Poštnina plačana v gotovini
Posamezna Številki t Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg t Tel. št. 73.
Ceto XXII, 6t. as.
Kranj, 18. junija 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.
V Ljubljano!
Koncem mesca junija se bo v Ljubljani zbrala vsa katoliška Slovenija, da izpove svoje prepričanje in da se navduši za svoje ideale, katere vsebujejo naša Prosvetna društva s svojo matico Prosvetno zvezo v Ljubljani in Mariboru. Na Vidov dan bo v Unionu slavnostna akademija Prosvetne zveze v spomin na njeno rojstvo pred 40 leti. ko je priklical naša društva k življenju in sistematičnemu delu njihov oče Evangelist Krek. Na praznik sv. Pe. tra in Pavlu pa bo na ljubljanskem Stadionu dopoldne skupni tabor, popoldne pa javni nastop, kjer se bodo pO dolgih letih nasilne smrti in za Jugoslavijo največje sramote zopet enkrat postavili naši fantje in dekleta v družbi s številnimi Francozi, Čehi, Belgijci itd.
Danes si slovenskega življenja ni več mogoče misliti brez Prosvetnih društev, brez katoliške telovadnice. Ko še otrok koraca v ljudsko šolo, že hoče po miku, ki mu ga dajejo starejši, tudi on — v društvo, v dom. In kako disciplinirano poskuša slediti zapovedim svojih vaditeljev ali g. katehetu. Društvo mu postane kmalu drugi dom In staršem se ni treba bati, da bi se otrok izgubil, saj je v dobri druščini in pod budnim nadzorstvom. Prav tako je z odraslimi in doraščajočimi. Po dnevnem trpljenju in garanju nu njivi ali v tovarni, v trgovini ali pisarni komaj čakajo večernih ur, da se v domu snidejo s svojimi vrstniki in da preizkušajo svoje mišice pri telovadnih vajah, da zapojo večno lepe naše slovenske pesmi, da so v predavanjih izobražujejo in da svojim staršem in prijateljem pripravijo umetnostnih užitkov z dramatskiml nastopi. Res prava kultura!
Nekdaj ni bilo tako. Naš človek je bil tlačan in suženj bogatejšega. Bil je le meh, ki ga je sesal in stiskal trgovec in oštir. Po dnevnem naporu ni našel nobenega qddiha. nobenega duhovnega razvedrilu, ki tako prijetno blaži in spopolnjuje človeka, ko se ogreje za duhovno stran, ko ve, da ni samo žival, ko se zave. da ima tudi dušo, ki hoče tudi svoje hrane. Bili smo raja, s katero je domačin in tujec svojevoljno postopal.
ko pa je svet skušal zadaviti in zatreti kruti liberalizem s svojo lažno svobodo, nam je Bog poslal Kreka V rešitev, S slovensko prosveto nam je vžgal luč v našo srečo in lažje prenašanje modernega zla in gorju. Slovenci smo se počasi zavedli, da smo svoj narod, da smo tudi mi narod, ki ima svoj jezik, svojo zgodovino. Prosvetna društva in orlovski odseki so šli za to lučjo in v nekaj letih je zažuborelo pri nus novo, doslej nesluteno in edino človeka in njegovega dostojanstva vredno življenje. Samo naših društev je zasluga, da je s slovenskih oči padla tema. da smo pogledali v življenje realno, kakor je treba, obenem pa s tistim idealizmom, ki je v življenjski borbi vsakemu potreben.
/.asluge in vrednosti ter pomen Prosvetnih društev ter fantovskih odsekov se sredi dnevnega dela vse premalo zavedamo. Ta so nam prav za prav z vzgojo tisočev in tisočev šele dala tisto omiko in prosveto. da sredi drugih narodov tudi Slovenci živimo tako, kot ljudje živeti moramo, da se zavedamo, da smo ljudje. Z njimi se je dvignil naš jezik in opilil v njih, in s knjigami smo spoznali svojo zgodovino, v njih vzljubili tudi svoje narodne običaje, v njih smo zvedeli za naše velikane. Prosvetna društva so raztrgala in izruvala ovire in meje katere so delile stanove drug od drugega. Z njimi se je ustvarila tista harmonija in vloga, la doma in pred tujcem nastopamo kot močna celota s cilji.
Vsi pravi Slovenci so se tega tudi zavedali. Zato so radi podpirali Prosvetna društva, katera kujejo edino sposoben naraščaj bodočim vekom. Vedno so stali budno ob njih strani, ker je le tod kovačnica pravih in res narodnih Slovencev. V boju, kakršno je življenje, pa so društva radi svojega tako idealnega in ideološkega dela za Slovence naletela na odpor, na ovire. Dokaz, da so na pravi poti! Ljubiti svojo zemljo in delati za njo ne more biti nikdar izdajalsko početje. Radi svoje trdne vztrajnosti in silnega vzpona so morala celo skozi ognjen krst. Tem edino narodnim društvom so zaustavili polet in jih pred nekaj leti celo zaprli lažni „domorodci" in krvniki slovenske besede ter cele jugolovanske domovine, misleč da so slovenstvu zavili vrat in da ga zdaj morejo prodati za Judeževe groše — bratu. O. naivni don Quichoti, ki so se borili in sprli s svojimi možgani! Clo\eku lahko prepoveš delo in parade, srca pa tnu ne moreš prebarvati, če noče in — noče. Zgodovina vas ne bo zato \ zlato vkovalal
Prusvetuu društva so zopet vstala. Po mrki noči lažnega ..nacionalnega" dela in ne viteških nastopov proti bratu so se okrepila in številčno s fantovskimi odseki pomnožila svoje vrste. To je uspeh vseh preganjanj! Mlajši rod se je pognal v naše domove, v veselje neustrašenih in za sveto stvar dovolj preizskušenih starejših borcev.
Lanski in letošnji tabori so bili le štetje naših članov „po porazu". Letos pa bo v Ljubljani manifestacija za naš katoliški državni in slovenski program pod najvišjimi državnimi gospodarji in pred našim ljubim sosedom — Njegovim kraljevskim Visočanstvom knezom Pavlom. Zalo vsi na agitacijo za čim večjo udeležbo v Ljubljani.
K soncu, k svobodi za naša načela!
nošah otvorili sprevod. Veliko število novih fantovskih kakor tudi dekliških krojev in mladinskih je bila kakor mogočna falanga novih borcev, mladih in prožnih, ki so vzvalovali naša srca v navdušenju in pričukovauju. Vse to nas je navdajalo z mislijo in ponosom koliko nas je že iz samega našega kraja saj smo vendar napolnili cesto v strnjenih vrstah od Gašteja pa do Labor.
Zvoki vojaške godbe so dajali mladini živahen tempo koraku v sprevodu skozi Stražišče. Vse pa jo čakalo le na slovesnost sv. maše, ki je bila za ta dan izrecno dovoljena zunaj na prostem. Slavnostno okrašen oltar so obkolile množice ljudi in članstva. Že je bila intonira-na začetna masna pesem. Ljudsko petje je slovesnost še bolj povzdignilo. Med sv. mašo je imel lep nagovor na mladino domači župnik g. svetnik Sare, ki je v svojem govoril o temi, zdrav duh v zdravem telesu, dal prav sodoben pečat našemu delu. Po opravljeni sv. maši pa je bilo slavnostno zborovanje. Predsednik kranjskega fantovskega okrožja je otvoril zborovanje s pozdravom na vse navzoče in predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, pozdravne brzojavke g. predsedniku dr. Stojadinoviču, ministroma dr. Korošcu, dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in našemu prevzv. knezoškofu g. dr. Gregorju Rozmanu, kar je množica z navdušenjem pozdravila. Nato pa je množico navdušil s svojim govorom g. dr. Capuder. Naš stari znanec je poklical nazaj čas. ki je minil, nas spomnil na bodočnost, ki nas čaka in bo llepša kakor žalostna preteklost ter nas v svojem kratkem jedrnatem popisu navdušil, kakor zna samo on.
Za njim je govoril drugi nič manj odličen govornik g. Peršuh. V krasnem govoru je raz-
Mladinski tabor v Smartnem pri Kranju
Preteklo nedeljo so se sirom Slovenije vršile poslednje okrožne prireditve in mladinski tu-bori, zadnje priprave naše mladine za Ljubljano. Gorenjska je bila zadnjo nedeljo še prav posebno razgibana. Imela je na Jesenicah zaključno prireditev slovenskegu tedna, ki je zbral ta dan na slavnosti ves gorenjski kot. Škofjeloško okrožje pa je slavilo svoje delo na okrožni prireditvi v Zireh, ki je zbrala iz škofjeloškega   okrajja   vso   svojo mladino.
Kljub temu pa se je zbralo istočasno v nad-\se pričakovanji« velikem številu na kranjskem okrožnem taboru mogočno število članstva in
naraščaja, kakor ostalega občinstva, tako da je imel Človek vtis, da je tu zbrana mladina najmanj i/, dveh okrožij.
Zjutraj so bile ceste, ki vodijo proti Laborant polne živahne naše mladine, ki je hitela v krojili in narodnih nošah na zbirališče.
Veliko dvorišče na Laborah je bilo kakor mravljišče. Ob 9. uri so slovesno pričakovanje vzdramili zvoki vojaške godbe. Tik pred njo pa je prišlo zastopstvo Z. F. O., ki ga je vodil popularni g. dr. Karel Capuder, naš stari znanec. Mladina se je uvrstila v čete. Na znak okrožnega načelnika so konjeniki v narodnih
ložil ljudstvu in mladini namen pokreta novega katoliškega mladinskega gibanja pri Slovencih. Povdaril je, da slovenski narod ne more biti srečen ne v območju komunizma, ne fašizma iu ne svobodomiselstva, ker je slovenska duša že po svoji naturi katoliška.
Te besede so segle vsem navzočim globoko v dušo, ker so zadele v živo, zato so dale duška tudi v zunanjem izrazu viharnega navdušenja množice, ki ga je toplo pozdravljala.
Dež, ki je grozil vso slovesnost preprečiti, je dopoldne prizanesel. Dopuščeno nam je bilo da smo mogli vsaj dopoldne izvesti brezhibno svoj program. Ta pa je najvažnejši, zato popoldansko neurje našega moralnega uspeha ni pokvarCo.
Popoldanski nastop je mnogo oteževalo deževno vreme, ki je bilo vzrok, da so bili med posameznim točkami odmori, ki pa jih ni nihče zakrivil. Kljub dežju se je ves program v celoti izvršil, kar ji v,e bolj povdarilo discipliniranost naše mladine.
Po nastopu so se vršile tekine in sicer crosscountry na 4100 m in pa štafetni tek 4x100 m. Od prijavljenih 10 tekmovalcev se je prvega tekmovanja udeležilo 5 tekmovalcev in je nagrado tovarnarja g. Schiffrerja — pokal prejel brat Berčič, član F. O. Šmartin. Pri štafetnem teku si je priborila prvo mesto štafeta F. O. Šmartin, ki je z naskokom 5 m pred štafeto F. O. Kranj osvojila pokal, dar kranjskega župana g. Karla Češnja.
Po tekmah se je vršila prosta zabava v prostorih Smartinskega doma.
Nedeljski nastop je pokazal, da je naša ml a. (lina žrelu in dorasla ciljem svoje mlade organizacije.
Le tako naprej, bratje iu sestre!
M. S.:
Vtisi z evharističnega kongresa
Pri vsem aranžmaju evharističnega kongresa se je moglo opaziti, da so skušali Madjari storiti vse kar je le mogoče, da bi napravili dober vtis na številne tujce, ki so se udeležili kongresa. In priznati se jim mora, da se jim je to kar posrečilo. Naravnost v oči je padla izredna pozornost in ljubeznivost do tujih udeležencev evharističnega kongresa. Če si se le kje mulo ustavil v negotovosti, kam bi se obrnil v velemestu, že je pristopil kak gospod ali pa tudi dama in te je prav prijazno vprašal, če morda želiš kake informacije ali orientacije. Ze prvi večer nas je mala družba zašla v velikanskem vrvenju. Obstanemo pri nekem hotelu ' ter se skušamo orientirati, pa pristopi mlad gospod in nam ljubeznivo kaže pot najmanj pol ure daleč do našega penzijona. Nu tramvaju nismo vedeli, kje bi izstopili, pa se takoj ponudi madjarska dama in nam v najlepši hrvaščini razloži, kje je treba izstopiti in na kateri voz prestopiti, da pridemo do cilja. \ Budimpešti smo na več krajih naleteli na ljudi, ki govore srbohrvaški jezik. Sploh so se trudili povsod, da so postregli tujcem v njih jeziku. Nu ulici, v največjem vrvenju, pa je nas duhovnike večkrat pozdravil kak otrok v latinskem jeziku laudetur Jesus Chri-stos — hvaljen bodi Jezus Kristus.
Prijaznost do tujcev je morda najlepša propaganda za laslni narod. Slovenci mnogo govorilno (, tujskem prometu, ki bi ga radi usmerili v našo domovino, Morda bi ne bilo nupak, če bi se kaj naučili od Mudjarov. kako je treba biti do tujcev ljubezniv in postrežljiv.
Bud impešta je krasno milijonsko mesto. Madjari so v bivši Avsriji storili vse, kar M le mogli, da so dvignili svoje glavno mesto v vsakem oziril,  lepih hiš vidiš pač v vsakem
večjem mestu toliko, da se naveličaš gledali lo zidovje. V tujini želi vsakdo videti kaj posebnega, kaj značilnega, kar je vredno pogledati. In Budimpešta ima marsikaj v sebi. kar je vredno, da si ogledaš. Marsikomu se je zdela lepša kakor Dunaj. Krasna lega ob Donavi daje Budimpešti poseben ?~x. ."aj. saj jo radi tega imenujejo ..Kraljico Donave". Na desnem bregu Donave se razprostira bolj po gričih staro mesto Buda, na levem bregu pa modernejši in večji del mesta — Pešta: med obema pa je polno krasnih mostov, ki vise preko širne Donave na mogočnih železnih vrveh. Ti mostovi so pač posebna značilnost Budimpešte, radi tega je bil tudi znuk XXXIV. evharističnega kongresa viseč most, na katerega sredini plava kelib presvete Evharistije. Vsi ti mostovi so bili ves čas kongresa sijajno razsvetljeni, na stotisoče žarnic je čez noč svetilo na mogočnih donavskih mostovih! Budimpešta ima mnogo lepili cerkva: najbolj zanimivi stavbi sta vsekakor dvor in parlament.. Posebno parlament je pravi izraz madjarskega ponosu, da ne rečem bahaštva. Skoro me spominja na milansko stolnico s svojimi številnimi mo-dernogotskimi stolpi: dnsi milanske stolnice v umetniškem oziru De dosega, jo pa presega po svoji tendenci: napraviti na tujca vtis.
Zanimivo je bilo tudi opazovati mndjarske skupine, ki so v velikanskem številu prihajale in odhajale na dvor in v parlament. Tam so bili pripravljeni vodniki in tolmači, ki so obiskovalcem razkladali vse znamenitosti stavb, kipov in slik. S kakšnim občudovanjem in ponosom so inadj<irsk i obiskovalci vse to gledali. So pa tudi znali vodniki vse tako pripovedovati, da so dvigali madjnrsko samozavest. •
Mesto ima tudi krasne parke in kopališča,
19. junija 193S - Največja podeželska tombola v Predosljih
STRAN 2 mhb
»GORENJEC«
vse ulice so seveda tlakovane; ob železnici smo tudi na deželi opazovali krasno betonsko cesto, kakršno imamo mi aa! košček od St. Vida do Jeperce. Vidi se pa, da Budimpešta ne raste več. Nikjer ni bilo videti, da bi se kje zidale nove hiše. Budimpešta pač ne more več živeti na tuj račun, kakor je pred vojsko.
V malo katerem evropskem mestu p« vidiš toliko različnih in res lepih spomenikov kakor v mudjarski prestoiici, Iz vseh spomenikov pa zopet veje madjarski ponos in tendenca: vzgajati narod v samozavesti in ponosu. Okrog parlamenta je toliko rožnih spomenikov, da si jih že kar težko zapomniš. V vsakem parku stoji gotovo par spomenikov, najlepšega imajo pač madjarski kralji od sv. Štefana da Franca Jožefa I. na Trgu junakov, kjer se je vršil glavni del kongresa in kjer je bil prirejen tudi veličasten oltar.
Ko so tujci ogledovali Budimpešto, je marsikdo izjavljal, da bo še prišel, ker mu mestu in njegove znamenitosti tako ugajajo.
Kadar grem kam po božjem svetu, vedno na-pravljam paralele med tujino in domačo zemljo* Nas Slovencev ni treba biti prav nič sram svoje domovine. Ko bi Madjari imeli tako lepe kraje v svoji državi, kakor je Slovenija, bi pač cel svet znali navdušiti za svojo domovino. Kako dolgočasna je dolga vožnja po neskončnih ogrskih ravninah. Debelo uro smo se vozili z vlakom ob Blatnem jezeru, toda kljub svoji ogromni velikusd se mora skriti pred našim Bledom, Cerkniškim jezerom in drugimi krasotami naše domovine. Tudi naša Ljubljana nam je lahko v ponos. V primeri z milijonskimi mesti je pač malo mesto, je ta toliko bolj srč-kano po svoji legi, ureditvi in tudi svojih stavbah. Nekoč sem še kot dijak na ljubljanskem gradu poslušal nekega Nemca, k;i je trdil, da je Ljubljana za Salzburgom najlepše alpsko mesto.
Kaj pa naš starodavni Kranj, Ko bi ga imeli, Madjari, bi napravili iz njega, biser. Našemu mestu škoduje vsaj stoletna zaspanost v napredku. Kako so srčkano urejena po svetu taka mala mesta, da kar vabijo k sebi. Kranj nima niti ene tlakovane ulice, na urejenih trotoarjev. Znameniti brzojavni drogovi po Mestnem trgu so pač najbolj značilna fotografija kranjske naprednosti. Stan Kranjci so bili pač drugačni tiči in so ustvarjali lepe stvari, ki jih z veseljem ogleduje vsak, naj bo še tako razvajen tujec. Mestni magistrat, župnišče, naše cerkve. Teh stavb bi se tudi Budimpešta ne sramovala. Zadnjih sto let pa
Kranj ni ustvaril niti ene stavbe, ki bi jo bilo vredno tujcu pogledati. Morda bo novejša do-bu popravila, kar je bilo zamujeno. Seveda je jasno, da tujci ne bodo nosili stroškov za ureditev in olepšavo Kranja. To stane, pa tudi prinese. Ce pa meščanstvo stoji na malenkostnem vaškem stališču, da je vse dobro, kakor jc, da le dokladnebi bilo treba zvišati, potem se v taki naprednosti pač nikamor ne pride naprej.
Zašel sem v modrovanje in bo gotovo na eni strani zamera in Ata Narod bo to modrovanje o Budimpešti gotovo spravil na svoje sito. Hotel sem povedati mimogrede, da je treba naravno in zgodovinsko lepi Kranj tako urediti, da ho v resnici zaslužil to, da je prištet med le. teviška mesta in da bo tujcu imponiral.
Evharistični kongres je bil po svojem programu tako obširen, da je bilo pravzaprav posamezniku skoro nemogoče vse \videti, niti važnejših prireditev ne. Veličastna je bila nočna procesija mož in polmočnica s skupnim sv. obhajilom moških. Velik vtis pa je gotovo napravila si. bož. in skupno sv. obhajilo madjarske vojske. Krasno je bilo skupno sv. obhajilo otrok, ko jc pristopilo nad sto tisoč mladine k obhajilni mizi. Največji utis pa je gotovo na. pravila na vse udeležence počna evharistična procesija po Donavi združena z razsvetljavo vsega mesta. Kaj temu podobnega najbrže ne bomo udeleženci več videli v svojem življenju. Donavski mostovi so vsi žareli v stptisočih lu-čih, vsa poslopja ob dolgem in krasnem donavskem obrežju sijajno razsvetljena, ob vsem dol. gem obrežju, koder se je pomikala nočna evharistična procesija, pa so stali na gosto vojaki, ki so svetili z buk I jami in mahali v pozdrav presveti Evharistiji, ko je plula mimo ladja z monštranco. V procesiji je bilo več manjših in večjih ladij, ki so bile vse bajno razsvetljene in lepo okrašene, na ladjah pobožni častilci sv. R. T. Na najlepše okrašeni veliki, ladji je bil na sprednjem delu prirejen nekak oltar-kjer je bilo izpostavljeno Najsvetejše, na ladji pa kardinali, škofje in duhovščina. Ob obrežju pa na stotisoče in stotisoče ljudi, ki so ob petju in godbi zrli ta prizor, še nikdar nisem bil v svojem življenju v taki gneči, kakor tisti večer, ko smo hoteli domov. Pri mostovih se je valili ogromna reka ljudi, tako da je zastalo vse: tramvaj, avtobusi in osebni, avtomobili. Zašli smo v tako gnečo, da smo bili dejansko v življenjski nevarnosti. Naj bi bila nastala kaka panika, pa bi bili poteptali gotovo nekaj ljudi. Hvala Bogu, da se je vsa masa razšla v nekaj urah brez kake nesreče. (Dalja.)
Prvo sv. obhajilo v Kranju
Lepo in prisrčno slovesnost smo imeli v Kra- Slovesnost se je pričela zjutraj ob 9. uri. nju zadnjo nedeljo. Nad 150 deklic in fantičev Starši iz kranjske fare so pripeljali svoje prvo-je prvikrat pristopilo k mizi Gospodovi in pre. obhajance v župnišče, kjer se je formiral sprejelo v svoja nedolžna srca prvikrat svojega vod v župno cerkev. Zbrali so se dečki in de-Stvarnika. klice iz obeh ljudskih šol, iz Kranja in Prim-
skovega okrog svojih verončiteljev. Točno ob 9. uri so v spremstvu farne duhovščine v sprevodu krenili v cerkev, ki je bila za to priliko še posebno okrašena. Lep je bil pogled na malčke, ki so v tako prisrčni otroški pobožnosti šli v spremstvu deklic v cerkev.
V cerkvi so bile na vsaki strani primerno okrašene klopi za prvoobhajance, v prezbite-riju pa so bili stoli za deklice, ki so spremljale prvoobajance v cerkev. Ko so prišli malčki v cerkev jo na koru zbor 5. deš. razreda pod vodstvom razrednika g. Vlad. Rojine zapel evharistično himno. Sv. mašo je daroval g. kaplan Jože Vovk, ki je imel na zbrane tudi temu dnevu primerno pridigo. Marsikatero oko se je orosilo, ko so otroci svečano obljubili svojp. mu najboljšemu Prijatelju zvestobo ter jasno iz otroških grl zaklicali: ..Obljubljamo zvestobo" !
Lepa in nepozabljiva je bila slika, ko so malčki pristopili k mizi Gospodovi. Ganljiva je bila njihova pobožnost, na očeh se je videla njihova sreča in duševno veselje. Taki trenutki so pač nepozabljivi! Prav lepo je vse to povzdignilo igranje na orgle in spremljava z gosli.
/a otroci so pristopili k mizi Gospodovi tudi njihovi starši. Po sv. maši pa je cela cerkev mogočno zapela ..Povsod Boga".
Po končani maši so otroci odšli zopet v sprevodu v dvorano Ljudskega doma, kjer so jim
nem
v'dnty-
zobna pasta Chloroaont
članice Dekliške Marijine družbe pripravile na okusno okrašenih mizah zajtrk. Po zajtrku so se malčki prav lepo postavili z lepimi dekla, macijami, v katerih so izražali svoje veliko veselje in srečo, da so mogli sprejeti v svoje srce največjega Prijatelja mladine.
Po končanem slavnostnem zajtrku so se otroci s ploskanjem zahvalili dekletom zu postrežbo, odmolili ter zapeli še Marijino pesem, nakar so se podali pred cerkev in župnišče, ker so se slikali.
Vsa slovesnost je minila ter pustilu neizbrisne spomine kukor pri otrocih tako tudi pri njihovih starših.
Predaški g. župan
praznuje 70. rojstni dan
Na praznik sv. Rešnjega Telesa 16. junija je obhajal v krogu svojih prijateljev in sorodnikov v Bobovku pri Kranju 70. rojstni dan predaški župan g. Ivan Zabret. Vsakdo, ki mu je čestital k jubileju, mu stisnil žuljavo roko in mu prisrčno želel preživeti še mnogo, mnogo let, se je čudil izredni čilosti in zdravju g. Zabreta. Kljub svojim sedmim križem se naš jubilant rajši ozira v bodočnost kakor v preteklost. Zato pa tudi nič rad ne vidi, ko se mi, ki ga poznamo kot zaslužnega moža, spominjamo njega in njegovih številnih dobrih del. Vendar je naša dolžnost, da se ob tem jubileju spomnimo tega vzor moža.
•G. Ivan se je rodil v Britofu pri Kranju v hiši, kjer sedaj gospodari njegov nečak g. Joško. Poleg očeta g. Joškota in g. Ivana so vzredili njuni vzgledni krščanski starši tudi šentviškega g dekana Valentina Zabreta in župnika na Bledu g. Franca Zabreta. G. Ivan se je priženil na veleposestvo Bobovk, kjer je bila tudi mala opekarna. S svojo podjetnostjo in delavnostjo si je g. Ivan kmalu toliko pridobil, da. je sezidal tovorno opeke, v kateri se sedaj izdeluje prvovrstna zidna opeka in izvrstni strešni bobrovec. Podjetje zaposluje sedaj okrog 60 delavcev, ki ne vidijo v gospodu Zabretu samo skrbnega in natančnega g. šefa,
marveč tudi dobrega in socialno čutečega moža, ki bi rad čim bolje preskrbe! svoje delavce. Razen tega ima g. Zabret tudi lesno industrijo, ki zaposluje lepo število drvarjev in Žagarjev.
Pa ne spoštujejo samo delavci in številni prijatelji od blizu in daleč g. Zabreta, močno spoštovan in priljubljen je g. jubilant v svoji občini Za župana je bil prvič izvoljen let« IU'*, drugič leta 1905, tretjič leta 1908. Leta 1911 je bil izvoljen za predaŠkega župana njegov brat g. Blaž, ki je županoval do leta 1918.. Leta 1933 je v času najhujšega terorja takrat mogočne JNS pogumno prevzel nalogo za sestavo opozicijske liste zopet g. Ivan, ki je vsled svoje priljubljenosti tudi zmagal, dasi so ga preganjali nasprotniki na vse načine. Od tega časa je opravljal županske posle nepretrgoma do dunošnjega dne v splošno zadovoljstvo vseh predaških občanov. Leta 1905 je ustanovil v Predosljih gasilsko društvo, leta 1906 pa Mlekarsko zadrugo. Obe ustanovi sta prinesli pre-daškim občanom že mnogo koristi in še danet dobro uspevata. Razen tega je g. Zabret svojim občanom vedno na razpolago z nasveti, vsakomur rad pomaga iz zadrege — tudi svojim občanom bi bil rad dober kakor oče. Ni čudno torej, dc ga Predošljani nazivajr kar po doma-— Čukov ata — rajši kakor z imenom g. župan.
Mtmiea Zagorska:
Pod Triglavom
tf/.godovinaka povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih sporov na Gorenjskem.)
(Dalje)
„Naj živi svoboda!" Rado je nagnil vrč in hlastno srkal vino. „Dobro vino imate. Na smrtni postelji bi ga pil."
.Aha. Anžon mi ga je pritovoril, saj poznaš Kamniškega Anžona. Dobro vino je, močno pa ni, na Hrvatskem je raslo. Pij ga brez skrbi, glava te ne boli po njemu."
.Hrvatje so dobri ljudje. Buccelini pravi: ,Če imajo radi dajo, kadar nimajo, sami stradajo."
.Aha. A prvo moraš misliti nase. Bog je najprej sebi brado ustvaril, potem se je šele drugih spomnil."
„Dolinar, pravite, je surov človek. Ali ga bom mogel pridobiti za upor? je Rado speljeval pogovor v drugo smer.
.IJolinar je povsod prvi. kjer je kaka prekucija. Samo glej, da mu ne boš napak govoril, drugače ti bo joj."
Rado ni maral odgovoriti na grožnjo, vstal je od mize.
..Kam hočeš? Saj se ti še ne mudi," ga je ustavljal Podgorec in ga vlekel za rokav nuzaj.
„Iti moram. Sonce bo kmalu kazalo poldne."
.Konja upehaš na smrt, ker mu ne daš počitka. Pogin« til"
.Nič zato. Vehurjev dom se ne podere zaradi enega konja."
„Tudi Podgorcevina ne."
.Vem. Če mi pade. naj pade, žrtvoval ga bom boju za svoboro, kakor ho treba žrtvovati še marsikaj." .Blejci se teh žrtev ne bojimo."
.Bohinjci še manj," se je ponesel Rado. ..Mi -e ne branimo darovati za naše pravice ne imetja, ne krvi."
Svobodnjak si. vreden meča in imena." ga je občudoval Podgorec. ..Pazi Veliar. da te grajski ne ujamejo V kako zanjko. njim se ne izmotaš. Kaj bi punturji brez tebe!"
Dokler ml bo roka mogla sukati meč. bom znal branili zlato svobodo." je samozavestno odgovarjal mogočni fant.
..Da bi le bilo kaj i.ikih med puntarji," je vzdihnil Podgorec.
•h. \ i ste drugi. Klandr vsak pogum. ej. zmuga bova pa drugič kaj vc JO dalo v glavo samo
..Jaz sem ed Vsak ima moč. te mi mndi. «c pijte, to vam Ostanite zbogo
„Bog le olir
r tretji m vsi <lrngi. i bomo I I uda. danes e pomenila. Vina ne dvome in strahove
že greš," je želel Podgorec.
Rado je sredi dvorišča zajahal spehanega konja. Izza ogla je zvedavo gledal hlapec za mladim jezdecem, a Rado se ni zmenil zanj. Sunil je konja pod vamp in zvesta žival je šinila ob gladki jezerski gladini, kakor izstreljena pšica. Iz koč so prihajali tlačani, gledali so za ponosnim jezdecem. Zanje se Rado ni zmenil. Sonce je stalo prav nad glavo in v cerkvi na Otoku je že odzvenilo poldne. Rado je jahal skozi Rečico, kjer je stalo nekaj polpodrtih kovačnic. V tej vasi ni bilo nobenega svobodnjaka in tudi praznika ne. Po slabi kolovozni poti je gnal konja v dir proti Spodnjim Gorjam in naprej v Zgornje Gorje. Iz stare gostilne „v Emavsu", ki ji je pročelje krasila slika dveh apostolov, Petra in Janeza, ki sta šla na velikonočno jutro v Emav, je pritekel svobodnjak Poklukar iz Krnice in s trdo roko prijel konja za uzdo.
.Stoj, mladi Vehar! Ti si se namenil v Krnico?" ..Da. Vas sem hotel obiskati." ..Pojdiva v oštarijo. Se bova tam pogovorila." .,Nc. Moram naprej v Radoljno. Ce greste domov, se bova spotoma pomenila, kar sem se namenil."
Naj bo po tvojem. Preudarnost starih se mora povsod umakniti vročekrvnosti mladih."
Rado je razjaha! in prijel vrunca za uzdo. Počasi sta šla po ozki poti proti Krnici in se razgovarjala o piintu. Rado o drugih rečeh skoro ni znal več govoriti. Punt mu je polnil vse žile in žilice, še v sanjah je videl le obraze /branih puntnrjev. goreče gradove in pobešene grofe. Jcrca in punt. to dvoje mu je šlo po glavi. A misli na Jerco je odganjal in se še bolj z vnemo pečal s puntom.
..Pravite, da sta Gorje in Krnica v ognju? Ali pa to navdušenje ne bo skopnelo, kakor gpomladni sneg. ko bo treba odpovedati gradovom pokorščino, piijeti v roke orožje in prelivati kri?" je z zaskrbljenim obrazom spraševal Rado. ..Kri bo treba prelivati?" se je strašil Poklukar. .Gotovo ni. Mislim pa. da se gospoda ne bo predala kakoi' pes. ki zbeži, če malo zavpiješ nad njim, Pripravljeni moramo biti na vse," je trdo govoril Rado. ..Jaz pobijal ne bom," se je branil Poklukar. ..Morda ne bo treba. Toda vidim, da se na vas ne morem zanesli. Če ne najdem boljših zaveznikov propademo."
..Ne. Mi smo s teboj in s Klnndroni." se je poudarjal Poklukar, „A tega ml ne reci. da bom moral kri prelivati."
..Kar som rekel, sem rekel."
..Moj Bog, ali je punt res tako strašna reč? S leni mečem naj prelivam kri? Moj ded in moj oče jo nista, tudi ja/ je ne bom. S tem se ne strinjam. A nekaj I.orno storili: odpovedali bomo uradu pokorščino, gorje mu. kdor bi šel
na tlako ali dal desetino. Za drugo se ne bomo menili."
..Tako?" je jezno zategnil Rado. .Vidim, da sem na vas zastonj stavil upanje."
,.Kdo to govori?" Mi smo s teboj!"
.Vi ste pijani," mu je zabrusil svobodnjak. .Na obrazu vam vidim, da ste izpili par majolk vina preveč."
„Ne", se je postavljal Poklukar. »Potegni meč, pri tej priči prisežem zvestobo puntu. Le ubijal ne bom."
.Če pride do boja, boste morali pustiti svoje ljudi."
„Moji tlačani naj store, kakor hočejo. Še nagovarjal jih bom, naj gredo za vami. Sam pa ne maram rok omadeževati s krvjo."
.Kakor hočete. Če bo kri tekla za naše svoboščine, ki nam jih jemljejo eno za drugo. Vi se nemara ne bi stavili pO robu, čeprav bi vam vzeli svobodnjaški meč." Radota je minevalo potrpljenje.
..To pa ne," je ugovarjal malce pijani svobodnjak. .Samo enega človeka sem poznal, ki si je sam odpasal meč, da mu ga je Ortenburžan na kamenitih tleh razbil na kosce. Tisti norec je bil Hribar z Brd. Poklukar pa ga bo nosil, dokler ga mi smrt ne odpaše in potem ga bo dobil sin."
Radotu je šinila kri v glavo, ko je oni imenoval Hribarja. Srepo ga je pogledal in rekel:
.Hribarja mi ne žalite. On je naš zvesti zaveznik. Če Bog da. mu po uporu vrnemo svobodnjaški meč."
„To bi bila sreča zanj. On je zvest zaveznik? Mojo zvestobo podcenjuješ, mladi puntar."
.Govorite s svojimi kmeti," je urno ukazal Vehar. .Zvestobo boste prisegli drugič, ko se vam vinski puh izkadi iz glave."
„Če bi mi kdo drugi tako govoril, hi mu že povedal pravih. Tebe bom pa pustil pri miru, ker pravijo, da se te še grajski boje. Slojii z menoj na prigrizek."
..Danes no. Čez nekaj dni vas obiščem na domu. Do-tedaj premislile, kar sem vam povedal."
Rado je zajahal konja. Poklukar je vpil za njim.
.Ne greš z menoj? Če nočeš, pa nočeš. \o. Bog te obvaruj in kmalu se oglasi pri meni!"
Radota je trgata jeza na pijanega svobodnjaka.
.Teleban pijani!" se je nosil. „Na takega upornika naj se zanesem! V pijanosti bi prisegel in .obljubil bogvakaj,
ko se bo pa zbistril, bo preklical \ se. kar je prej obetal, Kakšen svobodnjak! Ded je >as|ii/il meč. vnuk je slabši od zadnjega tlačann. Kaj naj storim, če bodo tudi drugi taki zajci? - A ne! Vse drugačen je Klander. Hribar, Podgorec. Aleš z Lancovega, Jurček iz Vošč. bohinjski svobodnjaki! To so možje na katere s,, morem zanesti kakor na svojo dušo."
»GORENJEC«
STRAN 3
Vsled svojih velikin za«!ug je hi I g. Zabret odlikovan leta 1930. z redom sv. Save.
K 70 letnici je g. Zabretu čestital osebno na binkoštni ponedeljek sam ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovič. Ta dan se je
NAJLEPŠE
namreč mudil g. ministrski predsednik na dvorcu Brdu in je poklical g. Zabreta. Povpraševal ga je ali je dobil za svoje zasluge že odlikovanje. Ko je g. Zabret odgovoril, da je prejel red sv. Save, je ministrski predsednik snel s svojih prsi znak JRZ in ga pripel g. Zabretu na prsi, češ. ako ne bi še prejeli odlikovanja bi vas jaz takoj predlagal za odlikovanje, tako pa naj sprejme znak JRZ v spomin. G. ministrski predsednik se je nato zanimal o vseh podrobnostih predaške občine.
Na predvečer rojstnega dne so se prvi zbrali, da čestitajo jubilantu, njegovi uslužbenci. Z iskrenimi besedami so se zahvalili svojemu šefu za ves njegov trud in delo ter mu želeli še dolgo življenjsko pot.
Prosvetno društvo mu jc priredilo podoknico, • akar ga je v imenu društva pozdravil predsednik ter mu čestital k tako redkemu jubileju. Kmalu za njimi pa so prišli na jubilantov d°m občani iz Predoselj in cele občine z občinskim odborom. V zbranih besedah je pozdravil jubilanta predaški podžupan g. Ovsenik, mu čestital k njegovemu slavju ter mu obenem izročil diplomo častnega občana predaške občine. Predaški občinski odbor ga je namreč dne 14. t m. na svoji seji izvolil radi njegovih velikih zaslug za občino svojim častnim občanom. Na diplomi so simbolično predstavljena največja dela g. jubilanta, kakor ustanovitev strojne zadruge, živinorejske zadruge, gasilskega društva, mlekarske zadruge in vseh večjih del, ki jih je
izvršil g. jubilant v teku svojega županovanja.
Drugega dne popoldne pa so se zbrali na domu g. Zabreta župani kranjskega okraja s sreskim načelnikom g. Lipovškom, narodnim poslancem g. dr. Šemrovom in dekanom g. Škerbcem. Tu ga je prvi pozdravil sreski načelnik ter mu v kratkih besedah čestital k njegovemu jubileju. Tudi narodni poslanec g. dr. Šemrov ga je pozdravil kot svojega starega
NAJCENEJŠE
prijatelja in vnetega pristaša JRZ, pozdravil ga je tudi v imenu Županske zveze g. Umnik, v imenu mesta Kranja pa kranjski župan g. Karol Češenj. Vsak je pač hotel stisniti roko možu, ki se je že tako odlikoval t svojimi deli za dobrobit občine in občanov. Tudi kranjski g. dekan je. slavljenca pozdravil s toplimi besedami ter ga orisal kot vzor zavednega katoliškega moža, ki svoje prepričanje jasno in odločno na vsakem mestu tudi javno izpričuje. Prikazal ga je pa tudi kot moža, ki zna ceniti in presojati prave momente, v našem javnem življenju, ki s svojim umnim gospodarstvom skuša naš narod tudi na tein polju osamosvojiti ter ima tudi v tem pogledu neprecenljive zasluge.
Po prijetnem kramljanju in fotografiranju so se prijatelji razšli v zavesti, da niso samo počastili moža, ampak tudi njegovo delo in njegovo prepričanje, ki je bilo vedno samo slovensko in katoliško.
G. Zabretu, starosti slovenskih županov, zna-čajnemu pristašu g. ministra dr. Korošca, zavednemu Slovencu, b^gemu, srčno dobremu možu prisrčno čestitamo z iskreno željo: Log Vas živi še mnogo, mnogo let v čilosti, zdravju in zadovoljstvu!
Proslava 3(Metnice
mature kranjskih dijakov
Abiturijenti kranjske gimnazije iz leta 1908 so praznovali 30 letnico mature v soboto 11. junija. V letu 1908 je maturiralo 21 kandidatov, (»d teh jih je umrlo 7. proslave se je udeležilo le 9 muturantov in sicer sledeči gg. dr. Basaj Joža, Čeme Boris, Češenj Karol, Markič Jože, dr. Megušar Anton, dr. Mohorič Jakob, dr. Ra-žem Joahim, dr. Sajevic Ivan in Tavčar Tomaž. Od g. profesorjev so se udeležili proslave bivši njihov razrednik in sedanji direktor g. dr. Jože Debevec, direktor g. Bogomil Remec, direktor g. Zupan Anton, dr. Grafenauer Ivan !t prof. Jože Bučar. Ob 9. uri je bila v farni cerkvi sv. maša, katero je daroval dr. Jože De-
U-vec. Po sv. maši so si sošolci s svojimi profesorji ogledali zanimivosti Kranja in primerjali v spominih razliko med nekdanjim in sedanjim Kranjem. Ob pol 1. je bilo v Marija-nišču kosilo, katerega sta priredila jubilantom na čast odvetnik g. dr. Megušar in župan g. Kari Češenj. Udeleženci sestanka so bili veseli ne le svidenja s tovariši po dolgih letih, ko so oživljali lepe spomine iz dijaških let, ampak tudi dejstva, da so se gospodje profesorji udeležili tridesetletnice svojih nekdanjih abiturijen. tov še tako zdravi in krepki. Po kosilu so naredili jubilanti s svojimi profesorji izlet na Jezersko.
Prebito, kjLJPrQfePJ" Rabija 1
Če psu na rep stopiš, zacvili. Tudi .Proboj" zacvili, če mu stopi; na repek, kakor smo mu mi v zadnji številki. Seveda, on zna zacviliti čisto po „jugoslovenski", zato ga je težko razumeti. Zdaj cvili nekaj, da je .Gorenjec" naj-denček No, če to drži, potem je „Proboj" zgubljenček, ker res ne ve, kje je — ali v Sloveniji, ali v dravski banovini, ali v Jugoslaviji, ali tam nekje med Culukafri; niti si slovenskega imena ne upa nadeti, pa se hoče nekaj bojevati za naš slovenski jezik, v isti sapi pa se že dela „jugoslovenskega" poleg tega je pa še, kar nam že rodovnik dokazuje, dedno precej obremenjen in degeneriran. (Pomislite samo, da bi njegov stari oče, če bi še živel, šele jeseni začel v šolo hoditi...)
Troje vprašanj nam stavi „Proboj" v zadnji svoji številki.
t. Kako je bilo s priprošnjnmi pri sv. Antonu v Padovi? O tem je dovolj pisanega v ..Gorenjcu" št. 19. in 20. zato se nam škoda zdi prostora, da bi še enkrat ponavljali.
2.) Kako je bilo z učenjem italijanskega jezika na meji in kako s pozabljanjem našega jezika? V Italijo smo šli in tam ne govore po naše. Je pač potrebno, da človek vsaj nekaj italijanskega zna, če gre v Italijo, kakor je tudi potrebno, dn zna francosko, če gre v Francijo, to je samo po sebi razumljivo. Temu smo se morali tudi mi podvreči. No, da bomo za večne čase pozabili svoj materinski jezik, tega pa prav za res nismo nameravali in hvala   Bogu.  nobene  slovenske besede  ni nihče
pozabil, tako zabiti pa Kranjci res nismo!
3.) Ali so se naša dekieta tudi ob vrnitvi tako zanimala za tisto, kar je v uniformah? — Hm, tega sicer ne vemo, a soglasna sodba je, da so italijanski graničarji in vojaki na meji zares .fest fantje* in kdo jim kaj more zato.
S tem mi zaključujemo in se ne bomo več prerekali, pa naj „Proboj" piše kaj pribitega ali pa zabitega!
pališkega odseka. Ob tej priliki se bo razpravljalo o načrtih, stroškovniku in nakupu potreb, nega zemljišča za kopališče. Kot zadnja točka dnevnega reda so dopus'i občinskih uslužbencev
O poteku seje bomo poročali prihodnjič.
Letos se vrši zaščitno cepljenje proti davici in sicer za Kranj. Gorenjo Savo in Struževo dne 23. junija t. I. v prostorih ljudske šole v Kranju. Za šoloobvezne otroke ob 8. uri, za iz-venšolske otroke pa ob 14. uri: za vasi Rupa, Gorenje, Primskovo, Klane, Huje in Čirčiče pa za vse otroke dne 21. junija t. 1. ob 4. uri v prostorih ljudske šole na Primskovem. Cep-
kopalne obleke
ljenje je obvezno za vse otroke v starosti od 2. do 15. leta. Šoloobvezne otroke bodo popisala dotična šolska upraviteljstva, izvenšolske otroke pa občina sama. Ker občina nima nikake evidence teh otrok se morajo v svrho popisa istih njihovi starši najpozneje do 18. junija t. 1. zglasiti v občinski pisarni in s seboj prinesti rojstne liste ali kake druge listine, iz katerih bodo razvidni rojstni podatki njihovih otrok. Občina Kranj.
..DINGAČ" originalno, zajamčeno pristno, črno sladko zdravilno vino, priporočljivo posebno za slabokrvne, in rekonvaliscente, se zop?t dobi pri PETEERLINU.
Kletarsko droštvo Ormož je otvorilo v Pre-dosljah št. 44 pri Kranju poj. „^nco pod vodstvom poslovodje g. Rančigaj Ludovika. Opozarjamo cenjene čitatelje .Gorenjca", da se dobe tam pristna najboljša štajerska vina.
Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavije. Na številna vprašanja ponavljamo: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj dne 9. julija 1938. preko Rakeka v Trst. Ogled Trsta, kosilo. Iz Trsta (Centrale) 12.30 v Sredipolje, kamor pridemo ob 14. uri. Spominska slovesnost na pokopališču in ogled Doberdobske planote. Odhod ob 1". uri v Gorico in takoj z avtobusi na Sveto Goro, kjer bo sv. opravilo, večerja in prenočišče. Budnica ob 5. uri, sv. maša, zajtrk in okoli 7. ure odhod z avtobusi v Podgoro, Kalvarijo in Oslavije, kjer bo spominska slovesnost in nato kosilo. Od" hod iz Oslavija v Gorico okoli 12. ure, tako da dospemo v Gorico točno ob 13. uri na kolodvor k odhodu vlaka. Nato potujemo po soški dolini jireko Podbrda, Boh. Bistrice, Jesenic v Ljubljano, kamor bomo dospeli nekako pred 18. uro zvečer. — Za skupni potni list so potrebni sledeči podatki: i. Ime in priimek, 2. očetovo ime in 3. materino dekliško ime in priimek, 4. rojstni kraj, dan, mesec in leto. 5. Poklic, bivališče (točen naslov) in 6. pristojen v občino. K prijavi je potrebna siika v velikosti 6x9 cm z lastnoročnim podpisom na prednji strani. Za izven ljubljanske udeležence bodo na razpolago brezplačna prenočišča od 8. na 9. Za te udeležence smo prosili tudi za 1/4 voznino od vstopne^po,-• - -šSafe dosLjuBljane in" nazaj**— ^a državne m samoupravne udeležence so vložene za dovoljenje V inozemstvo tozadevne prošnje. Vožnja, skupni potni list, prehrana in prenočmina stane 180 din za osebo. — Prijave pošljite na Zvezo bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25. do 20. junija 1.1. ali pa se osebno prijavite v Kranju v pisarni Tiskovnega društva.
c redu zaporo banovinske ceste II/li3 Naklo-Kokrica — Šenčur od km 6.C81 do km 6.497 za dobo od 13. 6. do 1. 8. 1938. Promet se mora usmeriti preko mostu na obč. cesto, ki veže banov, cesto H/113 od mostu desno z ban. cesto 1/3.
Zapora se mora označiti na obeh koncih zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom.
Sreski načelnik: Lipovšek, s. r.
Dostava pošte je v okolišu Kranja čedalje bolj neredna. Nekateri kraji v kranjskem okolišu dobivajo včasih pošto komaj dvakrat tedensko. Seveda pa temu niso krivi niti pismo-noši niti kranjska pošta — krivo je pač dejstvo, ker je premalo poštarjev v Kranju. Dnevno morajo dostavljati kranjski pismonoše po 50 in še celo več kg pisemske pošte. Iz obzirnosti
M. Ogrizek, Kranj
do pismonoš hodijo mnogi iz okolice kar sami po pošto, ker imajo pismonoše res preveč dela. Prosimo merodajne oblasti, da te neznosne poštne razmere takoj uredijo in nastavijo na kranjsko pošto več moči.
Slovenska esperantska zveza priredi v nedeljo 19. t. m. svoj drugi redni kongres v Kranju. Na čast gostom pri rede domači kranjski es-perantisti akademijo, ki se prične ob 10.30 v Narodnem domu. Vabimo vse interesente in prijatelje esperanta, da se v čim večjem številu odzovejo njihovemu vabilu, da jih podpro v delu. •
Filatelisti bodo lahko izmenjavali med seboj znamke od pol 9. do pol 11. ure dopoldne isto-tara.
Dekleta, Marija
Vas pričakuje!
84. julija na L tabora slovenskih katoliških deklet na Brezjah bodo prvič zbrana vsa poštena, verna slovenska dekleta, brez razlike stanu. Na tem taboru bomo dobile novih moči in poguma za krščansko življenje in premislile skupino, kako pridobiti tudi naše tovarišice za naša krščanska načela.
Čim več nas bo, tem lepši bo naš tabor, tem bolj nas lw vesela Marija, ki pričakuje prav vsako izmed mas.
Odloči se že danes, da tudi ti poromaš
. 24. julija na Brezje!
Ali ste že
poravnali naročnino?
Couch zof e, otomane, divane
in vae tapetniške Izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
Tedenske novice
KRANJ
Občinska seja. Občinski odbor bo imel svojo redno sejo v petek zvečer ob 8. uri. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, poročilo fi mitičnega odbora glede posojila za novo pokopališče, dalje poročilo gradbenegu odbora. Pri tej (očki se bo obravnavala pot na Kalvarijo, tlakovanje zveznih cest na državno cesto Labo.
ie Kranj, o prispevkih h kanalizaciji oziroma modernizaciji ceste Kranj—Naklo, prevzemu dveh občinskih poti in sicer na Zlatem polju in na Primskovem ter zveze zudnje z Jezersko Cesto, Kot zadnja točka gradbenega odbora se bo obravnavala regulacija Cojzove ceste ob tovarni Scnipcrit.
.sledeča točka dnevnega reda je poročilo ko-
Knjige, mape, bloke, albume, odjemalue knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah
Knjigoveznica
TISKOVNEGA DRUŠTVA
V KRANJU
(za farno cerkvijo)
Odprta noč in dan so groba vrata... V nedeljo je umrla ga. Viktorija Tesafik, soproga mestnega vodovodnega mojstra. Pokojna je bila zelo priljubljena pri meščanih, kar je pokazal tudi njen pogreb. Mnogo vencev je pričalo o njeni priljubljenosti, mnogo znancev in prijateljev jo je spremilo na zadnji poti. Naj v miru počiva, žalujočim pa naše sožalje.
Po dolgi in mučni bolezni je preminula v torek zjutraj ga. Marija Likozar roj. Rant, soproga trgovca v Kranju. Pokojna je bila skoraj osem let bolna ter je mnogo trpela v svoji bolezni. Vdana v voljo Vsenogočnega je vse trpljenje iu težave potrpežljivo prOnašala. Njenega pogreba, ki je bil v sredo popoldne, se je udeležilo zelo veliko meščanov, ki so ji s leni izkazali zadnjo čast. Naj ji sveti večna luč. z žalujočimi pa sočustvujemo,
Kranjski občinski proračun je odobren v celoti. To bo zopet marsikomu prekrižalo račune, saj jih je bilo precej, ki nikakor niso hoteli verjeti, da bi bil občinski proračun odobren tak, kot je sestavljen.
Gospodom rezervnim oficirjem! Sresko uačel-stvo v Kranju obvešča, da se predavanje, napovedano za 20. junija t- I ne bo vršilo tega dne temveč šele 4. julija t. I. ob istem Času in kraju, kakor je bilo prvotno določeno.
Na prošnjo okrajnega cestnega odbora v Kranju odrejam radi gradbenih del na banov, mo-siu preko Kokre v Britofu temeljem čl. 7 obč.
Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust'
PttEDO&LJE
Gasilska četa v Predosljih bo priredila v nedeljo 19. junija veliko tombolo. Glavni dobitki so: šivalni stroj, spalna oprava, 10 koles, večja množina opeke, razen tega pa se bo tukaj dobilo res lepo število manjših dobitkov, ki so vredni, da se zanimate zanje. Srečke si pre-^kflftRa^^mJCT')^^!! & sicer čimprej in ne odlašajte na zadnji dan, ko bodo srečke po 4.— din. V nedeljo popoldne na svidenje v Predosljih!
Katol. prosvetno društvo Naklo
Vas vabi v nedeljo, dne 19. junija 1938 ob 3. uri popoldne v Naklo -na
tombolo
kjer lahko dobite samo za 2'- din
moško, žensko ali otroško kolo, vrečo preš, opeko, čebele ali kak drug lep praktičen dobitek. Za malo denarja se boste lahko okrepčali z dobro kapljico in okusnimi mesnimi in močnatimi jedili.
Pridite, ne bo Vam žal!
PREDDVOR
Naša gasilska Četa bo letos proslavila 40 letnico svojega obstoja. Da bo ta proslava čim duslojnejša, je kranjska gasilska župa za to prireditev odredila tudi obvezni župni zlet v Preddvoru.
Kakšnega odlikovanja bodo tega dne deležni naši gasilci jc dokaz to, da je izvolil sprejeti pokroviteljstvo nad celo priredit\ ijo g. minister dr. Miha Krek. ki se bo tudi osebno udeležil proslave. Tega dne bodo namreč naši gasilci blagoslovili temeljni kamen novega gasilskega doma. Ob tej priliki bosta botrovala g. narod ni poslanec dr. Fr. Semrov, ki je pokazal izredno zanimanje za delo naših gasilcev, in pa ga. Angela Križaarjevn.
\ sa prireditev se bo vršila 3. julija in bo
STRAN 4
»GORENJEC,
ob 10 uri dopoldne sv. maša za umrle člane. Ob 1>. uri se bodo začeli zbirati gasilci kranjske župe. Sprejem pokrovitelju in botrov bo nekaj pred 2. uro, nakar se bodo podali vsi v farno cerkev, kjer bo imel naš župnik g. svetnik Sitar slovesne litunije. Po končanem opravilu \ cerkvi se bodo podali vsi na slavnostni prostor, kjer bo najprej mi moli od v pozdrav častnim gostom. Nato bo domači g. župnik blagoslovil temeljni kamen novega gasilskega doma. Po priložnostnih govorili bo odlikovanje zaslužnih članov naše čete.
Po prireditvi, pri kateri bo sodelovala tržiška godba, se bo vršila na istem prostoru prosta zabava.
Pri prireditvi bo tudi sledeča novost; vsak udeleženec si bo kupil slavnostni znak /uptiega 7leta. Določene so tri lepe nagrade onim treni srečnikom. katerih številke slavnostnega znaka bodo izžrebane.
V nuši fari je že sedaj zelo veliko zanimanje za celo prireditev. Posebno navdušenje vlada zlasti zato, ker bo prišel med nas g. minister dr. Miha Krek. kateri je ceneč zasluge giisiicev rudevoljc prevzel pokroviteljstvo in tako še prav posebno odlikoval naše ljudstvo.
ŠKOFJA LOKA
Občni zbor Podružnice vojnih invalidov se je
vršil v nedeljo ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. Občnega zboru se je udeležil,i okoli 50 članov. Za letošnji občni zbor je bilo tudi zelo veliku zanimanje med invalidi in voj. vdovami, ki niso člani združenja. Veliko teh se je občnegu zbora tudi udeležilo. Občni zbor je vodil predsednik škofjeloške podružnice g. Homan Pavel. Kot delegata centrale pa sta se občnega zbora udeležila g. Ivan Marinko in tajnik O. O. g. Ivan Vuk. Po otvoritvi obč. zbora so prišla na vrsto poročila uprave. In sicer je podal predsedniško poročilo g. pred. Pavel Homan. za tajnika in blagajnika pa je poročal g. tajnik Andrej Ravnihar. Poročila uprave in nadzornega odbora so bila odobrena soglasno. Po odobritvi poročil je dobil besedo delegat O. O. g. Ivan Marinko, ki je v nekaj besedah razložil vse delo organizacije za invalide, zlasti se je ustavil pri novem invalidskem zakonu katerega je vlada že sprejela, čaka le še odobritve narodne skupščine in senata. V podrobno ruzlaganje osnutka novega invalidskega zakona je posegel naslednji govornik g. tajnik O. O. Vuk. Zlasti je poudaril veliko zboljšanje novega zakona in velike ugodnosti, ki jih bo zakon nudil invalidom, vdovam in sirotam. Z.a-sti se opozarja vse članstvo, da novi osnutek in v. zakona predvideva prisilno članstvo pri organizaciji Združenja vojnih invalidov to je, da bo vsak. ki bo užival ugodnosti zakona, moral biti član organizacije. Zato se opozarja že sedaj vse one. ki bodo prišli v poštev po novem zakonu, pa so bili po zakonu iz leta 1929 reducirani, da se prav vsi. ki niso sedaj člani združenja, takoj včlanijo pri svojih krajevnih organizacijah, da bo mogla organizacija od slučaja do slučaja zastopati pravočasno interese članov. Z osnutkom novega zakona so bili prav vsi prisotni prav zadovoljni.
Po poročilu lov. tajnika O. O. Ivana Vilka so bile volitve v novi odbor in sicer so bili soglasno izvoljeni Debeljak Viktor, Ravnihar Andrej, Homan Pavel. Oblak Janez. Šubie Anton, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni gg. Cregorin Matko. Pire Marija in Eržen Matevž.
Odbor se bo konstituiral na svoji pjvi seji. Občni zbor pa je bil zaključen ob splošni za-dovoljnosti vseh ob 12. uri.
Knlenje nočnega miru. Ločani smo mislili, da znajo ponoči razgrajati po mesni ponoči le ljudje, ki so v očeh naše plemenite loške gospode nekaj manj. A 10. t. m. med 11—12 uro so se
prav lahko vsi prebivalci Mestnega trga prepričali, da zna gospoda tudi sama prav ubran« krulili. Izpred Homanove gostilne so namreč prihajali glasovi, za katere neprostovoljni poslušalci nikakor niso mogli ugotoviti od kakšnih zverin prihajajo. Mestni stražnik pa j>' našel tam .nulo „vinjene" bralce. Konce,, se je stražniku posrečilo naredili mir. Upamo, hi bodo tudi ti dobili ..popra pod nos".
Junaki noža s fantovskimi znaki. Pred časom je bila v Medvodah veselica sok. društvu. D.i so se na tej veselici prav pošten stepli iu prav pošteno namaliali dva fanta iz vasi I rata pri škofjeloškem kolodvoru je itak Že znano. Ampak to pa gotovo ni znano, da sta ta dva junaka nekje staknila fantovske znake, jih pripela na suknjiče ler tako oborožena kol ..klerikalci'' mahnila nad medvodske sokole. Tam sta kar meni nič tebi nič z nožem štela trem fantom kosti. Ko pa so medvodski sokoli videli znake fantovskih odsekov so s posebnim veseljem planili nad njiju ter jih pošteno iiarnla-tiii . s udri kler kale i A kmalu je prišla na dan resnica, da so mlatili svoja lastna ..brata" po prepričanju in duhu. Res ubogi ..vitezi".
Obleke za prvoobhajance, Športne obleke, vsakovrstno manufaktnrno blago, klobuke in srajce Vam nudi
in telovadni nastop bodo privabili v Komendo množice ljudi. Častno pa mora biti zastopana mladina, saj se gradi novi dom v duhovno in i« lesno rast mladine.
BdBWsapsi»»»"-' •ssWTv.vr-.ïTjra
Poslano
St razišče, dne '). 0. 39.
P. n.
Upravi   f, o r e n j c a
v Kranju
Vljudno sporočilni, da sem prevzel posle županu v občini.
Ker je vaš list \ občini zelo razširjen bi prosil, da objavite sledeče.
Iz Stražišča
Podpisani sporočam, da sem z današnjim dnem prevzel posle župana, kar blagovolite vzeli neznanje.
Križnar Anton župan.
Radi plačila pošljite položnico.
Križnar I. r.
*) Za vsebino dopisa kakor tudi za letnico datuma uredništvo ne odgovarja.
Albin Jazbec v Kranju    Peter Rešetar rešetari
NAKLO
Naše Prosvetno društvo bo priredilo v nedeljo 19. t. ni. ob treh popoldne na Režkovem dvorišču veliko tombolo. Glavni dobitki, 3 koles in sicer 2 moški. 2 ženski in I otroško, bodo prav gotovo privabili precej prijateljev naše prosvete v Naklo. Poleg glavnih dobitkov pa je še nad 200 drugih lepili in izbranih dobitkov, ki bodo zadovoljili vsakega. Čeprav tombola ne bo trajala dolgo, smo preskrbeli, da bodo na razpolago dobra in poceni okrcpčila. Tablice se prodajajo po din 2.—.
Pridite v čim večjem številu v .Naklo na tombolo, morda vas le čaka sreča, da se vrnete douov s kolesom!
KRIŽE
Prosvetni tabor. Za danes sporočamo samo kot kronisti, da priredi naše Prosvetno društvo dne 14 avgusta Prosvetni tabor, združen z blagoslovitvijo novega doma. Vsa bratska društva iz cele Gorenjske najvljudneje prosimo, naj ta dan ne prirejajo svojih prireditev: pač pa nuj se ta dan zberejo vsa Prosvetna društva v krogu najstarejšega društvu Gorenjske — v Krizah, da skupno manifestiramo za našo misel, za katoliško prosveto.
KOMENDA
31. julija bo v Komendi praznik Gorenjske: blagoslovitev  novega Prosvetnega domu, tabor
Fotograf
ŠTEFAN ROVŠEK
Kranj Cojzova cesta 4. (pri pokopališču)
Priporoča se za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela
Zahvala
Globoko presunjeni po težkem udarcu, ki nas je zadel z izgubo naše ljubljene soproge, mame, stare mame. tete itd. gospe
VIKTORIJE TESARIK
roj. černak
se vsem za izkazano sožalje prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini z g. dekanom Matijem Škerbeem, g. dr. Globočniku in dr. Bežeku za trud med boleznijo, vsem svojim predstojnikom, soobčunom in prijateljem. - Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in tolaž-nikom za obiske, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so nam drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Vsem in vsakomur najsrčnejša zalivala.
KRANJ, dne 15. junija 1938.
/n I a j oči soprog Jožef Tesofik i n ostalo sorodstvo.
Jaz sem bil ludi zraven! V Ljubljani je bil kongres za ceste. Lepo je potekel. Izvedeli smo marsikaj. Slovenci tudi dobimo nekaj cest, tudi na Štajerskem. To je vse v redu. Celotni načrt je velik in bo narod šele pozneje videl kako je delala sedanja vlada. Kmalu po tistih dneh pa sem bral v listih izjavo g. dr. Kramarju in drugih JNSarjev. da nuj se dostavi, da so tudi bili zraven. Premišljeval sem, kaj naj to pomeni. Ali bi ne bilo prav. če bi sedaj mi vsi. saj nas je bilo nu stotine, tudi dali v liste: Jaz sem bil tudi zraven. Nam tega ni potrebno, Kramerju iu JNSarjem pa je to potrebno, Ti so bili tudi svoj čas na vladi 111 so imeli velike prilike, da bi kaj naredili ne le klobasarili in lazptiščali naša prosvetna društva in pečatili naše društvene dvorane, knjige pa dajali bivšim šulvereinurjem in uemškutarjem v varstvo! Zdaj bi radi. da bo vsaj v listili ostala notica za vse večne čase. da so bili zraven, ko se je pa res delalo za dobrobit naroda. Ali pa je to že javno ponujanje, da bi bili tudi že pri JRZ radi zraven? Saj vas sprejmemo, samo v začetek boste šli v pripravljalni razred!
Pucelj pa ni bil zraven! Med poglavarji, kdo je bil zraven na cestnem kongresu, ni bilo Puclja. Ta pa res ni bi! zraven. Piše namreč novo knjigo: \eselo mesarijo.
Trgovci so siti šiu fari j! Trgovci imajo svoj list ..Trgovski lisi'1 in ta vsa letu. kar je naša vlada, vidi Rame napake, same pomanjkljivosti na sveiu itd. Da bi poroča! kaj vse dela, kako gospodarstvo napreduje, lega '\ tem listu nisem nikdar bral. Trgovci' je bilo treba stalno držati v razpoloženju /oper vlado. Sklicali 80 sedaj tudi kongres trgovcev v Ljubljano, da bi
to razpoloženje še povečati, Zgodilo pa-s* je favno narobe. Trgovci so sklenili, da naj neha zabavljati, kaj ho neki sedaj gospod Jelačin delal? Ja/ sem že zdavnaj mislil povabiti trgovce, d.i naj opustijo JNSarsko polittkO, upam da so
Za
zdaj sami prišli do pravega spoznanja. Kongres je torej popolnoma uspel.
Vmešavanje v nevmešavanje. Neki angleški opazovalec pri .španski vojski je bil ubit. Vzrok, ker se je vmešaval v nevmešavanje. oziroma ker se ni vinešuval v niešavanje. Odbor za uevmeša. vanje je odločil, da se ne bo nadalje v vzroke -mrli vmešaval. Jaz predlagam evropskim drža-v am za bodoče: Nevmešavanje v nevmešavanje!
(Slov. Gospodar.!
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Fraakopanska ulica 11.
i m H LI o a L H s i
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce, otomanc, spalne divn-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
ZLATO
in srebro kupim po nuvišji ceni B   RANGUS, KRANJ.
Istotam se sprejme dobre zlatarje in vajence.
Sprejmem služkinjo za vsa hišna dela. vajena tudi nekoliko šivanja. Naslov v upravi.
Proda se nekaj voz košnje. Poizve se v upravi.
Krojaškega učenca sprejmem takoj. Naslov v upravi.
upra'vi.
Meblirano sobo   iščem. Naslov
Vedno v zalogi žive ribe in raki.
Hotel „Stara pošta", Kranj
KOLESA
prvovrstnih znamk kakor: Styria. Wesia, Bis-marek, Herkules, Meister, Triumph in še veliko drugih renomiranih znamk, kakor tudi rabljena kolesa damske in moške dobite po zelo nizki ceni pri
LIP AR CERKLJE
VELIKA IZBIRA!
Župni uradi!
Brezobvezno Vam pridem fotografirati prvoobhajance, ter na podlagi predložene sjjke, naročite šele fotografije.
Foto JUG, - Kranj
Za neveste!
Ure, zlatnina, in druga darila pri Ratitjžusuv Kranju se bodo cSoniia!
y.>.
zlatar tn sodni ceü-iec v Kranju
Kletarsko društvo - Ormož
Podružnica Predoslje pri Kranju št. 44.
Na zalogi pristna štajerska vina vseh vrst!
Prodaja samo na debelo!
—--— — ——  — — — — —  — —  — — — — — — — — -—
1a urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.