267. številka. Ljubljana, v torek 21. novembra. XXVI. leto, 1893 SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan ■vefter, izimti nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld,, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meeec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 3() kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravn i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Prejeli Brno sledeči dopis: Slavno uredništvo »Slov. Naroda* 1 Z ozirom na uvodni članek z dne 11. novembra t. I., objavljen v „Slov. Narodu" z nadpisom »Vohune vzgajajo" — želim, da z ozirom na §. 19. tisk. zak. aprejmete nastopni stvarni popravek : Ni re8, da bi bil jaz — interpret volje Iz-veličarjeve — nedoraslo gimnazijsko mladino vpregel v jarem najpodlejaega vohunstva zoper učitelja in učenca; res pa je, da sem jaz nekoliko dijakov podpiral s tem, da sem jim preskrbel zajutrek ali večerjo, z doneski nekoliko pripomogel k stanovanju ali za šolnini) i. t. d. — za kar pa, kakor znano, dijakov ni potreba vabiti —- in to ne le .zlasti odkar je ob priliki katoliškega shoda srečua streha Šent-peterskega župnišča krila in varovala truplo proroka Goriškega" — ampak od onega Časa, ko sem se v župnišči Šentpeterskem naselil. Ni res, da sem imel Čez par mesecev ali ka-daraibodi v vsakem razredu višje gimnazije jednega ali tudi po več zaupnih, od mene podpiranih, mladih prijateljev, res pa je, da razun enega nobenega višjegimnazijca nisem podpiral. Dalje ni res, da sem jaz od koga podpiranih zahteval, naj pazijo, kaj izpregovori v šoli ta ali oni učitelj in kaj pred šolo, doma ali pa celo v nedeljo v gostilni in v veseli družbi ta ali oni součenec; toraj tudi ni res, da bi bili kaki od mene izbrani dijaki vestno izpolnjevali svojo skromno prijateljsko dolžnost, Eržen pa potem vestno zapisaval, kar se mu je zdelo vredno zapisati. Ni res, da so se dijaški moji prijatelji in zaupni možje združili v posebno ligo, pred katere „nadzoratvom" niso bili več varni dijaki niti v šoli niti doma, niti v najožjem dozdevnem prijateljskem krogu — res pa je, da jat kake lige, v kateri bi bil z dijaki, ne poznam. Res je dalje, da so skušali nekateri prizadeti dijaki svojim tovarišem, kateri so se bili brezvernemu dijaškemu postopanju uprli, pridevek „sveta liga* na vrat obesiti. Res je, da mlad človek v občevanji z dozdevnimi iskrenimi prijatelji in sošolci ne položi na LISTEK. I d e j a I i s t. (Novel eta. Spisal F. G. P.) (Daljo.) II. Bilo je dobrih 20 let preje. Mladenič pogumnega pogleda, zardelih lic, črnih las in brk ter male, čokate postave v borni, na pol kmetBki opravi je stal pred gospo Nasičko. .Torej velja!" — mu je dejala ter mu podala desnico, katero je mladenič za bip prijel. — „Pošljite po postreščku takoj svoj kovček semkaj, pa pridite Še sami; — to bo Vaše stanovanje. Jutri pa že lahko začnete s podukom.0 B,Da, gospa milostiva!"" —odgovoril je mladenič, pravnik Etbin Poljak. — „„Klanjam se, — gospa; ponižen sluga, — gospical"" In odšel je brzih, krepkih korakov, da je odmevalo po vsej hiši in se je treslo nadstropje. „Ukoren je So nekoliko, pa zdi se mi, da je bistre glave. Pri nas se bo že privadil varnejšega kretanja I" Tako je govorila gospa Nasička svoji hčeri Minki, ko sta le vračale v stanovanje. zlato tehtnico vsake besede, predno jo izpregovori, res je tudi, da jaz to vem izza laBtnih mladih let še zdaj in toraj je res, da tudi jaz ne polagam na zlato tehtnico vsake besede, katero mlad Človek v občevanji b temi ali onimi spregovori. In zategadelj ni res, da sem imel jaz dosti zabeležiti — neumnosti) ! Pač pa je res, da denem na tehtnico ziste-matičoo žaljenje vere, zaničevanje in vsakeršno grdenje cerkvenih^ poglavarjev, bogokletja — zlasti, ako se večkrat ponavljajo — najgrSa obrekovanja bodisi cerkvenih dostojanstvenikov ali niž:h duhovnov, sploh vsako zločinsko počenjanje. — Ni res, da bi bil kdo mojih tako imenovanih prijateljev ,nezanesljivim" učiteljem o tej ali oni teoriji stavil kako naivno vprašanje. Tudi ni res, da bi bilo šlo tako nekaj semestrov. Dalje ni res, da bi bil jaz pred kratkim vložil pri c. kr. dež. šolskem svetu neko „debelo ovadbo" — res pa je, da sem vložil v drugi polovici oktobra pritožbo. Glede te pritožbe pa ni ras, da obsega bajd vso vsebino vestnih raportov mojih mladih gimnazijskih prijateljev zoper lastne sošolce, bivše in sedanje, reB pa je, da se je to pričelo v meščanskih krogih, kjer gre iskati prvotnega vzroka in vira omenjeni pritožbi. ReB je, da sem dalje vprašal z vednostjo in dovoljenjem Btarišev nekoliko dijakov — ne od mene podpiranih — o povedanih žalostnih dogodkih zato, da sem dobil zanesljivo go tovost. Ni res, da bi bila od moje struni slična ovadba prišla tudi neposredno na naučoo miniBterstvo, res je pa, da sem dosloven prepis svojega spisa poslal ob enem tudi vis. čast. kn. šk. ordinarijatu Ljubltanskemu. — Ni res, da igrajo v .ovadbi plemenitega g. Eržena" posebno veliko ulogo „framazoni", res pa je, da se na dveh krajih omenjata fakta, da se je v dveh višjih gimnazijskih razredih prostomavtarska družba hvalila, oziroma, da so se gimnazijski mladini napačni pojmi o rečeni, pri nas nedovoljeni družbi, vcepavali. Od .rebeljona", s katero besedo se je baje nek dijak od vesele družbe poslovil, ne stoji nič v moji pritožbi ; res pa je, da stoji v moji pritožbi beseda, s katero je neki dijak imenoval Odrešenika z najgršim ..Ljubezniv ztia biti,*" — pristavila je Minka; — „„dobro srce ima in baš to je potrebno učitelju našega razposajenega Bogomira!"" Nasička je bila de prav mladostno krepka udova zdravnika, ki je pred devetimi leti umrl za zlatenico. Ker je bil pokojnik ne samo vesten v svojem poklicu, nego tudi skrben gospodar in oče, zapustil je poleg lepe jednonadstropne hišico tudi nekaj parov stotakov. Ker je bila Nasička pred zakonom spretna učiteljica petja in na klavirji, prinašalo jej je po soprogovi smrti njeno znanje precej dohodkov. DaBi jej ni baš trebalo s tem ukvarjati se, ni mogla biti brez dela. Hčerka Minka, vrlo nadarjeno dekle, je v hi-trici završila ljudske razrede, po očetovi smrti pa še vso pripravnico. Ker pa je menila, da nima poklica za učiteljico, ostala je pri materi ter opravljala sama vse gospodinjstvo, mej tem, ko je mati podučevala in — gospodarila. Bogomir se je rodil Šele po očetovi smrti; bil je trmoglav in len deček ter delal materi in sestri prav velike skrbi. Zaman sta se obe trudile obuditi mu veselje do učenja, zaostajal je bolj in bolj za so-učenci. Po Minkinem nasvetu sta sklenile dobiti mu pri vstopu na gimnazij ostrega domačega učitelja. „MiloBtiva," — dejal je Etbin, ko je stopil b svojo ponudbo pred doktorico, — „mati moja je imenom, ki se daje nezakonskim otrokom — res je, da stoji v moji pritožbi beseda, ki dokazuje, da Bta dva dijaka javno tajila eksistenco Božjo; res je, da v moji pritožbi stojijo besede, s katerimi je dijak zaničeval Presv. Trojico in dalje besede, s katerimi je drug dijak cinično-zaničljivo govoril o bv. Očetu Leonu XIII.; reB je dalje, da stoje* v moji pritožbi besede, b katerimi bo dijaki očitali našemu najvišjemu cerkvenemu dostojanstveniku najgrša nemoralna djanja. Res je toraj, da je vsa stvar žalostna, da žalostnejša biti ne more; toda ni res, da bi bila žaloBtna radi tega, ker sem jo jaz naznanil, ampak res je, da je Žalostna sama na sebi. — Ni res, da bi v .takem nepoklicanem umeša-vanji v interne šolske zadeve", kakoršno se tu mene tiče, ležala neka brezkončna impertinentnost, res pa je, da tukaj ni nobene brezkončne impertinent-nosti, ker je res, da je šola očitna naprava vsega ljudstva. Ni res, da sem Bi v svesti, da je ovadba zlasti proti ^nezanesljivim" profesorjem vseskozi neosnovana, nasprotno je res, da je vseskozi osnovana, kajti res je, da se na Ljubljanski višji gimnaziji uči, da Živali mislijo in aklepajo, s čemur se dokazuje darwinizem, res je, da se b šolBke katedre zanikuje primat Rimske Btolice, da se porogliivo govori o Rimskih papežih, da se hvali dvoboj, opravičuje samomor, toraj je reB, da je moja pritožba proti nekaterim prufesorjem vseskozi osnovana. Ni res, da bi jaz rek „Semper aliquid baeret" kedaj izkoriščal, toraj tudi ni res, da sem jaz ali kdo drugi, ki ga Vi pod mojim inspiratorjem razumevate, vedel njegovo moč ceniti. Po predstoječem pojasnilu dalje ni res, da sem jaz pod krinko verske gorečnosti jel ucepati nedorasli mladini strup najgrše človeške strasti — vohunstva. Ni res, da kaplan Eržen ne postopa na lastno pest, toraj tudi ni res, da je jasno kot beli dan, da je izvrševal le povelje višjega faktorja or-ganizujoč, kakor pravite, četo nedoraslih vohunov i. t. d., res je pa, da sem postopal po lastnem nagibu in prepričanji brez povelja višjega faktorja. učiteljska udova, ki mi razun svoje ljubezni ne more dati ničesar; živiti in oblačiti se moram torej že dokaj let sam ... Će bi mi za trud odbazali malo sobico in obed — —" „„A kje menite zajuterkovati in večerjati?"" „Zajuterkoval že nisem, odkar sem se poslovil od Bvoje matere; odvadil sera se popolnoma," — odgovoril je z lahkim nasmehom Poljak. .Večerjo ki prislužim kje drugejl" „.Ne, ne, — imeli bodete torej kar vse pri nas!"" — odvrnila je NaBička, dobra žena. Etbin je bil sevš zadovoljen in še tisto popoludne se je priselil k Nasičkovim. Kmalu se je čutil undi nalik doma. Gospa je bila prijazna in poBtrežljiva, kadar ni bila ,,v službi", kakor je rekala; — babica Romana je vedno tiho ob oknu sedeča vezla nogovice, pa molila ali pa dremala ; — Bogomir Be je tudi kmalu začel vsled prijazno resnega prigovarjanja Etbinovega potrpež-ljivejše bratiti b knjigami. In Minka? — IMa je prav navadno dekle in niti malo lepa. Obraz preokrogel in skoro vedno bled, usta velika, nosek češko zavihan in širok, oči pod dolzimi zaokroženimi obrvimi pa jasno sive. — A nekaj je imela lepega in to je bil njen staB. Široka preko ramen in bokov, pa ozka čez pas kot osa, imela je majhne roke in noge, pa aUbastrovo, Po predstojećem pojasnilu ni res, da bi bilo moje početje tolovajstvo poštenja proti časti kateregakoli, tudi ni res, da je kaplan Šentpeterski gotov, da bo vsaj 10 prednikov preskočil, kadar bo šlo za posebno mastno službo, ker je res, da se za to>o vajstva v Ljubljanski škofiji ne oddajajo mastne službe. V Ljubljani 20. novembra 1893. _ Val. Eržen. Tako torej g. kaplan Erženi — Mi se zares čudimo njegovi hladnokrvnosti. Saj vender sam molče priznava, da je vse, kar obsega njegova „pritužba", poizvedel od dijakov, to je od tiste a d hoc ustanovljene ovaduške lige, ki je zborovala in sklepala sub auspiciis Ljubljanskih kaplanov pri zaklenjenih durih v posebnem zborovaluem lokalu na stroške g. dr. Mahniča in drugih; ki je kradla sošolcem njihove beležke in katere člani so, kakor je dognala že dosedaj preiskava, nazivljali našega Preširna svinjo itd. Zakaj pa o vsem tem molči g. Valentin Eržen, kateremu je tako močno pri srju duševni blagor našega naraščaja? Kar navaja g. Eržen v obrambo svojega postopanja, to ne velja. Na vaakem zavodu in v VBakem čaau se prigaja, da izpregovori kak izprijen dijak v pijanosti kako bogokletno besedo in mi bi lahko navedli celo kopo takih slučajev izza dijaških let nekaterih najgorečnejših ,Sloveučencevu in s car tudi takih, zaradi kakeršnih bi dandanes bil v Ljubliaui vsak dijak najbrže ekskomuniciran. A mi ne bomo prali umazanega perila, ker se oečemo ponižati na duševni nivo „Slovenca". — Nikdar in nikjer se pa taki žalostni posamezni slučaji niso zlorabljali za podlo denuncijacijo celega zavoda in učiteljskega osobja, kakor so storili to g. Eržen in v sobotnem članku „Slo-venčevem" njegovi somišljeniki. Prosta opozoritev starišev ali pa učitelja bi bila tu dosegla boljši efekt, n go neosnovana pavšalna denuncijacija, katere politična tendencija je prozorna ko steklo iu za katero se je nabiralo gradivo s tem, da se je sistematično korumpiralo dijaštvo ter vzgajalo za vohune in izdajice lastnih sošolcev. Slabša naša gimnazijska mladina gotovo ni, nego kaka druga in vender še nikjer ni čutil kak kaplan žalostnega poklica, da bi na tak način spravil na dan dijaške grehe. Aseveda, kadar gre dokazati potrebo jezuvitske gimnazije, tedaj je v* a ko sredstvo dovoljeno. — Sicer pa še nikakor ni dokazano, da se je vse to res govorilo, kar trdi g. Eržen ; nam vsaj ni znano, da bi bila stroga preiskava to dognala in zategadelj je prav verietno, da so tisti ligaški ovadubi v svoji gorečnosti do mastnih klobas v S-mtpeterski kaplaniji v marsičem nalagali g. Eržena. Toliko o dijakih, gg profesorji se bodo pa menda že sami vedeli braniti natolcevanja Eržena in sodrugov. Sicer pa na dan b tistimi „meščanskimi" krogi in slovenskimi stariši, ki bo vas \>h.ii pooblastili za vaš žaloBtni posel, kajti mi smo dosihdob toli drzni, da zmatramo to vašo trditev za prazen izgovor. — In sedaj smo Rvetlo belo polt. Kot mravlja je tekala mamo od jednega dela do druzega, aedaj v jedilnic , Bedaj v kuhinjo, — sedaj je hitela na trg, a malo potem je zopet sedela tik ognjišča krpajoča fiogomirovo suknjo, katero si je mej pretepom s tovariši raztrgal. Bila je skrbljiva in varčna, in je umela z malimi troški prirediti za vso obitelj zadostno io ukusno kosilo. Etbin, ki je prebil dopoludoe pri pravoslovnih predavanjih, podučeval je navadno popoludne svojega — gojenca. Po poduku pa je pmedel k dok torici in Minki, ki sta imele dela ali z likanjem perila ali pa s prekrajanjem izmodnih kril v modno nošo. In pri tem so prav po domače govorili o dnevnih in drugih vprašanjih; goBpa je kramljala od« kritosrčno o vaem ter pokazala čestokrat, da jej je bilo življenje izborna šola. Minka pa je večjidel poslušala in samo včaaih pristavila kratko opombo. — Na večer je posedla vsa obitelj okoli mize v malem Balonu in tedaj ;e Čital ali Etbin ali pa Minka glasno iz kake novejše leposlovne knjige; večkrat je tudi šla Nasička k glasovirji ter spremljevala hčerko pri petji. Minka ni imela baš močnega glasu, a popevala je z izrednim čutom ter umela globoko umisliti te v besede in melodijo vsake pesmi. Tudi Etbin je pel kot iavežban baritonist Čestokrat z Minko vred razne arije in dvoBpeve iz modernih oper in operet. (D»ije prih.) pri kraji z vami, g. Valentin E ržen, vi blagi prijatelj srednješolske mladine in nepoklicani zastopnik slovenskih starišev. Črne pege si niste sprali s Bvojim „popravkom" in sodbe poštenih ljudij o vašem postopanji izvestno tudi ne omajali. 9HH *^ ah\ ^bmb Mart Uredništvo „Slov. Naroda". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. novembra. JPred otvoritvijo državnega »bora. Po petindvajset dnij trajajočih počitnicah bo snidejo v četrtek državni poslanci, da nadaljujejo tako nenadoma zaustavljeno parlamentarno delovaDie. Na ministerskih sedežih zagledali bodo poleg nekaterih starih četudi vsaj vsem ne dobrih znancev tudi nekaj novih obrazov —- novo WindiBchgraetzovo mtniBterstvo. Verodostojni viri potriajo, da se bo novo ministerstvo predstavilo poslanski zbornici s posebno izjavo, v kateri bo pojasnilo svoj program in smotre svoje politike. Oficijozni list, ki je bil svoj čai zaupno glasilo grofa Taaflea, Dunajska „Mon-tagsrevue", javil je včeraj, da se je ministerstvo že zjedinilo glede te izjave. Glavna točka bode pač naznanilo, da namerava vlada izdelati načrt novega volilnega reda po nasvetih dra. Mengerja, priobčeuih v „Neue Freie Presse". Menger je nusvetoval, naj se vsi tisti, ki sedaj uimaio volilne pravice, združijo v dva volilna razreda in naj se jim dovoli gotovo število mandatov, za katero bi se pomnožilo število poslancev. Če bo vlada res izdelala volilno premembo v tem zmiBlu, ie težko verojeti, da dobi zanjo potrebno dvetretiinsko večino. Nemške zahteve* Nemci na Češkem uiso bili nikdar skromni ter skromnost vedno zmatrali za jako slabo lastnost, zlasti kadar je kaj zahtevati. Kot zrela polit čua 8trHnka formulirajo tudi fledaj z ozirom na novo ministerstvo. Tako žele sedaj, naj vodstvo nemške stranke skliče Bhod, kpterega naj bi se udeležili vsi dež. poslanci, župani, načelniki okrajnih zastopov in kateri naj zahteva sledeče uredbe in premembe: Jezikovne uredbe je razveljaviti in nemščina kot državni jezik razglasiti; razdeliti je Češko v dva dela in za nemški del ustanoviti posebno nadsodišče, poseben oddelek uamestništva iu posebno tiuančao ravnateljstvo; v nemškem ii Iu nima češki jezik nikake veljave in se ne smejo ustanavljati češke šole. — To gotovo ni mnogo, kar zahtevajo vrli Nemci na Češicera in gospoda Plener in Wurmbrand jim bosta to gotovo storila — če bo le mogoče. Malorusi in vlada. Načelnik maloruskega kluba poslanec Roman-čuk govoril je v nedeljo na volilnem shodu v Borki o političuem položaiu iu o stališči maloruskih po-slaucev napram vladi in napram drugim strankam. Dokazoval je, da je maloruskemu klubu nemogoče, jiostopati soglasno s poljskim klubom, ker je slednji pogostoma naHjiroten uialoruskim poslancem. Prav radi tega se morajo MaUtrusi zjediniti na program, ker mora biti niihova politika načelna in scer demokratična. Maloruai se morajo potezati za jedna-kopravnost vseh narodov in se zato družiti z tistimi strankami, ki zttstopajo to isto načelo. Poljaki to niso, ker se poganjajo za predpravice posamičnih narodov in za deželno avtonomijo. Taafieova v luda ostane Malorusom še dolgo v spominu, kajti ta vlada je podpirala razvoj in napredovanje Malorusov ovirajoč sistem. J dino avtonomno organizacijo, ki je bila v rokah Malorusov, občinske zastope, osvojili ho privrženci vlade in to s pomočjo vladnih organov. Tako se proti Malorusom postopa na vseh koncih in če se jim je dalo nekaj koncesij glede šol, ni to v nlkakero razmerji z izgubo v političnem oziru. Novo koalicijsko ministerstvo je sicer sestavljeno iz konservativcev, liberalcev in Poljakov, ali ni jeden up i temi ni prijatelj in privrženec narodne jednako-pravnoBti. Če bo vladni program določil, da je skrbeti za ohranitev sedanjega narodnega in posestnega stauia, tako se morajo temu nasprotujoče stranke združiti na program narodne ravnopravnosti. Ako bi sedanja vlada gl^de volilne reforme naredila kako izjemo za Gališko, tako bode ves malo-ruski narod zoper to protestiral in podpiral ga bo deloma poljski narod sam Zbrani volilci izrekli ao Rotnaočuku zaupanje. Čudno je, da se je vodja Malorusov tako skrbno ognil vsaki besedi, s katero bi bil pojasnil svoje in svojih somišljenikov stališče napram slovanski opoziciji in v tem tiči jedro situ vanje Čim bi se osnovala slovanska opozicija, priAla bi vlada v največje škripce in ne bi mogla tako pod roko germanizovati kakor sedaj. Škofovske konferencije. Odbor avstriiBkih škofov, kateri bb posvetuje o katekizmih, sešel se je včeraj na Duoaji. Predsednik temu odboru je Praški nadškof kardinal grof Schoaborn. Viiaiije države. Rusija in njeni prijatelji. Trozvezni državniki in njihovi novinarski bo-trudniki se ozirajo z neko plahoatjo na tiste države, ki so se doslej vedno kazale kot popolnoma nevtralne, aedaj pa, po rusko-fraocoskih slavnostib, jeli hkrati kazati svoja prava čutila. Tako se je te dni javljalo, da hoče ruska vlada na grškem ozemlji napraviti posebno postajo za sredozemsko svoje brodovje. Gršaa vlada je to vest demontirala, a Peterburški dopisnik angleškega lista „baily Tele grap n? je vzdržuje samo v drugem smislu, v tem namreč, da želi ruska vlada oaprarou na kakem grškem otoku vojai pristan in zato dotični otok od Grške kupiti. Ta otok bo ali Miloš ali Paros. Grška Vlada baje" ni nasprotna temu projektu, če se jej za jednega teh otokov ponudi primerna kupnina. Tisti ruski politik, ti je poročevalcu reče nega lista to zatrdil, izrekel je prepričanje, da bo' neizogibna posledica te kupčije ožja zveza' mej GrAkb, Rusijo in Francijo in rekel: Zdaj, ko smo so konec u o ustanovili v Sredozemskem morju, Kučerflo tam tudi ostati in zato moramo dobiti kak otok v svojo last. Samo ta okolnost, da imamo v Sredozemskem morju svoje brodovje, bo več storila za ločitev Italije od trojne zveze, kakor najtehtnejši argumenti. — Tndi Srbi so se naveličali dosedanje svoje uuanje politike, politike brezzmiselnega laviranja. Znano je, kako napeto je razmerje mej avstrijsko in srbsko vlado. V službi našega ministerstva unanjih del stoječi listi so Že opetovano Srbiji grozili z repre. salijami. Srbi so previduo molčali ali na odgovor niso pozabili, nego samo čakali na primerni trenutek. In taka prilika se je ponudila prav sedaj. Prestolni nagovor, s katerim je kralj otvoril zasedanje skupščine, je povdarjal glede unanje-političnih razmer zlasti jako dobro in vedno zboljšajoče bo odnošaje napram Rusiji in skupščina je na to v adresi odgovorila na precej jasen način izrekši nadejo: „da mej Srbijo in Rusijo Bklenena trgovinska pogodba ne bo »amo povzdignila narodnega gospodarstva, ampak utrdila ve//, katere vežejo Srbijo z mogočno, po jeziku, veri in preteklosti sorodno slovansko ce-sarjevino." Na Dunaji bo ta obrat srbske politike zabeležili s težko prikrito jezo. — To vse je v prvi vrsti posledica rusko-fraucoske zveze. Male države niso doslej vedete, kam bi ee obrnile, a čira so se uverile, da je solidarnost mej Rusijo in Francijo utrjena nad vse dvome, niso več lavirale, nego jasno in precizno dale svoji politiki jedino pravo smer, katero je zlasti s slovanskega Btališča pozdraviti z veseljem. Čim prej se loči Avstrija od trojne zveze, toliko prej nastanejo v nas zdrave uotranjepol tične razmere. Stambulov in Koburžan. Predno se je sešlo narodno sobranje, pobotala sta se Koburžan in Stambulov in sicer posredovanjem Koburžauove matere, Stambulovu skrajno nesimpatične pnocezinje Klementine. Žrtva Stam-bulova je bil neki dvorni dostojanstvenik, ki je moral odriniti iz dežele. A doseženo primirje trajalo je lo malo Časa. Koj v jedni prvih sej jeli so opozicijo-oalci napadati Stambulova, očitajoč mu, da je pri volitvah postopal oasiloo in nezakonito, da krši ustavo in zakoue, da si svoji državne novce ter je nalaga v inozemstvu za boljše čase in več drugih takih rečij. Stambulov je dobil sedaj dokaze za to, da je Koburžan za časa volitev na tajuem agitoval zoper vladne kandidate iu da je tudi opozicija v sobranju začela proti Stambulovu postopati le vsled Koburžanovega upliva. To je Stambulova zopet raz-dražilo in znak, da je konec primirja mej njim in Koburžanom, je pisanje vladne „S v obode", ki dokazuje, da ho vsi ojiozicijonalci sami veleizdajalci. A.ngleška vlada in angleški jtremouarjl. Pred štirimi meseci sklenil i so lastniki angleških premogukopov, znižati premogarjem mezdo in na ta način pomnožiti svoje dohodke. Premoga rji so na to ustavili delo in praznovali do minule nedelje. Obrtoost, trgovina, vse je vsled tega trpelo, največ pa seveda štrajkuioči delavci, ki se vzlic temu niso udali, ampak voh no prenašali vse trpljenje za do-Bego svoje pravice. Angleška vlada je napoaled uvidila, da jh na vsak način narediti konec temu štrajku in lord U iBeberv je povabil lastnike premogokopov in premo-garje na posebno posvetovanje ter izposloval, da so 8e lastniki premogokopov zavezali plačevati stare mezdo in to do meseca februvarja, kadar se snide posebna komisija, ki bo končno določila razmerje mej delodajalci in delavci. Včeraj so pp'mogarji po štiri-mesečuem štrajku zopet začeli delati. Angleški vladi gre primanje, da je storila za rešitev delavskega vprašanja važen korak, kateri utegne imeti tudi v drugih državah dobre posledice. Zadnji čas je, da se lotijo vlade kot eksekutivm organ države posredovanja pri razporih mej delodajalci in delavci, zakaj le na ta način se ie nadejati porazumljenja in nepristranske Bodbe. C • se interesenti sami pobotajo, se vedno jedoi zmatrajo za prikrajšane. V nas menda še nismo tako daleč. Ko je Masarvk v delegaciji priporočal mejnarodno ureditev delavnika, se mu je grof Kalnokv le smejal. Domače stvari. — (Pol resnice — pol I a ž i.) Si nočni .Slovenec" trdi, da je isto njegovo notico o nekem krvavem vinu v Bosni, katero smo mi označili v soboto kot „klerikalne delirije" priobčil tudi Zagrebški „Obzor" v 261. številki. Tu so gg. „Slovenčevci" po svoji navadi zopet le polovico resnice povedali, nu polovico pa so se zlagali. „Obzor" je namreč v resnici priobčil mirno in trezno dotieni faktuin, ter vezal nanj v povsem dostojni obliki svoje refleksije. „Slovenčeve" norčavosti o Kosovera — Slivnici — Glavetičevem, o lO.OOOletni zgodovini srbski in o Tržaški bratiji pa eo povsem o r i g i n a 1 n e in le te budalosti seveda, ne pa krvavi čin tistega Turka-morilca sam, označili smo mi kot „klerikalne delirije". Tega morda niti „Slovenec" ne bo zanikava). — Iz tega pojasnila blagovoli naj torej gospoda v katoliški tiskarni zajeti prepričanje, da je bil tudi si-nočni poskus, na drugega, zvaliti lastne neumnosti ter razdvojiti „versko vodeni Obzor* in nas, jako nesrečen. — (Iz pisarne slovenskega narod-nega gledališča.) Vsled mnogostranske želje stavila se je za četrtek 23. t. m. na repertoir slovenska narodna opera »Teharski plemiči" glasba dr. Ipavčeva, libreto Fantkov. (Kakor smo že naznanili včeraj. Op. Uredn.) — (Predrznost nemških glumačev.) V tekoči sezoni še niBmo omenili nemške gledališke družbe. Računajoč na narodai ponos slovenskega občinstva in na L*-tega umetniški ukus bili smo prepričani, da se letos nemškemu pod|etniku ne bo tako dobro godilo kakor lam, saj je samo vprašanje časa, kdaj bo bodo tukajšnji Nemci morali zadovoljiti s štiri- ali pettedensko stagiouo. Sila slabi obisk nemških predstav pa je raztogotil nemško družbo, da je jela pozabljati na ukaze dostojnosti in grditi ter smešiti naš jezik na odru. To se je zdaj že dvakrat primerilo. Lani so bili čebi na vrsti, letos pa smo mi Slovenci. Di nima uemšk glumač za naju za naš jezik simpatij, to je naravno, /Usti če sluša na glasove svojega praznega želodca. Zato mu tudi njegove predrzaosti ne štejemo v greh, pač pa vprašamo gledališkega referenta pri deželnem odboru, dra. Scbaflerja, če ga Blovensko prebivabttvo za to plačuje, da zanemarja svojo nadzorovalno dolžnost in dopušča take nesramnosti. — (Narodua čitalnica Ljubljanska) priredi svojim društvenikom v soboto dne 25. novembra 1893. leta v društvenih prostorih zabavni večer z vojaško godbo. Godbo oskrbi c. in kr. vojaška godba pešpolka Leopold II. kralj Belgijski, Pristop je dovoljen izključi ji vo le čč. p. n. društvenikom čitaluiškim. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi vse čč. p. u. društve-nike najuljudnejše odbor. — (Miklavževi večer .Ljubljanskega Sokola") bode letos 5. decembra v dvorani starega strelišča, katero je hranilnično ravnateljstvo z ozirom na priljubljenost te društvene veselice prepustilo Sokolovemu odboru za polovico navadne cene. Kakor Čujemo, delajo bo priprave, katere bodo letošnji Miklavžev večer povzdignde nad niveau dosedanjih, ki so se večinoma morali prirejati v pretesnih in tudi v drugem oziru nepripravnih proBto-rib. Kdor hoče svojej deci napraviti ta večer kako veselje, pošlje naj darila za njo s pridodejano svojo vizitnico vsaj dan poprej društvenemu slugi Češarku. Po vrsti dohnjajočih daril budo se potem za dotičue pripogiljalce prihranili prostori, da jih ne bode Miklavž še le iskati moral po dvorani. — (Knjige za slovenske bolnike v ZsgrebŠki bolnici.) O tej zadevi se nam piše iz Ljubljane: Minuli tedeu prosil je nekdo v „Narodu," da bi bo razne knjige pošiljale v boluico usmiljenih bratov v Zagreb za bolne Slovence. Mnogi bi rad poklonil knjig, ki mu brez koristi v kakem kotu leže zaprašene, da ni zamudnega zavijanja, pošiljanja na pošto, poštnine i. t. d. Dot'ćai gospod v Ztgrebu naj bi koga pooblastil, da bi sprejemal in odpošiljal knjige. V imenu dobre stvari blagovoli naj uredništvo tu posredovati. — Nekdo, ki ima dosti knjigi — Uredništvo oziroma uprav-ništvo našega lista rade volje prevzemlje v to svrho darovane knjige in bode skrbelo, da se odpošljejo. Prosimo torej, naj blagovolijo rodoljubi to v poštev jemati. — (Na včerajšnji semen j) prignalo se je 711 konj in volov, 30G krav, 46 telet, skupaj 1063 glav. Kupčija je bila sploh srednja; prodajali so se najbolj debeli voli za klanje. S konji ni bila nič kaj živahna kupčija, ker ni bilo zavoljo slabega vremena nič kaj lepih ali dobrih konj in pa tudi kupca ni bilo za konje. — (Dolenjsko pevsko društvo v Novem Mestu) priredi dno 2. decembra v prostorih „Narodnega doma" Preširnuvo slavnost. Program obsega moške, ženske in mešane zbore, dvo- in samospeve. — Posebna vabila Be razpošljejo v kratkem. — (Nov tamburaški zbor) je ustanovilo „ Dolenjsko pevsko društvo" v Novem Mestu. Tamburaši, katerih je zdaj 8, ae marljivo vadijo in bodo kmalu po novem letu nastopili v posebnem javnem koncertu. — (Bolnica usmiljenih bratov v Novem Mestu) to je v predmestji Kandiji prav dobro napreduje. Poslopje se je prav lepo prenovilo in se je napravil umeteljui vodnjak na dvorišči, ki bode dajal v izobilji izvrstne vode, četudi le kapnice. S daj bode prostora za 25 do 30 bolnikov, l. 1895 pa ae bode zidalo novo večje poslopje, da bode dovolj prostora za dolenjske boluike. — (Zdravstveno stanje.) Legar, ki se je v Idriji ugojezdil in katerega ljudstvu imeuuje le „Idrijsko bulezen", je začel zupet razširjati se in je prebivalstvo razburjeno, ker zda| nad leto dni ta bulezen zahteva veduih žrtev. Pričakovati je, da se na merodajnem mestu stori vse potrebno in da Be energično prične delati na to, da se omeji ta bolezen. — (Na Bledu) bilo je v letošnji sezoni 1825 tujcev, to j« za 500 več nego lansko leto, kar kaže, da vuanji Bvet od leta do leta bolj uva-žujo zareB divne krasote uašega „bisera dežele Kranjske". Manj kot teden dni jih je ostalo 765, nad teden dni pa 1060 oseb. Naj seč tujcev je bilo z Dol. Avstrije namreč 200, iz Nemčije 140, s Štajerskega 112, ostali pa se razdele na raene dežele. S Kranjskega bilo je 168 oseb, ki so dlje čtsa bivale na Bledu. — (Veliki koncert mešanega tam bu-raškega zbora „C e I j s k e g a Sokola* in javna telovadba) bodeta v nedeljo, dne 20 t. m. v vseh prostorih gostilne „pn zelenem travuiku" („zur gitlaen Wie8e",) v Celji. Vzpored : 1. »Naprej*. 2. „Sretan imendan". 3. »Lepa uaSa domovina". 4. Dvojica na bradlji, izvršujeta brata Beučau iti dr. Tominšek. 5. .Venec brvatskih pe^mi". 6. »Ped ha kljama". 7. Podoknica iz opere ^Teharski plemiči". 8. Skupine. 9. „L'ubim te, mazurka". 10 Kolo iz opere »Teharski plemiči". 11 »Vienae hrv. narodnih popievaka". 12 „Poputnica kola". Tamburaške točke izvaja šest dam in devet gospodov. Zdčetek ob polu 8. uri zvečer. Vstop dovoljen brez vabila. — Vstop nina za osebo brez izjeme 50 kr. Na prav mnogo brojno udeležbo vabi najul udneje odbor. — (Ravnopravnost, kje si?) Iz Cerknega na Gorskem pritožuje se neki dopisnik v »Edinosti", da tamošnje tod išče ae vedno uraduje večinoma nemški. To je reB žalostno, — jtravi — da bi Slovenci ne moremo priboriti jednakopravnosti niti tam, kjer bi bila umevna sama ob sebi že v interesu zanesljivega pravosodja samega. Zarnolčati pa se ne sme, da smo krivi mnogo tudi sami, ker naši ljudje niso dovolj energični kader gre zahtevati narodne pravice, pravi dopisnik in poudaria, da se je marsikie drugod obrnilo vender uekol ko na bolje, ker soljudje zhtevoli to, kar jim gre. — (Čuden uzrok smrti.) V Trstu bila je te dni pred sodiščem razprava proti mladi bišini Ani K , ki je bila obtožena zaradi tatvine in obsojena na tri mesece ječe Glavna priča je bila gosjia Malvina HauBner, gostilničanca iz Opatije Razjirava je gospo, ki še uikdar ni bila jired sodiščem, tako razburila, da je omedlela. Odvedli so jo v stauo-vHiiie, kjer jo je pa drugič zadela kap vsled razburjenosti. — (Redka slavnost) V Dutovljah ua Primorskem praznoval ju dne 15. t m. oče prerano umrlega pisatelja in prvobontelja Tržaških Slovencev Lovra Žvaba, g Miha Ž vab b svojo soprogo Ma-rijano, rojeno Vrabec z lato poroko. Ta redka Blavuost se |e vršila prav slovesno. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunan) darovali so 14 t. m.: Vč. g. m i > n h i u n o r Fr. Jančar, papežki Častni komoroik iu župnik nemškega viteškega red«, 5 gld.; g dr. K lem. Seshun, dvorni in si dni odvetnik, 5 gld.; g. Jožef C i perle, c. kr. nad poročnik i. t. d., 5 gld.; g. dr. Matija Murko, učitelj v c. in kr. Terezijanišči i. t. d, 3 gld.; g. Ivan Luzar, revident pri |užai železnici, 3 gld.; g. J. P. 5 gld. — vsi na Dunaj i. Iskrena hvala blagim prijateljem revnih a I o v e n akih v i s o k o š o I c. e v na Dunaj i. —Meseca novembra prosilo je pri imenovanem društvu 31 revmh dijakov podpore. Razdelilo se je 160 reci Btošestdeset goldinarjev! — Blagi domoljubi v domovini! Podpirajte kolikor Vam moč pre-potrebno to društvo! Blagajnik je: VČ. g. dr. Fr. Sedej, c. kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Av-gustineju Dunaj, I. Augustineratr. 7. — (Goreč vlak.) Na nedeljskem večernem vlaku, ki je iz Karlovca vozil v Zagreb, užgal se je vsled trenja voz s petruljem ; slednje ie vse zgorelo, ne da bi eksplodiralo. Djtičoi voz ni posebno po-škodovau, pač pa je popolnoma zgorel bližnji voz za osebe, kateri je bil na Brečo jirazen. Tako goreč vlak privozil je v Zagreb, kjer se je konečno ogenj pogasil. — (Legar v mornarski akademiji na Reki.) V mornarski akademiji na Reki zbolelo je več gojencev za legarjem in bo če štirje bolni. Storilo se je vse, kar je treba, da se prepreči daljnje razŠTJevanje bolezni. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! k - ^ 1 Razne vesti. * (Nasledki požara.) V Dunajskem Novem Mestu zgorela je te dni precej velika hiša stotnika Stobode. Gostači so komaj rešili nekoliko svojega pobišja. Lastnik hiše je bil pri neki veseli zabavi, ko se je čul klic, da gori v ulici, kjer je njegova h ša Ko je prišel do pogorišča in zagledal, da gori megova hiša, prestrašil sh je tako, da ga je zadela kap in se je mrtev zgrudil na pragu. * (Nove II n n s Sachsove pesni.) V No-rimbergu našla Be je v tamošnji mestni knjižnici knjiga, ki jo je vso lastnoročno pisal staro-nemški peButk Hans Sachs. V tej knjigi nahaja se več do-zdaj neznanih njegovih mojsterskih pesnij. * (Visoka starost.) V bolnici v Maiagi na Španskem umrla je nedavno gospa imenom Marija Oleo, ki je bila stara 112 let. * (Zopet električno usmrčenje.) V državni ;etnišuici v C intonu v Ameriki bil je te dni električnim potom usrarČen morilec Foy. Usmrčenje se je to pot vršilo prav gladko in je bil Foy, ko je električni tok, 160 volts močan, uplival nanj 46 sekund, mrtev Zdravniki so po jedrn minuti konstant-ali smrt, ki je nastopila mirno in brez vnuke vidne bolečine. Po izpovedi očevidcev je bila to najlažja smrt mej vsemi dosedanjim' električnimi usmr-čenji Telegrami „Slovenskomu Narodu1" Brežice 21, novembra. Volilna komisija, v kateri je kot vladni komisar sedel grof Schdnfelđ, naredila nečuven „coup" ; ob četrt na jednajst sklenila se je volitev vzlic vsem ugovorom navzočnih volilcev, dočim se prej ni sklen la nikdar pred 12. uro. Skoraj nobeden naših volilcev ni mogel glasovati; veliko pozneje doslih volilcev moralo oditi iz dvorane, ne da bi bili volili. Nasprotniki glasovali vsi. Ogorčenost v Slovencih velika in opravičena. Brno 21. novembra. »Mor, Orlice" prerekajo vest, da bi se bila pogajanja zaradi ustanovitve slovanske opozicije razdrla ter naznanjajo, da odloži posl. Meznik vse referate. Pariz 21. novembra. »Gaulois" javlja, da namerava Italija s privoljenjem Avstrije in Nemčije zmanjšati stalno vojsko. To je uzrok, da se je nemški cesar svoj čas tako odločno potegoval za novi vojaški zakon. Pariz 21. novembra. „Journal des Dč-hats" javlja, da se princ Peter Alcantara nahaja v vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu, da torej ni mogel iz Saint Lazara odpotovati v Brazilijo, kakor so trdili razni listi, da se je zgodilo. Pariz 21. novembra. Vihar v kanalu La Manclie traja še vedno. Mnogo ladij se je potopilo, okolu 300 osob ponesrečilo. Rim 21. novembra. Tukajšnji listi javljajo, da je papeževo zdravje tako slabo, da so vatikanski krogi v neprestanem strahu za Sv. Očeta. Rim 21. novembra. Vsled ministerske naredbe so vsi tukajšnji poštni in brzojavni uradniki začeli štrajk. Berolin 21. novembra. Jutranji listi javljajo iz Varšave, da je včeraj in predvčerajšnjim policija prijela in v trdnjavi zaprla blizu 80 osob, ker so na sumu, da so zapletene v nihilistično zaroto. Obdolženci pripadajo večinoma literarnim in dijaškim krogom. Prebivalstvo je jako razburjeuo. Listnica uredništva. Goap. Št. J. v T.: Oprostite, » polemiku s „Slovcn-čevim* „lietkurjetn" bi bila res odveč. 1'revee Časti! Urez zamere torej! — (tosp. Rodoljub Ugani k do: Dopo-slano 0 priliki. — Prosimo pa pri tej priložnosti, da hhid v prihodnjič dopošljetc tudi dotično At r v 11 ko „ VVeltblatta", k h dar boste zopet iz tega lista prepisali kako „izvirno" povest. Citira pacta! Da ttte nam zdravi! „LJUBLJANSKI ZVON" sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v lij ubijani: 18. novembra: Marija Krjavc, delavčeva hči, 17 mesecev, Tržaška cesta it. 2 »». —Antonija Schuptutz, posest-iiioH, 69 let, Gospodske ulice H. 9. 19. novembra: Franc Tičar, delavčev sin, "21 let, Cesta na loko št. 11. 20. novembra: Jakob Sedej, železniški sprevodnik, 44Vt let, Vegove ulice it. 10. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ,Ve". i Nebo trovt Mo-krina v mm. > e a o .-i 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 721 d mm. 'i 91 :> mm. 728*0 mm. 4U° C 6 4» C 4-6« C brezv. dež. si. szh. obl. si. szh. dež. 1 3-40 ■■ dežja. Srednja temperatura 5*8', za 22° nad normalom. H)"a.zia-jslz3, "borza, dne* 21 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta -t1 , . . . Ogerska zlata renta 4°/4 . . . . Ogerska kronska renta 4% • • • Avst.ro-ogerske bančne delnico . . Kreditne delnice....... London vista. . . ,..... Nemški drž. bankovci za 100 mark M mark.......... *J0 frankov . . ,..... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 97 gld. 30 kr 9b" K 95 , 118 f* 30 „ 96 n 10 , llt> 71 w „ 93 1» 80 „ 995 n 1 n 342 _ n 125 n 40 „ bi 62 V, . 12 n 88 , n 97'/, , 43 9 40 n a 97 . Dre* 20. novembra t. I, 4ft/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 18H4 j>o [00 tfld.. Dnnava reg. srečke 5°',, pn 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 41 ,u/„ zlati zast. Usti Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečko........ Rndoltove srečke po 10 gld. ..... Akci;e anglo-avstr. bauke po 20O gld.. Tramway-drci$t. velj. 170 gld. a. v. . . , Papirnati rubelj......... 144 gld. — 198 % 50 198 n 50 124 n — i 50 24 ■ 25 88 ■ 50 150 * 75 866 n — 1 32 kr. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Tužnega Brca javljamo vsem sorodnikom in znancem presunljivo vest, da jo Rogu Vsemogočnemu dojmio poklicati v večnost našo preljubo mater, oziroma staro mater, sestro, tašio In soprogo, gospo Ivano Sušnik roj. Wilfan ki je danes ob 8. uri zvečer, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobe, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Trunio drago rajnce se bodo, v ponedeljek dno 20. listopada iz hiše žalosti v Skotji Loki na tamo jtokopališče preneslo. Sveto mašo zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Prosi se tihega sožaljal (1170) V Škofji Loki, dno 18. listopada 1893. Valentin Suinlk, soprog. — Josip Wllfan, ces. kr. uadinžeuer, brat. — Lovro, Evgon, Viktor, Rlhard, Anton, sinovi. — Ivanka Kač 16 roj. Suinlk, Mlnka Žužek roj Suinlk, Amalija Suinlk, hčere. — Ivan Kači6, c. kr. notar, Karol Žuiek, zeta. — Katlnka Sušnik roj Klobov«, sinaha. — Bogomil, Ivan, Jelioa, Vera Kačlč, Bogdan Žužek, vnuki in vnukinj e. A.tip. J"i«»*loj daje v lastnem in v imenu svojih olrok Frniui, 11■ >/i < In t-n in >1 si-i*iJo in vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta, sina, brata in svaka, gospoda Jakoba Sedeja kondukterja c. kr. priv. južne že eznice ki je danes dopoludne ob ' , 1". uri, po kratkem trpljenju, v 45. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajnika se bode v sredo dne 22. novembra ob 4. uri popoludoe v inrtvainici pri sv. Krištofu svečaDo blagoslovilo in potem na pokopališči položilo v laatui rakvi k večnemu počitku. Svete zadušne maše brale se bodo v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. (1169) V Ljubljani, dne 20. novembra 1893. (Posebni mrtvaški listi se ne izdado.) C^tr. glavno ravnateljstvo avstr. dri. železnic. Izvod iz voznega reda ■ve>l?sl-vnegrex. od 1. olctotirst 1893. Nant"i>Ti.> omenjeni prihajalni in oilhajalni cait označeni io v »rrilnji-.'iT.ifi«/,cni rasti. SrednjeeTropilti čai je krajnemu daiu t Ljubljani ia 3 minuti naprej. Odhod ls LJubljano (ju?., kol.). Ob IX. uri r. min. ]■» noH oaebni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenifoste, Ljubno, Dunaj, ćoa Selathal ▼ Auiaoe, Iaohl, i; niini.li.il, s-'1 m.l; r i>l. Liend-Oaitein, Zeli na juieru, Steyr, Lino, Bu-dejorice, Flienj, Marijino vare, Kifer, Francove vare, Karlove vare, Prago, Itraadane, Itunaj via Amttcttau. Ob 7. uri OO min. zjutra.1 oiebni vlak v Trbli, FonUhal, Beljak, Celovec, Krumenffcate, Ljubno, Dunaj, čea Selsthal v Solnograd, Dunaj vla Amitetten. Ob 11. tiri M> tnin. ilo/>ahutn*> oiebni vlak v Trbii, Pontabel, neljak, Celovec, Kranzfiiafeite, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popohuln« osobni vlak v Trhli, Beljak, Celovec, Stilno« rml, Lomil hintini, Znll na jnzorii, InnmoHt, ItroKiiic, Curlh, (lenavu, Paria, Lino, Iiohl, Bmlejevice, llannj, Marijine vare, Ktfnr, Krancove vare, Karlova vare, Prago, Draidano, Dunaj via Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob O, uri SS min. sfutraf oiebni vlak a Dunaja via Amitetten, Draa-dan, Prage, Prancovih varov, Karlovili vurnv, Egra, Marijinih v it... , l']/iii i, Hudejovic, Solnograda, Linoa, Htevra, Iichla, Gmundeue, /..-ll,-, na jeaeru, Lend-Gaitelna, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Franaemfeite, Trbii«. Ob 11. uri 27 min. dojtoludn« oiebni vlak a Dunaja via Amitetten, Draidan, Prage, Francovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, 1'lanja, Budejovic, Holnograda, Iichla, Gmundena, Linca, Hteyr», Pariia, Oeueve, <'uriti ., Dregnice, Zella na jeaeru, Lend-Uaiteiua, Ino. moita, Idubnega, Celovca, Pontahht, '1'rbiia. Ob 4. uri .">.'< min. jtopolud>«■ uiobui vlak z Dunaja, Iijubnoga, Beljaka, Celovca, Frauzonafeite, Pontul>la, Trbiia. Ob '.i uri '.T min. mvečrr oiebni vlak z Dunaja, Ijubnoga, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). i>t. O. uri tnin. t)titr>0 v Kočevja. ,. Hi. ,, OO „ ,.,..■/,i,r,,, , „ 8. lO ,, iwf(t „ n Prihod v LJubljano (juž. kol.). '"• S. uri tO min. q)ulraj ia Koiovja. ,. 1. „ O t .. ;.(./... lm I m' ., ., „ 8. ,, AG svrčrr „ „ Odhod ls LJubljane (drž. kol.;. Ob 7. uri 1M min. zjutraj v Kamnik, ti n 03 n )'"!" '"'n .. „ ti. n BO . rr.rr „ _ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob «. uri KI tnin. *JutraJ i> Kamnika. (J2_253) * n tJS „ 'I") ."In, tur „ ,, Spreten. zastopnik za Kranjsko se išče za žganjarijo, ki je na dobrem glasu. Ponudbe naj se pošiljajo pod „liiii»" upravništvn ,SIov. Naroda". (11G3— 8) Učenca krepketra, z dobrimi spričevali. vspre|ine tnko| v ip«. eerlisko proili.ji* Inieo .JlOlt- 1 < 1 :1 I X. v Ljub-Ijttul, K rta v j u tlollun. (1 h štajersko slivovico, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje prodafa (1163—8) žganj arij a Rajmunda Wieser-ja V IloeJitli pri MarilK.ru, Sllrslio. j.lJ.lJ.l«... « - . • '• «•% • • • . .... aX«» «X* «.'• «Xa «X» •'•> aX« «Xe •<« tu als 1* T T T T t* f T T T T T t t T 'i' T T T T T T O- SlNUUIll.i; k. It I- ti ti t/. alekttndor K«tbU lekarnti V. Payr prirejene v lekarni ,k angolju varuhu" jfLZ)T" v LUroi.irr.xii (jflorava) Htaroizkušeno in poznatu zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in RH, krcjti, co jo prebava motena. Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. ■ Cena steklenici 40 kr., veiiki steklenic 70 kr.H Navedeni ho tudi si-Htavni