praznujejo iz srca, Gorenjci pa bolj turistično. Martinovo je res praznik pridelovalcev vina, čeprav je meni osebno še ljubša trgatev. Takrat se zberejo vsi domači in prijatelji in je zelo veselo. Rad bi še poudaril, da pravi vinogradnik ni nikoli pijan, saj mu je bolj pomembna kvaliteta kot kvantiteta. Rok in HHWHJU\Aifc'»f Aleš: Vino sva že po-kusila v krogu prijateljev, verjel no bomo tudi letos skupaj spili kakšen kozarček. Všeč nama je mer- lot. V družini pa nimamo navade martinovanja Anže Cerar: Rad se poveselim s prijatelji, s katerimi se vsako leto odpravimo na drug konec Slovenije, kjer na Martinovo spoznavamo lokalne običaje. Verjetno bi bilo Tino, če bi tudi v Kamniku gostinci bolj poudarili posebno ponudbo, čeprav je meni osebno ljubše praznovanje v avtohtonem okolju, v kakšni zidanici ali vinski kleti, kjer imaš na voljo različne vinske pi stavilve z izbranimi jedrni. BOJANA KLEMENC Zupan Tone Smolnikar, predsednik uprave trgovske družbe Vele Stane Skok, član uprave Jože Kopušur, ki se je ves čas zavzemal za obnovo in ureditev mark rtu na Trgu talcev, in trinajst zaposlenih v marketu Metka na čelu v poslo-vodkinjo Cvetko Ristovskije s poslovnimi partnerji družbe Vele in zvestimi kupci v četrtek, IS. oktobra, pozdravilo novo pridobitev. Ob odprtju popolnoma prenovljenega marketa na Trgu talcev, ki ga je trgovsko podjetje Vele oziroma še nekdanja Koč-na kupila pred dobrima dvema letoma od trgovske družbe Emona Merkur in mu nadelo že poznano ime Metka, je bilo nadvse živahno. Okoliški prebivalci so namreč že kar pogrešali večjo oskrbovalno točko na tem delu mesta. Prenovljen in posodobljen market s široko ponudbo izdelkov, vsakodnevno svežimi živili in mesom gosti svoje kupce na 252 kvadratnih metrih prodajnih površin, v celoti pa meri 453 kvadratnih metrov in je bistveno večji kot pred rekonstrukcijo, ko je obsegal le 258 kvadratnih metrov. Prav ta obsežna dela so pogojevala skoraj dveletna prizadevanja za pridobitev ustrezne dokumentacije, saj se objekt nahaja v centru mesta, kjer je bilo potrebno vrsto interesov uskladiti z. zahtevami spomeniškega varstva. Celotni vložek v nakup in obnovo prostorov je trgovsko Kupci, ki so sodobno preurejen market Vele Metka napolnil do zadnjega kotička, so se ustavljali predvsem pri vitrini in policah z mamljivo dišečim svežim kruhom in pekovskim pecivom, ki prihaja predvsem iz domače pekarne Vele. družbo Vele veljal približno 164 milijonov tolarjev. V sklopu obnovitvenih del, ki jih je izvajal kamniški Graditelj, pa so rekonstruirali tudi zunanjo ureditev z osmimi novimi parkirišči na vzhodni strani objekta. Priljubljen markel Metka, v katerem trinajsl zaposlenih skr- bi za zadovoljstvo kupcev, ima odprta vrata od 7.30 do 19.30 med tednom, ob sobotah med 7. in 14. uro, ob nedeljah pa med 7.30 in 11.30 tako, da se nam težko pripeti, da ostanemo doma brez kakšnega nujnega živila. SAŠA MEJAČ KO JE DOBER SOSED BOLJŠI OD VSE »ŽLAHTE« Domačije Planine, Luke (Orehove), Brinovc in Tonač na vzpetini nad zanimivo motniško dolino so se v petek, 26. oktobra, veselile slovesnega odprtja dolgo pričakovane asfaltirane ceste Motniška Bela-Planinc in rekonstruiranega cestnega odseka Motnik-Motniška Bela. Cesta, ki pelje i/. Mot nika do prijetnega zaselka z zadnjo domačijo Planine in predstavlja njihovo vsakodnevno povezavo z dolino, je po dolgih letih skupnih prizadevanj, dela in sodelovanja domačinov dobila svojo končno podobo. Cesta Motniška Bela-Planinc je bila v programu krajevne skupnosti Motnik in občine Kamnik že vse od leta 1993. Zaradi redke naseljenosti so takšne investicije drage, zato so se urejevanja ceste lotevali postopoma po posameznih odsekih. Tako so se uporabniki ceste s pomočjo krajevne skupnosti sami lotili grobih zemeljskih del, utrjevanja ceste, odvodnjavanja, fine priprave ceste za asfaltiranje in celo delnega asfaltiranja. Pretežni del asfaltne prevleke je približno dva kilometra dolg cestni odsek dočakal v zadnjih dveh letih, ko je Občina Kamnik z večjo finančno injekcijo pospešila dokončanje ceste. Ob tem velja poudariti, da te pomembne cestne povezave prav gotovo ne bi bilo brez zagnanosti in trdega dela domačinov, ki so vložili ogromno ur lastnega dela, materiala in finančnih sredstev ter njihovega medsebojnega razumevanja in sodelovanja, ki je občudovanja in posnemanja vredno. Uporabniki nove ceste so v prijetnem domaČem pomenku pri Planine povedali marsikaj zanimivega iz njihovega življenja in dela. Tako smo zvedeli, da je Ivo Orehovec pričel z urejanjem cesle do svoje domačije že leta 1977, enajst let pozneje pa je dobila asfaltno prevleko. Cesto od Orehovca proti Planine so domačini speljali šele leta 1991, vsa leta prej so se morali do doma voziti kar več kot pet kilometrov naokrog skozi Belo. Jože Keršič je vsa leta redno skrbel za utrjevanje ceste in odvodnjavanje in prav zaradi rednega vzdrževanja jc cesta do domačije Planine ostala, kajti dežni nalivi na tej strani Kozjaka prinesejo obilo vode. Jože kar ne more verjeti, da mu sedaj ob deževju, ko bodo vsi pod streho, ne bo več treba na cesto čistit kanale in razne nanose. Zaradi neustreznosti prejšnje cestne povezave so asfaltirali tudi nov odsek Motnik-Motniška Bela, v dolžini 140 m. Krajevna skupnost zaradi pomanjkanja sredstev pri tej rekonstrukciji ni mogla sodelovati, tako da sta jo financirala glavna uporabnika Grabnar in Orehovec sama. Občina Kamnik pa je delno pomagala pri asfaltiranju. Na ureditev čaka še cesta na Vrhe in Srobotno, prijetna zaselka s prijaznimi ljudmi, kot so domačini, s katerimi smo poklepetali ob našem obisku nad Motniško Belo. SAŠA MEJAČ Prizadevanja, mnogo ur dela in samofinanciranja, predvsem pa občudovanja vredno medsosedsko sodelovanje domačinov je ob pomoči Občine Kamnik in krajevne skupnosti Motnik pripeljalo do slovesnega trenutka, ko so župan Tone Smolnikar, predsednik KS Motnik Janez Trebušak in glavni uporabnik ceste Jože Keršič (po domače Planine) simbolično prerezali trak dokončno urejene cestne povezave iz Motnika do Planinca. PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si V 01 83 08 350 - dunlop@sitar-pneumatic.si Otroci iz podružnične osnovne šole Motnik so pripravili res prisrčen program, ki ga je s sproščenostjo in izrazitim veseljem do nastopanja dopolnjevala tretješolka Nika Boršič (druga z leve). > Ali veste, da pri nižjih temperaturah od 8°C zimska pnevmatika zagotavlja do 60% boljše vozne lastnosti glede na letno pnevmatiko? akcijska ponudba zimskih pnevmatik DUNLOP, SAVA in obnovljene jeklena platišča, snežne verige 10 8. novembra 2001 ZA RAZVEDRILO Kamniški OBČAN Povabimo sinico v naš vrt še pred zimo Prihaja pozen jesenski čas, ko se začne ozračje temeljito ohlajati. Bliža se zima in z njo sneg, ki pobeli poljane. Za polje je snežna odeja pokrivalo, ki mu nudi zimski počitek, prav tako je v veliko veselje ljubiteljem, zimskih radosti, še zlasti otrokom. Zal. pa je za premnoga živa bitja v naravi, ta čas obdobje pomanjkanja in prezebanja Nemalo živali je v tem času izpostavljeno tudi smrti, kar v nekem smislu pomeni tudi naravno selekcijo, ki običajno redči fizično šibkejše primerke. Kljub močnemu nagonu za preživetje pa je smrti izpostavljeno tudi mnogo moč- nih in zdravih primerkov. Če lovci po/J /imi pomagajo preživeti divjadi v gozda pa smo si stanovalci urbanih naselij zadali nalogo poskrbeti za ptice, ki nas obkrožajo. Seveda pa le, kadar je debela plast snega in je pticam njihova naravna hrana skrajno nedostopna Za pravočasno pomoč pticam je vredno razmišljati že kar poz- no jeseni. Pripravimo si zadostno količino hrane, tako za seme-nojede, žužkojede ptice kot jago-dičarke. Marsikaj lahko naberemo čez poletje in jesen že v naravi, sicer pa je v skoraj vseh specializiranih trgovinah mogoče kupiti vse potrebno. Napravimo gnezdilnico: Kupimo ali sami izdelajmo ustrezno krmilnico, o katerih smo že pisali. Če pa želimo spomladi vrtnariti s čim manj kemičnih pripravkov za škropljenja, bi bilo pametno izdelati in namestiti gnezdilnico za našo vrtno prijateljico, veliko sinico, ki bo v njej našla zavetje že pred zimskim mrazom. V februarju nam bo hvaležno zapela, kasneje v njej gnezdila, hkrati pa pridno redčila škodljive insekte po našem sadnem drevju in na vrtninah. Najhitreje gnezdilnico seveda kupimo, saj je ponudba po trgovinah kar zadovoljiva, lahko pa jo tudi hitro in poceni izdelamo sami. V nadaljevanju bomo predstavili sicer že zelo star način, kako z malo časa in dobre volje izdelamo tako gnezdilnico iz ene same en meter dolge in vsaj 14 cm široke deske. Desko, v katero smo na določenem mestu Opravičilo V kriianki, objavljeni v prejšnji številki Kamniškega občana, je do-moval tudi tiskarski škrat, saj je nad polja za manjkajoča gesla postavil napačni fotografiji, kar je reševalcem povzročalo mnogo preglavic, saj se nikakor niso ujemala gesla in fotografije. Razburjeno so nas opozarjali in spraševali, kaj se nam je »posrečilo spraviti skupaj« oziroma bolje rečeno »ponesrečilo« kljub dobri nameri. No, svetlejša plat škratove aktivnosti pa je v tem, da smo ugotovili, da vas je mnogo, ki z veseljem rešujete naše križanke. In prav je, tako, saj jih naš sodelavec Kamničan Jože Cajhen sestavlja prav za vas. Za vse navdušene reševalce pa tokrat objavljamo pravilno rešljivo križanko in se opravičujemo za napake v prejšnji križanki, ki so povzročile malce slabe volje in nepotrebnega napenjanja možganov. UREDNIŠTVO izvrtali luknjo premera 35 mm, razrežemo po narisani shemi in narezane dele pravilno sestavimo. Streha gnezdilnice naj bo lahko snemljivi del, zato jo bomo le nežno pribili ali pa namestili tako, da jo bomo po končanem vsakoletnem gnezdenju lahko sneli in gnezdilnico temeljito očistili. Material za streho je lahko poljubne vrste - od deščice, kosa pločevine, lesonita ali podobnega materiala. Se najbolje pa se bo gnezdilnica vključila v okolje, če bomo streho izdelali iz kosa drevesnega lubja. Pristajalno paličico pred okrogli vhod gnezdilnice vstavimo pred samo namestitvijo na drevesno deblo, ki ga moramo obvezno zavarovati pred mačkami. To storimo tako, da deblo ovijemo s tanko pločevino nad višino mačjega doskoka. Mačka po njej ne more plezati, zato bodo sinice vsaj v gnezdu varne pred njimi. Spoznajmo najprej našo sinico! Veliko sinico (Parus major), njene navade in način prehranjevanja je smiselno dobro poznati, saj ji bomo le tako lahko pomagali in z njo prijateljevali. Velika sinica, približne velikosti vrabca (14 cm), ima črno glavo in bele zaličnice, kar na prvi pogled daje vtis, da ima bela očala. Črna barva se od glave nadaljuje po vratu, prek prsi do trebuha v širokem pasu pri samcu in skoraj polovico ožjem pri samici. Trebuh sinice je močno zelenkasto rumene barve, peruti so temno zelene s črnimi vzdolžnimi progami. Prav tak je tudi rep. Črn kljun je kratek, močan in na koncu kratko ostro zašiljen. Noge in kremplji so črne barve. Velika sinica je glede bivališča stroga stalnica - torej v jeseni nc zapušča naših krajev. Njen normalni življenjski prostor so mešani gozdovi, razni nasadi, parki in vrtovi. Gnezdi v duplih votlih dreves, ob pomanjkanju le teh pa zelo rada izkoristi vsak, duplu podoben kotiček, kjer se počuti varno in v njem najde potrebno zavetišče pred dežjem in mrazom. Prav zato jc ni težko privabiti v naš vrt v našo, doma izdelano gnezdilnico. Zelo pomembno pa je, da gnezdilnico postavimo že pozno jeseni. Ko se začnejo mrzle noči, sinica v njej najde varno in toplo prenočišče in zavetišče pred mrazom. Če se je naselila tokrat, bo spomladi v njej skoraj zagotovo tudi gnezdila. Prvo petje sinice bomo slišali že kar prve sončne dni sredi februarja, ko se sinice že dogovar- KAKO IZ METRSKE DESKE IZDELATI GNEZDILNICO ZA SINICO? DNO ..LICE« »HRBET« STRANICA 1 STRANICA 2 35mm O / 14 19 24 19 24 100 Na skici ni strehe za gnezdilnico. Gnezdilnico bomo morali vsako sezono odpirati zaradi čiščenja, zato naj bo streha iz priročnega materiala kot: debelejše lubje, kos pločevine, lahko pa uporabimo tudi deščico ali podoben material, vendar pa moramo streho praktično pritrditi, bodisi na tečaje ali pa jo nežno pribili, tako, da s kasnejšim odkrivanjem ne bomo napravili preveč škode na spodnjem delu ohišja. jajo za ženitev. V začetku marca pa si bo parček v gnczdilnici napravil gnezdo iz raznega mahu, lišajev, živalskih dlak, perja in podobnega materiala, ki ga bo našel v neposredni okolici. Sinice gnezdijo dvakrat letno. Samica znese od 8 do 12 belih jajc z opečnato rdečimi progami iz katerih se v štirinajstih dneh izležejo goliči. Mladiče hranita oba starša, iz gnezda pa poletijo po osemnajstih do dvajsetih dneh. Nekaj dni jih starša še hranita po drevju v bližini gnezdilnice, potem pa, ko mladiči postanejo povsem samostojni in odletijo po svoje, starša že pripravljata naslednje gnezdo v sezo- ni, ki pa ni obvezno tudi v isti gnczdilnici; torej je prav, da jim pripravimo vsaj dve gnczdilnici in jim s tem ponudimo več možnosti gnezditi v čistih duplih. Čeprav so sinice izredno redoljubne in med gnezdenjem redno čistijo gnezdo, pa vendarle ne zanemarijo možnosti preselitve v drugo, torej čisto duplo, če je leto na voljo v bližini ustaljenega domovanja. Pred naslednjo sezono bomo gnezdilnice seveda sneli in jih temeljito očistili. Tako bomo sini-cam zagotovili čisto bivališče v naslednjem gnezditvenem obdobju. Gnczdilnic, obešenih na drevju v višini do največ štiri metre in obrnjenih proti jugovzhodu, imamo lahko več, vendar pa s tem nc bomo privabili več parov sinic. Vedeti namreč moramo, da sinice za svoje bivanje in preživetje rabijo določen prehrambeni in bivalni prostor, v katerega parček nc dovoli vstopa ostalim sorodnicam. Običajno je to va- rovano ozemlje v krogu cca 150 m okrog gnezda. Orehovo jedrce-posladek, ki se mu ni moč upreti Naša sinica jc glede prehrane sila prilagodljiva ptica, saj ji z ozirom na možnosti v različnih letnih časih za njeno preživetje tudi ne kaže drugače. Poleti je izrazilo žužkojeda in je njen jedilnik sestavljen iz raznih žuželk in njihovih ličink, listnih uši, larvic, bubic, drobnih črvičkov in gosenic, svoj jedilnik pa dopolnjuje z raznim jagodičjem ali mlečnim semenjem. Pozimi, ko tovrstne hrane močno primanjkuje, se sinica zadovolji tudi s semensko hrano, ki pa mora vsebovati čimveč masti in olj kot so semena sončnic, bučnic, konoplje in podobnih. Seveda pa so orehova jedrca zanjo posebna poslastica, ki se ji nikakor nc more upreti, saj bo prišla ponjc tudi na našo dlan in jo tako zlahka navadimo jesti iz roke. Seveda pa tega njenega zaupanja nikakor ne smemo zlorabiti s tem , da jo poskušamo prijeti. Posebno dovzetna na ta priboljšek bo poleti, ko ima v gnezdu množico lačnih mladičev, ki jih s sprotnim iskanjem hrane zelo težko uspe nasititi. Slednje se kaže tudi na njih samih, saj v tem času močno telesno shujšajo - torej ne bo nič narobe, če jim v tem obdobju ponudimo kako orehovo jedrce za dopolnilo jedilnika in telesno podkrepitev. Zaradi tega le-te ne bodo nič manj prizadevne pri uničevanju našemu vrtu škodljivega mrčesa. Če pa že drži znanstvena ugotovitev, da sinica vsak dan za svoje preživetje zaužijc mrčesa v količini lastne teže ( 35-45 g) in če k temu prištejemo še težo partnerja in mladičev, potem je računica dokaj jasna. V našem vrtu si po zaslugi sinic ne bo treba zastrupljati vrtnin z zdravju škodljivimi kemijskimi pripravki. x , DRAGO KOVACIC Ob prvem koncertu novega Slovenskega okteta v Kamniku Do zadnjega kotička napolnjena velika župnijska cerkev na Šutni, ki sprejme okoli 500 duš, je v soboto, 13. oktobra, prisluhnila znamenitemu Slovenskemu oktetu v popolnoma novi sestavi. Osem mladih fantov se je ob burnem pozdravljanju postavilo pred oltarjem, poslušalci pa smo z velikim zanimanjem prisluhnili besedam vodje festivala Musica aeter-iio g. Tonetu Ftičarju, ki nas je z izbranimi besedami popeljal skozi pol-stoletno zgodovino uspehov in nastopov vseh prejšnjih sestavov ter predstavil novega, ki zavedajoč se žlahtnosti predhodnih, z novo svežino mladosti, perfekcionističnim znanjem in težo odgovornosti prevzema izjemno bogato dediščino. Pred oči mije tako priklical podobo najstarejšega sestava, ki je pred natančno petdesetimi leti stopil pred slovensko javnost, se najprej uveljavil v Sloveniji, nato pa nastopil nepozabno pot med slovenskimi izseljenci, narodi in narodnostmi širom zemeljske oble. To so bili pevci, s katerimi sem že prej sodeloval in prijateljeval bodisi kot sošolec, večinoma pa kol pevec, saj je marsikdo izmed njih izšel iz trde in neusmiljene Maroltove šole, kjer ni bih) šale... Danes jih razen BOŽA GROŠLJA ni vet Skozi petdeset let so zapustili ta svet..., najprej ARTUR ŠULC, ki je pel drugi bas in bil eden redkih pravih profundistov, saj mu gre zasluga, da je zvoku osmih glasov okteta s svojim, tudi za kakšno oktavo nižjim basovskim zvenom, sluSno pretvoril oktet v prave zborovske orgle, kot je temu rekel eden naših modernih komponistov Anton Lajovic. Za njim sla se poslovila brala PE-TROVČIČ - žlahtni in značajsko nežni ROMAN, za njim pa še TONE. Oba sta bila tudi solista in Roman je občasno nastopal celo na odru Ljubljanske Opere, čeprav v resnici sploh ni imel formalne pevske izobrazbe. Kdorkoli ga je vsaj enkrat slišal, mi bo pritrdil, da jc bil s svojim mehkim, baržunastim, tudi pretresljivim, vedno pa karakteristično barvitim baritonom, povsod nenadomestljiv. Tone je s Sulcem nastopal kot enkraten tandem basovske skupine, ki suvereno kol kralj postavlja fundament ostalemu delu okteta, kot solist pa nenadkriljiv nočni čuvaj in policaj Florjan, prav takšen, kot nam ga je v urah pestrega učenja znal slikovito in barvilo nazorno predstaviti naš France. Namreč kako s lielebardo, orjaško sulico in prižgano svečo v svetilki kolovrati po Ribnici. Čeprav se o prvem iniciator-ju Slovenskega okteta niti poznejši predsedniki niso mogli nikoli sporazumno poenotiti, pa vendarle nedvoumno drži, da je bil prvi med iniciatorji vedno navdušeni in tradicionalno cepljeni optimist TONE KOZLEV-ČAR. Če odštejem njegova prava policajska leta v Ljubljani, se je vedno, lahko bi rekel celo poklicno, ukvarjal le s peljem. Bil jc neke vrste motor in agens, ki je vedno skrbel za vse in brez njega se na odru slovenske vokalne narodne in umetne pesmi prav gotovo ni nič dogajalo. Kot solist je naravnost blestel v Ma-roltovi Ribniški in to celo tako prepričljivo, rudimentarno in še-gavo, da so ga mestni očetje odlikovali z nazivom častni občan mesta Ribnica. Za stalno skladnost in ravno-vesnost jc vedno hote ali pa nehote skrbel MARIJ KOGOJ, za katerega se je povsem upravičeno govorilo, da je obdarjen z absolutnim posluhom in da se iz začetne tonalitete sploh ne more premakniti. V skupini prvih tenorjev se je v obdobju petinštiridesetih let zvrstilo kar nekaj naših najboljših tenoristov, vendar pa po mojem osebnem mnenju sestava, ki bi bil glasovno primerljiv najstarejšemu prvemu, ni bilo nikoli več... JANEZ LIPLŠČEK, izrazito lirična duša, iz katere jc odzvanjal tudi mehki, nežni in dojemljivo prijetni lirični tenor, let GAŠPER DERMO-TA, ki je bil naravno epski, na trenutke celo junaški tenor, sta bila originalni zborovski in solistični tandem, ki je bil sposoben Se lako komplicirano ali težavno kompozicijo predstaviti v kar najelegantnejši in spevno sprejemljivi obleki. Čeprav sta kot solista redno nastopala tudi v Ljubljanski operi, je njuna temeljna prepoznavnost izhajala predvsem iz Slovenskega okteta. Lirično mehka in občutena... »Nocoj pa oh nocoj...«, za kal ere spevno in slovenski zamaknjeni duši lastno melodijo marsikdo sploh ne ve, da izvira iz cerkvene glasbene zakladnice, je pravi sinonim za Janeza l.ipuščka, »...Te, Te, Te...«, v kateri se prepletajo neposredne fantovske želje in pozivi s čutnim hrepenenjem in odgovorom ljubljenega dekleta, pa sinonim za Gašperja Dermoto. Vsak zbor, pa tudi oktet, stoji ali pa pade vedno na treh temeljih, vidna sta prva dva - dirigent oz. umetniški vodja in izvajalski korpus, medtem ko jc tretji - organizacijski vodja -vedno neopazen. Pri Slovenskem oktetu, ki nastopa praviloma brez umetniškega vodje, je tudi ta v ozadju. Prvo podobo mu je vtisnil JANEZ BOLE, ki ga je po petih letih zamenjal dr. VA-LENS VODUŠEK. Tak o prvi kot drugi sta izšla iz I rde In neusmiljene šole že omenjenega Franceta Marolta. kar sc je še posebno jasno odrazilo pri dr. Valensu Vodušku, ki je bil sicer doktor prava, vendar tudi diplomirani glasbenik. Menda bi osebno lahko tudi zatrdil, da je prav pod njegovim vodstvom Slovenski oktet dosegel lisli svoj vrh, ki ga jc obdržal tja do sredine devetdesetih let, ko se je 1996 s svojim zadnjim poslovilnim koncertom v dvorani Filharmonije poslovil. Kot že rečeno, je bil prvi organizacijski agens kar vsestranski Tone Kozlevčar, takoj za njim pa takratni sekretar ljubljanske univerze BORIS TRAMPDŽ- ČOŽ, sicer pravnik, a tudi rojen organizator, ki je bil leta nazaj tudi nenadomestljivi predsednik Maroltovega APZ. Šele za njim je organizacijsko vodstvo prešlo v roke BOGDANA POGAČNIKA, znanega mednarodnega novinarja in komentatorja. O Slovenskem oktetu ter vseslovenskem ansamblu, ki je predstavil in ponesel trajno vrednost in lepoto naše pesmi širom po svetu, bodo nedvomno pisali in razpravljali še mnogi strokovnjaki, ne le iz glasbenih, pač pa tudi iz zornega kota družbenih ved nasploh. Vsak nastop, vsak koncert sedanje nove podobe Slovenskega okteta bo tako spremljan tudi z nostalgičnimi spomini na prvega, še raje bi rekel najstarejšega okteta. ših letih pisal Marij Kogoj, ki ga poleg Bravničarja in Osterca. deloma pa tudi Kamničanom zelo priljubljenega frančiškana dr. Franceta Ačkota, prištevamo med skrajne moderniste. To je ena najlepših, pa tudi najtežjih skladb iz zakladnice slovenske vokalne umetnosti, s katero se lahko ponosno kosamo tudi na najbolj eminentnih svetovnih tekmovanjih ... S kančkom nostalgije so me tako akordi kot sama struktura vrnili v leta Maroltovega APZ ki nam jc ure in ure slikovito opisoval in barvito čaral to umetnino z namenom doseganja neke neopredeljive modro-vijoličas-te barve komaj nekih izbranih akordov ... No, mladi oklelovci so bili res dobri,... kaj dobri, celo V novem Slovenskem oktetu prepeva tudi Kamničan Andrej Kopaš. Tako stojijo od leve proti desni: Andrej Kopaš, Rajko Meserko, Vladimir Čadež, Janez Triler, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje in Tomaž Zadnikar. Zasedba Slovenskega okteta, kije dolgo sodelovala skupaj. Andrej Štrukelj, Jože Kores (spredaj). Danilo Cadež, Peter Čare, Peter Ambrož Marjan Štefančičin legendarni Tone Kozlevčar. Na posnetku žal manjka Rožo (irošelj. Treba jc najprej priznati, da je nov sedanji sestav očitno zelo mladeniški, glasovno zelo svež, glasovno-tehnično pa na ravni, ki celo presega vse nekdanje sestave, kar je po vsej verjetnosti zasluga strokovne izbire, pri kateri so sodelovali naši najvidnejši strokovnjaki in umetniki vokalne glasbene umetnosti, da seveda sploh ne omenjam novega umetniškega vodje. Pričakovanje, spremljano z ev-foričnim pozdravljanjem, je verjetno tudi med oktetovci kar najbolj intimno odmevalo in sprožalo posebno notranje zadovoljstvo nad polnim odmevom in akusličnostjo farne šutenske cerkve, ki so jo stari mojstri gradili ob vedenju nam še dandanes malo manj znanih zakonitosti akustike, ki dopušča nepopače-nost prav vseh dinamičnih napetosti in nians. Menda je tO ena od posebno vidnih prednosti lega sakralnega prostora, ki jo marsikatere druge, ludi le za vokalne in instrumentalne potrebe namensko grajene dvorane, ne poznajo. V tej prednosti so tudi najmanjše napake ali pa nedoslednosti še posebno opazne oz. slišne, pa četudi z nekaj označenimi pasusi. In prav Iti so bili novi oktetovci pravi izjemni mojstri, ki za starimi sploh niso za-oslajali. In če so me z našim Gallusom in Charlesom Gounodom že zazibali v lepoto transcen-denčnosti stare cerkvene glasbe in motivike, so me s Čajkovske-ga »Otče naš« in Foersterjevim »Večernim ave« nadvse prijetno presenetili Pričakoval sem, da se bo isto stopnjevanje ponovilo tudi pri Pahorjcvcm »Očenašu«, vendar zaman. Tako se jc /nova potrdila moja stara ocena, tla ta skladba za manjše ansamble sploh ni primerna in da že načeloma mogoeno in prepričljivo lahko zazveni le iz grl dobrega in zelo veščega moškega zbora, kol na primer nekdanjega »Slava Klavora« iz Maribora pod taktirko Jožeta Gregorca Moja osrednja pozornost pa je bila prihranjena »Requicmu«, skladbi, ki jo je v svojih najbolj- boljši od prve zasedbe in verjetno je, da je to predvsem zasluga sedanjega umelniškega vodje dr. Mirka Cudermana. V drugem delu se je prostor polnil in glasovno oplajal z dobro znanimi akordi slovenskih narodnih in umetnih pesmi v priredbah starih romantičnih mojstrov Švi-karšiča, Fcrjančiča, Jereba, Vodo-pivca in Marolta, pa tudi v modernejši harmonizaciji Švare, Uroša Kreka in prisotnega Kam-ručana Sama Vremšaka, kar je dvigovalo temperaturo avditorija v odobravanje in zahtevo ponavljanja, čemur so se nastopajoči sicer vljudno, a nepreklicno odrekli. No .... po uradnem zaključku so se oktetovci vendarle uklonili volji in nam po vsej verjetnosti v opomin, da tudi nadaljujejo tradicijo legendarnega Slovenskega okteta, odpeli »Nocoj pa oh nocoj« ter Kernjako-vo »Mojcej oh Mojcej«, ob katerih smo lahko spoznali, da je nepozabni lirični tenor Lipuščka dobil v izjemno prijetnem in barvito pretresljivem zvoku Vla-dimirja Čadeža imenitnega naslednika, Božo Grošelj pa v ba-ritonistu Jožeta Vidica zelo dostojnega in njemu enakovrednega interpretatorja Kernjakovih koroških pesmi.. Naj ob zaključku zapišem še nekaj mojih sklepnih misli. Novi Slovenski oktet se odlikuje s popolnostjo izbrušenih podrobnosti in z. mavrico zvočnih prelivov, v čemer prav gotovo ne zaostaja za nekdanjim sestavom, pač pa mu je vedno vsaj enakovreden. Zelo zaznavno je njegovo intimistično obvladovanje notranjega pulziranja, kjer z veliko čustveno globino celo sugestivno vpliva na notranjo razgibanost in odmevnost poslušalcev. Poudaril bi še njihovo kolektivno virtuozno iskrivost z včasih nenadnimi, a vedno dovolj pretehtanimi prebliski, ki so »na milje« oddaljeni od sleherne popu-lislično izzvane atraktivnosti. Da,... Prepričali so me, da nam bodo kot nosilci tradicije Slovenskega oklela vedno v ponos ... mag. CENE MATIČTČ /-;-■ Silva Mizeritje predstavila svojo pesniško zbirko NAJ BOM REKA V domžalski knjižnici se je v j>etek, 79. oktobra, v večnamenskem prostoru zbralo veliko radovednih obrazov. Upokojena profesorica slovenskega jezika Silva Mizerit fe namreč predstavila svojo pesniško zbirko Naj bom reka. Njene jiesmi sla recitirala Katja Dolinar in Rok Tavčar, čia na dramske skupine Rudolfi iz $CRM Kamnik katere men torica je profesorica Marja Kodra. Za glasbene predahe je s flavto skrbela Tina Tomelj in pevski zbor Lipa. Vsi obis kovalci so bili, po obrazih in afjlavzih sodeč, s jPredstavitvijo zelo zadovoljni, pesnica ]>a je bila deležna mnogih čestitk in pohval. Omenjena zbirka Naj bom reka je izšla v zbirki Svetlin. Silva Mizeritje članica literarnega kluba Upokojencev literarne delavnice Univerze za tretje življenjsko obdobje in pevskega zbora Lipa. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje jjotekajo jezikovni tečaji, likovna tkupi na. literarna delavnica, različna predavanja, večkrat pa ie člani odpravijo ludi na ekskurzije. Že četrto leto zajx>red bodo izdali zbornik, v katerem bodo različniprispevki vseh članov. V teh letih so z zborniki na natečajih te osvojili ne kaj priznanj. »Pisali sem začela, ko so bili moji otroci še majhni, želja pO pisanju pa je prišla santa od sebe Hada pišem n oit oblin za odrasle, v prihodnosti pa si želim izdati kakšno ibir ko za otroke«, nam je zauj>ala Silva Mizerit. Za svoje delo je do sedaj jnejela številne nagrade, svoja dela J>a je objavljala tudi v raznih zbornikih iti radijskih oddajah vBolet, tno ki prevladuje V zbirki, nisem občutila sama, amjjaksem izrazila občutja drugih. Postavila sem se v vlogo svojih bližnjih, ki so se znašli v različitih življenjskih prei tkušnjah, in izrazila njihove občutke«, je o svoji zbirki pot edala Silva Mizerit. Pesnica nam je zaujjala, da želi izdali še kakšno pesniško zbirko, mi pa ji v pričakovanju le te želimo t eliho sreče. DARJA JAGAR1NKC Greta Boltar razstavlja v hramu Lužar Greta Boltar ustvarja svoje čudovite, sočasno aktualne in brezčasno univerzalne likovne stvaritve v sproščeni odmaknjenosti od hrupnega vrveža trenutnih likovnih dogodkov. Gradi svoj slikarski svet, ki je prvinska sled podob, iskanje in pretikanje skozi skrivnostni svet oblik in barv. Njena slikarska pot, od ljubiteljskega ustvarjanja, obiskovanja likovnih tečajev in delavnic, do visokošolskega študija in diplome, je vedno izhajala iz notranjega zrenja in zorenja, iz naravne in človeške zgodovine prepoznavnih oblik. Bistveno izhodišče vsega njenega likovnega snovanja je ornament kot element s krasilno, simbolno in kontemplativno funkcijo, ki lahko v likovni umetnosti že sam po sebi simbolizira askezo ali pa radoživost. Slikarska okrasnost Gretinih slik je spomin na patinasto žlahlnosi in daljni pridih ljudske umetnosti poslikanih lesenih skrinj, drugič zopet simbol koz-mične in duševne strukture - tibetanske mandale, ali pa odziv na pradavne keltske ornamente v glinastih in kamnitih ostalinah. Enkrat so ji navdih prastari zgodovinski artefakti, drugič ornamentika brezčasnih fosilov, ki jih jc ustvarila narava v milijonih let. Skratka, likovno se odziva na usedline človeškega duha in čudežne stvaritve narave, v davnino otrplo zgodovino. Predvsem oljne slike so grajene na trializmu: v ozadju zabrisana kris-taliničnost forme, kot potapljanje v prasvet, v ospredju iz kalupa časa izlita ornamentika, vmes pa »negativen prostor«, kot kategorija časa (statičnost, večnost in svet(l)ost). Daleč najbolj značilno pa je slikarkino delo v starodavni in zahtevni tehniki z voskom - enkavstiki, kjer nanaša na sliko tudi več kol deset premazov v vosku raztaljenih pigmentov. Posamezne male slike in poliptihi v tehniki enkavstika zapojejo v predvsem toplih barvnih sozvočjih kot ornamentalne arabeske ali biomorfne abstrakcije. Slike, v katerih drgeta avtoričin zagnani nemir, sproščenih oblik in ornamentike, so kot eksotični cvetovi, rafinirana raz-brzdanost barvnega bogastva, ki se neprestano prenavlja in prepleta v oblikovnem in barvnem tkivu slike. Te kompozicije so lahko tudi vzporedni svetovi - odmik od realnega neprijetnega sveta - ki nam posredujejo sporočila in enigmatična znamenja, obenem pa nas pomirjajo in radostijo. Ugotovimo lahko, da je likovno snovanje Grete Boltar radoživo iskalsko, vedno hlepeče in hrepeneče po novih likovnih spoznanjih in resnicah, pa vendar tudi otroško prisrčno, saj je navsezadnje iskren slikar »le v zrela leta prestavljen otrok«, kot je iskrivo zapisal poznavalec likovne umetnosti, slikar in pisec, profesor Marijan Iršar. DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni publicist Športne novice REKREACIJSKA KOŠARKAŠKA LIGA V organizaciji Društva prijateljev športa poteka v Športni dvorani Komenda Rrekreacijska košarkaška liga, v kateri nastopa šest ekip. Rezultati I. kola: Sokoli-Bistro Orhideja : FILC Mengeš 53:41 (10:10, 19:4, 13:14, 11:13), Krvavec : Študentski klub Kamnik 48:72 (13:16, 11.14, 9:21, 15:21), Avtošola Šmarca : Avtohiša Moste - NLB 41:74 (9:17. 16:24, 2:16, 14:17). Rezultati II. kola Avtohiša Moste -NLB : Krvavec 69:48 (13:14, 20:8, 22:13, 14:13), Sokoli-Bistro Orhideja : Avtošola Šmarca 47:22 (8:9, 12:8, 11:5, 16:0), FILC Mengeš : Študentski klub Kamnik 32:70 (8:24, 10:11, 10:14, 4:21). Vrstni red po dveh kolih je sledeči: F.KIPA_točke dani koši prejeti koši Nova zmaga Braneta Prezlja na zadnji avtokros dirki državnega prvenstva Drzna vožnja in dobro pripravljen avto pripeljeta do zmage Tudi na zadnji dirki letošnjega državnega prvenstva v avtokrosu, 27. oktobra, v Mariboru je Kamničan Brane Prezelj (Sport touring club Panther Kamnik) z dobro pripravljenim avtomobilom Fiat Regata 1600 cem, z odlično in drzno vožnjo navduševal gledalce in si ponovno pri-vozil zmago v kategoriji školjkarjev do 1600 kubičnih centimetrov ter tako na najlepši način zaključil letošnjo sezono. Študentski klub Kamnik 4 Avtohiša Moste 4 Sokoli - Bistro Orhideja 4 Krvavec 2 FILC Mengeš 2 Avtošola Šmarca 2 142 143 100 96 73 63 80 89 63 141 123 121 ŠAHOVSKE NOVICE V Domžalski-kamniški šahovski ligi, v kateri nastopa 16 ekip, je bilo odigranih 6 kol. Vrstni red po 6. kolu je sledeč: Vodi ekipa ŠD VELE Domžale A 18,5 točk, sledi ekipa ŠD VELE Domžale B 16 točk. Ekipa ŠD Kamnik (za katero igrajo: Kragelj Igor, Sitar Srečo, Košir Pavla, Ogrinec Marjan, Štrajhar Albin) je na 3. mestu. Sledijo: ŠK Komenda I 14,5 točk, ŠD Črni graben 13,5 točk, ŠK Komenda U 13,5 točk. itd. V naslednjem kolu bodo zanimivi dvoboji: ŠD Kamnik : ŠK Komenda I ter Biring Tamiz Mengeš : Trzin. FRANC POGLAJEN KOŠARKA NA DUPLICI TUDI V LETOŠNJI SEZONI Ljubitelji rekreativne košarke na Duplici smo se tudi letos odločili, da bomo s to vrsto rekreacije nadaljevali v veliki telovadnici Osnovne šole Marije Vere na Duplici in sicer ob torkih in četrtkih med 19. uro in 20.30 vse do konca aprila prihodnjega leta. V imenu krajanov KS Duplica bo tudi letos košarkarsko ekipo vodil Marko Zerovnik, ki jo vodi že vse od leta 1994. Po organiziranju letošnjega košarkarskega maratona se je skupina še bolj poenotila in njihova srečanja v telovadnici niso zgolj rekreacija, temveč tudi prijetna oblika druženja. Če se bosta pokazala volja in zanimanje, bodo tudi letos organizirane prijateljske tekme - lani smo se tako srečali s podobnimi rekreativnimi ekipami iz Kranja, Vrhnike in Ljubljane. Stroške najema telovadnice, ki niso profitno naravnani, si bomo morali razdeliti, odvisno od .števila udeležencev, zato tudi preko Kamniškega občana vabimo vse zainteresirane za košarkarsko rekreacijo na Duplici, da stopijo pod naš koš. Svojo udeležbo lahko potrdite oz. se lahko obrnete na g. Marka Žerovnika, na telefon 01-831-40-42 ali 43-29-309, lahko pa se javite tudi na elektronski naslov: marko.zerovnik@izida.si. Za skupino ljubiteljev košarke MARKO ŽEROVNIK Izlet vodnikov kamniškega Planinskega društva Vodniki kamniškega PD, vključeni v vodniški odsek, so sklenili, da organizirajo enkrat letno tudi izlet zase. Tokrat so se odločili za obisk Zahodnih Julijcev, Visoke Bele špice nad dolino Belega potoka. To je na Koroškem, še na slovenskem etničnem ozemlju, kipa je po letu 1918 pripadlo Italiji. Tja so se odpravili v nedeljo, 14. oktobra. Visoka Bela Šjnca je zanimiva predvsem zaradi lega, ker na njen vrh ne vodi nobena »normalna« pol, ampak je z vseh strani tako strma, da je najlažji dostop, ki pripelje na vrh, plezalna smer II. težavnostne stofmje. Vendar to desetim udeležencem, od katerih jih sicer osem nima licence za vodenje po zahtevnem brezpotju ali celo v plezalnih smereh, ni povzročilo nobenih težav. Ob napeti jdezalni vrvi so se varno vzpeli na vrh in nato tudi sestopili. Da bi bil dan še bolj poln, so opravili še prečenje Malih Belih špicpo poti stote obletnice Ta pot je zavarovana z žičnimi vrvmi, vodij>a tudi po jekleni lestvi in skozi predor, ki je bil narejen med prvo svetovno v _BOJčJ En «i] st metrov Ice Hladno - vroče Silovit poraz belo modrih v Grosupljah (0:5) ni omajal morale Kamničanov. Že na naslednji tekmi smo doživeli zmago z ekipo Svobode iz Ljubljane. Strelec zmagovitega in prekrasnega zadetka iz voleva z 18 metrov je bil Srečo Jug. V slogu temperamentnih rdečelasih Ircev je sijajno odigral celo tekmo in prejel pohvale gledalcev. Zanimiv jc bil tudi igralni dvoboj Francija Komočarja z bratom Stanetom. Zmagal je »naš« Franci. Polje, kdo bo tebe ljubil Medtem ko je poseg balinarjev oz. kegljačev v strukturo stadiona zarezal veliko rano, mora vseh pet ekip trenirati na glavnem igrišču, gledalci tekem pa se drsajo po razmočenem blatu. »Na mengeškem polju je boljše kot na našem igrišču,« je razočaran Brane Modrijan. Potolažile ga niso niti županove obljube o novem pomožnem igrišču, kjer bo vadilo 70 otrok. V zasedi ... stoji osem igralcev mladinske belo modre ekipe, ki so vsak hip pripravljeni vskočiti v člansko ekipo. Računajo na utrujenost in naveličanost nekaterih standardnih igralcev. Pa tudi na njihove izostanke zaradi kartonov. Strokovni štab o tovrstnih osvežitvah že razmišlja. Na to potezo čakamo že vrsto let. ^ ^ Avtokros proga dirkališča v Zrkovcih pri Mariboru je za Braneta prav gotovo srečno mesto, saj je prav tu maja letos, po sedmih letih premora, ponovno okusil strast avtokrosa in si privozil odlično tretje mesto. Prah, adrenalinske vožnje, nevarnost in vonj po bencinskih hlapih Branetu Prezlju namreč niso tuji, saj je do leta 1993 štiri leta aktivno vozil avtokros v razredu bagijev, kjer je bil poznan po dobrih uvrstitvah, zmagah, najhitrejših krogih... Ko si je letos aprila ogledal prvo dirko državnega prvenstva v avtokrosu pri Škof ji Loki, pa se je ponovno zbudila želja, da se vrne na avtokros progo. Z isto ekipo, ki ga je spremljala že pred leti - glavni mehanik Viki Hvala, mehanik Sebo Oražem, glavni konstruktor Franc Skrbeč in konstruktor I renk Lajmiš, so v rekordnem času štirinajstih dni za silo pripravili avtomobil Fiat Regata 1600 s 130 konjskimi močmi, ki ga je prispeval Dare Cevka. Petega maja je bil tako Brane Prezelj s svojo ekipo po sedmih letih premora ponovno na Startu druge dirke državnega prvenstva in s tretjim mestom več kot uspešno napovedal svojo vrnitev med avto-krosiste. Brane in celotna ekipa so z odlično uvrstitvijo dobili nov zagon in optimizem. Zaradi prepočasnosti so se lotili tudi predelave motorja, kar pa je botrovalo štirim zaporednim odstopom zaradi slabe konstrukcije podvozja. Našli so nove konstrukcijske rešitve, ogromno vloženega dela in dobre volje pa je bilo poplačano z zmagama na zadnjih dveh dirkah državnega prvenstva v Škof-ji Loki in Mariboru. Kot zanimivost velja zapisati, da je bil šc pred zadnjima dirkama Brane Prezelj na zadnjem mestu državnega prvenstva, z dvema odličnima vožnjama pa je sezono zaključil na petem mestu med trinajstimi avtokrosisti v njegovi kategoriji. Ix kako bi bilo, če se sezona še ne bi končala... Letošnji državni prvak jc postal Uroš Adrenalinske vožnje, prah in ogorčen boj v zadnjem krogu Braneta Prezlja (Fiat Regata 1600) z Andrejem Jelencem s predelanim jugom 1300 na letošnji zadnji dirki državnega prvenstva v Mariboru. Oblak, drugi je Matija Rakovec, tretji Danijel Trček, četrti Raj-ko Oblak. Poleg lepih in drznih voženj Braneta, veliko dela in dobre volje celotne ekipe lahko med »krivce« za dobre rezultate prištejemo vse tiste, ki so ekipi Sport touring Club Panther ko izvedbe projekta pa podjetje Pan Kam d.o.o. Brane Prezelj in njegova ekipa z vztrajnostjo in zagnanostjo že razvijajo načrte za prihodnjo sezono, ko bo Brane vozil v kategoriji baggijev, saj pravi, da je mnogo bolj atraktivna in perspek- Zmagovita trojka: zmagovalec Brane Prezelj, na drugi stopnički Andrej Jelene in na tretji stopnički Uroš Oblak, letošnji državni prvak. Avtokrosisti so z drznimi vožnjami navduševali tudi gledalce na nekdanji avtokros progi v Tunjicah. Fotografija je z zadnje dirke na tej progi leta 1990, ki jo je s svojim hagijem odpeljal tudi Brane Prezelj. Kamnik priskočili na pomoč -glavni sponzor Dunlop Sitar Pneumatic center, Vulkanizcr-stvo Dernič z menjavanjem gum, za dobro lego jc poskrbela firma Amortizerji Jenko, za strokovno varjene dele Kuret Iztok s. p. in Kuhar Bernard s.p., za rezervne dele sta poskrbela Golob Tone in trgovina Fermi, za specialno olje Castrol Slovenija, za učinkovito avtoelektri-ko Avtoclcktrika Teodor, za cevne konstrukcije Poljanšek Brane s. p. in Dolenc Aleš s.p., za štartnine Žurbi tcam d.o.o., za osvežitev tekmovalne ekipe Atrium Caffc in Gostilna Mlakar, za obleko ekipe in logisti- tivna, saj je avto v celoti izdelan po lastni zamisli od konstrukcije naprej. Tako se ista ekipa kot pred leti s pridobljenimi izkušnjami in z. novimi dognanji že loteva izdelave vozila 4x4 baggi. Brane pravi, da si poleg čimboljsih uvrstitev želi predvsem čimveč privržencev tega atraktivnega športa v domačem okolju, kot je bilo pred dobrim desetletjem, ko je bila v Tunjicah znana avtokros proga. Z nostalgijo se spominja zadnje dirke v Tunjicah leta 1990, ki jo je tudi sam odpeljal in dodaja, da bi bila avtokros proga za Kamnik prav gotovo zelo dobrodošla priložnost turističnega pomena. SAŠA MEJAČ KAMNIŠKE EKIPE NA VRHU Kamniški odhojkarji in odbojka-rice v letošnji sezoni skoraj ne poznajo poraza. Prvoligaši so v prvih kolih državnega prvenstva izgubili le en set ter v pokalu na domačem terenu premagali Pomurje s 3:1. V prvem kolu 50 igralci Calcit Kamnik na domačem terenu, sicer po hudem boju, premagali povratnika v prvo ligo ekipo Šoštanja s 3 S Kamnnik letos veliko uspešnejši! Stojijo z leve: tehnični pomočnik trenerja Jože Javornik, Katja Juhart, Vesna Puketa, Tinkara Korošec, Tina Flisar, Meta Resnik, trener Aco Kramar, čepijo z leve: Tina Jeras, Neva Suhodolčan, Slavka hiti urnik. Nina Košir, Damjana Orkič, Živa Ramšak in Nadja Jelnikar. 3:1. V tednu pred'drugim krogom pa se je na treningu huje poškodoval prvi slovenski podajalec Tomislav Šmuc in trenerju Hribarju povzročil dodatne skrbi. Vseeno so na gostovanju pri Granitu z drugim podajalcem Markom Turkom zaigrali odlično in zmagali s 3:0. V če-irtjinalu pokala so igralci Calcita prvo tekmo igrali na domačem terenu s Pomurjem, kije v osmini finalu premagal drugo kamniško ekipo Figura Kamnik. Na tej tekmi je bila opazna odsotnost Šmuca, vseeno pa so domači tekmo dobili s 3:1 in si tako odprli vrata na finalni turnir. Že v soboto pa so Kamničani zopet igrali proti Pomiirju in tokrat zmagali s 3:0 ter s tem dokazali, da sn boljši nasprotnik, kar pa bodo morali potrditi na povratni tekmi pokala. Kljub temu, da Šmuc ne bo igral vsaj še nekaj tekem, so Kamničani trenutno na prvem mestu na lestvici, ki ga bodo poskušali obdržati do njegove vrnitve. Najboljša igralca na zadnjih tekmah sta bila Mitja Pleško in Gregor Orel. Dekleta 3 S Kamnika pa so odigrala že štiri kola in si trenutno delijo drugo mesto. Kamničanke so v prvem krogu doma premagale Zreče s 3:1, nato v drugem krogu gostovale V Mislinji, kjer so že vodile z 2:0, a na koncu »čudežno« izgubile s 3:2. V tretjem in četrtem kolu so igrale pred domačim občinstvom. Najprej so s 3:1 premagale mlado ekipo Prevalj, nato pa lanskoletno prvoligašku ekipo Ptuja s 3:0 in imajo trenutno deset točk, kar je že pet točk več, kol so jih lansko leto zbrale v celotnem jesenskem delu. Kamničanke so v osmini pokala naletele na prvoligaška ekipo Ljubljane in kljub dobri igri izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. Poraza pa po dveh kolih ne poznajo tretjeligaši Figure, ki so dvakrat igrali doma. Najprej so premagali ekipo Krke. nato pa še Kropo. Obakrat so zmagali s 3:1 in si trenutno delijo prvo mesto. Naslednje tekme kamniških ekip v domači dvorani bodo 17. novembru. Jesen prinaša veliko dobrot. Tudi prihranke! Polo Že od 15.650 DEM (1.768.450 SIT*). Prihranki do 244.000 SI P Izjemno ugodno posojilo, tudi na 72 mesecev! Passat limuzina Že od 32.577 DEM (3.681.207 SIT*). Passat Variant Že od 34.805 DEM (3.932.936 SIT*). Prihranek: 316.400 SIT*. Bora Že od 27.818 DEM (3.143.408 SIT*) z brezplačno elektronsko klimatsko napravo! Prihranek: 312.000 SIT*. AVTO DEBEVC, Mengeš tel. 01/7230-330 www.avtodebevc.si * < 'm v SIT so informativne In odvisne od vtilolnlh razmerij Slike vo/.il so simbolne. Število vo/.ll in modelov te omejeno. Kamniški OBČAN MED MLADIMI Y>. novembra 2001 13 Otroci v potniškem prometu in njihova prometna varnost Tako kot že vrsto let je tudi letos avtobusno podjetje KAM-BUS d. d. za vse učence tretjih razredov iz osnovnih šol občin Kamnik in Komenda pripravilo prireditev, na kateri so spoznavali značilnosti potniškega prometa in varnost otroka v prometu. V dneh od 15. do 19. oktobra je 390 učencev in 20 njihovih učiteljev obiskalo nove poslovno tehnične prostore podjetja KAM-BUS d. d. na Perovem in si ogledalo delo v mehanični delavnici in pralnici vozil. Nato so se z avtobusom peljali na kamniško avtobusno postajo, kjer so spoznali delo prometne službe in se naučili branja voznega reda. S posebno pozornostjo so na sprehodu po kamniških ulicah sledili policistu, ki jim je pokazal varen način prečkanja vo- Bili smo na Češkem 1 f i PJUUI zišča na prehodih za pešce in v semaforiziranem križišču. Spoznavali so varen način hoje ob vozišču in način stalnega opazovanja tekočega prometa. Ugotovitev učencev je bila, da se mnogi vozniki niso držali prometnih pravil, kljub temu, da so ob cesti videli množico otrok. Ga. Esma Kakovič iz. podjetja KAM-BUS, kije organizatorica te prireditve in policist V PO g. Matjaž Ravnikar se strinjata, da je tovrstno izobraževanje in opozarjanje otrok koristno. Očitno se tega dobro zavedajo tudi šole, saj je njihov odziv vsako leto popoln. Učiteljice in učitelji, ki prav tako kot učenci zavzeto spremlajo dogajanja, imajo zaradi tega pri šolski prometni vzgoji lažje delo, kajti učenci si na ta način promet predstavljajo praktično in slikovito. Mimogrede pa so učenci ob tem spoznali še vsebino in odnose v avtobusnem prometu ter obljubili, da bodo v prometu ravnali preudarno in previdno. Bili bi veseli, če bi tako prisego dali in jo držali tudi odrasli. M. M. Matična knjižnica Kamnik S PRAVLJICO NA POTEPU PO ŠIRNEM SVETU V letošnjem lednu otroka smo v Matični knjižnici želeli s pravljicami in domišljijo odpotovati daleč v širni svet. Tudi drugje so namreč doma pravljice in otroci, vsi pa smo otroci istega sveta, ne glede na barvo kože ali domače okolje. Prav to spoznanje smo Želeli podariti kamniškim otrokom ob letošnjem tednu otroka v Začetku oktobra. Ker pa je letos tudi mednarodno leto jezikov, so lahko naši obiskovalci poslušali pravljice v več jezikih. Prav zalo smo vse prireditve poimenovali z geslom S pravljico na potepu po širnem sveta Na prvi potep smo se odpravili na Japonsko z. Yukic Nakaji-ma Premože, Reiko Sugiura in Rciko Tominaga in sicer v ponedeljek, I. oktobra. Predstavile so nam njihovo domovino, pisavo, ornamcnlc. nekaj japonskih besed, japonsko pisavo in origami. Yukie N. Premože nam je v japonščini prebrala pravljico ledena gora Luli, ki jo je napisala njihova princesa Takamado No Miya llisako. Seveda smo poleg japonske inačice slišali tudi slovenski prevod. Otroci so bili nad gostjami in vzdušjem navdušeni. Prav i Japonske in ena slovenska pravljičarka: Reiko Sugiura, Yukie N. Premože, Tatjana Tratnik, Reiko Tominaga in prevajalka Rebeka tako tudi naše gostje, ki so bile zadovoljne zaradi posebne priložnosti, da so lahko otrokom predstavile svojo deželo in njene posebnosti. Gospa Vukie N. Premože jc bila v vlogi pravljičarke domača, saj je po poklicu vzgojiteljica. Drugo pravljično potovanje nas je v sredo dopoldne, .1 oktobra, zaneslo v Indonezijo. Iz le dežele prihaja Usman Djalil, ki je zdaj že celo vrsto let Kamničan. Otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter drugi obiskovalci so pozorno prisluhnili njegovim besedam, zgodbicam in indonezijski glasbi. V petek popoldne, 5. oktobra, smo se z Rusinjo Tatjano Videč, Zdaj prav lako Kamničanko, odpravili v Rusijo. Tatjana je v ruščini ob samovaiju seveda, pripovedovala pravljico Repa velikanka v slovenščini pa Helena Slerle. Prireditve so pripravile knjižničarka Tatjana Tratnik, direktorica Breda Podbrežnik Vukmir in zunanja sodelavka Helena Sterlc. A leksander Kaslelie je rusko vzdušje priigral s harmoniko, potem pa so sledile še ruske pravljice. PREDSTAVITEV V SKLOPU PROJEKTA ARION Šola za ravnatelje je od 8. do 12. oktobra na Brdu pri Kranju pripravila študijski obisk v sklopu projekta Arion. Gre za program Evropske unije, s katerim širijo poznavanje evropskih izobraževalnih sistemov ter primerjavo izobraževalnih politik in izkušenj med državami. Študijskega obiska se je udeležilo 10 predstavnikov s Finske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Španije, Švedske in Velike Britanije. Naslov programa obiska je bil Teorija in praksa kakovosti v šolah. Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi projekta Mreža učečih se šol, v katerega je osnovnu šola Šmartno v Tuhinju vključena že od šolskega leta I99H/99. Projekt je zasnovan na teoriji in praksi pristopa nenadnih izboljšav, ki je eden od procesov za izboljšanje kakovosti dela v šolah. Temelji predvsem Itd spodbujanju sodelovalne kulture na šolah in med šalami, na sistematičnem izmenjavanju izkušenj in dobre prakse med učitelji ter usposabljanju šol, da lahko same najdejo rešitve za svoje probleme. Naša šola je bila izbrana kol primer kakovostne šole, ki uspešno razvija model uvajanja izboljšav, ki vodijo k večji učinkovitosti in kakovosti. Zato so nas povabili, da udeležencem predstavimo naše delo v projektu. Naše področje izboljšav je preverjanje in ocenjevanje znanja. Glede na to, da je to področje izredno široko, smo si kot prednostne naloge postavili naslednje naloge: prečistiti učne načrte in s tem pridobiti 5% ur, ki jih namenimo učenju, utrjevanju in preverjanju znanja, izdelati opisne kriterije za posamezne tematske sklope in uvajati sodobne načine preverjanja in ocenjevanja znanja. Opravili smo že večino zastavljenih nalog, z delom pa nadaljujemo ludi v tem šolskem letu. Naša prizadevanja po izboljšanju prednostnega področja smo podprli s seminarjem, kjer smo Spoznali nove pristope učenja, poučevanja in preverjanja znanja in se seznanili s postopki za izdelavo opisnih kriterijev znanja. Delo v Mrežah bomo letos nadgradili tudi z inovacijskim projektom Z novimi pristopi k večji kakovosti. Projekt je bil ugodno ocenjen in uvrščen v skupino inovacijskih projektov, ki jih bodo strokovno usmerjali pedagoški svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Udeležencem posveta smo predstavili predvsem cilje projekta, delovanje in naše izkušnje. Pokazali so veliko zanimanje z.a naše delo, saj se je po predstavitvi razvila strokovna diskusija, na kateri so jih zanimala zelo konkretna in podrobna vprašanja, in sicer: metode in postopki pri izvajanju posameznih nalog v projektu, problemi, na katere smo naleteli pri svojem delu in kako smo jih reševali, sodelovanje strokovnih delavcev in timsko delo, cilji, motivacija, načini evalvacije našega dela in ugotavljanje rezultatov ipd. Predstavili smo jim tudi druga številna prizadevanja na šoli v podporo temu projektu (izvajanje učno-vzgojne pomoči z