CENA 60 SLI SLOVENIJA, SREDA, 22. APRIL 1992 ŠT. 16-17, LETO XXVI PROSTITUCIJA CERKVENI KMETJE IN ČRNI V SLOVENSKEM NOVI JAZRINŠEK JE BIZNISU FEVDALIZEM PROTI BARIKADE PROTI ZA EN VOZEL EN MEŠIČ; NISEM HRVAŠKI DOLAR ŠVERCAL MAMIL VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27 1 1 ^ KDO OVIRA VOLITVE V SLOVENIJI? KMEČKO - CERKVENI NARODNI POLITIKANTI Če smo mislili, da bo s formalno razpustitvijo Demosa umrl tudi njegov reakcionarni duh, smo živeli v slepi veri. Tri glavne stranke nekdanje, v začetku napredne koalicije, nasprotujejo izvedbi predvidenih oktobrskih volitev. Uradni vzrok za zavračanje volitev Slovenske ljudske stranke, Slovenskih krščanskih demokratov in Narodno demokratske stranke je nestrinjanje z načinom volitev v državni zbor, ki naj bi bil, po medstrankarskem kompromisu, z večinskim popravljen proporcionalni sistem. Za njih je premalo tudi to, da bo takšen volilni sistem omogočal vpliv na to, kdo bo sedel v skupščinskih klopeh, poleg volivcev tudi strankam. Čemu služi zavlačevanje izvedbe takšnih ali drugačnih volitev, ki se med drugim praktično Izraža v zahtevi Narodno demokratske stranke za izvedbo obveznega referenduma o zakonu o volitvah v državni zbor, kar so seveda podpisali tudi poslanci SLS, SKD in neodvisni? Poslanci treh strank (ali vsaj večina njih), ki trenutno klatijo neumnosti v skupščini, so vsaj toliko brihtni, da dobro vedo, da jim je to prvič in zadnjič. Njihova amaterska politična pot bo z izvedbo prvih zares pluralnih volitev, če jih razumemo kot pluralizem mišljenj, končana. Lanske volitve so odprle skupščinska vrata takšnim in drugačnim tičem, ki jim je politika španska vas, samo zato, ker so volilci volil predvsem vse, kar je bilo nerdeče, brez posebne pozornosti na kvaliteti. Ti politikanti si torej prizadevajo čimdlje ohraniti položaje in bonitete, izvirajočih iz njih in iščejo predvsem osebne koristi. Največji politiki-amaterji so poslanci in funkcionarji, ki nosijo barve Slovenske ljudske stranke. So pa bili toliko zviti, da so spremenili ime stranke, ki je prvotno nosila ime »Kmečka«. Da so zares »kmečke« pameti, se vidi tudi po tem, da se sramujejo svojega imena, saj je že precej časa vsem treznomislečlm jasno, da v Sloveniji živijo najboljše ravno kmetje, ki so vedno tarnali, da jih je socializem izkoriščal, dejansko pa so si v njegovem krilu po lahki poti ustvarili udobna gnezda, podobna meščanskim (v slabem pomenu besede seveda). Na prihodnjih volitvah se bo njih število vsekakor skrčilo, pa če poleg pravih kmetov za njih glasuje tudi kakšen polpismeni delavec (v dobrem pomenu besede seveda). Lanske protikomunistične volitve so pripeljale do »ruralizaclje politike«, kar je izjema od pravila tudi v mednarodni skupnosti. (O tem tudi v Intervjuju z Janezom Sodržnikom). Večji maherji od kmetov so vsekakor Slovenski krščanski demokrati, od katerih ima večina poslancev kvalitetnejšo izobrazbo. Med njimi so mnogi prebrisani bivši komunisti, ki so ob narodovi evforiji pravi čas zamenjali rdečo obleko s črno, vedoč, da bodo z lahkoto pobrali volivske glasove. Ob pomanjkanju protirdečega naboja ob naslednjih volitvah, in njihovega nedela v narodovo korist za časa mandata, se jim kar slabo piše. Kljub temu lahko pričakujejo precej glasov, saj slovenska cerkev z velikim prizadevanjem, poleg dušnega, opravlja tudi politično delo. SDZ - Narodne demokratske stranke poslanci pa praktično niti ne obstajajo, saj so bili izvoljeni v popolnoma drugačnem konceptu. Njihov vpliv bo vsekakor še bolj padel, saj igranje na patriotska čustva dobro zveni le v primeru vojne, pri nas pa je na srečo še mir. Kmalu pa bo prišlo v Sloveniji do socialnih nemirov, ki bodo slovenske politike našli nepripravljene. In kaj bo potem? Franci Furland KOROŠKI POSLANCI: 0 GOZDNIH CESTAH Prek vseh osmih koroških poslancev bodo v republiški skupščini poskusili doseči ponovno razpravo o problematiki gozdnih cest. Tako so sklenili na svetu koroški občin župani in podpredsedniki vseh štirih koroških občin. Na Koroškem je preko tisoč kilometrov gozdnih cest, ki pa so pravzaprav javne ceste, saj se po njih ljudje vozijo v službe, po njih prevažajo kmetijske izdelke in so vez med kraji. Doslej so ceste vzdrževale temeljne ogranizacije kooperantov (TOK), odkar pa so jih razpustili, ni nihče prevzel vzdrževanja gozdnih cest. Sedanja republiška sredstva ne zadoščajo, saj namenjajo za 350 kilometrov gozdnih cest v občini Slovenj Gradec le tri milijone tolarjev letno, vzdrževanje pa stane 15 milijonov sit. Kot začasno rešitev Korošci predlagajo, naj bi del prometnega davka za les namenil za gozdne ceste. STRANKARSKI MINISTRSKI STOLČKI V BOJU Z JANEZOM DRNOVŠKOM VRŽENI V LEVJI BRLOG Ali bo v sredo izvoljen Janez Drnovšek ali bo Lojze Peterle ostal mandatar, je bilo zvečine odločeno že najmanj dan poprej. Pri vsej tej igri strank z mandatarji nista pomembna ne Drnovšek, ne Peterle, pomembni so le stolčki, ki so jih stranke uspele iztržiti. V razgovorih z Drnovškom je bil pomembnejši položaj, ki ga bodo stranke pridobile ali obdržale kot program novega mandatarja. Volja voliicev poslancev je le igra za lačne množice pred televizijskimi ekrani. V središču dogajanja Bilo je v petek, okoli poldneva. V poslanskem klubu Liberalno' demokratske stranke so sedeli mrki, tjhi poslanci LDS. Vsak je bral svoje Delo, kot da imajo ob tem času na programu obvezno branje brez pogovorov. Sedeli so v tajništvu kluba. Tone Anderlič je bil na stolu za stranke pred mizo tajnice, Mile Šetinc je bral svoje Delo ob klubski mizici za goste, drugi so se posedli kar na mize ali naslonili na stene. Vika Potočnik je v sosednjem prostoru v samoti prebirala neko pismo. Le nekateri člani in delavci kluba so tekali iz pisarne v pisarno in prenašali papirje ter pospravljali. Zdaj je v tesen prostor vljudno vdrla skupina televizijcev z reflektorji, kamerami in simpatično novinarko. Prestopili so vse ovire na tleh in ob stenah, so oproščali in odšli v levo pisarno. Vika Potočnik se je morala umakniti, ker bodo snemali intervju z Janezom Drnovškom. Poslanci pa nič, mrko so strmeli v svoj časopis in se niso zmenili ne za televizijce, ne za svoje poslanske kolege. Pričakovali so Janeza Drnovška, ki se naj bi vsak čas vrnil iz vročih strankarskih pogajanj. Prišel je takšen, kot ga poznamo, rahlo sključen, redkobeseden. Najprej so bili na vrsti televizijci, nato pa zaprta seja LDS poslancev in sveta stranke. Katero ministrstvo je moral obljubiti kateri stranki, so izvedeli le najožji sodelavci. Mladostna zagnanost in izkušenost Takrat, ko se je Drnovšek odločil, da vstopi v Liberalno demokratsko stranko, je to morda za nekatere predstavljalo presenečenje. Za tiste pa, ki ga dobro poznajo, je to bila edina logična poteza, ki jo lahko naredi. In kot vemo, pri Drnovšku je logika pred koristoljubjem. S prevze- STANFORDSKI STROKOVNJAKI SVETUJEJO UGODNA BANČNA POSOJILA V mariborski skupščini so stanfordski strokovnjaki predstavili svoje ugotovitve o tem, kje in zakaj v slovenskem malem gospodarstvu škriplje. Predstavljana stališča so med slovenskimi obrtniki in podjetniki naletela na ostre reakcije. Naši obrtniki in podjetniki so mareč zatrdili, da vse to vedo že nekaj let, opozarjajo vlado in števine druge inštitucije, a doslej se ni premaknilo še prav nič. »Naš največji problem je kapital. Marsikdo ima dobre ideje, a brez denarja ni nič. Zanima nas, kje je mogoče dobiti denar za prestrukturiranje naših proizvodnih programov,- je vprašal eden od mariborskih direktorjev. Prizadeti so spraševali tudi, kaj bo storila vlada z zakonodajo, kako bo spodbudila razvoj drobnega gospodarstva, za katerega sedaj odmerja več kot pičle denarce. Stanfordski izvedenci so odvrnili, da je financiranje drobnega gospodarstva v sistemu, ki normalno funkcionira, najmanjši problem. Vlada ne bi smela dajati denarja ali razmišljati v tej smeri. Njena dolžnost je, da vzpostavi sistem, kjer bo kapital pod razumnimi pogoji na voljo v bankah. Dejali so še, da bodo mariborski razgovor upoštevali pri izdelavi projekta, vlado opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali konkretne rešitve. Tako bo in nič drugače! mom krmila LDS je združil in uskladil mladostniško zagnanost nekdanjih mladincev z izkušenostjo uspešnega mednarodnega politika in strokovnjaka. Nekateri so ob tej njegovi potezi napovedovali, da bo njegova priljubljenost med ljudmi splahnela, vendar se je izkazalo, da sta pridobila tako Drnovšek kot Liberalno demokratska stranka. Vendar, kot je videti v predmandatarskem boju, mu njegova priljubljenost in podpora med ljudmi ne pomagata. V dogovoru s strankami, kjer v prvi vrsti ponuja svoj ekonomski model vodenja slovenske politike, strankam več pomeni, kaj bo kateri ponudil njim, kot kaj nudi slovenskemu ljudstvu. Tesni razgovori Največjo verbalno diplomatsko modrost je moral Janez Drnovšek uporabiti na četrtkovem večernem razgovoru z Janezom Janšo. Ta sicer ni predsednik Socialdemokratske stranke, vendar, kot je videti, je močan atribut v rokah te stranke ali še močnejši solist. Janez Janša, ki je nekoč izšel iz »gnezda« mladincev in bil najglasnejši mirovni pobudnik, skupaj z nekaterimi današnjimi liberalnii demokrati, jim ob njihovi pobudi mandatarja postavlja naj-konkretnejše pogoje. V četrtek zvečer je Janševa prepri-čevalnost zmagala nad Drnovškovo izkušenostjo. Čeprav pogovori potekajo vse dni do poznih torkovih popoldanskih ur, so do petka popoldne uspeli načelna soglasja doseči skupaj z vsemi strankami, razen s Peterletovo krščansko stranko iz Pirnatovo demokratsko stranko. V torek zvečer se je v poslanskem klubu ponovno sestal ožji svet Liberalno demokratske stranke. Janez Drnovšek je poročal, katere stolčke je že razdelil. V kolikor nas v sredo zjutraj po radiu preseneti sporočilo, da Drnovšek odstopa od svoje kandidature, lahko vemo, da je bilo stolčkov premalo. Sicer pa, kot uradno pravijo postarani mladinci - gremo do konca! Jana Štrlekar gmE| Ljubečna Celje ISSS tel./063/ 33-421 ♦ NOVfi90BA V<1 Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. V NAŠI PRODAJALNI VAM NUDIMO: - MATERIAL ZA GRADNJO HIŠE - STREŠNO KRITINO - KOPALNIŠKO OPREMO - KLINKER PLOŠČICE - PARKET PO NIZKIH CENAH IN Z UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI! STOPITE NA TRDNA TLA n,n NOVf* DOBA ■ ll; • VISOKA PROSTITUCIJA V SLOVENSKEM BIZNISU DEKLETA NA POZIV Ste uspešen poslovnež in si želite malce razvedrila po napornem sestanku? Želite razgledano, Izobraženo, sprostitveno prijateljico za razvedrilo vašega poslovnega partnerja? Potrebujete diskretnost? Ali ste morda poslovna ženska, ki si želi mladega poskočnega žrebca? Vse to in še več je moč dobiti s telefonskim klicem in radodarno denarnico. Tajnice se modernizirajo Malo eminentnejši poslovnež ima urejeno tako, da tajnica ob rezervaciji mize v gostinskem lokalu za poslovno večerjo naroči tudi damo, ki bo poslovnežem delala družbo. Telefonsko naročilo dame je zelo konkretno: splošna razgledanost, vsaj delno znanje tujega jezika, starost naj bo nekaj nižja od poslovneža, predvsem pa je pomembno, da je dama. Nekaj najbolj zanimivih časopisnih ponudb vroče vsebine: Sem tetka Klara s samo 45 DEM na uro, ustrežem vsem vašim željam. Ponudbe pod... Mamica, 30, potrebujem nekoga, ki bi mi kupil nove zobe in še kaj. Fotografija in telefon. Ponudbe pod... Dekleta in dame pozor! Mlad fant, vzdržljiv, obdarjen in nenasiten v seksu, se želi ljubiti z vami. Ponudbe pod... Dekletom, ženam, damam, nudim svoje intimne usluge za majhen honorar. Če z mojimi uslugami ne boste zadovoljne, denar vrnem. Leta nepomembna. Ponudbe pod... V maju iščem dva mladeniča za presenečenje moji simpatični ženi (32) , zaželena fotografija in telefon. Ponudbe pod 3+1... 26-letni fant, urejen in obdarjen, (19 cm), želi spoznati simpatično... Trije palčki iščejo Sneguljčico za občasna srečanja. Vsi za enega, eden za vse. Ponudbe pod... Vam petelinček prezgodaj zakikirika? Želite biti vzdržljiv ljubimec? Lahko vam pomagamo. Ponudbe pod Maraton. Hodite na erotično masažo za 100 DEM? Najbrž ne veste, da je to uslugo možno dobiti že za 1500 SLT? Pri prvem obisku dobite še 20% popusta. Ponudbe pod Zlate roke... Telefonska številka, na katero kliče mnogo tajnic ali včasih bolj sramežljivih direktorjev, je velikokrat ista, neglede ali kliče poslovnež iz Maribora, Ljubljane ali Celja. Nekateri izbirajo vedno nove dame, drugi se odločajo za znane, že preverjene prijateljice radostne noči po poslovni večerji. Poslovneži, ki si kaj obetajo od večerje, točno vedo, katera skupina sodelavcev pričakuje takšne usluge. Za rezervacije deklet se pogosto dogovorijo, še preden tuj poslovnež prestopi našo mejo. Včasih so teh uslug bili najbolj veseli poslovni partnerji iz nekdanje Sovjetske zveze. Vsem znana številka Nekatere agencije in podobne organizacije delujejo že skoraj javno. Redno je najti njihove oglase s telefonskimi številkami v množičnih občilih. , Ena izmed najširše oglaševalnih organizacij je Agencija ... iz Maribora. Deluje tudi v Celju in Ljubljani. Imena in njene telefonske številke, na žalost ali veselje nekaterih, ne bomo objavili. K sodelovanju pa vabi tako: »Gospodje in podjetniki! Potrebujete starejše ali mlajše dame za prijetno diskretno druženje v Ljubljani, Mariboru ali okolici? Delovni čas: vsak dan, razen nedelje, od 9. do 20. ure. Telefon ... Hotelirji in gostinci! Želite svojim gostom omogočiti čim boljše počutje v vaših objektih ob prijetni intimni družbi mlajših ter starejših dam? Pokličite nas na telefon ... In poklicali smo tudi mi. Po dalj časa zasedeni številki se je oglasil prijeten moški glas, v ozadju je bilo slišati vreščanje papige. Ni bil ne presenečen ne zadovoljen, ker ponovno kličejo novinarji. Kljub temu, da je bil vsak drug njegov stavek: »Ne dajemo izjav za javnost,« je vsakič dodal še kaj zanimivega. »Delujemo na pol poti med legalnostjo in ilegalnostjo. Glede na zakonodajo ne moremo registrirati dejavnosti, ki jo opravljamo. Vse je neurejeno, pravni status in podjetje. Ker nismo registrirani, ne plačujemo davkov. Gospodje v tožilstvu nas verjetno poznajo. Država teh stvari ni uredila. Delati smo pričeli pred dvemi leti. Ukvarjamo se s prostitucijo. Imamo atraktivna dekleta. V Celju ni poslovnega sestanka brez naših punc. Dekleta zaslužijo petnajst povprečnih plač mesečno. Čeprav je veliko deklet danes v finančnih stiskah, med prijavljenimi delamo selekcijo. Ne sprejemamo takšnih, ki ne vedo, kaj hočejo. Dekleta se strankam predstavljajo pod drugimi imeni. Novinarji na vsak način hočejo konkretne informacije. Včasih naročijo dekle, da bi kaj izvedeli in potem pač napišejo tisto, kar so izvedeli, ne povedo pa, da so tudi oni razgovor zaključili v postelji, takšni packi so,« je povedal. Na vprašanje, ali je možno dobiti tudi moško družbo ob večerjah poslovnih žensk, je odvrnil: »Pri nas so dame enakovredne moškim.« Poprosil je še, naj prekinemo zvezo, saj jim s tem onemogočamo poslovanje. Telefon je skoraj stalno zaseden. Intimni masažni saloni Nekoliko bolj skrito delujejo sprostitveni in erotični masažni saloni. Ob telefonskem klicu na oglašeno številko, ko zvedo, zakaj kličemo, zatrjujejo, da so zgolj običajni saloni. Eden izmed takšnih je salon, ki pod isto telefonsko številko oglašuje: »Očarljiva dekleta z neizčrpno domišljijo vas vabijo na erotično masažo. Telefon ... Mogoče tudi vi sanjate o nežnosti, dotiku toplih dlani telesa, o iskrenem pogovoru in si želite, da bi se vsaj za trenutek ustavil čas. Telefon (isti kot prejšnji)... »Ni lepše je mladenke, kot vaše je krvi dekle,« pravi Prešeren, pridite, pred vami so trenutki, ki jih ne boste nikoli pozabili. Telefon (isti kot prvi"' in drugi)... Na drugem oglasnem mestu ta skrivnostna masažna agencija pod isto telefonsko številko išče: »Dekle, mogoče je v tebi dovolj topline in ljubezni, da bi lahko nekaj tega dajala tudi drugim ljudem? Ali si že CENIK deklet, pri poslovnih srečanjih ene izmed organizacij, ki se ukvarja s posredovanjem: I. skupina Manekenke in fotomodeli iz naslovnih strani naših revij 300 DEM II. skupina Študentke po izbiri glede na velikost, izgled... 200 DEM III. skupina Črnke, mulatke in ostala dekleta 100 DEM Za prvo in drugo skupino deklet je izdelan katalog, kjer si stranke lahko izberejo partnerico. Ogled kataloga stane 50 DEM. kdaj slišala za erotično ma- rili najbolj konkretno, dekle-sažo? Masažo - erotiko, ta morajo sama poskrbeti za brez spolnega stika? Opogu- svoje zdravje, mi se in pokliči na telefon« Na Republiškem Ministr-(isti kot v prejšnjih pri- stvu za zdravstvo in socialno merih...) varstvo smo zvedeli, da novi Nek drug salon obljublja: Zakon o zdravstvenih dejav- nosti v svojem 23. členu le na »Gospodje in gospe! Mia- splošno opredeljuje sistema-de maserke in maserji vas iz tične in druge preventivne sive vsakdanjosti popeljejo preglede. Ne vedo še, kako v svet duševne in telesne bi naj izvedbeni akti to po-sprostitve ob glasbi, svečah drobneje urejali. in kadilu.« Telefon... Ob telefonskem klicu Na Ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da prostituci- številke javnosti sporoča jo in zvodništvo urejuje Ka-mlad glas »telefonistke«, da zenski zakonik, izvajajo zgolj klasično masažo in to za oba spola. Nek gospod Marjan iz - v 10. členu Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list RS 16/74), ki Ljubljane oglaša, da ima za v 5. točki pravi, da se za pre-premožne gospode na voljo kršek kaznuje, kdor se vdaja simpatična dekleta različnih prostituciji, pri tem sodelu-starosti, ki nudijo erotično je, jo dovoljuje ali podpira’, masažo in še kaj več. Infor- v 6. točki pa 'kdor organizira, macije po telefonu... To je samo nekaj neskritih ponudb množično organizirane prodaje seksualnih uslug. Še več morda bolj previdnih ponudnikov se skriva za raznimi šiframi v rubrikah časopisov. Ponudba je pestra, zaenkrat le manjka še množično pripravlja ali podpira dejanja spolne nemorale ali kdor dovoli, da se v njegovih prostorih opravljajo taka dejanja; kdor sodeluje pri takih dejanjih.’ - v 105. členu Kazenskega zakona RS (Uradni list RS 12/ 77) — 'Zvodništvo', ki pravi: '(1) Kdor zvodi mladoletno organizirane moške prostitu- .osebo, se kaznuje z zaporom cije. Zato pa so toliko bolj od treh mesecev do petih let. konkretni posamezniki, ponujajo svoje usluge. Kaj pa aids? Na to neprijetno vprašanje so ponudniki deklet odgovo- (2) Kdor za plačilo zvodi ali omogoča spolno občevanje ali druga spolna dejanja, se kaznuje z zaporom do treh let.' Jana Štrlekar BREZ DLAKE NA JEZIKU ttUMMMI liBM imMMf »9MH?0 MziN EKSKLUZIVNO: POGOVOR Z JANEZOM SODRŽNIKOM, OBRAMBNIM MINISTROM MESTA LJUBLJANE V ODSTOPU KMETJE IN ČRNI Po zavrnitvi predloga Janeza Sodržnika, sekretarja za obrambo mesta Ljubljana in člana mestne vlade, v katerem je zahteval naj ljubljanska vlada sama sproži glasovanje o njeni zaupnici, je le ta 14. aprjla odstopil z obeh položajev. Večina članov mestne vlade je bila proti temu, da bi zaradi popolnega zastoja v delu mestne skupščine, zahtevala od poslancev izrekanje o stopnji zaupanja, ki ga pri njih (ne) uživa. Sodržnik je poudaril, da bo do formalne zamenjave funkcijo opravljal korektno, kar je počel že do sedaj. Gospod sekretar, vaš odstop je bil za nekatere veliko presenečenje. Kaj vas je pripeljalo do tega dejanja? »Stvari se v mestu zapletajo že pol leta. Lani novembra je šest opozicijskih strank vložilo nezaupnico mestni vladi, ki sta jo župan in koalicija ignorirala in označila kot levi udar. Prišlo je do blokade parlamenta, ki ni sprejel temeljnih aktov, pogojev za normalno delovanje vsake vlade (razvojne naloge, dogovor o financiranju, proračun itd.), to pa je praktično pomenilo nepremostljivo prepreko za kakršnokoli na-daljnjedelo. Mislim, dabi bilo deplasirano ugotavljati in iskati vse razloge, ki so nas do tod pripeljali. Glavni razlog je nepripravljenost vladajoče koalicije treh strank in še posebej župana Jožeta Strgarja, krščanskega demokrata, da bi sploh razpravljali o vladi in o njej glasovali. V pobudi za postavitev vprašanja zaupnice v Skupščini mesta Ljubljane, sem predsedniku izvršnega sveta Marjanu Vidmarju, ki je večkrat javno izjavil, da ne pozna odstopa, naznačil, da trmasto vztrajanje na svojih pozicijah, brez pripravljenosti za kakršenkoli kompromis, pelje Ljubljano in vse nas v popoln organizacijski, materialni in politični propad, pri čemer bo naša odgovornost velika.« Splošna slika stanja v mestu je menda zadosten vzrok za postavljanje vprašanja zaupnice vladi. Kje ste našli pravne osnove za svojo pobudo? »Vprašanje o zaupnici, ki ga je zavrnila večina članov vlade na stoti seji IS SML, bi lahko postavili parlamentu v skladu s 152. členom mestnega statuta. Citiram: »Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja dogovorjene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela skupščina mesta, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice. Izvršni svet lahko postavi vprašanje zaupnice tudi v primeru, če skupščina mesta ne sprejme odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga izvršni svet.« Ste verjeli, da boste uspeli s svojo »hrabro« pobudo, s katero ste pokazali koliko vas je »v hlačah«, saj je šlo tudi za vaš položaj? »Resno sem računal na zrelost in politično modrost tako Vidmarja kot tudi vseh kolegov v izvršnem svetu. Ne trdim, da bi takšen postopek pomenil odrešitev za Ljubljano, prav gotovo pa bi močno prispeval k deblokadi vsega skupščinskega dogajanja in odločanja, brez katerega si sam ne predstavljam nadalj-nega dela. Še posebej me skrbi dejstvo, da sedanji položaj negira tudi vsa prizadevanja za skorajšnjo vzpostavitev ene mestne občine in nas postavlja nazaj na izhodišča, ko proces še niti potekal ni! Če sem malo bolj plastičen, je to, kar se zdaj dogaja, voda na mlin tistim, ki poskušajo, v zadnjem času sicer zmeraj manj uspešno, dokazati, da je kaj takšnega prezgodaj in zadovoljno uživajo v senci »veledogodkov« na mestni ravni.« — Vidmar in vaši kolegi v vladi niso izpolnili vaših pričakovanj. Ste že takrat razmišljali o tem, da boste odstopili s položajev sekretarja za obrambo in člana vlade, če s svojo pobudo ne boste uspeli? »S ponudbo sem Vidmarju hkrati ponudil tudi svoj odstop, če se bo izvršni svet do nje negativno opredelil. Nisem želel, da bi kdo mojo odločitev vzel kot ultimat (tudi nisem bil v taki poziciji, da bi ga lahko postavljal), gotovo pa je predstavljala določen pritisk na vse člane izvršnega sveta z namenom, da premislijo o situaciji, v kateri se nahajamo in potegnejo ustrezne poteze. Hkrati se nisem želel izogniti lastni odgovornosti za nastali položaj, še najmanj pred javnostjo. Enostavno nisem več želel sodelovati v »igri brez meja«, ki se počasi začenja in kjer bodo, kot vse kaže, dovoljena vsa sredstva in metode.« Obljubili ste tudi, da boste do zamenjave opravljali svojo funkcijo obrambnega sekretarja. Kako uspevate v svojem delu ministra? »Popolnoma normalno in v skladu z moralno treznostjo, ki jo čutim do vseh, za katere sem v Ljubljani kot mestni sekretar za obrambo odgovoren, je da bom svojo funkcijo opravljal še naprej korektno, kot dosedaj. Prizadevam si, da bi bile posledice mestnih zablod čim manjše. Pri tem sem moral uporabiti tudi »neregularne metode«, kot se je izrazil mestni finančnik, da sem med drugim zagotovil osebne dohodke za naše ljubljanske gasilce, ki so gotovo še najmanj krivi za zaplete v Skupščini mesta Ljubljane, kjer niso sprejeli proračuna, začasno financiranje pa se je izteklo 31. marca.« V mestni skupščini se torej gredo politične igrice? »Razmerje v skupščini med vladajočo koalicijo in opozicijo je med 55:45 in 60:40. Strgar predlogov, ki niso zanj ugodni, enostavno noče dati na glasovanje, v komisiji, v kateri sem predsednik mestnega odbora, nasprotujemo Strgarjevi prosla- Janez Sodržnik, sekretar za obrambo mesta Ljubljane v odstopu vi ob poimenovanju Ljubljane za glavno mesto Republike Slovenije 25. aprila, ki jo želi izpeljati brez skupščinske procedure in bi stala 4,5 milijona SLT. Neumnost je porabiti toliko denarja za proslavljanje nečesa, kar že imamo. Župan si je izbral ta datum najbrž zato, ker je takrat sv. Jurij (ki je ubil zmaja), in ker želi čimbolj devalvirati Dan OF 27. aprila. Predsednik Kučan je opozoril, da se brez skupščinskega sklepa proslave ne bo udeležil. Zato je župan 15. aprila sklical sestanek predsednikov poslanskih klubov, na katerem naj bi se dogovorili o zasedanju skupščine 17. aprila, kar pa opozicija ne upošteva.« Vladajoča koalicija, sestavljena iz Krščanskih demokratov, Narodne demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, je za urbano sredino dokaj nenavadna. Najbrž bi bila koalici-fh pametna, če bi si pridobila še kakšnega zaveznika? »Ko je pred kratkim pripeljal Drnovšek dva politika iz VVashingtona, nista mogla verjeti, da v mestu vladajo kmetje in črni. Če bi bil krščanski demokrat Strgar pameten, bi si že zdavnaj prido- bil kakšnega zaveznika. Kot predsednik mestnega odbora LDS sem Strgarju pred štirinajstimi dnevi predlagal kompromis, ob katerem so me črno gledali tudi v moji stranki.« Kakšni so vaši odnosi z Obrambnim ministrstvom in z Janšo osebno? »Praktično smo brez odnosov. Z Janšo se nisem strinjal, ker zagovarjam demilitarizacijo Slovenije, on pa je šel ravno v militarizacijo. S strokovnega vidika (Janez Sodržnik je kot Janša po pro-fesiji diplomirani obramboslovec) bi se dalo enostavno urediti profesionalno vojsko. Ni mi všeč tudi to, da ima Janševa varnostna služba blazna pooblastila.« Imate v bodoče kakšne posebne načrte, vas čaka kakšna pomembna funkcija? »Ne čaka me nič posebnega, le trdo delo. Vnaprej zavračam vse očitke v stilu tistega, da podgane ob brodolomu zapuščajo ladjo. Predvidevam, da bo vlada padla, v novi pa sem pripravljen sodelovati.« Franci Furland Foto LucaS KDAJ BODO ZAPRLI RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH MINISTER JAZBINŠEK JE PROTI Okrog rudnika urana v Žirovskem vrhu (Todražu) nad Škofjo Loko je bilo v preteklih letih prelitega precej črnila, saj so se naravovarstveniki vseskozi zavzemali za njegovo zaprtje, treznomisleči (in tisti nekoliko manj) gospodarstveniki pa so zagovarjali njegovo obratovanje. Zelenomisleči bodo najbrž s svojo pobudo uspeli, saj je komisija za varstvo okolja in naravne dediščine Skupščine Slovenije 13. aprila obravnavala predlog zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja. Občina Škofja Loka je podala predlog o tem, da so tamkajšnji prebivalci upravičeni do rente oziroma odškodnine zaradi delovanja spornega rudnika. Kakšno mnenje o skorajšnjem zapiranju rudnika imajo najbolj prizadeti: prebivalci krajevne skupnosti Gorenja vas? Ivan Menard, ki je delal v rudniku šestindvajset let, je opravljal najtežja dela od kopača do minerja, kar pa na njegovo zdravje ni posebej vplivalo. Upokojenska leta preživlja na koščku zemlje v neposredni soseščini rudnika, kjer je še vedno zaposlenih okrog 190 delavcev, ki z negotovostjo čakajo na nadaljnji razplet dogodkov. Menard, ki prejema okrog osemnajst tisočakov pokojnine, kar je posledica tega, da so imeli rudarji majhne plačne osnove in visok jamski dodatek, je prepričan, da bi bilo najpametneje rudnik na hitro zapreti. Krajan Davorin Vodopivec se spominja, da so imeli nekoč zaposleni v rudniku bajne plače, največ pa so zaslužili strokovnjaki iz Beograda, ki so vlekli od 350.000 do 400.000 dinarjev (za primer je takrat osnovnošolska učiteljica zaslužila okrog 27.000 din). Rudarji so si lahko z visokimi posojili v nekaj letih postavljali lepe hiše. Vodopivec je navdušen čebelar, na svojih ljubljenkah pa doslej ni opazil znakov morebitnih bolezni radioaktivnega sevanja. Jože Bogataj, predsednik krajevne skupnosti Gorenja vas, je zainteresiran za zaprtje rudnika: »23. februarja smo se krajani na svojem zboru stoodstotno odločili za čimprejšnje zapiranje rudnika Žirovski vrh. Jazbinšek je bil že takrat proti glasovanju o tem predlogu, danes pa razmišlja o odlagališču inertnih odpadkov na Borštu, s čimer bi bila ogrožena pitna voda vse do Škofje Loke. Rudnik urana ogroža neposredno okolico s povečano radioaktivnostjo, ki sicer ni presegla nekakšne kritične meje, je pa za faktor šest večja od tiste v Mariboru. Poleg tega ima rudnik v svoji lasti kar 70 hektarov zemljišč, ki ovirajo razvoj našega kmetijstva. Oškodovani smo tudi zaradi nerazvoja turizma. Zahtevamo odškodnino, saj smo v primerjavi s Krškim, ki gosti jedrsko elektrarno, zelo malo napredovali.« Očitno je zaprtje rudnika želja tako naravovarstvenikov kakor tudi domačinov in gospodarstvenikov. Edini oškodovani bodo le zaposleni rudarji, ki bodo na cesti. Za njih bodo mogoče našli kakšno delovno rešitev v rudniških objektih, ki bi jih lahko uporabili v drugačne (naravi in ljudem prijaznejše) namene. Ker domačini ob odprtju rudnika niso imeli prav nobene besede, bi bilo prav, da bi jo imeli vsaj ob sklepnem dejanju »radioaktivne avanture«. Odprtje rudnika urana je bilo v šestdesetih letih zgrešeno dejanje. Je pa takrat bil uran za socialistično Jugoslavijo strateška surovina, čeprav je Slovenijo drago stal. Izkop in predelava rude v »rumeno pogačo« v Žirovskem vrhu, njen »izvoz« v Ameriko na oplemenitenje ter njen ponoven »uvoz«, je bil dražji kot bi bil enostaven nakup v tujini. Edina jedrska elektrarna vKrškem in različni medicinski aparati, ki potrebujejo radioaktivno substanco, pač ne zahtevajo velikih količin. Domačine v Žirovskem vrhu hočejo očitno še enkrat izigrati. Le kako je mogoče drugače razumeti nasprotovanje ministra za varstvo okolja in urejanje prostora zapiranju takšnega škodlji- vega objekta, ki je s svojimi odlagališči radioaktivne jalovine za več let zapečatil usodo tako lepega koščka Zemlje, kot je Žirovski vrh. Po logiki »čim slabše, tem boljše« pa bi radi tja zvlekli še vse inertne odpadke iz Slovenije, za katere je menda neka visoka živina izjavila, da so tako nenevarni, da si jih upa imeti shranjene doma na polici. Krajani Gorenje vasi se s tem seveda ne strinjajo. Franci Furland Foto Severin Vhod v rudnik NOVfiDOBfl ■___'iiJT''~r_ JOŽE GRAČNAR: ODRASLI OTROCI PRAVILOMA ZAPUSTIJO DRUŽINO MERX KOT HOLDING Po 33-letni tradiciji in šitrih preobražali je še lani kazalo, da bo neizmerna želja po privatizaciji Merx raznesla na drobne koščke. Naposled sta zmagala razum In ekonomika, petnajst ali polovica podjetij se je odločilo zadržati blagovno znamko Mera. »Poiskali smo novo pot, ki bi najhitreje presegla dogovorno ekonomijo »sistemov,« pravi Jože Gračnar, dipl. ing., direktor Mera holdinga. »Našli smo jo v domišljenem kapitalskem povezovanju družbenih podjetij in privatnega kapitala.« nega življenja, praviloma zapustijo družino. V našem primeru popkovina ostaja: petnajst podjetij se je odločilo, da obdrži Mer-xovo blagovno znamko in imidž. In ta podjetja so dala kapital za ustanovitev holdinga d. o. o.« Mera holding d. o. o. danes združuje samo del poslanstva, ki ga je imel še sozd Mera. »Naše,ambicije so usmerjene predvsem v ustanavljanje, financiranje in upravljanje družb, čeprav ne skrivamo interesa za ustanavljanjem kakovostnih standardov s področja trženja po sistemu franšizinga in know-howa, v povezavi s tržno utrjenim imenom Mera. Imamo namreč znanje in kadre za uspešno izvajanje kapitalske preobrazbe podjetij in uvajanje v nov tržni in kapitalski sistem.« »V vašem primeru ste se v bistvu na eleganten način izognili podržavljenju, ki preti vsem, kjer so na vrat na nos vrednost podjetja oblikovali v 51-odstotnem deležu in jim zdaj preti podr-žavljenje. »Vprašanja lastninjenja so še vedno odprta, država še ni rekla zadnje besede. Po prvih napovedih je kazalo, da bo sleherno podjetje na hitrico pograbilo, kar se bo dalo, in si ustvarilo lastni vrtiček. »Potem so se stvari izbi-strile, začela sta zmagovati razum in ekonomika in tako je 15 družbenih podjetij z dovolj poslovnega zanosa na vsebinsko spremenjenih lastninskih temeljih pričelo graditi nov poslovni sistem MERX. V ta sistem se je nato začelo vključevati še 33 fizičnih oseb.« Zdaj več ni niti zanimivo, da so se iz nekdanjega sozda začeti prvi izločati prav tisti, ki so v in z Meraom doživeli največji razvoj. »To je normalno in naravno. Odrasli otroci, ki mislijo, da so že sposobni samostoj- ORGANIZACIJSKA IN LASTNINSKA SHEMA MERX HOLDING ČLAN ' večinski delež v ustanovni glavnici EMO-EKO. doo Konfekcija Smar/e, d. o. o Men Holding, doo Toper 2000. d o o. Dipl. ing. JOŽE GRAČNAR, direktor MERX HOLDINGA Z ustanovljenimi družbami za področje proizvodnje, trženja, razvoja in izobraževanja, s katerimi ob večinskem deležu kapitala upravlja Mera holging, se pri nas pričenja proces zaokroževanja celovite poslovne in razvojne vizije Meraa v novi vsebinski zanovi.« Trenutno povezujete osem različnih podjetij s kaj pisano vsebino. »Da. Naše največje podju-etje ima trenutno 320 in najmanjše komaj pet zaposlenih. Zdaj pripravljamo registracijo štirih novih. Mi smo prepričani, da smo na pravi poti: obdržati Mera na novi kapitalski in organizacijski formi ter tako omogočiti podjetjem hitrejše in učinkovitejše prilagajanje tržnim in gospodarskim razmeram.« Poleg ustanavljanja novih podjetij ste se spet lotili tudi večjih investicij. »Ali mislite na prodajni center »Styria — darovi Štajerske,« katerega investitor je Mera Evrodan d. o. o. iz Ljubljane? Mi smo prepričani, da je Mera Holding skupaj z družbami, ki jih je ustanovil, več kot korak pred novim gospodarskim obdobjem. Vstraja-mo pri sloganu, da Mera nikoli ne zataji...« Z R foto: Severin GOSPODARSKA PONUDBA CELJSKE REGIJE POSLOVNI KATALOG Območna gospodarska zbornica Celje je izdala katalog, v katerem predstavlja celjsko gospodarstvo. V njem so zajete ponudba in zmogljivosti večine najpomembnejših celjskih podjetij - od industrije, preko bančništva, trgovine do turizma. Kot je povedal direktor celjske gospodarske zbornice mag. Franc Knafelc, jih je pri izdaji kataloga vodila predvsem želja pomagati podjetništvu v regiji in iskanje novih trgov, s katerimi bi nadomestili izpad prodaje na jugu, in ki se jim lahko približajo tudi s pomočjo takšnega kataloga. Pogoj za podjetnike in podjetja, ki so želeli biti vključeni v katalog, so bili zelo ugodni, saj je moralo vsako podjetje, ki se je želelo predstaviti na takšen način, plačati le tisoč tolarjev, kdor pa je želel celo reklamno stran, je zanjo plačal devet tisoč tolarjev. Kot so povedali predstavniki GZ je na celjskem območju registriranih tisoč dvesto podjetij, vendar pa od teh kar tretjina ni imela še nobenega prometa, druga tretjina je takšnih, ki so komaj zaživela in ustvarjajo le minimalen promet in ravno tako niso vključena v kata- log. Tako je predstavljeno le dvesto podjetij, saj se je od preostalih štiristo odzvala le polovica, so pa predstavljene vse največje in najpomembnejše firme. Katalog je natisnjen v angleškem in slovenskem jeziku, ker pa ugotavljajo, da bi bil potreben tudi v nemščini, pripravljajo še enega tudi v tem jeziku. Celjska območna GZ ima dobre stike s sosednjimi gospodarskimi zbornicami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ravno ti tuji partnerji pa so želeli več informacij o možnostih sodelovanje, ki ta katalog, natisnjen v tri tisoč izvodih, ponuja. | CELJE ŽELEZNIŠKA PROGA SKOZI KOROŠKO? Avstrijsko prometno ministrstvo je pred časom predstavilo načrt o novi jugovzhodni železniški progi, iti bi vodila preko Koroške, kar je povzročilo velika razburjanja v Rožu in Podjuni. Enotna lista (EL) je podala predlog, da bi železniško progo zgradili skozi Slovenijo. Pobudo so podprli tudi avstrijski minister za gospodarstvo Schussel, prometni minister Klima in njegov slovenski kolega Krajnc. V poštev za jugovzhodno železniško progo za blagovni promet bi prišla obstoječa železniška progra Graz-Ma-ribor-Celje-Ljubljana-Ko-per-Trst, kar bi godilo tudi Republiki Sloveniji, ki želi prometno infrastrukturo do koprskega pristanišča. V tej zadevi naj bi slovenski in avstrijski strokovnjaki izdelali skupno študijo že letos jese- Slovenski prometni minister Krajnc in njegovi avstrijski kolega Klima (desno). ni, ko bo prišlo, kakor predvidevajo, tudi do pogajanj o blagovnem prometu med Slovenijo in Avstrijo, ki naj bi rodili novo bilateralno pogodbo. Schussel in Krajnc sta se pogovarjala tudi o kažipotih na avstrijski strani meje, ki še vedno nosijo ime »Jugoslavija«. Schussel se bo potrudil, da bodo njegovi uradniki začeli upoštevati Slovenijo kot samostojno državo. PRtDNE ROKE, BISTRA GLAVA BOLJŠA JE OBNOVA IN ZIDAVA samo do 30 aprila 0(J ceinenl.1 do killlne, nkvn In vul, vse Zli Jcop.|ln(ce In ceolrJl)IO ogrevanje, tebnll.i, lep/la .. marmorne po/ice, stopnice '»t, c- '' ^ do 35% popusta (SMtmits) j / PRODAJNI CENTRI LJUBLJANA, VIŽMAflJE, ČRNUČE, DOMŽALE, ROGATEC, MEDLOG p.i Celjti, SLOVENJ GRADEC, MARIBOR, HOČE pri Mariboru, KOPI R STRAN 6 NOVP DOBA 22. aprila GOZDARJI PROTI ŠTIRINAJSTEMU ČLENU O DENACIONALIZACIJI CERKVENI NOVI FEVDALIZEM S sprejetjem zakona o denacionalizaciji je postalo aktualno vračanje nekdanjih cerkvenih posesti, kar regulira štirinajsti člen, ki predvideva vračanje v naravi. Temu so se uprli mozirski gozdarji, ki v bodočem lastniku 8271 hektarjev zgornjesavinjskih gozdov vidijo slabšega gospodarja, kot je bila (in je) država. Odločili so se, da ob morebitnem nesprejemu njihovega predloga spornega člena (v republiškem parlamentu), ki predvideva črtanje vračanja v naravi, posežejo po mehanizmu referendumskega odločanja o spremembi zakona o denacionalizaciji. Direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajnar je poudaril, da njihova pobuda v skupščini nima nobene direktne povezave z GG, saj bi njihova dejavnost v vsakem primeru tekla naprej, gre le za splošni javni interes ohranjanja gozdov. Zgornje-savinjski gozdovi, ki naj bi jih dobila cerkev (škofijski ordinariat v Ljubljani) ležijo nad višino osemstotih metrov v izredno občutljivem predalpskem in alpskem prostoru. Med njimi je 1491 hektarov trajno varovanih, velik pa je tudi delež gozdov s posebnim namenom. Ležijo na območju, ki se prekriva z bodočim kamniško-savinjskim regijskim parkom. Ob umiranju gozdov, za kar je največji krivec Termoelektrarna Šoštanj, se je povečal javni interes za obnavljanje naravnih funkcij gozda (voda, zrak), ki je izrazito pred materialnim interesom - interesom za doseganje dobička, katerega ima vsak lastnik. Cerkev kot lastnik pričakuje od gozdov nenormalne visoke rezultate. Takšen način gospodarjenja bi bil v škodo dolgoročnega gospodarjenja z gozdovi. Tudi naša država ni opredelila svojega dogoročnega odnosa do gozdov, saj ni sprejela nikakršnega krovnega zakona s tega področja. Predvsem pa bi Republika Slovenija morala poskrbeti za to, da bi gozdove obdržala zase. Cajner zatrjuje, da je njihova odločitev enaka že vse od moratorija sečnje v Sofijskih gozdovih, in da ne gre za politično obarvano nasprotovanje cerkvi, ki jo spoštujejo. Gre za to, da bi s spremembo 14. člena dogradili zakon o denacionalizaciji, ki bi izpuščal možnost vračanja v naravi tudi ostalim posest- nikom. Najboljše bi bilo, če bi dosegli spremembo zakona po parlamentarni poti, za kar bi bil potreben medstrankarski konsenz. Pri tem računajo tudi na Slovensko ljudsko stranko. Hubert Dolinšek, direktor GG Slovenj Gradec, se z mozirskimi gozdarji strinja, čeprav v svojem okolju nima problemov s »cerkvenimi« gozdovi: »Gozdarji imamo interes, da bi bodoči lastniki gospodarili vsaj tako dobro, to so tisti doslej.« V Gozdnem gospodarstvu na Bledu, kjer je bilo nekoč precej cerkvenih gozdov, za takšna prizadevanja nimajo posluha. Direktor blejskega GG-ja je baje brez ustrezne podlage pripravil pogodbo, na osnovi katere sodeluje s škofijskim ordinariatom. Dejstvo je, da je bilo takšno ravnanje Cerkve, ki sovpada z njeno politično rehabilitacijo, pričakovati. Povrnjena zemljišča in gozdovi bi znatno ojačali materialno podlago za njeno delovanje. Nevarnost, da bi se slovenska cerkve nenormalno »opomogla«, je velika, saj ji je trenutna politična oblast izredno naklonjena. V vsakem primeru bi bil ob pretiranem izkoriščanju gozdov ogrožen predvsem javni interes. Ves postopek vračanja gozdov nekdanjim »spornim« lastnikom je v nasprotju z evropskim trendom, kjer vse države težijo za tem, da bi povečale delež javnih gozdov. Še več: države najemajo za gozdove na tako, občutljivem področju, kot je naše, še dodatna sredstva za temeljito zaščito. V primeru, da bodo izpeljali denacionalizacijo po črki zakona, bo postala slovenska cerkev največji individualni lastnik v državi. Lastila si bo namreč približno 36 tisoč hektarjev gozdov, med njimi celotno Pokljuko, Mežkalo, Jelovico in velik del Savinjske doline. Nekatere od teh je cerkev pred sto leti že prodala. Navsezadnje je zanimivo tudi to, da bo ena največjih slovenskih znamenitosti - blejski otok prav tako cerkvena last. Vse to se dogaja v času, ko je nastalo priporočilo papeža Janeza Pavla II o podobi duhovnika današnjih dni, ki naj bi bil brez premoženja in časti. To za slovensko duhovščino pač ne velja, saj si poleg časti, ki jih je od pobožnih Slovencev deležna ves čas, želi pridobiti še premoženje. Franc Furland BREZ PRAVICE NA LASTNEM DVORIŠČU DIRKE PO POSESTVU Včasih je med ljudmi krožila zgodba, v kateri so odvetniki svoji sprti stranki tako dolgo pravno vodili in jim svetovali tožbe, dokler nista prišli na boben, ker sta vse svoje imetje dali za plačilo odvetnikov. Morda takšno pravilo ne velja za medsosedske spore v Imenski gorci pri Podčetrtku, ima pa veliko skupnega s takšno porabo. Cesta, ki je ne bi smelo biti Imenska gorca pri Podčetrtku leži v morda enem izmed najlepših predelov Kozjanskega. Sonce blagodejno ogreva svetlobi in toploti nastavljene vinograde in zemljo. In, če velja, da je tukaj narava še čista in dokaj neokrnjena, bi težko kaj takega rekli za medsoseske odnose med domačini in vikendaši. Franc Tacer ima majhno posestvo, zato hodi še na delo v Železarno Štore. Obraz sta mu že dodobra izžgalo sonce in mraz, ko je pešačil na delo ali obdeloval svojo grudo zemlje. Na kmetijo osemdesetletne Berte Strašek se je priselil po smrti Bertinega sina. Oženil se je z Bertino snaho, tako da danes skrbi tudi za taščo ženinega prvega moža. Žena Jožica Tacer je kot marsikatera Kozjanka imela težko življenje, danes se zapira v hišo in se umakne v zaprte prostore takoj, ko se približa kak tujec. Franc je bil že dokaj v letih, ko je kmalu po ženitvi dobil pred petnajstimi leti v last del ženinega posestva. Bilo je ravno takrat, ko so sosedje - vikendaši gradili cesto čez njegovo dvorišče do svojih vikendov. Petnajst let pravde »Ko sem prišel k hiši, tukaj ni bilo ceste, na tej zemlji sta takrat rastli hruška in lipa. Do naše hiše je bila speljana le cesta za domače potrebe. Ko so vikendaši pričeli z gradnjo ceste, še vedel nisem, da so prej zvozili ves material za svojo hišo z vrha hriba po občinski cesti, ki je danes prerastla s travo. Ta je tudi vrisana v zemljevide. Cesta, ki je narejena med mojo hišo in gospodarskim poslopjem, zasede vse moje dvorišče, ki ni večje od treh metrov. Sprva so tod mimo vozili poredko, danes je promet gost. Zgodi se, da šofer pridivja in izza nepreglednega ovinka ob robu moje hiše skoraj povozi ostarelo Berto Strašek. Tudi kur ne morem imeti na dvorišču. Kasneje, ko sem uvidel, da je do njihovih parcel vrisana cesta z vrha hriba, sem ugotovil, da so me prevarali. Nikoli me niso vprašali, če lahko tod zgradijo cesto, čeprav sem predtem že živel na tem posestvu. Tedaj še ni bilo prepisano name in izkori-stili^o priložnost. Tudi moja soseda Gabriela VVeiss jim ni dovolila zgraditi te cestj, ki ji danes ozemlje prepolovi na tri dele. Zaradi nestrokovno narejene trase na plazovitem terenu se je sprožilo že nekaj zemeljskih plazov. Nad mano imajo vikende Milan Pugeršek, Karel Pun-geršek, Matevž Bračko, Stanko Počivalšek in Ivan Kajba. Z graditelji ceste se ni dalo zlepa dogovoriti. Ko je bila cesta narejena, so me začeli z njo izsiljevati. Grozili so mi fizično in preko odvetnikov. Tako sem pred leti na postajo milice sporočil njihove grožnje in žalitve, ki so mi jih izrekli prav na tej cesti. Poli- cisti so mi svetovali civilno tožbo, ker kraj izrečenih groženj - tam, kjer je cesta - uradno ni javni kraj. Sodišče in advokati še danes po več kot desetletnih tožbah ne morejo odločiti, ali so smeli zgraditi cesto ali ne. Odločitve se spreminjajo, tožiti moram vsakega posebej. Medtem pa vozniki pridno vozijo mimo mene, pritiskajo na plin in ponoči trobijo, ko se peljejo mimo hiše. S tem dokazujejo, da so oni gospodarji mojega dvorišča. Po več kot desetletnem dokazovanju svoje pravice na svoji zemlji si želim imeti mir pred svojo hišo,« pravi Franc Tacer. Kot nemočna obrezana vrba se Franc Tacer bori za svoje pravice Hišo znosili v koših Marjeta Pungeršek občasno živi v prvi hiši, do katere prideš po sporni cesti. »Cesta je bila narejena s soglasjem prejšnjega lastnika, vendar o tem nimamo pismenega dokumenta. Sedem lastnikov je vezanih na to cesto. Do občinske ceste, ki ie bližja, ni prevozne poti. Če mi vzdržujemo to cesto, ki smo jo naredili, saj lahko tudi vozimo po njej. Franc Tacer nam nagaja, na cesto postavlja žeblje. Material za hišo smo znosili z rokami. Dokončne sodbe še ni, sodnica lani ni mogla priti na ogled kraja, ker je bila takrat vojna. Kdaj pridejo naslednjič, ne vemo,« pravi Marjeta Pungeršek. Franc Tacer je kasneje dodal: »Res sem jim nastavil žeblje, ker drugače ne morem preprečiti njihovega divjanja čez dvorišče. Tudi traktorsko prikolico sem nastavil, pa so mi jo Pungarški tako obrnili, da sem jo komaj spravili v normalno stanje. Nekajkrat sem uspešno ubežal njihovim grožnjam, enkrat so me potegnili iz skednja, drugič sem jim komaj zbežal iz garaže. Njih je veliko, sam se ne morem boriti proti njim.« Druga žrtev divje izgradnje ceštff se javnosti ne želi predstaviti, tako sta ji svetovala dva njena advokata. Pravi, da se že več kot deset let tožari za svoje pravice in je zanje porabila že vse svoje prihranke. Jana Štrlekar Foto Severin GORENJKE Z ZLATIMI PRSTI OSVAJAJO EVROPO ZA EN VOZEL EN DOLAR Nekdanja Almirina tehničarka ZVONKA HABJAN v graščini Grimšče na Bledu znova spleta trdno vez med pletiljami. Oživljanje tradicije in modni vzorci za petičneže. V mesecu dni se je povabilu odzvalo že več kot 60 pletilj. Porajajoče podjetje računa na sodelovanje, redno ali pogodbeno delo več sto žensk. BARBARA KOMEL, modna oblikovalka iz Ljubljane, za najspretnejše pripravlja podloge. Oživljanje Almirine dejavnosti Pred leti je tedanje vodstvo Almire uresničilo idejo, da bi k sodeTovanju in bogatitvi svoje ponudbe pritegnilo tudi pletilje, ki sicer niso nikoli Zvonka Habjan: »Pletiljam puščamo popolno svobodo ustvarjanja, uspeh je nad pričakovanji.« prestopile tovarniškega praga. Pametno vodstvo tovarne je računalo na to, da bo obujanje in organizirano delo pridnih Gorenjk pomagalo tovarni in gospodinjam. Modni kreatorji bi dobili na stotine vzorcev in dragocene izdelke ročnega, unikatnega dela, gospodinje pa bi si izboljševale standard in v uk pritegnile nove generacije. Žal so v Almiri pozneje var- čevali na nepravem koncu: pletiljam so dajali v delo ostanke in jih povrhu vsega še slabo plačevali. Tako je dobra zamisel doživela neslavni konec. Da je to res, je dokazala profesorica iz Beograda, ki je Almirino idejo vsadila med pastirice in pletilje po Zlatiboru in Šumadiji v Srbiji. Tamkajšnje neuke žene so s svojimi doma narejenimi iglami za pletenje ustvarjale takšna dela, da so ta osupnila celo mondeni - Pariz. Zvonka Habjan, donedavna tekstilna tehničarka v Almiri, nato »trajni tehnološki višek«, doma iz Radovljice, se je povezala z graščino Grimšče in njenim lastnikom ter se lotila ponovnega obujanja te nekdaj široko razvejane narodne obrti. »Doslej se je našemu vabilu odzvalo že preko 60 pletilj. Zanimivo je, da je najmlajša deklica, ki obiskuje osmi razred osnovne šole, najstarejša pa si nadeva sedmi križ,« pravi Zvonka Habjan. »Tudi po socialnem poreklu so si različne, pletejo vse: od kmetic do gospodinj, od zaposlenih do nezaposlenih, od Jesenic do Domžal. Našo mrežo pletilj bi radi razširili tudi na Štajersko, v Haloze, Slovenske gorice, Prekmurje ali Koroško. Pletilje oskrbujemo z najkvalitetnejšo volno, torej prejo iz domače ovčje volne z Nove Zelandije, s prejo iz mo-herja in bombaža.« Zlati prsti stare varilke Marijo Špindler s Finžgar-jeve 4 v Lescah smo zatekli pri čem drugem kot pletenju. Sedeč ob vnukinji je preko očal na koncu nosu strmela v grozodejstva, ki jih je kazala televizija iz Bosne, medtem ko so ji prsti neumorno nadevali zanke. Z neverjetno hitrostjo so zanke drsele na iglo, če vemo, da je gospa Marija več kot trideset let varila - verige v leščanski tovarni verig. Marija Špindler je bila trideset let varilka v tovarni verig in skoraj dvakrat toliko časa pletilja. »K pletenju me se spravila mama, vendar naprej od nogavic nisva prišli, ker je mlada umrla. Toda že tisti začetki so me tako prevzeli, da sem ob iglah preživela četrt življenja, ves prosti čas. Ko mi je hči Brigita toliko porasla, da si je dala dopovedati, katera je leva in katera desna, sem jo vzela v roke in še njo navdušila. In potem sem nekoliko ljubosumna ugoto- vila, da me je v spretnosti in znanju že zdavnaj prekosila.« »Mi smo se pletenja učili tudi v šoli, žal tega danes več ni,« dodaja Brigita, gradbena tehničarka, ki jo je zdravje zrinila z gradbišč. »Sreča, da znam plesti, da tako ubijam čas in še kakšen tolar za-služimS...« Gospa Zvonka nam je v Grimščah povedala, da dobijo pletilje po 1300 tolarjev za izdelek (tudi več) in da nekatere v dveh tednih napletejo tudi po šest komadov. Ivko pozna cela Kropa Gospa Ivka, ki se je pred mnogimi desetletji zagledala v Medžimurca Hajdaroviča iz Čakovca, vrti igle od mladih nog. Tudi ona si je trdo služila svoj kruh, vse do upokojitve je delala v Plamen Kropa, saj poznate tisto Župančičevo »od štirih do ene...«, ni sicer kovala žebljev, kot pravi omenjena Zupančičeva pesem, toda tudi kovanje matic in vijakov ni bilo nič lažje. »Mamo pozna vsa Kropa* prav zaradi pletiljstva,« priznava sin. »Otroci smo kar zazijali, če mama ni imela v rokah pletiljnih igel. Čeprav je garala v tovarni enakovredna z moškimi, je s svojimi iglami navduševala staro in mlado. V hišo je prihajalo mlado in staro, gospa Ivka, ali bi hoteli to, gospa Ivka, bi zmogli to in so kazale razne revije. Mama pa: »Draga moja, če je to znala tista Parižanka, bomo znale tudi me...« in je začela. Najraje pa plete po svoje. Vsak njen izdelek je unikat...« Ivka Hajdarovič srečna ugotovlja, da njeno znanje ne bo vrženo preč, obkrožena je z mladimi. »Po pravici povedano, smo navdušeni nad pobudo iz Grimšč. Poglejte že to prvo razstavo. Ob tem ne gre tajiti, da nam pletenje ponuja tudi zaslužek. Ta, zaslužek, pa dandanašnji ni kar tako, saj uboštvo kar trka na vrata. Malo se sicer bojim konkurence, saj govorijo o štiristotih pletiljah, vendar pravijo, da bo za vse kruha, saj gredo naši izdelki v izvoz, doma pa bodo na voljo samo v večjih turističnih centrih. Če sem poštena, prav srečna sem, da se je našel nekdo, ki bo znal prodati naše znanje in spretnost ...« Jani Sova Slike: Severin KAKŠNE NAS VIDIJO - KITAJCI SLOVENCI, NIKAR V EVROPO »To vašo lepo domovino ohranite kot je in boste Švica na Balkanu. Nikjer v Evropi ni srečati tako pridnih in skrbnih ljudi, zatorej vam bo to zagotovo uspelo. Nekateri vaši politiki se spet navdušujejo nad industrializacijo, to ste enkrat že plačali. Nikar na ta način ne silite v Evropo,« menita poslovneža s Tajvana. ske oblasti pristale samo na to, da nama dovolijo »prehod« do Milana in tamkajš- njega letališča za polet do- movine. mov, sva izkoristila preostali Gospodje iz Vede so naju čas za ogled vaše lepe do- vozili križem kražem po Slo- Odisejada Gospa Ann Liu Ching-Fang in gospod Kent Kuo, podjetnika iz daljnega Tajpe-ha na Tajvanu, sta navzlic opozorilom njihovega predstavništva v Milanu, da v Sloveniji divja vojna in teče kri, hotela na poslovne pogovore v Ljubljano. Pot do Evrope ni niti pocpni, niti za poslovneže lahka. Da ne bo pomote, to se je dogajalo minuli teden. »Ko sva uslužbencu našega diplomatskega predstavništva povedala, da greva iz Milana v Ljubljano, nama je to odsvetoval, češ da si bova nakopala nepredvidljive težave, ker je Ljubljana glavno mesto komunistične države, kjer divja vojna... V Milanu so naju opozorili še na eno stvar: na tatvine. V Italiji imajo izredno visoko ceno dokumenti, posebno potni listi. Nikoli v življenju nisem tako pazila na torbico in vendar so mi potne liste ukradli. Ker sva bila dogovorjena s strokovnjaki ljubljanske VEDE, sva vztrajala, da nama izdajo vsaj dovoljenja za prosto gibanje in odhod v Ljubljano,« pripoveduje gospa Ann Liu Ching iz LIKO technology corp. Po opravljenih pogovorih s slovenskimi podjetniki v Ljubljani, sta se oba poslovneža hotela vrniti v Milano in zatem odpotovati še v Pariz, da bi pred Velikonočnimi prazniki končala pogovore v Evropi in se vrnila domov. Gostoljubje In glej šmenta. Medtem ko sta na naši strani opravila vse formalnosti, ju Italijani niso hoteli več spustiti v Italijo, ker so jima oblasti izdale le - izstopno vizo... »Na povsem drugačen sprejem sva naletela v Ljubljani, kjer so takoj razumeli najine težave in v nekaj urah zadevo rešili. Ker so italijan- Na obisku pri gospodu Oskarju Kogoju veniji, ogledala sva si vaše naravne znamenitosti od Bleda do Postojne, vaše čudovite gore in škofjeloške hribe, na Črnem vrhu sem prvič v življenju dobila v dar na travniku nabrane cvetlice...« Oba poslovneža sta prišla v Slovenijo, da bi med prvimi ugotovila resnico o naši podjetniški odprtosti, željah o odpiranju v svet, o pripravljenosti na vlaganje tujega kapitala, o naši proizvodnji blaga, ki bi morebiti zanimalo kupce na daljnem vzhodu. Vozili so se tako po Sloveniji, poslovneža sta pridno fotografirala in si zapisovala izdelke, ki bi jih naj izvozili na Tajsko. Zbirala sta turistične prospekte naših naravnih zdravilišč, želela ponudbe naše usnjarske industrije. Medtem ko je s področja turizma bilo še dobiti skromne opise krajev brez cen, z drugih področij tega nimamo. Prav neverjetno je, da denimo TOKO iz Domžal, tako so vsaj trdili v tamkajšnjem marketingu, nima druge pisne ponudbe kot prospekt za artikle gospoda VValterja Wolfa... Janez Sever -jel MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLA VI JI - (6.) ZDA SE PREBUJAJO Na Hrvaško še kar prihajajo modre čelade. Vse več vojakov je že na svojih mestih. Čehi in Slovaki so prišli v Titovo Korenico. Poljaki so v Vojniču in Slu-nju... Zlasti veliko je »prometa« v Karlovcu, kjer prebivalstvo komaj čaka, da bo JA začela zapuščati zloglasne vojašnice v tem kraju. Mekušje, Kamensko, Cerovec so imena, ki si jih bodo še za dolgo časa zapomnili. V Vzhodni Slavoniji, kjer so na začasni oblasti Srbi, so ti že dali vedeti, da ne bo lahko. Opazovalcem Evropske skupnosti bodo delili posebne prepustnice. Le tistim, ki jih priznajo, saj sicer menijo, da so opazovalci neobjektivni. Srbi nikakor ne želijo nadzora, saj pospešeno vozijo v skrivna skladišča orožje in vojaško opremo. Ve se, zakaj. Modre čelade so doživele tudi prvo nesrečo. Dva vojaka OZN sta se lažje poškodovala pri čiščenju min na območju Obrovca. Dva pripadnika OZN so ugrabili Srbi v Sarajevu. Po intervenciji JA, so ju izpustili, ugrabitelji pa so odšli proti kraju Pale, kjer je sedež srbskih teritorialcev in tudi srbske stranke s Karadži-čem na čelu. Streljali so tudi na poveljstvo OZN v Sarajevu. Upanje, da se bo le kaj spremenilo, prihaja iz ZDA. Amerika je Srbiji in JA postavila domala pravcati ultimat. Do 29. aprila je treba nehati z osvajanji v BiH. (Do takrat bo seveda mogoče še veliko pobiti in porušiti.) Po 29. aprilu bo šlo bolj ostro: Srbijo bodo osamili, tako nekako kot Libijo. Ne bo tudi nafte, Srbija ne bo (v obliki Jugoslavije) v KEVS, zelo medlo pa je moč zaznati tudi napoved vojaških akcij. Modrih čelad v BiH, kot pravijo, ne bo. Razlog je — pomanjkanje denarja. Srbi, seveda tisti pri koritu, opozoril iz Amerike in Evrope ne jemljejo resno, skušajo jih prikazati kot pretirane besedne grožnje. Srbski narod je vseeno prestrašen. Morda ga bo to pripravilo do razmišljanja? Da ne mislijo Srbi v BiH, je dokaz njihova zahteva, da Srbsko republiko BiH mednarodno priznajo, jo vključijo kot članico v KEVS. Srbska republika v BiH sicer nima ne svojega ozemlja, ne zakonite vlade, ne denarja, skratka veliko tistega, kar neko državo sicer označuje kot državo. Kaj je opravil odposlanec OZN Cyrus Vanče, ni povsem jasno. Tako v Srbiji, BiH in na Hrvaškem so vsi videti zadovoljni po pogovorih, kar vetja tudi za JA v BiH. Je pa gospod Vanče vendarle dal vedeti, da opozorila iz ZDA niso brez muh in jih je treba jemati kar najbolj resno. Kakorkoli že, balkanski ples še zdavnaj ni končan. Zbignevv Kochanovvski n V/ Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje Simona Vovk. L Cesto na Ostrešno itj, 6)000 Celje, telefon (i ju: 06)14-222 izdelujemo filme za offset - sito tisk in štampiljke. Na vašo željo vam naredimo tudi desian -zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: , vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, 4 plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in reklamne letake na barvni papir. ^ Storitve iivajamo na "fotostavku"in računalniški opremi 'Macintosh" z laserskim izpisom {DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi). MED BOSANSKIMI BEGUNCI V ZBIRNEM CENTRU TRNOVO V LJUBLJANI NEVARNO JE BITI MUSLIMAN Krvava vojna v Bosni in Hercegovini je z domov nagnala veliko število nedolžnih prebivalcev, predvsem žensk in. otrok muslimanske narodnosti. Ljubljana v treh zbirnih centrih gosti že nad tisoč pregnancev. Vprašanje je, če sta mesto in država Republika Slovenija za njih dovolj storila? Bivši samski dom v Trnovem, ki gosti okrog tristo beguncev, predvsem žensk in otrok, že na prvi pogled priča o prenatrpanosti. Res je, da so begunci dobili osnovno: prenočišče in hrano, mnogo pa še vedno potrebujejo. Ni brisač, copat, pižam, v straniščih ni toaletnega papirja. Kljub temu so nesrečniki, ki so zapustili svoje domove na vrat na nos, celo brez ščetke za zobe, hvaležni, da so dobili vsaj streho nad glavo, kjer bodo počakali na vrnitev, čeprav mnogi med njimi nimajo več svojega ognjišča. Simpatična Vernesa (prosila je, da njenega priimka ne bi objavili, ker se po vrnitvi v BiH boji represije nad njo in njenimi) je pribežala v Slovenijo z možem, ki je nadaljeval pot v Avstrijo. Zgodba matere s tremi čednimi otroki: devetletno Benano, petletnim Jasminom in trinajstletnim Eldinom, je nedvomno podobna zgodbam ostalih pregnancev. Muslimanska družina je živela srečno življenje v vasi Sapna, ki je od Zvornika oddaljena štirinajst kilometrov. Srečno v toliko, kot si ga lahko privoščita zakonca, ona kemijska tehničarka in on magister ekonomskih ved, z eno plačo in tremi otroki. Vernesa je z otroki in možem zapustila topel dom Vojna na Hrvaškem je bila za njih daleč, neverjetna in. nemogoča. Mirno življenje na vasi pa se je hipoma spremenilo, ko je drugi dan muslimanskega praznika Bajrama 4. aprila v vas zapeljalo, kljub muslimanskim stražam, vozilo JA. Vozil je vojak, sin najvišjega po činu v avtomobilu - zastavnika, ki je začel z avtomatsko puško streljati po zbranih Muslimanih. Poleg teh dveh, ki so jih vaščani poznali že prej, je bilo v vozilu še pet fantov, za katere Vernesa trdi, da so bili Arkanovci. Ko so se Muslimani opomogli od presenečenja, so odgovorili z ognjem. Iz bežečega vojaškega avtomobila je izpadel zastav-nik, in to tako nesrečno, da ga je do smrti povozil njegov lastni sin. Ostalih pet vojakov se je poskušalo rešiti, pobegnili so v gozd, kjer so jih pozneje vaščani ujeli. Vojaške oblasti so postavile ultimat. Vas bodo zravnali z zemljo, če Muslimani ne bodo izpustili ujetnikov. Vernesa je vedela, da bo šlo zares. Medtem so namreč Srbi že napadli Zvornik. Vsi so govorili, da bo Zvornik kmalu Vukovar v malem. Petčlanska družina se je peš odpravila proti Tuzli, ker je z vlakom preko Brčkega prišla v zbirni center v Županji. Nato jih je pot vodila preko Zagreba v Ljubljano, ker je Vernesin mož nadaljeval proti Avstriji. Mlada žena je s tremi otroki z železniške postaje nadaljevala pot do zbirnega centra na Trnovem s taksijem. Vernesa in ljubki otroci so z življenjem v centru zadovoljni, čeprav še vedno nimajo copat in toaletnega papirja. Vse to si morajo sami kupiti, denar kopni. Benana se ne spominja več, kdaj je dobila kakšno novo jopo. Štirje nesrečni ljudje si težke skrbi lajšajo le z ljubeznijo, ki jo oddajajo tudi v okolje. Slovenija je naval beguncev pričakala popolnoma nepripravljena. Če bi pravi čas opozorili mednarodne institucije, ki so zadolžene za to področje, bi dobili sredstva, s katerimi bi lahko nesrečnim ljudem omilili njihovo nesrečo. Mislimo pa, da bi jim kljub vsemu lahko razdelili vsaj toaletni papir in brisače. Franc Furland Foto LucaS JE TUDMAN ČAKAL NA GORINŠKOVO NAPAKO NEPOTREBNE ŽRTVE Vrhovni poveljnik hrvaških oboroženih sil Franjo Tudman je čez noč zaradi prekoračitve pooblastil zamenjal še enega svojih legendarnih generalov. Odstavil je Karla Gorinška, poveljnika osiješke obrambe, moža, ki je v osmih mesecih oblikoval operativno cono, učvrstil obrambno linijo, iz nič napravil močno vojsko in na enajstih kvadratnih kilometrih ustavil enega najsrditejših sovražnikovih probojev. Tudman ga je zavrgel brez preiskave in pravih argumentov. Verjetno je prežeče čakal, da bo napravil napako, kajti v Osijeku sta bila dva poveljnika preveč. Zaradi Branimi rja Glavaša je žrtvoval legendarnega Karla Gorinška. Za kaj gre? V skladu z zahtevami sarajevskega premirja in zaradi naraslih vod reke Drave so se hrvaške sile umaknile z levega na desni breg, s čimer so zapustile pomembno strateško področje in omogočile diverzantskim skupinam, da so nemoteno tolkle po hrvaških obrambnih položajih in po civilistih na mestnih, osijeških ulicah. To bi lahko preprečili z osvojitvijo nasipa, za kar pa bi potrebovali močno topniško zaščito. General Gorinšek se je moral hitro odločiti. Medtem ko so Hrvati spoštovali premirje, je sovražnik nenehno in silovito bombardiral mesto in okoliška naselja, rušil, pobijal, zažigal, umirali so vojaki in civili, ljudje so v generala upirali oči in od njega pričakovali pomoč in zaščito. Ponosni vojak ni več prenesel nesmiselnih žrtvovanj in nenehnih umikanj in sprejel vojaško pravilno, a politično nesprejemljivo odločitev. Prekršil je premirje. 107. brigada je ob topniški podpori krenila v napad, osvojila velik del nasipa, uničila ogromno sovražnikove opreme in žive sile. V času bitke za najpomembnejši del nasipa je pod pritiskom oficirje UNPROFORJA prišel ukaz, da se morajo ponovno umakniti in v tem manevru so mladi hrvaški fantje množično padali pod sovražnikovimi rafali. O Gorinškovi nameri, da udari in pomakne linijo fronte naprej, so bili v Zagrebu pravočasno obveščeni. Nihče ni reagiral. Očitno so čakali na njegovo napako... K. L. 9. STRAN 22. aprila NOVf 190BA _____' KAJ SE DOGAJA V ISTRI BARIKADE PROTI HRVAŠKI Novica je presenetljiva — Istra se zoperstavlja mobilizaciji. Ljudje postavljajo barikade. Na zagrebške oblastnike se jezijo, ker jim zasegajo avtomobile in mlade fante oblačijo v uniforme. V Istri narašča odpor proti vojni. Ali pa je vse skupaj le provokacija, gre za ščuvanje prikritih kosov-cev in sovražnikov zagrebške vladajoče stranke? Dejstvo je, da je v Pazinu zavrelo. Spontano ali spodbujeno. Do zapleta je prišlo 8. aprila, ko so v pazinsko vojašnico zaradi tehničnega pregleda vpoklicali lastnike motornih vozil in to mnogo več v zasebni kot v družbeni lasti. Ljudje so začeli sumiti, da gre za prevaro. V nadomestilo za odvzete avtomobile so zahtevali oprostitev davščin, nekateri plačilo od dvajset do trideset tisoč * T.....m. *...... Vedno večja množica je sklenila s tovornjaki zablokirati cesto proti Cerovlju, tunel Učko, s čemer so delavcem preprečili prihod na delo ali z njega. Ves promet v Pazinu je zastal za nekaj ur in miličniki so voznike usmerjali na druge ceste. ■. s-inrifff mmam Hrvati na pazinskih ulicah pozdravljajo svojega predsednika. Nekaj dni po Tudmanovem obisku so odšli na ulice drugi Pazinci. nemških mark, drugi spet celotno ceno avtomobila. Nezadovoljnim voznikom naj bi se pridružili vojaki in njihovi svojci, napravili so barikade in posredovati je morala policija. Novica o nemirih v vojašnici v Pazinu se je razširila, tjakaj so začeli prihajati tudi ljudje iz Buzeta, Pule in Poreča, med katerimi naj bi bili menda neki čudni neznanci, kosovci ali takšne vrste posamezniki. nemiri. Imajo vmes prste skrivnostni neznanci? In ko se je že zdelo, da bo vse skupaj dokaj neopazno minilo, se je dogodek, domala identično, naslednji dan ponovil. Meščani so se pred vojašnico zbrali prav v trenutku, ko bi naj skupina vojakov iz kasarne krenila na bojišče. Po policijski intervenciji se je množica razšla. V hrvaškem tisku se pojavljajo trditve, da so za barikade v Pazinu in za prizadevanje, da bi Istro ločili od Hrvaške, krive nazadnjaške sile, v Istri še vedno zelo močni kosovci in nasprotniki zagrebških oblasti, ki skušajo v ljudeh vzbuditi protihrva-ško razpoloženje. Tržaški II Piccolo se s tem ne strinja povsem, list trdi, da se ljudje v Istri upirajo mobilizaciji, ne marajo obleči uniform in da v Istri vse bolj narašča odpor proti vojni. K. L. Istria, cresce H dissenso contro la guerra Insiemc ai militari harmo manifestato i proprietari dei mezzi privali reguisiti per essere inviati al fronte apPS!'vSf’n.^^ ‘ °b VOiaklh demo"8''lrai» >“<" REKA: BALKANSKA KRČMA Šibenik: V hrvaških teritorialnih vodah so ujeli dve italijanski ribiški ladji in ju privedli v šibeniško luko zaradi nedovoljenega rilobova v hrvaških ozemeljskih vodah. Zagreb: Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman je na predlog predsednika hrvaške vlade dr. Franja Gregoriča razrešil šest ministrov in imenoval devet novih. Beograd: Osebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Cyrus Vanče, ki je dopotoval v Beograd, meni, da OZN v Bosno m Hercegovino ne more poslati mirovnih čet ker zanje nima potrebnega denarja. Split: Konvoj 160 tovornjakov in vlačilcev s humanitarno pomočjo za ogrožene prebivalce Bosne in Hercegovine je krenil iz Splita proti Neumu, Grudam in Tomislavgradu. Reka: V reški regiji je pozornost javnosti namenjena dejavnosti glede ustanovitve »prvega svobodnega radia na Hrvaškem«, ki naj bi se imenoval Radio Reka - Fiume internacional, za katerega je bila podana pobuda med t. i. evropskim srečanjem o svobodi medijev na Reki. Beograd: Srbska skupščina je na svojem zasedanju zahtevala, naj vlada takoj zagotovi oskrbo srbskega tržišča z oljem, sladkorjem in moko ter intervenira z uvozom zdravil. V mnogih srbskih mestih je namreč zmanjkalo anestetikov, citostatikov, insulina, antibiotikov in drugih zdravil. Priština: Na novinarski konferenci Združenje neodvisnih sindikatov Kosova so njegovi člani opozorili, da skušajo Srbi na Kosovu za vsako ceno odpreti vojaško fronto. Na vseh vpadnicah v kosovska mesta so okrepljene srbske policijske sile, ki se znašajo nad albanskimi prebivalci. Združenje je svoje člane pozvalo, naj bodo prisebni in se izogibajo srbskim provokacijam. Beograd: Na podlagi sklepa srbske vlade so v Srbiji v povprečju za sto odstotkov dražja najosnovnejša živila — kruh, mleko, sladkor, jedilno olje in tudi moka. Sarajevo: Pred kratkim ustanovljena tiskovna agencija Bosne in Hercegovine - BH press je objavila apel skupine uglednih državljanov BiH muslimanske narodnosti, v katerem pozivajo svetovno javnost in Muslimane po svetu, da zaščitijo njihov narod in suvereno, neodvisno in mednarodno priznano državo BiH. V pozivu opozarjajo, da gre v tem stoletju že za tretji napad na Muslimane v Jugoslaviji. Privrženci predsednika Srbije Slobodana Miloševiča izzivajo lokalne spopade, enote srbske vojske, ki prihajajo iz Srbije, pa zavzemajo mesta in vasi. Te enote skupaj z JLA izvajajo množične pokole nad Muslimani, skrunijo svetišča in preganjajo prebivalce z njihovih domov. Beograd: Vodja jugoslovanske diplomacije v Helsinkih Vladimir Pavičevič je za Borbo izjavil, da je zaskrbljen zaradi stališč ZDA do jugoslovanske krize, saj lahko na KEVS-u uporabijo načelo konsenz minus ena. Ker je imelo ameriško stališče vse do sedaj veliko razumevanja za vse tiste, ki so si prizadevali ohraniti integriteto Jugoslavije, ta sprememba pomeni, da bo Srbija izgubila zadnjega zaveznika. Če so se ZDA odločile za takšen preobrat, potem v prihodnje ne bodo več taktizirale, pač pa bodo uresničile vsako namero ocenjuje veleposlanik Pavičevič. SVOBODNI RADIO Med evropskim srečanjem o svobodi medijev se je na Reki porodila zamisel, da bi v reški regiji ustanovili prvi svobodni radio na Hrvaškem. Imenovali bi ga Radio Reka - Fiume international. Na srečanju je predsednica komisije za medije v evropskem svetu Verena Glendermeier spomnila, da so mediji najmočnejše orož- je v rokah vladajočih politikov in ti preko njih krojijo javno mnenje sebi v prid in zoper svoje dejanske ali namišljene sovražnike. Glavni RADIO OBČINE TRST - ITALIJA NOVO - NOVO - NOVO 40% cenejše kot v trgovinah. Vse vrste glasbe iz vsega sveta od leta 1960 naprej. Nove hite dobite prej, kot v trgovinah. BO x 4 CD KASETE, PLOŠČE Pošiljamo tudi kataloge! Posamezniki - trgovci in ostali oglasite se! Tel.: 9939-40-214-225 ali 39337/538-836 organizatorji javne tribune o svobodi medijev so bili reški in puljski člani Združenja meščanov. Podjetje Kvarner marketing namerava na Reki ustanoviti krajevno radijsko postajo, katere program bi potekal nepretrgoma štiriindvajset ur na dan v hrvaščini in v italijanščini. Takšno radijsko postajo so podprli tudi člani izvršnega odbora občinske skupščine Labin. Hrvaške in italijanske radij- ske postaje na Reki že vrsto let zelo dobro sodelujejo. Pravkar hrvaške opozicijske stranke podpisujejo peticijo o zamenjavi generalnega direktorja hrvaške RTV Antona Vrdoljaka, skupine, kot so Reški demokratski forum, Združenje meščanov, Istrski demokratski sabor, Združenje Italijanov, pa se lotevajo »prvega svobodnega radia« na Hrvaškem, o katerem pa bo končno besedo seveda izrekla hrvaška vlada v svojem zakonu o informiranju. MINE NA ITALIJANSKI OBALI Jadransko morje je očitno polno jugoslovanske munici-je, ki se pojavlja tudi ob italijanski obali. Pred kratkim je morje v bližini plaže Campo-marina nedaleč od mesta Campobassa vrglo na obalo leseni zaboj z eksplozivnimi sredstvi. Karabinjerji so v njem odkrili petnajst min jugoslovanske izdelave, ki so na njihovo stran najverjetneje pripljuskala s hrvaškega obalnega pasu. Skoraj zagotovo gre za nevarne ostanke, ki so jih ob umiku v okolici Pule, Šibenika in Zadra v morje pometali pripadniki jugoslovanske armade. Beograd: Gladovna stavka 250 rezervistov JLA, ki so dobili poziv za odhod v Mostar, traja že 15 dni. Rezervisti so poudarili, da so pripravljeni iti na vaje samo znotraj ozemlja Republike Srbije, ne pa v katerokoli drugo republiko. Da Srbi nočejo iti prek Drine, je v skupščini Jugoslavije potrdil tudi v. d. načelnika generalštaba JA generat-polkov-nik Života Panič. Kot najnovejši primer je omenil enoto rezervistov iz Niša, ki so bili pripravljeni oditi do Drine, ne pa naprej. Prav tako je 83 pripadnikov rezervne sestave JA iz vojvodinskega mesta Stare Moravice zavrnilo poziv na mobilizacijo. ----oucimvči močno ogorčeno obsoja »agresivna dejanja ameriške vlade zoper Srbijo in zavrača ultimat,« je izjavil vodja te stranke Vojislav Šešelj. Srbski narod mora odgovoriti na ameriški ultimat, ker bo sicer Srbija skrčena na beograjski pašaluk. Zato je pozval k enotnosti Srbov, da bi čimbolj pripravljeni pričakali blokado. Sarajevo: V nekaj zadnjih dneh je na stran teritorialne obrambe BiH prešlo že 187 oficirjev jugoslovanske vojske To je za časopis Borba potrdil tudi polkovnik muslimanske narodnosti Vehbija Karič in dodal, da je med njimi tudi sedem srbskih oficirjev. Polkovnik Karič, ki je prejšnji teden po tridesetih letih izstopil iz JA, je tudi potrdil, da se je armada odkrito postavila na srbsko stran. Kosovo: Na Kosovu srbskim in črnogorskim paravojaškim enotam zadnje tedne pospešeno delijo orožje. Prijavni center za prostovoljce v srbsko gardo oziroma paravojaške enote belih orlov je poveljnik Vučkovič, ki ga je srbski parlament pooblastil za izvajanje režima izrednih razmer na Kosovu, sprva odprl kar v prostorih prištinskega Grand hotela. Sarajevo: Predsedstvo BiH je prejelo pismo vrhovnega poveljstva JLA, v katerem piše, da je za pogovore o prihodnji vlogi JLA v BiH pooblaščen načelnik štaba vrhovnega poveljstva generalpolkovnik Blagoje Ačič. V odgovoru na pismo je predsedstvo pozvalo Adiča, naj pride v Sarajevo in začne pogovore o prihodnjem statusu JLA. - da bo ravenska železarna le sodelovala pri izdelavi tankov T-84, kljub temu, da je bila ta novica najprej zanikana. No, res pa je tudi, da v vodstvu slovenskih železarn o tem, ne vedo kaj dosti, saj trdijo, da glede tega slovenska vlada ni dala nobenih navodil. Kaj hočemo, posel je posel, pa četudi brez navodil. - da je marka v zadnjih dneh strmo skoči-las. Tako SKB banka prodaja marke že po 71 tolarjev, odkupuje pa po 57 tolarjev. Strokovnjaki to imenujejo psihološka devalvacija. Kolikor poznamo te zadeve, si upamo trditi, da ne bo dolgo le psihološka, pač pa zelo konkretna. - da se Ljudska stranka rajši ukvarja z visoko politiko, kot da bi se posvetila številnim problemom v samem kmetijstvu, ki kmete najbolj zadevajo. Tako je na primer kilogram govedine v trgovini več kot dvakrat dražji od vsote, ki jo kmet zanj dobi. A za kmečke strankarske veljake to ni važno, pomembno je le, da imajo svojega kandidata za mandatarja. - da se Braslovče v Savinjski dolini potegujejo za najlepše urejeno evropsko vas in so prišle že v ožji izbor tega pomembnega ocenjevanja evropskih vasi. Vsaj nekaj lepega v tej deželi. - da Janez Janša smatra, da ni dobro biti v sredinskih strankah, saj kot pravi se lahko zgodi, da če si v sredini lahko padeš vmes. Ja Janez bo že poskrbel, da ne bo padel vmes, on bo kvečjemu poletel s stolčka na stolček. - da seje podražila tudi cestnina in to za 13 odstotkov. - da so Hrvatje pričeli z gradnjo avtoceste Reka — Budimpešta. Ta cesta bo imela velik pomen za hrvaško gospodarstvo kot tudi za reško pristanišče. To pa tudi pomeni, da bo Koper izvisel, saj bo promet proti Madžarski potekal preko Hrvaške. No ja, bomo imeli vsaj boljši zrak kot sosedje. - da je Anton Bebler, znani vojaški strokovnjak, izjavil tudi tole: »To, kar se je zgodilo doslej v BiH, še na srečo nima vseh atributov za uvrstitev tudi v najbolj blago kategorijo prave vojne.« Pričakujemo, da bo gospod Bebler to pojasnil tudi beguncem iz Bosne in Hercegovine, nam namreč ni povsem jasno. - da je Turistična zveza Slovenije sku-* paj s studiom Marketing predstavila znak leta turizma 93-stiliziranega večbarvnega goloba z lipovim listom v kljunu. Pa ne, da golob pomeni, da bodo turisti odleteli kar lepo mimo. - da Vitodrag Pukl, podpredsednik slovenske skupščine meni, da bi Drnovšek, če bi bil izvoljen za mandatarja sestavil vlado pretežno iz vrst liberalno demokratske stranke, to mu ni všeč saj smatra, da v tej stranki ni dovolj zaupanja vrednih ljudi. Če se spomnimo raznih Bastlov, bi tudi za sedanjo vlado in ostale politične stranke lahko rekli kaj podobnega. - da je minila tudi Velika noč. Le kdaj bo minila tudi velika noč našega gospodarstva. BREZ DLAKE NA JEZIKU MiHMttHI tiBM inMMT 959MHz6. TEŽAVE TRGOVCA IZ LEVCA ^ ANTON MEŠIČ: NE ŠVERCAM MAMIL HUMORESKA KAJ PA ZAUPNICA »Poslušaj, Miško,« sem zadnjič rekel mojemu poslancu, »ne razumem, zakaj rinete z glavo skozi zid...« Človeška nevoščljivost ne pozna meja. Spomnimo se samo nedavne gonje proti mesarju iz Slovenskih Goric, ki bi naj prodajal meso svinj s Hrvaškega, ki so se hranile s človeškimi trupli, prstani, uhani... še malo nazaj so bile aktualne govorice o klobasah iz Vojnika, ki naj bi vsebovale ženska bedra. Zdaj se enako dogaja z Antonom Mešičem, znanim 36-letnim podjetnikom iz Levca, ki je lastnik šestih prodajaln in dveh podjetij. Zaradi govoric ima popolnoma prazne prodajalne. Ljudje prenašajo vse mogoče, mi pa smo ga vprašali, zakaj. G. Mešič, kdaj ste se začeli ukvarjati s trgovino in podjetništvom? Kaj vse obsega firma Mešič d.o.o.? Mogoče je tu Iskati vzrok za vse te govorice... »Vsem znana firma Mešič d. o. o. je registrirana za izvoz in uvoz ter grosistično prodajo. Eno podjetje imam tudi v Nemčiji. Solastnik obeh podjetij je Metodi Stojnev, moj partner, ki je doma iz Makedonije, vendar že 25 let dela v Nemčiji.« Mogoče vaše premoženje izziva zavist? »Tega ne bi vedel. Denar, kar ga imam, sem zaslužil z delom v Avstriji. Počasi sem si ustvaril, kar imam, in to gre mnogim v nos. Prodajalne so v Hotelu Planja na Rogli, v Levcu sta dve, ena je v Termah Zreče in še ena v Poreču v Zeleni laguni. Tudi v Niimbergu imam troovino. V teh prodajalnah prodajajo razne stvari. S ponudbo se prilagajam zahtevam tržišča. Na Rogli je v ospredju smučarska oprema, oziroma splošno športna oprema, ker je to pač športno središče. Enako je v Termah Zreče in v Poreču, kjer je v osprednu plavalna oprema.« G. Mešič, govori se, da ste skupaj z župnikom Dragom Svetkom iz cerkve Sv. Duha iz Celja preprodajali celo mamila... »...G. Draga Svetka zelo dobro poznam. Je skoraj moj sosed in moram povedati, da nisva v dobrih odnosih. Ko so gradili cerkev Sv. Duha v Celju, sem prispeval velik delež, vendar je on to hitro pozabil. Ko je bilo objavljeno, kaj in koliko je kdo prispeval, je enostavno pozabil name in od takrat naprej ga tudi videl nisem. Tega je pet let. Za mamila sem že slišal. Vendar pa sem slišal drugo verzijo, in sicer, da moja žena »šverca« mamila, jaz pa jih preprodajam... (smeh). To absolutno ni res. Danes ljudje marsikaj govorijo.« Med drugim je slišati, da ste bili zaradi mamil zaprti in da je vaša žena položila kavcijo v znesku pol milijona mark... »Jaz sem slišal, da je žena vplačala zame kar milijon mark. Če bi imela toliko denarja, bi verjetno drugače živela. To je čista izmišljotina. Odkar se resneje ukvarjam s firmo v Nemčiji in sem večkrat odsoten, so se pojavile te govorice. Pojavila se je tudi verzija, da tičim v Bostonu, kjer je najboljši klinični center za zdravljenje aidsa. Govori se, da sem propadel, vse svoje imetje prodal ter da delam za policijo... (smeh). Vse skupaj seveda ni res.« Očitajo vam, da ste hvalisaš, da avtomobili, s katerimi se vozite, denimo, vaš metalni mercedes 200 E, niso vaši, ampak jih najemate v rent-a-caru... »Kje neki. Avto je moj in partnerjev. Tudi moja žena ima avto, ki pa ni izposojen, saj je tisti, ki si vozilo izposoja, slej ko prej obsojen na propad.« Blago v prodajalnah nabavljate z računi In dobavnicami, ali morebiti tudi kaj na »črno«? »Vse je legalno. Za vse imam dobavnice oziroma račune. Mnogo je kompenzacijskih poslov. Vse»je po zakonih in predpisih. Ljudje veliko govorijo. Najraje pa seveda govorijo o tistih, ki so si kaj ustvarili, o meni, o Štormanu, o Prekoršku. Mislim pa, da ne vedo, da z družino doselj sploh še nisem bil na skupnem dopustu, ker enostavno nimam časa. Nimam niti enega prostega dneva.« Kako vse te klevete vplivajo na vaše poslovanje? »Trenutne* govorice mi močno škodijo. Dejansko imam prazne trgovine. To je katastrofa, prišlo je že tako daleč, da ponoči ne zatisnem očesa. Telefoni kar naprej zvonijo, ljudje marsikaj sprašujejo. »Lahko dobim šefa...« »Šef je trenutno odsoten.« »Kje pa je?« »Trenutno ga ni...« »A ga greste kaj obiskat tja, kjer je trenutno odsoten...« In še marsikaj. Enostavno ne morem verjeti. To je absurd. V konfliktu nisem z nikomer, niti slučajno ne vem, kdo sproža in širi takšne govorice.« Omenjajo tudi mladoletnice... »Naj povedo, katera... (smeh).» Božena Balaš foto Severin »... kako to misliš?« me je prekinil. »Mislim na konstruktivne nezaupnice vladi. Kaj ne vidite, da si boste prej polomili vratove kot zrušili vlado ? Kaj se ne bojite, da bo zmanjkalo mandatarjev? Kdo pa bo potem še lahko predsednik?« »Kako si upaš meni očitati kaj takega ?« se je razjezil Miško. »Jaz nisem nikoli glasoval za konstruktivno nezaupnico vladi. Bog mi ie priča.« »Vidiš, to je pa dobro,« sem rekel. »Zelo dobro je, da nisi obremenjen s konstruktivnimi očitki, hočem reči, nezaupnicami. Tako imaš pravzaprav vso pravico, da predlagaš boljšo rešitev.« »Kakšno pa ?« »Veš, ko sem gledal tiste seanse o konstruktivni nezaupnici, sem prišel do tega, da bi stvar pravzaprav malo obrnili in bi prišli do formule,' ki ne more zrušiti nobene vlade. To pa je nekonstruktivna zaupnica.« »Ti-ta-je-pa-dobra,« je z nasmeškom malo pojoče rekel Miško. »Ti, kako pa to misliš ?« »Zelo preprosto. Nekonstruktivna zaupnica je lahko še tako nekonstruktivna, pa ni nezaupnica,« sem pojasnil. »Razumeš? To se pravi, da lahko nastopajoči v parlamentu pridejo na dan še s tako nekonstruktivnimi bananami, hočem reči, podatki, pa bodo vladi izrazili zaupnico. Razumeš, v čem je razlika ?« »Kako da ne ?«je poskočil Miško. »Stvar je popolnoma jasna. Vlada ne more dobiti nezaupnice, ker ji poslanci izrazijo zaupnico, četudi še tako nekonstruktivno. To si pa res pogruntal.« »A ne. Kaj ni taka rešitev. ..« »... taka rešitev je rešitev za naš narod,« je dodal Miško. »Saj vidiš, da ob vsakem zasedanju parlamenta doživlja strese, ko ne ve, ali mu ne bo jutri vladal kdo drug, če ne bo iz desnega ovinka obrnil preveč v levo in ga zvrnil.« »No, vidiš, zato ti pa pravim, kako je treba narediti.« »Ja, ampak pomislil sem, če je nekonstruktivna zaupnica sploh potrebna. Saj naši vladi pravzaprav še tako konstruktivna nezaupnica ne more do živega,« je podvomil Miško. »Veš kaj, to pa ni tako zanesljivo,« sem rekel. »Kako pa lahko trdiš, da že z devetim mandatarjem ne bi uspeli? Kje pa so še vsi drugi? Zamisli si nesrečo, ki bi nas doletela, ko bi v parlamentu sešteli glasove in bi predsednik sporočil: novi mandatar je dobil večino, sedanja vlada je dobila nezaupnico.« »Ja, če res tako misliš, potem bo pa menda že najboljša nekonstruktivna zaupnica. « FOTOREPORTAŽA EVROPA ZDAJ! Obljubljene avto ceste čez Slovenijo še dolgo ne bo. Glede na aktualne razmere, bi lahko projekt prilagodili mobiliziranim Slovencem in zgradili vsaj bicikel - cesto. Milijon nas je. Biciklov pa niti toliko. Model prevoznega sredstva za množice. Slovenci smo dokaj izstradan narod. Namig za razvoj drobnega gospodarstva - kantina ob bicikel - cesti. Tudi, če bo na bicikel - cesti gneča, boste na republiški skupščini našli svoj mir. Živeli skupščinski delegati! Otroci bodo najbolj varni doma, v enem modernih slovenskih vrtcev. Prav gotovo pa otroci pričakujejo, da jim boste s potovanja kaj prinesli. Pred seboj vidite kup dovršenih, unikatnih suvenirjev - SLOVENIJA 92! Severin in LucaS — da mednarodna jedrska organizacija imenovana mafija, slovenskim jedrskim politikom obljublja ogromne vsote denarja za propagiranje varnosti obratovanja jedrske elektrarne. Ali pa morda je res? — da bodo pripravljaici novega volilnega zakona sestavili predlog le tega. Glede na to, kako ga sestavljajo, bodo verjetno iznašli smodnik. — da skupščinske poslance in njihovega predsednika omejuje poslovnik o delu. So le sužnji lastnega sistema, ki so ga sami ustvarili. , , , , — da je edino slovensko letališče Brnik zaprto zaradi stavke delavcev. Le Lojze Peterle bi rad odstavil direktorji Adrie Airvva-ysa, Janez Kocjančiča, pa mu to zaenkrat še ni uspelo. Morda bo prej letel Peterle kot Kocjančič, četudi ni v službi pri Airwaysu. — da gospod Franc Bučar odstopa. To so bile le sanje televizijskega gledalca ob prenosu iz skupščine. — da je Lojze Peterle javnosti poslal drugo pismo, kot ga je dal podpisati ministrom. Le po nasvetu Janez Janše ga je malo spremenil. Majhno je sladko, si je mislil Janša. — da ima Franc Bučar Peterleta še vedno v čislih. V izjavi za javnost je dejal, da opozarja Peterleta, da vsebina pisma, ki so ga objavili mediji, ni enaka tistemu, ki ga je Peterle naslovil nanj. Danes se na nikogar ne moreš več zanesti, si je mislil Peterle. — da so slovenske meje že zaprte za bosanske begunce, kot je o tem opozarjalo notranje ministrstvo. Morda bo koga drugega doletelo zaprtje, če bo Peterle ostal mandatar. — da si poslanci želijo čimprej sprejeti novo lastninsko zakonodajo. Želijo le še toliko počakati, da si prej oni ali njihovi somišljeniki razdelijo družbeno imetje. V predlogu lastninske zakonodaje najtrd-neje drži določilo, da zakon ne bo veljal retroaktivno. — da Slovenci letošnjega zapovedanega posta nismo spoštovali. Brez izjeme je polovica Slovencev ta dan stradala. Problem je nastopil le na Velikonočno nedeljo, ko bi morali žegnano meso postaviti na mizo. Nekateri so bili še ta dan vztrajni in so se postili, kot vsak dan v tem letu. — ni res, da imajo slovenski otroci najraje pečene kure. Vsaj polovici otrok se strastno zasvetijo oči, ko zagledajo na mizi pečene kurje hrbte in perutničke. Kur ne poznajo. slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO LISA STANSFIELD I TSj feV - J Prijetno nas je presenetila z novim izgledom, pa tudi stil petja je spremenila. Če je računala na velik uspeh se ni uštela, saj je, roko na srce, kljub letom prav mična, njena pesem »Change« pa prijetna za uho. n mm GLASBA LESTVICE MDITVE PO SLOVENIJI NAGRADNA KRIŽANKA HOROSKOP SOS IZ POSTELJE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI TA TEDEN NA TV Petek, 24. 4.________ SOVA TVS 1 HOBOTNICA 3 Italijanska barvna nadaljevanka, 1987, 7 epizod, (LA PIOVRA 3), režija: Luigi Perelli, scenarij: Sandro Petraglia, Stefano Rulli po zgodbi Ennia De Con-cinija, fotografija: Nino Cele-ste, glasba: Ennio Morricone, igrajo: Michele Placido, Giuli-ana de Sio, Alain Cuny, Francisco Rabal, Marie Laforet. Junak italijanske serije Hobotnica 3, ki si je v Italiji in po svetu, kjer so jo že prikazovali, pridobila izredno priljubljenost, je policijski inšpektor Cattani, nepodkupljiv in brezkompromisen poštenjak, borec zoper kriminal in mafijo. Številni udarci, ki jih vedno znova dobiva od nasprotnikov, tragični dogodki, ki so zaznamovali njegovo življenje, Cat-tanija ne zlomijo do konca. Njegova osebna prizadetost se vedno znova naperi zoper vidnega in nevidnega sovražnika, ki razžira sodobno italijansko družbo. V trenutku, ko je videti, da bo inšpektor Cattani za vedno obrnil hrbet svojemu dosedanjemu delu, se pojavi ameriški zvezni agent Bert dl Donato, ki v Evropi zasleduje trgovce z orožjem. Za sodelovanje uspe pridobiti Cattanija in nenadoma je inšpektor ponovno sredi dogajanja. V Milanu reši iz rok ugrabiteljev malo Greto, hčerko pomembnega bankirja Antinarija. Tako spozna tudi njeno starejšo sestro, čedno in odločno Giulijo in med njima se razvije ljubezen. Njuno razmerje pa se kmalu izredno zaplete, saj Corradovo delovanje ni v prid Antinarijem in tako Giulia, ki se doslej ni dosti menila za posle svoje družine, v kateri je bil pomemben samo denar, odkriva stvari, o katerih ni mogla niti slutiti... Sobota, 25. 4.______ 20.30 TVS 2 LEGENDA O TARZANU, ameriški barvni film, 1984, 130 min., (Greystoke The Legend Of Tarzan Lord Of Apes), scenarij: P. H. Vazak (Robert Tow-ne), Michael Austin po romanu Edgar Rice Burroughs, režija: Hugh Hudson, v gl. vi.: Relph Richardson, Uan Holm, James Fox, Christopher Lambert, An-die Mac Dovvell, Cheryl Campbell, Paul Geoffrey, John Wells, Nigel Davenport, lan Charleson, Nicholas Farrell. Kadarkoli se spomnimo na Tarzana, takoj pomislimo na Johnnyja VVeissmillerja in na celo vrsto črnobelih filmov od 1932. leta do konca 40-ih let. Po predlogi E. R. Burroughsa - Tarzan, človek opica je bilo posnetih kar pet filmov: drugi iz 1932 z Johnnyjem VVeissmil-lerjem je prava klasika; inačici iz 1959 in 1981 (z Richardom Harrisom in Bo Derek) nista vredni omembe, Greystoke: Legenda o Tarzanu iz 1984 pa je vsekakor najambicioznejša. Predstavlja nam like ir> dogodke, ki jih opisuje E. R. Burroughs drugače kot dotlej. V interpretaciji Christopherja Lam-berta se nam predstavlja Ta-.zran: v džungli je močan, a ne vsemogočen. Živi v skladu z naravo, kjer je zrasel ob kruš- ni materi, opici, ter se naučil previdnosti, s človeško inteligenco pa je presegel vrstnike, da bi postal »nadopica«. Težišče filma pa je postavljeno v Anglijo, v okolje iz katerega so pred desetletjema odpluli Tarzanovi starši. V brodolomu na zahodni obali Afrike se je zgubila sled za njimi in šele mnogo let kasneje so jo našli. Preživel je le njun sin, ki so ga »vzgojile« opice. Tarzana so našli člani neke ekspedicije, ga odpeljali v domovino staršev, k dedu, ki si je neskončno želel srečanja z vnukom. Toda Tarzan se v civilizaciji ni znašel. Utesnjenost zaprtih prostorov, protokolarnost konservativne aristokracije v začetku stoletja, in še marsikaj za mladeniča izpod »svobodnega sonca« niso bili primerni. Kljub prizadevanju »obdobje prilagajanja« ni uspelo. Celo dekle, ki jo je sprečal in vzljubil, ga ni moglo zadržati. Hugh HudsQn_katerega film Ognjene kočije (Chariots of Fi-re) nam je še v dobrem spominu, je tokrat ustvaril pretresljivo dramo o soočanju prvinskosti in dekadence. Ritem je počasen, toda vse, kar nam režiser v tem filmu izpove, je jasno razvidno, vse prej kot površno. Tarzan tokrat torej ni bežna pustolovščina ampak drama mladeniča, ki je zrasel in se izoblikoval v svetu divjine, tam dozorel in postal mož, kos vsem izzivom. Prihod v svet civilizacijskih konvencij, ki je o Angliji še veliko bolj utesnjen v pravila obnašanja, se ne obnese, saj ta svet kljub navideznemu blagostanju ni boljši, če ni celo slabši. Nedelja, 26. 4. 20.30 TVS 2 GALAKTIČNA ODISEJA 4. del SUPERNOVA - KONEC in ZAČETEK. Februarja 1987 so v observatoriju Las Campanas opazili novo, bleščečo zvezdo. To je bila prva supernova po 382 letih, ki jo je bilo moč videti s prostim očesom. Astronomi z vseh koncev sveta so se zgrnili v observatorije na južni polobli, da bi opazovali fantastični dogodek. Tudi v podzemnih laboratorijih v ZDA in na Japonskem so tekle raziskave, ki so dale prva spoznanja o nev-trinih, delcih, ki se sproščajo v srcu supernove. Kako pride do eksplozije supernove in kaj to je? Gre za silno eksplozijo, ki naznanja smrt zvezde s približno desetkratno maso našega Sonca. Svetloba, ki nastane ob eksploziji, lahko za trenutek zasenči vso galaksijo. Četrti del Galaktične Odiseje razišče ta vesoljski dogodek. 16.00 TVS 1 LORNA DOONE angleška nadaljevanka, (Lorna Doone), scenarij: Matthevv Ja-cobs (po romanu R. D. Black-morea), igrajo: Glive Owen, Polly VValker, Sean Bean, Billie Whitelaw, Jane Gurnett, Miles Anderson in drugi, režija: An-drew Grive. »Lorna Doone« je ena velikih svetovnih ljubezenskih zgodb, postavljena v nenavadno okolje Exmoora na Angleškem za časa nezakonitega kralja Karla II. Junak zgodbe John Ridd se hoče maščevati za umor očeta, ki so ga izvršili člani aristokratske družine Doone. Želja po maščevanju ne ugasne, dokler ne spozna prelepe Lorne Doone... Zgodovinska mini serija z bogatimi, slikovitimi kostumi in scenografijo, je primerna tako za mlade kot za starejše, saj imajo te vrste historijske slikanice, posebej, če so jih posneli Angleži, stalno občinstvo tudi med našimi gledalci. 22.50 TVS 2 VIŠNJAMI (opera v treh dejanjih in štirih slikah) Med slovenskimi skladatelji, na katere smo nekoliko pozabili, sodi tudi Heribert Svetel. Rojen v Ljubljani leta 1895 je vzporedno študiral pravo in glasbo. Čeprav je začel kot pravnik, je ta poklic opustil in se posvetil glasbenemu ustvarjanju in poustvarjanju. Tako ga od leta 1946 srečujemo za dirigentskim pultom Mariborske opere in kot skladatelja številnih skladb in scenske glasbe za potrebe Mariborske drame. Po pogovoru z izkušenim gledališčnikom, prijateljem in pisateljem Franom Govekarjem se je ta z navdušenjem lotil dela in že v kratkem času prinesel libreto. A glasbeno delo ni zmoglo tempa libretista. V začetku junija je prinesel klavirski izvleček svoje opere. Govekar ga je z libretom vred predložil ravnatelju ljubljanske Opere Poliču, dodal nekaj korektur ter predlagal, da bi takoj po novem letu delo postavili na oder. Delo je doživelo nekaj korektur. Zaradi sprememb je opera menjala tudi prvotni naslov Kozlovska sodba v Višnji gori in Višnjegorce in končno Višnjane. V repertoar opere je bilo delo drugič sprejeto v sezoni 1943-44 z naslovom Viš-njegorci. Zaradi kulturnega molka pa komponist dela ni izročil. Tako so Višnjani doživeli svojo krstno izvedbo za proslavo 30-letnice ustanovitve Narodnega gledališča v Mariboru 7. novembra 1949. leta. Nastopajo: dirigent - Franti-šek Preisler, režiser - Franjo Potočnik, scenograf - Jože Polajnko, kostumografka - Vlasta Hegedušič, koreograf - Iko Otrin, zborovodja - Ferdo Pirc; Drnulja, nočni čuvaj - Ladko Korošec, Zaropotaj, župan Višnje Gore - Jožef Fejk, Slamorezec, podžupan - Emil Baronik, Ana, njegova druga žena - Ada Thuma, Staža, njegova hčerka iz prvega zakona - Dragica Kovačič, Mi-leva Pertot, Marko, doktor prava - Jože Kores, Barbara, hišna pri Slamorezčevih - Brigita Boštjančič, Mirko, študent prava - Ivan Lilek, študent - Stefan Kunštek, gluhec - Šime Lučin. Sreda, 29. 4. 22.55 TVS 1 KRONIKA 3. del Kronika najpomembnejših dogodkoy in osebnosti dvajsetega stoletja vsebuje tokrat prispevke o rasni diskriminaciji v Južni Afriki, o teleskopih in načinu raziskovanja vesolja v observatorijih, o posledicah uporabe pesticidov za človeštvo in nesreči v Bophalu, o hladni vojni, gradnji kanadske železnice, ki je povezala vzhodno in zahodno obalo te prostrane dežele, ter o vesoljskih plovilih. ČETRTEK, 23. APRIL SLOVENIJA 1 10.05 Video strani 10.15 Program za otroke, Pe-denjžep 10.40 Stare japonske pravljice: Starka postane otrok 10.55 Šolska tv, ponovitev, Boj za obstanek: Živali, ki uporabljajo orodje 11.20 Angleščina - follow me, 47. lekcija 11.40 Kemija: Kataliza 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Napovednik 15.30 Športna sreda, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Ebu drame za otroke: Tekma s plimo 17.35 Živžav 18.25 Ep video strani 18.30 Že veste... svetovalno izo-baževalna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Epp 19.20 Napovednik 19.25 Epp 20.26 Epp 20.30 Bobenček, glasbena oddaja 21.30 Epp 21.35 Tednik 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.25) 22.50 Poslovna borza 23.00 Mali koncert, Zvonimir Ci-glič: Erotikon 23.10 Napovednik 23.13 Ep video strani . 23.15 Sova, Razrednik, 22., zadnja epizoda ameriške nanizanke (VPS 23.15) Neomajni Arvid je čisto v redu. Za mrtveca! Pogorel je na vseh področjih - od zgodovine in matematike do angleške literature, pa še navaden pogovor mu povzroča težave. Strgalo se mu je, to je jasno, amapak - zakaj? Z eno besedo: Lori Appelbaum. Sicer sta pa to dve besedi... Gospod Moore ugotavlja, da Lori uničuje Arvidovo koncentracijo, ocene in s tem tudi prihodnost. Morda pa bo postal kapitan vesoljske ladje!? 23.40 Anno Domini, 12., zadnji del ameriške nadaljevanke (VPS 23.40) Neron, naveličan žene Okta-vije, jo da ubiti, da bi se lahko poročil s Popejo. Na robu blaznosti ukaže zažgati Rim in trdi, da so to storili kristjani. Ukaže, naj jih neusmiljeno preganjajo. Med žrtvami sta tudi Peter in Pavel; prvega križajo, drugega pa obglavijo. 0.35 Šingen, japonska nadaljevanka (6/12) 1.13 Videostrani SLOVENIJA 2 15.35 Video strani 15.45 Sova, ponovitev, Krila, ameriška nanizanka (12/15), Anno Domini, ameriška nadaljevanka (11/12), Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija (8/13) 18.00 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Pujsovi dosjeji, 5, epizoda angleške nanizanke 20.25 Napovednik 20.35 Zelena ura 21.30 Umetniški večer, Povečava: Filmska scenografija 23.00 Mojster in Margareta, jugoslovanski film Moskva, 1925. leta. Člani zveze proletarskih pisateljev javno obsodijo pisatelja Nikolaja Maksudova zaradi kontroverzne drame Poncij Pilat. Delo prepovedo, krstno uprizoritev pa morajo odpovedati. Pisatelju v težkih trenutkih pomaga ljubljena Margareta, a ko se odloči, da bo z njim živela, Nikolaj izgine. Najdejo ga v ustanovi za duševno motene. Pomoč pride iz... pekla - za šarmantno podobo profesorja Wolanda, ki odlično pozna zgodovino, se skriva Satan. Je vse, kar se zgodi, resničnost ali plod pisateljeve domišljije? 0.35 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Požigalec - angleška barvna kriminalka, 1970, igrajo: Chad Everett, Anjanette Co-mer, režija: Sidney Hayers 15.30 Nenavadni policaj - serijski film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot, risanke 16.30 Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec 17.00 Sever vzhod - aktualne oddaje 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja - Koper--Ljubljana-Maribor 18.10 Vsedanes 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Meridiani - aktualna oddaja 21.10 Juke box - glasbena oddaja v živo /prvi del/ 22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Juke box - glasbena oddaja v živo /drugi del/ 23.20 Na kalifornijskih cestah - serijski film kanal KANAL-A 09.45 A-shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda, dnevno informativni program 10.30 Male živali 10.45 Junak na rolki, ponovitev ameriškega mladinskega filma 12.15 A-shop 19.15 A-shop ' 19.15 Podjetniška žilica, ponovitev torkove oddaje 19.30 Rolanje s HOBOTNICO 19.45 A-shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Olimpijada možganov 21.15 Ciklus: Najboljši komedijantski par, Stan in Olio v sinovih puščave 23.00 A-shop, lahko noč HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - predmetni pouk: naravoslovje; 11.05 Smogovci; 11.35 Dragi John -humoristična serija; 12.00 Poročila; 12.05 Deset zapovedi - serijski film; 13.00 Slika na sliko; 14.00 Poročila; 14.40 Večna mladost; 15.30 TV teater - M. Držič »Zbor«; 16.00 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej-družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.05 Znanstveni pogovori; 18.35 EPP; 18.40 Santa Barbara -serijski film; 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 3-2-1 - kviz; 21.05 Spekter; 22.05 Dnevnik II; 22.30 Jazz Time; 22.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Odpoved programa HTV 2 16.20 Test; 16.35 Pregled programa; 16.40 Videostrani; 16.50TV koledar; 17.00 Malavizija-Smogovci, otroška serija, Alf - humoristična serija, risanke; 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 19.25 EPP; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Rafael - igrano dokumentarni film; 21.10 EPP; 21.155 Večna mladost - serijski film; 22.05 EPP; 22.10 On in Ona-humoristična serija; 22.35 Velesejemski TV-biro; 22.45 Umetniški večer: Šimun Cirenac, posnetek gledališke predstave; 23.50 Metal mania; 00.30 Odjava programa. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Inšpektor Ho-operman, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Felipe in modre oči, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Me žene, 14.00 Hišna mojstrica, 14.45 Mrzle cone, 15.00 Jaz in ti, 15.30 Am dam des, 16.05 Divji žrebec, 16.30 Hiti, 17.10 VVurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Show mix, 21.35 Pogledi s strani, 21.45 Možje, 23.10 Sheena, 1.00 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme, 17.10 Umetniški leksikon, 17.15 Ekspedicija v magične svetove, 18.00 Inšpektor Hdoper-man, 18.30 Povej resnico, 19.00 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Poročila, 21.00 Trailer, 21.30 Kultura, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Klub 2, Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, madžarska, magazin; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.05 Disneyjevi filmi, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Čarovniški film; 17.05 Zemljožer, poljud-noznanstvni film; 17.35 Draga Celine, francoska serija; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja; 19.00 Dodo klub, 1. Nenavaden živalski vrt; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Twin Pe-aks, 20. del ameriške serije za odrasle; 21.30 Aktualno; 21.55 Makovi cvetovi; 22.35 Pop gala; 23.25 Evropsko prvenstvo v dviganju uteži; 0.05 Denvnik; 0.10 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 1 15.55 Danes popoldne, vmes vreme, poročila; 16.30 Ecranul nostru, narodnostni magazin v romunščini; 16.55 Danes popoldne, nadaljevanje; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 19.00 Z dušo in telesom, 18. del nemške serije; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pšcs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Skrivnostni stanovalec, Hitchcockov film. 13. STRAN PETEK, 24. APRIL SOBOTA, 25. APRIL SLOVENIJA 1 9.50 Video strani 10.00 Program za otroke, Čira čara, angleška nanizanka (1/6) 10.25 Jelenček, ponovitev serije HTV (9/13) 11.00 Zelena ura, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 13.30 Video strani 13.40 Napovednik 13.45 Umetniški večer, ponovitev, Povečava: Filmska scenografija (VPS 13.45) 15.15 Mojster in Margareta, jugoslovanski film (VPS 15.15) 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.05 Ep video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.26 Epp 20.30 R. Giordano-E. Monk: Berti-nijevi, nemška nadaljevanka (8/10) 21.20 Epp 21.25 Oči kritike 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.40 Napovednik 22.43 Ep video strani 22.45 Sova, Pri Huxtablovih, 39. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.45) 23.10 Hobotnica III, italijanska nadaljevanka (1/7) (VPS 23.10) 0.15 Že dolgo ne sanjam več, japonski barvni film, 1989, 107 min.; (Tobu yume wo shibara-ku minai), scenarij in režija: Eizo Sugavva, fotografija: Shinsaku Himeda, glasba: Toshiaki Tsushima, igrajo: Tshiyuki Kosokavva, Eri Ishida, Mariko Kaga, Shinnosuke Fu-romoto, Meiran Maeda. Panorama, Berlin 1990 Japonska filmska ustvarjalnost je zaslovela predvsem s filmi Akira Kurosavve, najprej z njegovim Rashamonom in kasneje tudi s filmi ostalih japonskih filmskih ustvarjalcev. Tako tistih, ki so izhajali iz japonske gledališke tradicije, kot tistih, ki so iskali stičišča z zahodnjaškim filmskim izrazom. Med slednje sodi tudi japonski avtor Eizo Sugavva, ki si je na berlinskem filmskem festivalu leta 1990 pridobil s svojim filmom naklonjenost filmske kritike. Njegovemu filmu Že dolgo ne sanjam več so namreč napovedali ugodno kinematografsko prihodnost. Eizo Sugavva je film, ki sicer izhaja iz japonske mitologije, oblikoval po svetovnih standardih, predvsem pa se je odpovedal vsakršni tradicionalnosti in gledališkosti v igralskem izrazu. Junak filma Shuji Taura dela v gradbenem podjetju, s svojim življenjem ni zadovoljen, predvsem pa se mu zdi, da ga ne obvladuje. V pijanosti poskuša narediti samomor in konča poškodovan v bolnišnici. V času zdravljenja se pripeti huda železniška nesreča, v kateri je veliko mrtvih in ranjenih. Bolnica je prenapolnjena in eno izmed ponesrečenk name- stijo ob Shujijevi postelji. Z žensko, ki leži zakrita za pa-ravanom, se pričneta pogovarjati. Sobolnica Mutsuko je prijeten sogovornik in kmalu se pogovarjata o njenem zasebnem življenju, tudi o erotiki. Naslednje jutro Mutsuko preselijo na drug oddelek in Shuji vidi, da gre za staro žensko. Zaradi tega se počuti osramočenega, vendar na njune pogovore ne more pozabiti. Ko Shuji okreva, ga njegovo podjetje premesti v Tokyjo in tam ga poišče Mutsuko. Shuji je sicer sklenil, da te ženske ne bo več srečal, toda Mutsuko ga uspešno pregovori. 2.00 Video strani SLOVENIJA 2 15.35 Video strani 15.45 Sova, ponovitev, Razrednik, 22., zadnja epizoda ameriške nanizanke, Anno Domini, 12., zadnji del ameriške nadaljevanke, Šingen, japonska nadaljevanka (6/12) 18.00 Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika 19.00 Jazz in blues 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Pujsovi dosjeji, 6. epizoda angleške nanizanke 20.25 Napovednik 20.30 Slovenski magazin 21.00 Dobrodošli 21.30 Umetniški eksperimentalni program: Studio City 22.30 Koncert zbora La Cappella Vienna 23.40 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Juke box - glasbena oddaja - Vodi: Alex Bini 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški-program, Don Kihot - risanke 16.30 Gola zemlja - ameriški pustolovski film, 1957, igrajo: Richard Todd, Juliette Gre-co, režija: Vincent Sherman 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja - Koper--Ljubljana-Maribor 18.10 Studio 2 19.00 Vse danes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Bella tv - razedrilni program v živo 22.00 Vse danes - tv dnevnik 22.10 Globus 23.10 Gola zemlja - ameriški pustolovski film, 1957, igrajo: Richard Todd, Juliette Gre-co, režija: Vincent Sherman / \ / A\.. kanal KANALA 9.45 A-shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda: dnevno informativni program 10.30 Olimpijada možganov 10.50 Sinova puščave, ponovitev komedije s Stanom in Olijem 12.20 A-shop 19.00 A-shop 19.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, Los Lobos 19.45 A-shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 35 mm oddaja o filmu na ve likih platnih in video trakovih 20.45 Highlander II, ameriški znanstveno fantastični film 22.15 Filmski režiserji: Oliver Stone, začetki uspešne kariere 22.45 A-shop, lahko noč HTV 1 8.25 Pregled sporeda; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Horoskop; 9.00 Šogunova dediščina; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Zgodbe z obeh strani - dokumen tarna serija; 11.35 Dragi John - po novitev humoristične nadaljevanke; 12.00 Poročila; 12.05 Delo na črno - ameriška nanizanka; 13.00 Slika na sliko; 14.00 Poročila; 14.10 3-2-1 - kviz; 15.10 Večna mladost, ponovitev italijanske nadaljevanke; 16.00 Poročila; 16.15 Veni. Vidi - Oblaki nad Zagorjem; 16.20 Pregled sporeda; 16.30 Gremo dalje; 18.00 Poročila; 18.40 Santa Barbara - nadaljevanka; 19.30 Poročila; 20.05 V velikem planu; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.50 Video strani. HTV 2 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija; Joey in rdeči sokol, Risanke; 19.30 Dnevnik; 20.10 Dober dan, obup - francoski barvni film; 21.50 Roseanne - humoristična nanizanka; 22.20 Tiralica; 22.55 Fashion Tape; 23.35 Gar-dijada; 4.00 Video strani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Inšpektor Ho-operman, 9.30 Ruščina, 10.00 Šolska TV, 10.30Divja voda, 12.15 Hel-fi, 13.00 Čas v sliki, 14.00 Hišna mojstrica, 14.45 Jutrišnji mojstri, 15.05 Nekoč je bila Amerika, 15.30 Am dam des, 16.05 Divji žrebec, 16.30 Mini kviz,17.17 VVurlitzer, 18.00 Čas v sli kij 18.30 Z dušo in telesom, 19.30 Cas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Derrick, 21.25 Pogledi s strani, 21.35 Dobra prijateljica, 23.20 Likvidator, 1.00 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme, 16.10 Umetniški leksikon, 18.00 Simpsonovi, 18.30 Kolo sreče, 19.00 Zvezna država danes, 19.30Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Diagnoze, 21.00 Znanost, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Krivda in spomin, 0.05 Predor, 1.15 Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Naravno zdravilstvo; 9.00 Dalas, 70. del ameriške serije; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Zdravilo - koristi, škodi?; 10.10 Serijski film, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo; 16.10 Evropsko prvenstvo v dviganju uteži; 16.40 Madžari v Ameriki, 5. del dokumentarne serije; 17.15 Droplje bodo vedno, poljudnoznanstveni film; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 18.55 Vprašanje kristjanov; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Dallas, ponovitev; 21.35 Panorama, svetovna politika; 22.40 Arena; 23.25 Starogrške tragedije, mozaik; 0.25 Dnevnik; 0.30 Dnevnik »ANTENNE 2«. MADŽARSKA 2 6.00 in 12.00 Regionalni program; 14.35 Popoldne, vmes poročila, vreme; 14.40 Panoptikum mesta Prage, češka serija; 15.30 Danes popoldne, magazin; 17.00 Misleco-va galerija portretov; 17.35 Danes popoldne, nadaljevanje; 17.45 Regionalni dnevnik; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.18 Za otroke; 18.30 Olimpizem, olimpistika; 19.00 Poletno flirtanje, nemški tv-film; 20.00 Čelist, reportaža; 20.40 50 minut o filmu; 21.35 Poezija meseca, marčevski izbor; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.50 Jutrišnji dan ne bo nikoli prišel, ameriški detektivski film. SLOVENIJA 1 8.20 Video strani 8.30 Izbor, angleščina - follovv me, 46. lekcija 8.50 Radovedni Taček: Jama 9.05 Klub klobuk 11.00 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 14.05 Tok tok, ponovitev 14.00 Alf, ponovitev 71. epizode ameriške nanizanke 14.25 Zlati cekin ’91 V italijanskem mestu Bologna se vsako leto zberejo otroci z vsega sveta za dva meseca, se učijo italijanščine, se zabavajo in pojejo in na koncu svojega druženja organizirajo mednarodni festival otroških pesmi Zlati cekin. Pokrovitelj Zlatega cekina je UNICEF in tokrat so v okviru festivala zbirali sredstva za otroke Bangladeša - za gradnjo šole in za cepivo. Zaključni večer 34. Zlatega cekina, ki se je odvijal konec novembra 1991, boste v sporedu TV Slovenija lahko spremljali 25. aprila. Otroški zbor, tako vsa leta doslej vodi Mariele Ventre, program pa povezujeta Cino Tortorella in Maria Tere-sa Ruta. 15.55 Napovednik 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Dahny - najboljši na svetu. Angleški barvni film, 1989, 90 min., (DANNV THE CHAMPION OFTHE VVORLD); režija: Gavin Miller; scenarij: John Gold-smith; fotografija: Oliver Sta-pleton; glasba: Michael Parkinson; igrajo: Jeremy Irons, Samuel Irons, Robbie Coltra-ne, Cyril Cusack. Film Danny - najboljši na svetu je obšel nekaj mladinskih filmskih festivalov, vzbudil pozornost gledalcev in jih očaral ne samo zaradi literarne predloge, ker gre za ekraniza-cijo zgodbe, ki jo je napisal eden najbolj priljubljenih angleških mladinskih pisateljev Roald Dahi, ampak je nadvse privlačen tudi zaradi tega, ker v filmu natopajo kar tri generacije ene družine: znani angleški igralec Jeremy Irons, njegov sin Samuel in dečkov stari oče Cyril Cusak. Zgodba je postavljena v petdeseta leta. Devetletni Danny živi po materini smrti z očetom, ki ga obožuje, v ciganskem vozu. V bližnjem kraju obiskuje šolo, prosti čas pa preživlja v očetovi garaži, kjer lahko brklja po imenitnih starinskih avtomobilih, s katerimi se ukvarja oče. Nekega dne pa njuno mirno in prijetno življenje zmoti prihod novega, nadutega lastnika sosednje graščine Victorja Hazella, ki bi se rad dokopal tudi do zemljišča in garaže, ki pripadata Danny-jevemu očetu. Dannyjevo sproščeno otroštvo je s tem ogroženo in deček sam pri sebi sklene, da bo zastavil vse sile, da zoprni Hazell ne bo uspel... Z otroško zagnanostjo ter nenadkriljivo idejo, ki se lahko porodi samo v drobni glavici, seveda pa tudi ob navdušenem očetovem sodelovanju, užene v kozji rog zahrbtnega in pokvarjenega Hazella, sam pa doživi nepozabno pustolovščino. 18.45 Novosti založb 18.55 Ep video strani 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.26 Epp 30.40 Komu gori pod nogami? 21.30 Epp 21.35 L. La Plante: Glavni osumljenec, angleške nadaljevanke (4/4) 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.25) 22.50 Ep video strani 22.55 Sova, Murphy Brovvn, 21. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.55) 23.20 Hobotnica III, italijanska nadaljevanka (2/7) (VPS 23.20) 0.25 Mesto strahu, ameriški barvni thriller, 1984, 95 min., scenarij: Nicholas St. John; režij: Abel Ferrara; fotografija: James Lemmo; glasba: Dick Halligan; igrajo: Tom Be-renger, Billy Dee VVilliams, Jack Scalia, Melanie Griffith, Rae Dawn Chong, Maria Conc-hita. Mesto strahu je Nevv York. Na Manhattnu neznanec mori striptizete. Med dekleti zavlada panika, še zlasti zato, ker policija tava v temi, ker je vsaka izmed njih lahko naslednja... Celo gangsterji se odločijo, da bodo sodelovali pri lovu na psihotika. Prav tako pa je odločen, da izsledi morilca, Matt Ross, »zaščitnik« striptizet... Morilčeve žrtve so bile namreč tudi njegova dekleta... Thriller Mesto strahu sodi med bolj nasilne filme s solidno igralsko zasedbo. Matta Rossija je tako upodobil Tom Berenger, ki se je proslavil šele čez nekaj let s Stoneovim Vodom smrti. V vlogi striptizet pa se pojavi kar nekaj znanih igralk, tako Maria Conchita in Rae Dawn Chong. Slednja je svojo vlogico lezbične striptizete komentirala zelo lapidar-no: »Sprva dobim mladenko, potem pa nož med rebra«. V ospredju je seveda Melanie Griffith, ki je v celi vrsti filmov igrala na svojo lepoto. Prav v filmu Mesto strahu pa je odigrala nekaj senzualnih prizorov, odplesala pa je tudi uvodni striptiz... 2.00 Nočne ure, 6. epizoda ameriškega varietejskega programa 2.20 Video strani SLOVENIJA 2 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih, 39. epizoda ameriške nanizanke, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka (1/7) 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih . 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli: Ansambel Nagelj 19.00 Kremenčkovi, 8. epizoda ameriške risane serije 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Greystoke: Legenda o Tarzanu, angleški film 22.30 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije v živo 0.00 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Sutterjevo zlato - ameriška drama, 1936, igrajo: Binnie, E. Arnold, režija: James Cruze 15.30 Dove il si'Suona, skupna tedenska informativna oddaja italofonske skupnosti 16.00 Čarobna svetilka, otroški program, Dedkove pripovedke - serijski animirani film 16.30 Orionov pas - norveška vohunska drama, 1987, igrajo: Helge Jordal, Sverre Anker Ousdal, režija: Triestan de Vere Cole, 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Ryan - soap opera 19.55 Amandoti - soap opera 20.35 Agora' - razmišljanja o našem vsakdanjiku 22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Sutterjevo zlato - ameriška drama, 1936, igrajo: Binnie Barnes, E. Arnold, režija: James Cruze HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Homskop, ponovitev; 8.50 Risani film; 9.00 Dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Educon; 11.05 Za Osijek? prenos koncerta iz Osijeka; 12.00 Poročila; 12.05 Oddaja resne glasbe; 13.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila, Spregledali ste poglejte; 14.10 Vi in vaš studio; 16.00 Poročila; 16.10 Pregled programa; 16.15 Poročila v angleščini; 16.20 Denver - zadnji dinozaver, risana serija, ponovitev (6/21); 16.45 Oddaja narodne glasbe in običajev; 17.15 Usode: Sančevič; 17.45 Poročila; 17.50 A. Majetič: Žur v Ma-gdenlandu, TV drama, ponovitev; 19.10 V začetku je bila Beseda; 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Ali me je kdo iskal?, EPP; 21.30 Dnevnik II; 21.55 EPP; 22.00 Nogometno prvenstvo Hrvatske, EPP; 23.00 TV Tednik; 23.30 Glasba; 23.40 Poročila v nemščini; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Horoskop; 23.55 Poročila; 0.00 Odpoved programa. HTV 2 13.45 Test; 14.00 Pregled programa; 14.05 Video strani; 14.15 TV koledar; 14.25 »The River Kings«, serijski film (2/4); 15.35 Turbo li-mach show; 16.55 Zadar: Košarka, prvenstvo Hrvatske (polfinale - Zadar : Slobodna Dalmacija, 1. polčas); 17.40 EPP; 17.50 Zadar: Košarka, 2. polčas; 18.30 Zlatko in detektivi; 19.15 Risanka; 19.20 EPP, Pregled programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 EPP; 20.10 Klasiki oblikovanja, dokumentarna serija (6/6); 20.35 Šansoni; 21.05 EPP; 21.10 Cosby show (9); 21.35 EPP; 21.40 Vstop v pekel, ameriški film; 23.10 Klic ob polnoči, serijski film (10); 23.55 HIT DEPO; 2.25 Odpoved programa. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Simpsonovi, 9.30 Angleščina za začetnike, 10.00 Francoščina, 10.30 Ruščina, 11.00 Clarence škileči lev, 12.30 Z dušo in telesom, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Grand prix narodne glasbe, 22.05 Zlata dekleta, 22.30 Policistka, 0.10 Čas v sliki, 0.15 Kače strahu, 1.45 Čas v sliki, 1.50 Ex iibris. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 15.15 Umetniški leksikon; 15.20 Dirigent Zubin Mehta; 16.30 Pogledati v deželo; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Inšpektor Hooperman; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Najboljše iz Evrope; 21.30 Novo v kinu; 21.40 Cas v sliki; 21.55 Šport; 22.30 Tiet-zes; 23.55 Srce je adut; 0.55 Čas v sliki; 1.00 Ex Iibris. MADŽARSKA 1 6.15 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.40 Za otroke in ne le za njih; 9.45 TV-magister; 11.15 Olimpijska zaobljuba iz opere; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Rock; 15.00 Barometer, politični show; 16.05 Tekmovanje koreografov; 17.05 Prva ljubezen; 17.55 Otroški kotiček; 18.25 Nova moda; 19.00 Jolly Joker, nemška serija; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Kino, 3. del francoske serije; 22.10 Žrebanje loterije Bongo v okviru zabavnoglasbenega programa. MADŽARSKA 2 8.40 Tečaj iz računalništva; 9.10 Prizma, cvetlice na terasi; 9.35 Ne le zelenjava; 10.05 Za otroke; 13.00 Tekunice, otroški film; 13.25 Čudovite živali; 13.40 Narodopisni zakladi; 14.00 Euroklick, življenje in delo v Evropi; 14.30 Čar diska; 14.55 Žandar v Nevv Vorku, francoski film; 16.40 Avtomagazin; 17.05 Za otroke; 17.35 Knight Rider, ameriška serija; 18.30 Telešport; 19.05 Dempsey in Makepeace, kriminalka; 20.10 Idealna družina, 6. del kviza; 21.10 EP v dviganju uteži; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Svetovni zvezdniki, Syilvester Stallone; 23.05 Samec, italijansko-madžarski film. NEDELJA, 26. APRIL PONEDELJEK, 27. APRIL SLOVENIJA 1 9.35 Video strani 9.45 Program za otroke, ponovitev, Živ žav 10.35 Ebu drame za otroke: Tekma s plimo 11.00 Naša pesem 92 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Ep video strani 12.10 Kremenčkovi, ameriška risana serija, ponovitev 12.40 Domači ansambli, ansambel Nagelj, ponovitev 13.10 Video strani 14.15 Škrlatna barva, ponovitev ameriškega filma 15.55 Napovednik 16.00 R. D, Blackomore: Loma Do-one, angleška nadaljevanka 1/2 16.50 Ep vido strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Kavarna Astoria, slovenski barvni film, 1989, 103 min., režija: Jože Pogačnik, scenarij: Žarko Petan, fotografija: Janez Verovšek, glasba: Bojan Adamič, igrajo: Janez Hočevar, Lidija Kozlovič, Branko Šturbej, Aleš Valič, Nataša Ralijan, Ludvik Bagari, Vlado Novak. Malo je slovenskih filmov, ki se lahko pohvalijo s predvajanjem na prvem programu avstrijske televizije. Kavarni Astoriji je pred kratkim to uspelo in pri tem gre nemajhna zasluga pisatelju in scenaristu Žarku Petanu, ki je v avstrijskih kulturnih krogih priznano in uveljavljeno ime. Dober sprejem in publiciteta, s katero je bil film sprejet, sta lep kompliment za Kavarno Astorijo, hkrati pa tudi potrju- jeta tezo, da je časovni odmik najboljši sodnik pri preverjanju umetniških del. Po dobrih treh letih Kavarna Astorija kljub svojim šibkim trenutkom vendarle izpričuje premišljenost pri opisovanju časa, ki se vse bolj oddaljuje in občutek za atmosfero, s katero je bil tisti čas prepojen. Scenaristu Žarku Petanu je služilo za izhodišče lastno literarno delo - kratek roman Dvojčka. Odmik od izvirnika je bil seveda nujen in upravičen. Film odlikuje enotnost in notranja trdnost, kljub temu, da filmska pripoved poteka na osnovi retrospektivnih spominskih drobcev ali bolje skic glavnega junaka. Zgodba družine, ki je imela pred vojno v lasti imenitno mariborsko kavarno, je večplastna in pripovedovana tako, da se v njej ne razkriva samo slika posameznika, ampak podoba neke družbe in mesta, znotraj katerih nastajajo človeška razmerja in se dogajajo usode. Kavar-nar, ki gaje upodobil odlični in za to vlogo tudi nagrajeni Janez Hočevar, je zgleden primer človeka, raztreščenega v vrtincu minulih in bodočih časov. Njegova predvojna imenitnost in družbena veljava doživi v prvih povojnih letih strahoten padec, ki jo najbolj boleče podčrta sinov nastop. Zaradi »sramotne« očetove kapitalistične miselnosti je bil med vrstniki v nezavidljivem položaju: prenašati je moral številna ponižanja in zavračanja in kaj malo mu je pomagalo, da se je kot mlad človek zlahka ogrel za revolucionarne ideje novega časa, ki so napovedovale boljše in pravičnejše čase. Družinska drama se tako do- gaja predvsem skozi ideološko in ne nazadnje generacijsko različnost očeta in sina. 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.13 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 3, vreme, šport, zrcalo tedna 20.26 Epp 20.30 Zdravo 21.30 Epp 21.35 Festival daljnega vzhoda, avstralska dokumetnarna serija 4/6 Ladakh zavzema osemdeset odstotkov dežele Kašmir. Obdajajo ga najmogočnejši grebeni Azije, pokriti z večnim snegom. Čez to gorovje tečejo številne trgovske poti, po katerih je prehajalo v Indijo blago iz starodavne Kitajske, na enak način pa so se nauki indijskega Bude razširili na Kitajsko in Japonsko. Oddaja Dragulj na Himalaji pripoveduje o modrostih, ki izvirajo iz Budovih spisov ter o običajih in načinu življenja ljudi na Strehi sveta. 22.25 Tv dnevnik 2, vreme, šport 22.45 Napovednik 22.50 Ep video strani 22.55 Sova, ameriške video smeš-nice, 2. epizoda ameriškega variatejskega programa, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 6/7 0.20 Video strani SLOVENIJA 2 14.10 Video strani 14.20 Sova, ponovitev, Murphy Brown, 21. epizoda ameriške nanizanke, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 2/7 15.50 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Videogodba 20.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija 4/9 21.20 Dekalog, poljska nanizanka 9/10 22.10 Športni pregled 22.40 Heribert Svetel: Višnjani, opera 23.40 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Orionski pas - norveška vohunska drama, 1987, igrajo: Helga Jordal, Sverre Anker Ousdal, režija: Triestan De Vere Cole 15.30 Prosim, ne jejte marjetic - serijski film 16.00 Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - serijski animirani film, Baba malu in sto ruskih pravljic - risanke 16.40 Agora - razmišljanja o našem vsakdanjiku 18.20 Meridiani - aktualna tema 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Nenavadni šerif - ameriška barvna drama, 1970, igrajo: Luis Gossettejr, Clu Gulager, režija: Jerrold Freedman 22.10 Žrebanje loto 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Na kalifornijskih cestah - serijski film 23.15 Yesterday - zgodovina Pop Musič i / . \ / /\ \ kanal KANAL-A 09.45 A shop 10.00 Ponovitev sobotnega programa: A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Borza 21.00 Celovečerni film; po filmi Lahko noč HTV 1 8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Glasba; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Dediščina šoguna, dokumentarna serija, ponovitev (3/3); 10.00 Poročila; 10.05 Oddaja za otroke; 11.05 »Lokviči« risana serija (9 in 10/13); 11.30 Govorimo o zdravju; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in dobro; 13.30 Tv Tednik, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Pregled programa; 14.15 Mikser M; 14.55 Dopolnitev; 15.15 Zgodbe o lisici, risana serija (6/13); 15.00 Podvigi in usode; 15.30 V nedeljo; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Oddaja resne glasbe; 18.00 Poročila; 18.10 Tuja dokumentarna serija; 19.15 TV Fortuna; 19.23 EPP; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Sedma noč; 21.35 Dokumentarni program; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Šport, EPP; 23.05 Glasbena oddaja; 23*45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa. HTV 2 16.50 Test; 17.05 Napoved programa; 17.10 Video strani; 17.20 TV koledar; 17.30 Orka - kit ubijalec, ameriški film; 18.50 Tom in Jerry kot mulca, risana serija (2/13); 19.20 EPP, Napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.10 Razprodaja Hitlerja, serija (4/5), EPP; 21.05 Pakistan, dežela in ljudje (5/6); 21.35 EPP; 21.40 Bagdad Cafe, humoristična serija (12/15), EPP; 22.05 Hollywoodski spomini (8); 23.00 EPP; 23.05 Odrešitelj, hr-vatski film; 0.20 Odpoved programa, Video strani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Kultura; 10.15 Universum; 11.00 Evropski studio; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Inšpektor Hopperman; 13.35 Robin in Marian; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Dekle iz mesta; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Z dušo in telesom; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Most čez Mosel; 21.05 Ljubite klasiko; 21.50 Vizije; 21.55 Okensko kukalo; 22.40 Car-men; 0.15 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 9.00 Čas v sliki, 9.30 Očarljiva Jeannie; 10.00 Šport; 10.30 Panoptikum; 12.30 Kultura skupnega življenja; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Slike iz Avstrije; 15.00 Športno popoldne; 16.30 V deželi orlovv17.15 Klub seniorjev; 18.00 Inšpektor Hooper-man; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Angel smrti; 21.50 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.40 L. A. Law.; 23.30 Pariški apartman; 1.10 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 6.45 Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijško sporočilo; 8.00 Kava s smetano; 8.30 Nedeljski magazin; 11.00 Za boljši jezik; 11.10 Paravan, J. Endrei; 11.40 Za otroke; 12.20 Naša dediščina; 12.30 Glasbeni butik; 13.30 Financial Times; 14.00 Pokrajine, mesta, ljudje; rubel, kupon, hrivnja; 14.35 Takrat in sedaj, madžarska država, 1. del; 15.20 Tele video '92; 15.25 Zdravje, spremeniti način prehrane!; 16.00 Zgodovinski kviz; 16.40 Verski program za reformate; 17.00 Disneyje-vi filmi; 18.45 Goool, nogometni pregled; 19.30 Teden, dnevnik, te-lešport; 20.35 Kino, 4. del francoske serije; 22.10 Arturo Toscanini, ameriški čb film; 23.35 Sci-fi magazin. MADŽARSKA 2 9.05 Za otroke; 10.20 Magazin Al-pe-Jadran; 10.40 Nogomet na angleški način: 11.00 Humanum, serija o beguncih: 11.30 Vera in kultura; 12.00 Speedway; 13.00 Svetovni dan pobratenih mest; 13.35 Tretji kanal; 14.05 Usode, magazin; 14.45 Izobraževanje kmečkih gospodarjev; 15.15 Odškodovanje, privatizacija; 15.40 Vesela tv - teka; 16.45 Filmski muzej, Mandragora, ital. čb film (Toto); 18.30 Delta; 19.05 Fami-lia DD, madžarska serija; 19.40 Muhasti Giovanni, ital. film; 21.15 Dogodki tedna, vreme; 22.15 Tele-šport; 23.10 Mala večerna glasba. SLOVENIJA 1 8.30 Video strani 8.40 Program za otroke, M. Loboda: Sivčkovi spomini, predstava LGL 9.15 Smrkci, risanka 9.40 Enci Benci, plesna oddaja 9.55 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (7/10) 10.50 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 13.50 Video strani 14.00 Napovednik 14.05 Koncert v režiji A. Marthaler-ja: A. Schoenberg: Ožarjena noč, ponovitev 3. oddaje 14.40 Romance: Tears in the Rain, britanski barvni film, 1988, (ROMANCE: TEARS IN THE RAIN), igrajo: Sharon Stone, Christopher Cazenove, Paul Daneman, Anna Massey, Leigh Lavvson, Maurice Denham, scenarij: Frida Kelsall po romanu Pamele VVallace, režija: Don Sharp. Mlada in živahna Američanka Cassey Cantrell pripotuje v London s posebno nalogo: pismo pokojne matere bo na njeno željo osebno predala lordu Bredonu. Še preden pa pride do lorda, pade v naročje njegovemu sinu Michaelu. Šarmantnega in uspešnega poslovneža prikupna Američanka čisto očara in jo želi predstaviti svojemu očetu. Neprijetno je presenečen. Stari lord obdolži Cassey, da ga hoče izsiljevati, sinu pa da jasno vedeti, da ne želi, da bi se še kdaj srečal s to osebo. Zdaj šele Cassey pove Michaelu, zakaj je prišla v Anglijo in da se je že srečala z njegovim očetom. Lorda je vest, da je njena mati mrtva, očitno zelo pretresla, pa vendar je odločno zanikal, da bi jo kdaj poznal in ni%hotel vzeti pisma. Zakaj? Caseey in Michael odkrijeta, zakaj je stari lord tako odklonilen do nje. Komaj pa razvozlata to uganko, pride na dan druga, veliko bolj neprijetna skrivnost, ki lahko za vedno pokoplje njuno srečo. 16.20 Dobrodošli, ponovitev 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Radovedni taček: Ogenj 17.35 Jelenček, serija HTV (11/13) 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 Ep video strani 18.45 Divji svet živali: Roparji iz stanske, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/9 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.26 Epp 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka (4/14) 21.00 Epp 21.05 Mednarodna obzorja 21.45 Ivan Mrak: Blagor premagancev, tv drama 23.05 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.30 Napovednik 23.35 Ep video strani 23.40 Sova, Hobotnica lil, italijanska nadaljevanka, 4/7, Zvezdne steze, 17. epizoda ameriške nanizanke 1.35 Video strani SLOVENIJA 2 15.00 Video strani 15.10 Oči kritike, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev. Ameriške video uspešnice, 2. epizoda ameriškega varietejskega programa, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 3/7 17.30 Športni pregled, ponovitev 18.00 Regionalni programi, slovenska kronika 18.10 Festival daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija, ponovitev (3/6) 19.00 Videošpon 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik Koper-Capodi-stria 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov A. Hitchocka, Juno in Pav, angleški črno-bel film, 1930, 85 min. (Juno and the Pa-ycock), scenarij: A. Hitchcock in Alma Reville po drami Se-ana 0’Caseya, režija: A. Hitchcock, v gl. vi.: Sara Allgood, Edvvard Chapman, Sodney Morgan, Marie 0'Neill, John Longden, Kathlee 0'Regan, Dave Morris, Fred Schvvartz. Sean 0’Casey je kar ugleden in predvsem plodovit irski dramatik. Nekaj njegovih del je prevedenih tudi v slovenščino in po njih radi segajo predvsem ljudski odri. Juno in pav ni ravno reprezentančni primer, je pa dovolj značilna »ljudska« igra o malih irskih ljudeh v času revščine in nacionalnega osveščanja. Seveda ni po meri Hitchcockovih ustvarjalnih pretenzij, v pogovoru s Frangoisom Truffautom je namreč priznal, da ni imel nikakršne želje posneti ta film, saj v njem ni našel možnosti, da ga izpove v filmski obliki. Pa vendar ga je celota pritegnila; predvsem ozračje irskega podeželskega proletariata, osebe, mešanica humorja in tragedije. Dobre kritike pa Hitchcocka vendarle niso prepričale. Po lastnih besedah se je pravzaprav kar sramoval, saj »to ni imelo zveze s filmom in da se počuti nepošten, ker da je nekaj ukradel«. Res ne gre za velik film, verjetno je celo, da gre za najslabši Hitchcockov film, ker ni uspel nadgraditi dramske predloge. Pa vendar ima tudi ta film, gledan iz časovne distance neko očarljivost, predvsem je zanimiva predstavitev siromašne irske družine, ki jo je upodobilo nekaj dobrih irskih igralcev. 22.55 Umetniški eksperimentalni program, kino 23.25 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Amandoti - soap opera 14.00 Nenavadni šerif - ameriška barvna drama, 1970, igrajo: Luis, režija: Jerrold Freedman 15.35 Dedkove pripovedke - serijski risani film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, Prosim ne jejte marjetic - serijski film 17.00 Yesterday - zgodovina Pop Musič 17.30 Navadni policaj - serijski film 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja Koper--Ljubljana-Maribor 18.10 Studio 2, šport 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Amandoti - soap opera 20.30 Ponedeljkov športni pregled 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Dolina resja - angleška barvna nanizanka v sedmih delih - lil. de! 23.00 Na kalifornijskih cestah - serijski film /7 C < /::žv\ kanal KANAL A 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega sporeda, Dnevno informativni program 12.20 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, ponovitev 19.45 A-SHOP 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kam, turistična oddaja-po-letne počitnice 22.30 Paramix 23.10 A-SHOP in lahko noč. HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro - Mozaik; 9.00 Oddaja za otroke (ponovitev iz Malavi-zije); 9.30 Jaz, lutkar, serija za otroke (4/7); 10.00 Poročila; 10.15 TV šola, Razredni pouk: program za učence I. in II. razreda; 11.00 Cosby show, ponovitev; 11.30 Glasbena oddaja - po izbiri gledalcev; 12.00 Točno opoldne, Poročila; 13.45 Poročila; 13.50 Serijski film, ponovitev; 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Serija za otroke; 16.00 Poročila; 16.10 Malavizija; 17.00 Dokumentarna oddaja; 17.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila, EPP; 18.05 Santa Barbara, serijski film (71); 18.50 Gremo naprej, družinsko popoldne, nadaljevanje; 19.15 Risani film; 19.20 EPP; 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 EPP; 20.00 M. Be-govič: Kvartet, TV drama; 20.50 EPP; 20.55 G-man, ameriški film; 22.20 Dnevnik II; 22.40 J. Hatzhe: Vrnitev, opera (2/2), EPP; 23.05 Slika na sliko; 0.00 Poročila v angleščini; 0.05 Horoskop; 0.10 Poročila; 0.15 Odpoved programa. HTV 2 19.10 Test; 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik; 19.55 EPP; 20.00 Svet športa; 20.45 Popolni tujci, humoristična serija (155/27); 21.15 EPP; 21.20 »Ring of Scorpio«, serijski film (1/4); 22.10 Blue Moon; 22.40 EPP; 22.45 Gabrijelov ogenj, serijski film (9/21); 23.35 Odoved programa, Video strani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Inšpektor Hopperman; 9.55 Natančno poglej; 10.00 Šolska TV; 10.30 Angel smrti; 12.00 Jour fixe; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Avstrijska hiša zakladov; 14.10 Hišna mojstrica; 15.05 Nils Holgerson; 16.05 ABC športa; 16.30 Ding dong; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Šport; 20.15 Športna arena; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Miami Vice; 22.10 Avstrijec v Hollywoodu; 22.30 Julija; 0.20 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 17.00 Umetniški leksikon; 17.05 Svet od 1940 do 1960; 17.30 Lindenstrasse; 18.00 Inšpektor Hooperman; 18.30 Ljubezen na prvi pogled; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Hišica ob morju; 21.15 Kompas; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Glave; 23.15 Nočni studio; 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.45 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina; 9.05 Love-joy, kriminalka; 9.55 Zdravilo - koristi, škodi?; 10.10 Serijski film, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Cannes jazz '89, Chuck magnione; 16.45 Risanka; 16.55 Zajtrk plus, pon.; 17.25 Kupil bom to žensko, 1. del mehiške serije; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Prehod, magazin; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videokli-pi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, te-lešport; 20.35 Mož mrtvakinje, melodrama, prenos iz gledališča; 23.10 Moj teden; 23.30 Imej rad ponedeljek; 0.15 Dnevnik; 0.20 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta; 17.00 Popoldne - poročila, vreme; 17.10 Naš ekran, v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.42 Telefonska igra; 19.00 Dempsey in Makepeace, kriminalka; 19.49 Madžarski dnevi v Zagrebu; 20.05 Pop rock; 20.30 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Vsakdanja tema, maroško-španski film. TOREK, 28. APRIL SREDA, 29. APRIL SLOVENIJA 1 8.35 Video strani 8.45 Program za otroke, Zgodbe iz školjke: Levinja Kali 9.45 Daleč od dvorca: Svinjski pastir - gledališki posnetek Andersenovih pravljic 1/3 Slovensko ljudsko gledališče Celje že pet let uspešno gostuje s svojo predstavo Daleč od dvorca. V njej je Bogomir Veras strnil tri Andersenove pravljice. Odločili smo se, da vam jih prikažemo v treh delih. Danes si oglejte prvo pravljico Svinjski pastir. 10.00 Šolska tv, Boj za obstanek: Ustonše, 10.25 Angleščina-follovv me, 48. lekcija 10.45 Kemija: Ogljik 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Pročila 12.05 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Napovednik 15.10 Ciklus filmov A. Hitchcocka, Juno in pav, ponov. angleškega filma 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Program za otroke. Alf, 72, epizoda ameriške nanizanke 17.35 Srečanje z živalmi v naših alpah 18.00 Lonček kuhaj 19.35 Ep video strani 18.40 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.26 Epp 20.30 Osmi dan 21.20 Novosti založb 21.30 Epp 21.35 Grad na soncu, francoska nadaljevanka, (Un Chateau au Soleil), scenarij: Didier Decoin, igrajo: Jean--Pierre Marielle, Anriy Dupe-rey, Edvvige Feuillčre, Jšrome Ange, Frangoise Betin in drugi, režija: Robert Mazoyer. Artus, markiz de Montdeny, je obubožani aristokrat starega kova, ki živi - na njegovo žalost - v današnjih časih. Nima denarja, da bi vzdrževal svojo graščino, zato mora popustiti in jo odpreti sodobnemu svetu: kino, koncerti, kolokviji, simpoziji in hrupne poroke se izmenjujejo v gradu nekoč ugledne družine, zaprtem za vse nepoklicane. Ob eni takšnih priložnosti se na gradu pojavi prikupna mlada ženska - Marie-Pierre Be-aufroy; na njej ni skoraj ničesar, kar bi ugajalo Artusu; je moderna, živahna, inteligentna, avtoritativna, trmasta in malce prismuknjena ... Tudi na njem ni nič, s čimer bi jo lahko zapeljal; je star, starokopiten, nazadnjaški, zatele-ban v preteklost. Pa vendar se izkaže, da ne moreta drug brez drugega. Marie-Pierre je lepa, neznansko bogata in ambiciozna, zato poželjivo opazuje veličastno graščino, ki bi jo lahko preuredila sinu v ugledno kliniko. Ob strani jima stoji spretna Valentine, dobra stara teta, ki ji nič ne uide in je zmeraj pripravljena pomagati z nasveti, pa tudi kako drugače ... 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.05 Ep video strani 23.10 Sova, življenje po Henryu, angleška nanizanka, 2/6, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 5/7, Glasbeni utrinek: Hugo Alfren: švedska rapsodija 0.55 Video strani SLOVENIJA 2 14.35 Video strani 14.45 Mednarodna obzorja, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev. Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 4/7, Zvezdne steze, 17, epizoda ameriške nanizanke 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni program-Koper, slovenska kronika, 19.00 Orion 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.30 Maja vam predstavlja, omizje, kontaktna oddaja 23.30 Svet poroča, ponovitev 0.10 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Ponedeljkov športni pregled (ponovitev) 15.40 Dedkove pripovedke - serijski risani film 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, Prosim, ne jejte marjetic - serijski film 17.00 Dolina resja - angleška barvna nanizanka v sedmih letih - III. del 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja - Koper-Ljubljana - Mb. 18.10 Studio 1 - kontaktno informativna oddaja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Vohun v Tokiu - ameriški barvni vohunski film, 1957, igrajo: Robert Wagner, Joan Collins, režija: Richard L. Breen 22.10 Vsedanes-TV dnevnik 22.20 Doveil si Souna, skupna tedenska informativna oddaja italofonske skupnosti 22.50 Kača v srcu - francoska barvna drama, igrajo: Aliče Sapritch, Marcel Cuvelier, režija: Pierre Cardinal / > kanal KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda; A shop 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.30 Celovečerni film 22.15 Glasbena oddaja; po oddaji: Lahko noč HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro-Mozaik; 9.00 Oddaja za otroke (ponovitev iz Malavi-zije); 9.30 Mali svet; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: Jezikovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.00 Popolni tujci, humoristična serija, ponovitev; 11.30 Glasbena oddaja - po izbiri gledalcev; 12.00 Točno opoldne, Poročila; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 »Ring of ScorpiO", serijski film, ponovitev (1/4); 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Serija za otroke; 16.00 Poročila, 16.10 Malavizija; 17.00 Otrok, šola, dom, program za starše in učitelje; 17.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila, EPP; 18.05 Santa Barbara, serijski film (72); 18.50 Gremo naprej, družinsko popoldne, nadaljevanje; 19.10 Loto; 19.15 Risani film; 19.20 EPP; 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 19.55 20.00 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, tuja dokumentarna serija (1/5); 20.55 EPP; 21.00 V velikem planu, EPP;22.30 Vox; 23.00 Dnevnik II, EPP; 23.20 Slika na sliko; 0.05 Poročila v nemščini; 0.10 Poročila v angleščini; 0.15 Horoskop; 0.20 Poročila; 0.25 Odjava programa. HTV 2 19.10 Test; 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik; 19.55 EPP; 20.00 Kavarna Na zdravje, humoristična serija (23); 20.25 Domači spoti; 20.55 EPP; 21.00 »Ring of Scorpio«, serijski film (2/4); 21.55 EPP; 22.00 Zgodba o fotografu, serijski film (5/ 6); 22.50 Oddaja resne glasbe; 23.50 Odpoved programa, Video strani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Inšpektorat Hooperman; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Carmen; 12.05 Športna arena; 13.00 Čas v sliki; 14.00 Hišna mojstrica; 15.05 Tudi šala je potrebna; 15.30 Am dam des; 16.05 Felicitas na tihih tacah; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki' 18.30 Z dušo in telesom; 19.30 Čas v siki; 20.00 Šport; 20.15 Universum; 21.15 Samo sonce je bilo priča; 23.10Dikta-torjeva mečica; 0.55Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Viaje Espanol; 17.30 Usmeritev; 18.00 Inšpektor Hooperman; 18.30 Gaudimax; 19.00Zvez-na država danes; 19.30čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Made in Avstrija; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2. Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina; 9.00 Telefon, tv-igra; 9.55 Serijski film, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo; 16.10 Drehscheibe Europa, nemški magazin; 16.40 Mozart: Sonata v c-duru; 16.55 Svetovni prevaranti, poljdnoznanstveni film; 17.20 Risanka; 17.35 Kupil bom to žensko, 3. del mehiške serije; 18.00 Vnuki ne bodo videli, varstvo mest; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklipi; 19.00 Telefonska igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Igre Metropolis;21.20 Twin Peaks, ameriška serija; 22.10 Pradavno sovraštvo, dokumentarna serija; 23.00 Calcio, italijanski nogomet; 0.40 Dnevnik; 0.45 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 10.00 Prenos zasedanja Parlamenta; 16.00 Danes popoldne, magazin, vmes ob 16.30 Naša obrazovka, narodnostni magazin v slovaščini; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke; 18.40 Telešport; 19.05 Kronika kraja Kesztolc, 1. del dokumentarne serije; 19.44 Ključ, iranski film; 21.00 Usodna vprašanja, debatni spored; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.30 Kwai, dokumentarni film o sloviti reki po pripovedovanju preživelih. SLOVENIJA 1 9.05 Video strani 9.15 Program za otroke, P. Kovač: Kaj mora Sova opraviti spomladi 9.55 Daleč od dvorca: Kakor napravi stari, je zmeraj prav, posnetek gledališke predstave Andersenovih pravljic, 2/3 10.10 Heribert Svetel: Višnjani, opera 11.10 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke'1/6 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Ponovitev japonske dokum. serije 3/9 16.50 Ep video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.05 Ep video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 Epp 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.26 Epp 20.30 Film tedna, Korczak, Poljsko-nemško-francosko-angleški črno-beli film, 1990, 113 min.; scenarij: Agnieszka Holland; režija: Andrzej Waj-da; fotografija: Robby Muller; glasba: VVojciech Kilar; igrajo: VVojtek Pszoniak, Ewa Dalkovv-ska, Piotr Kozlovvski, Marzena Trybala. Naslovni junak filma je zgodovinska osebnost: psiholog, pedagog, avtor znanstvenih razprav in pravljic. Dr. Janusz Korczak je vse svoje življenje posvetil otrokom, toda ne iz neke obče, abstraktne ljubezni ali znanstvene discipline, ampak zato, ker jih je imel preprosto rad, ker mu je bilo lepo v njihovi družbi. Vse svoje življenje je krepil samozavest svojih varovancev, židovskih otrok v sirotišnici. Demokratičnost in toleranco je pojmoval kot vrednoti in kot takšni ju je predstavljal svojim otrokom. Ne samo v teoriji, ampak tudi oziroma predvsem v vsakdanjem življenju je dosledno spoštoval enakopravnost otrok in odraslih. In tudi v najtežjih trenutkih je Korczak delil usodo s svojimi varovanci, prijatelji. Težki časi so se za njega in za njegove otroke začeli že leta 1936, ko dr. Korczak zve, da so odgovorni ukinili njegovo radijsko oddajo Stari zdravnik. Toda to je zgolj epizoda v primerjavi z dramo, ki jo doživljajo Korczak in njegovi otroci po nemški okupaciji Poljske. Kmalu se mora celotno zavetišče preseliti v varšavski geto. Korczak bodri svoje varovance, hkrati pa prosi svoje dobre prijatelje in zaščitnike za podporo. V svoji odločenosti, da bo pomagal svojim otrokom do konca, Korczak srečuje vojne dobičkarje, voditelje varšavskega geta, tudi Černjako-va... Film Korczak tako orisuje tudi dogodke, ki jih je - med drugim - predstavil odlični dokumentarec Šoah, vendar se predvsem osredotoča na naslovnega junaka. Film je tako zanimiv portret srčnega znanstvenika, hkrati pa režiser Wajda ne bi bil Wajda, če ne bi tematiziral še nekaterih drugih problemov. Tako prikaže nemškega vojnega snemalca, kako minuciozno kadrira in snema grozljiv prizor. Wajda seveda ni noben estet, ki bi na račun lepote zapostavil dramatično, pretresljivo. Ravno nasprotno: z izjemo sklepnega, skoraj alegoričnega prizora, je Wajdova pripoved asketska, brez pretiranih vznesenosti, neposredna. V ospredju je - brez olepševanj - naslovni junak, njegova nesebična ljubezen do otrok, njegova odločna etična drža tudi v najtežjih trenutkih. Ko so film predvajali na canne-skem filmskem festivalu, so mu kar marsikaj očitali. Kot je v takšnih primerih pravilo, mu niso očitali filmskega rokopisa, ampak »vsebino«. VVajdovi poljski rojaki so bili verjetno užaljeni, ker je režiser filmov Pepel in diamant, Dirigent in drugi pokazal marsikatero nelepo, a resnično potezo v obnašanju in dejanjih Poljakov v času okupacije. Nasprotno so gledalci, ki so film Korczak gledali kot film o holokavstu, o trpljenju židovskega naroda, zamerili režiserju, ker je v ospredje postavil naslovnega junaka, njegovo voljo, da deli usodo s svojimi varovanci, ne pa grozljive usode židovskega naroda. Kakorkoli že, kot bi zapisal Serge Toubiana v reviji Cahiers du cinema, naj film ocenijo gledalci... 22.25 Epp 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.25 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija 3/26 23.20 Napovednik 23.25 Ep video strani 23.30 Sova, Krila, ameriška nanizanka, 13/15, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 6/7, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 9/13 2.00 Video strani SLOVENIJA 2 15.25 Video strani 15.35 Osmi dan, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev. Življenje po Henryju, angleška nanizanka, 2/6, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, 5/7 18.00 Regionalni programi - Maribor in glasbeni utrinek Slovenska kronika 19.00 Psiho 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 EkaVogelnik-SlavkoHren: Ljubljanske skice 22.30 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Vohun v Tokiu - ameriški barvni vohunski film, 1970, režija: Richard L. Breen 15.50 16.00 Oresedici - tv novice 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke. Prosim ne jejte marjetic - serijski film 17.00 Na kalifornijskih cestah - serijski film 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja Koper-Ljub-Ijana-Maribor 18.10 Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Kramljanja - v studiu Tati-ana Juratovec 21.05 Sever vzhod - aktualne oddaje 22.05 Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 22.45 Dan črnih limon italijanska barvna drama, 1970, igrajo: Antonio Sabato, Florinda Bolkan, režija: Camillo Baz-zoni / / kanal KANALA 0.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega programa; A shop 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Informativno dokumentarni program 20.30 Oddaia o malih živalih 21.00 Celovečerni film HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled program: 7.00 Dobro jutro-Mozaik: 9.00 Od daja za otroke (ponovitev iz Malavi zije); 9.30 Oddaja za otroke: 10.OC Poročilo; 10.05 TV šola-Razredn, pouk: Program za učence III. In IV razreda; 11.00 Kavarna Na zdravje humoristična serija, ponovitev 11.30 Glasbena oddaja, po izbir' gledalcev; 12.00 Točno opoldne Poročila; 13.00 Slika na sliko, po novitev; 13.45 Poročila; 13.5' »Ring of Scorpio«, serijski film, po novitev (2/4); 14.40 Danes smo z va mi: UNPROFOR; 15.05 Serija za otroke; 16.00 Poročila; 16.10 Mala vizija; 17.00 Potopis; 17.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila, EPP; 18.05 Santa Barbara, serijski film (73); 18.50 Gremo naprej, družinsko popoldne, nadaljevanje; 19.05 Risani film; 19.20 EPP ; 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik I 19.55 EPP; 20.00 Filmski večer - »Rosenkrantz und Guildenstern are dead«, britanski film; 22.00 V obnovi Hrvatske; 22.30 EPP 22.35 Dnevnik II, EPP; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini: 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa. HTV 2 19.10 Test; 19.27 Nocoj; 19.30 Dnevnik; 19.55 EPP; 20.00 Znanstveni forum, EPP; 21.30 Tuja dokumentarna serija; 22.25 EPP: 22.30 »Ring of Scorpio«, serijski film (3/4); 23.25 Jazz; 0.25 Odpoved programa, Video strani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Inšpektor Ho-pperman; 9.30 Francoščina; 10.15 Šolska TV; 10.30 Gospod z milijoni; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 14.00 Hišna mojstrica; 15.05 Nikla-as iz Flandrije; 16.05 Felicitas na tihih tacah; 16.30 Heureka; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; 18.30 Z dušo in telesom, 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Med Madridom in Parizom; 22.20 Pogledi s strani; 22.30 Model in vohun; 23.20 Morilsko poletje; 1.25 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Foto panorama; 17.30 Ljudje in zemlja; 18.00 Inšpektor Hooperman; 18.30 Rjoveči lev; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Vsiljivec; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport, Cas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Zračni akrobati, film o letalcih; 11.15 Za upokojence; 16.10 Svetovni dan plesa; 16.40 Višnje s konjakom, poljudnoznanstveni film; 16.55 Risanka; 17.05 Suzuki: Vsaka stvar na svoje mesto; 17.35 Kupil bom to žensko, 2. del mehiške serije; 18.00 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin; 18.40 Svet denarja; 19.00 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Zurlška dvorana oklepov, nemška serija ; 21.50 Pradavno sovraštvo, 2. del dokumentarne serije; 23.10 Erdeljske orgle; 23.40 Dnevnik; 23.45 Dnevnik ZDF. MADŽARSKA 2 15.55 Danes popoldne, magazin, vmes ob; 16.30 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini.; 19.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.44 Zelena točka, rekreacijski šport; 19.05 Kronika kraja Kesztčlc, 2. del deokumentarnega filma; 19.45 Svetovni dan plesa; 20.33 Vesele zgodbe, nemški tv-fflm; 21.02 Novi Reflektor, magazin; 21.47 Ansambel Tčka; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 20.25 Pred koncem dneva; 22.50 Horoskop, francoski film. KAKO JE NASTAJALA NAJPOMEMBNEJŠA ZBIRKA SODOBNE LIKOVNE UMETNOSTI ZAUPLJIVA PEGGV Dosegla je, da umetniška avantgarda ni več groza, ampak uživanje. Sestavila je mozaik najpomembnejših likovnih umetnikov 20. stoletja in morebiti preokrenila umetniške tokove. V beneški palači Venier die Leoni ob Velikem kanalu je odprt muzej, v katerega danes drejo množice enako vzhičeno kot v florentinski Uffici. Je bila res toliko pred drugimi, tako pronicljiva in s srečno roko ali pa je bogata Američanka Peggy Guggenheim le ubogala nasvete najoriginalnejših kritikov! Mnogi so prepričani, da je kvaliteto in razvojni pomen zaznala pred drugimi in je orala pravo pionirsko ledino, a v resnici ni bilo čisto tako. V mladosti in na začetku svoje zbirateljske poti je sicer pogumno odbirala novosti, a to je bilo tedaj tudi snobovsko dejanje. Kasneje se je obdala z velimi možmi, intelektualci, ustvarjalci, kritiki, kot so bili Marcel Duchamp, Herbert Read, Max Ernst, Alexander Calder in Jackson Pollock. V njihovi druščini ni mogla zgrešiti, poslušala je ljudi širokih obzorij in nenavadnih duhovnih iskanj in tako na celi črti premagala nezaupljive kolekcionarje svojega časa. Nikoli ni želela biti navadna kolekcionarka, navduševale so jo novosti, pritegovali paradoksi in popolnoma prevzelo prevrednotenje stvari in vrednosti, kot sta ga izgrajevala dedaizem in nadrealizem in zato je brez zadržkov kupovala Ernsta, Tan-guya, Magritta, Kleeja. Kar se je nekoč zdelo minljivo, je danes, kot da bi bilo tu zmeraj in za vselej, nekoč avantgarda je sedaj kulturna de- diščina in neločljivi del evropske civilizacije. Ko je Peggy Guggenheim začela sestavljati svojo zbirko, je bilo seveda drugače. Še najprej so se za novo umetnost odločili ameriški zbiralci in to ne zato, ker bi bili pametnejši od evropejskih, temveč iz čisto ekonomskih razlogov. Niso še pozabili izkušnje z impresionisti. Igrali so na slepo, veliko tvegali in le redki, kot denimo Peggy Guggenheim,so zadeli v polno. Glavnino svoje kolekcije je nakupila pred vojno za 40 tisoč dolarjev, sedaj pa je en sam eksponat vreden najmanj toliko. Skorajda nerazumljivo je, da so v njeni zbirki sami za zgodovino umetnosti ključni primerki. In pri tem gotovo ni moglo iti le za pogum in ljubezen do novih likovnih iskanj. Priznala je, da je kupovala po spisku, ki ji ga je pripravil očitno vizionarski kritik Herbert Read in mu verjela na besedo. Njena vloga v umetnosti 20. stoletja ni zato nič manjša, kajti s svojo doslednostjo je spremenila usodo sodobne umetnosti in opredelila pomen posameznih likovnih del. E. Š. Palača Venier del Leoni z deli Picassa, Giacomettija, Pevsnerja in Calderja RUSIJA: KULTURA NA SVOBODNEM TRGU IZGUBLJENI RAJ Bivša Sovjetska zveza je popokala na vseh šivih, konec je velikodušnosti in privilegijev pravovernih, trg je pokazal svoje zobe tistim, ki so se najbolj glasno zavzemali za spremembe in so zdaj začudeni, ker so tudi za njih nastopili drugi časi. Ruski kulturniki, ruski pisatelji, do včeraj odmaknjeni od vsakdanjih skrbi, predani blagogiasnosti svojih umetniških duš, so pristali na trdnih tleh. Raj socialističnega obilja je dokončno mimo. Združenje sovjetskih pisateljev je na robu bankrota. Stari privilegiji so postali nedosegljivo razkošje. Tržna ekonomija jim je življenje spremenila v pekel. Državne založbe slabo plačujejo, za dramo, če pride na oder, denimo, iztržijo vsega 55 rubljev, to pa je na tržnici komaj zadosti za najcenejšo jakno. Zasebniki iščejo drugačno blago, kriminalke, znanstveno fantastiko, spolne priročnike. Rusija postaja grobnica kulture, opozarjajo pisatelji. Hudo jezni so na Jelcina in njegovo vlado, na oblastnike, ki so jih oni pripeljali na vrh, sedaj pa se ne menijo zanje, zato so sklenili oditi v opozicijo. Izgubiti nimajo praktično ničesar več. Nekdaj je večina od deset tisoč pisateljev, članov Društva pisateljev, živela zavita v vato, daleč od stresov zunanjega sveta. Na razpolago GLENDA JACKSON GRE V POLITIKO so imeli tako imenovane hiše ustvarjalnosti, trimesečne kreativne dopuste, dače v naravi, apartmane v Moskvi, brezplačne klinike in otroške vrtce, izbrane restavracije in elegantne nočne klube, najzvestejši tudi brezplačna potovanja v tujino. Danes se v njihovih restavracijah z diskretno glasbo, v razkošnih, z oblazinjeno češnjevino opremljenih inte-rierih, kjer natakarji v frakih neslišno ponujajo kaviar, losose in šampanjec, košatijo bahati obrtniki in petični tujci, pisateljem pa po dve uri na dan postrežejo ceneno kosilo. Novi zasebni založniki do starih veličin niso kaj prida prizanesljivi. »Vsem je hudo, zakaj bi bilo zanje drugače,« odrezavo pravijo. E. Š. Filmska igralka in dobitnica dveh Oskarjev Glenda Jackson bo preizkušala svoje sposobnosti v vlogi političarke. Volilni okrožji Hamp-stead in Highgate stajo izvolili v britanski parlament kot predstavnico laburistične stranke. S tem je obesila na klin igralsko kariero. Glenda Jackson, 55 let, zidarjeva hči iz industrijskega mesta Birkenheada na severozahodu Anglije, poudarja, da je celo življenje podpirala laburiste in slava Oskarjev ji ni kaj dosti pomagala v predvolilnem boju. POJOČE ZNAMKE Če bi iskali državo, ki tiska najbolj nenavadne znamke, bi se prav gotovo ustavili v Butanu, mali državici v Himalaji, med Indijo in Kitajsko. Na svoj obstoj opozarjajo z nenavadnimi primerki znamk. Ko se je leta 1962 kraljevina Butan sklenila odpreti svetu, so v počastitev dogovora o poštnem prometu z Indijo natisnili prvo serijo lastnih znamk. Od takrat do danes so filateliste razveseljevali z raznimi zanimivostmi, kot so tridimenzionalne znamke, dišeče znamke, primerki fino poslikanih svilenih znamk, znamke iz plastike in železa, najzanimivejše pa so vsekakor tiste, ki jih položiš na gramofon in prisluhneš zvokom butanske himne. Zbiratelji po celem svetu se dobesedno tepejo za butanske znamke, ki izhajajo v velikih serijah. Največ jih pokupijo preprodajalci in specializirani poštni uradi, zato je le malo frankiranih. Znamke za malo državico predstavljajo ambasadorje njihove starodavne kulture, bogastvo favne in flore, Thangka motive, ki so tradicionalne meditativne slike budistov. V celoti pa si butanske znamke lahko ogledate le v njihovem nacionalnem muzeju Paro, kjer budistični menih z veseljem razkaže muzejske zaklade. ZLATI PUZZLE Začel se je peti mednarodni natečaj v zlaganju sestavljenk (puzzle). Srečanja so v več kot sto mestih v Franciji, Švici in Italiji. Sodelovalo naj bi približno 10.000 ljubiteljev igre Puzzle Nathan, ki se bo nadaljevala 16. maja s polfinalnim srečanjem v Parizu. Velike finale sledi 10. oktobra, prav tako v francoski prestolnici, kjer bo sodelovalo trideset ekip z dvema igralcema, vsaka ekipa pa bo morala v najkrajšem času brez predloge iz petsto do tisoč delov sestaviti novo sliko. Zmagovalni par bo osvojil zlat puzzle in ček za 30.000 frankov, kar je približno 5.350 ameriških dolarjev. OKOPANA VENERA Na Peloponezu so med ilegalno preiskavo pod posteljo preprodajalca antikvitet Konstantina Kirakidisa našli kip Afrodite, boginje lepote, iz 4. stol. pr. n. št. Po izjavi ameriškega arheologa se lahko 80 cm visoki kip primerja z Miloško Venero. Strokovnjaki do sedaj niso vedeli za obstoj tega kipa, ki bi ga lahko imenovali »Afrodita, ki izstopa iz kopeli«. Kirakidisov sin je izjavil, da je kip našel pred enim letom na smetišču blizu Korinta. VZTRAJNI SKOTI V Veliki Britaniji so, kot smo pisali že pred volitvami, v velikih skrbeh zaradi škotskih osamosvojitvenih želja in predstavniki desnega krila vladajoče konzervativne stranke so pripravljeni na kompromis. Škotski Edinburgh naj bi postal druga britanska prestolnica, kamor bi prenesli del ministrstev in vladnih ustanov in tako vsaj malce potolažili škotske separatistične in nacionalistične težnje. S tem bi tudi ekonomsko podprli mesto in pokrajino, ki sta v zadnjih letih zašla v resne gospodarske in finančne težave. REVNOLDS SE VRAČA Ameriška atletska zveza je preklicala leta 1990 izrečeni dvoletni suspenz znamenitemu atletu Harryju Butchu Reynoldsu, svetovnemu rekorderju na 400 metrov s 43,29. Tekmovanje so mu prepovedali zaradi domnevnega dopinga. Sedaj čaka še na odločitev izvršnega odbora svetovne atletske organizacije 4. maja v Londonu. Če bo preklic potrdilo tudi to telo, se bo šampion udeležil kvalifikacij za ameriško olimpijsko reprezentanco za poletne olimpijske igre v Barceloni. ___ MNNNHk ALI 81 LAHKO TITANIC REŠILI? Že od daljnega leta 1912 raziskujejo okoliščine, v katerih se je v noči 14. februarja po udarcirv ledeno steno potopila prekooceanka Titanic. V nesreči je umrlo 1490 potnikov in članov posadke, rešili so le nekaj sto potnikov. Prva raziskava je pokazala, da SOS - signalov ni sprejela nobena ladja v bližini, ki bi lahko pravočasno ukrepala in pomagala ljudem s Titanica. Po poročilu naj bi posadka z ladje Californian opazila signalne rakete s Titanica in bi lahko pravočasno ukrepala, če ne bi njihov radiovezist ugasnil radia malo pred nesrečo in odšel spat. Kapitan ladje Californian Stanley Lord, je spodbujal k novim raziskavam, saj je zaradi domnevne krivde izgubil ves ugled. Končno so leta 1985 ponovno sprožili raziskavo, odšli so na kraj nesreče k potopljenim razbitinam in ugotovili, da je bila ladja Californian veliko dlje od Titanica, kot so sprva prdvidevali in v resnici niso mogli pomagati Titanicu, ki se je že v treh urah popolnoma potopil. 17. STRAN 22. aprila NOVf iDOBA _________ JURETOVA »ŠKRINJA« ZELENI JURIJ - POMLADIN Velikonočni prazniki so mimo. Šunko smo pojedli, pisanke potolkli... Vendar o velikonočnih praznikih ob letu, ko bom zaokrožil pripoved in spraznil škrinjo. A je že na vrsti Jurij zeleni - pravi pomladin, če sledimo ljudskemu izročilu. V »Novi dobi« so mi odmerili kotiček, ker nova doba pač nima kaj dosti smisla za ljudsko izročilo in stare šege. Težko bi jih bilo v celoti vrniti med ljudi, nekatere se pa vendarle spet prijemajo... Recimo Zeleni Jurij, resnični znanilec pomladi, zmagovalec nad zimo, ki so je bili nekoč naši ljudje do vrh glave siti, preden smo Slovenci postali smučarsko ljudstvo. Pred krščanskim Jurijem je moral biti kak poganski bog ali polbog, morda Jarnik, Jaril ali Vesnik. No, in ker je bil Jurij v pratiki postavljen v čas, ko je zima za gvišno premagana, je v ljudskem verovanju in šegah dobil to dolžnost, kot v davnini pogansko božanstvo, ki je oznanjalo začetek paše. Kot vsak godovnik vezan za običaje, ima v različnih krajih in krajinah slovenske dežele tudi Zeleni Jurij skupno sporočilo, je mejaš med zimo in pomladjo. Šege, ki se spletajo okoli tega, pa se razlikujejo. V Pomurju je hodil skupaj z Raboljem, ki je simbol zime, se z njim spopada in vselej zmaga. Drugod hodi Zeleni Jurij obdan z fanti ali fantiči, ki piskajo na piščali, trobijo na rogove, zganjajo hrušč. Včasih je bil Zeleni Jurij v pristojnosti pastirjev, ki so z njim koledovali, pobirali darove, o čemer bo še tekla beseda. Dandanes so v sprevodih Zelenega Jurija predvsem otroci, ker so pač šolniki šego obnovili, zato hodijo zraven tudi deklice, ki so smele nekoč le od daleč opazovati zelenca in njegovo spremstvo. Dandanes prevladuje prepričanje, da je Zeleni Jurij belokranjska posebnost. V resnici pa je bil tam tudi že skoraj pozabljen, pa gaje na-rodopisec France Marolt s pomočjo mladine spet obnovil. Enako je na primer v Laškem pred drugo svetov- no vojno s pomočjo učiteljev Zelenega Jurija oživil takratni ravnatelj Juro Kislinger, tudi sicer zbiralec ljudskega blaga. Zato je v Laškem Zeleni Jurij bil šestdeset let nazaj bolj šolski, kot je tudi zadnja leta, ko ga na laški šoli spet vodijo okoli. Sta oba, predvojni in zdaj sodobni Zeleni Jurij, v Laškem v nekaterih podrobnostih zvesta zapisom zgodovinarja Ignacija in pozneje njegovemu nečaku zemljepiscu Franu Orožnu, ki sta pravega Zelenega Jurija še sodoživ-Ijala. Starejši Ignacij Orožen govori o v zelenju zavitem možu, Fran Orožen že o najstniku. Od tistih časov je tudi pesem, ki so jo ob piskanju in trobljenju peli: Svetega Jurija vodimo, za jajca, Špeha prosimo. Sveti Juri orožnik, bodi ti naš pomočnik. O svetem Juriji maša, je dobra kravja paša. Po spominih Frana Orožna je bil sveti Jurij spremenjen v zelenega, zadnja dva verza pa so že spakedrano pomešali, da je bila Jurjeva paša in kravja maša. Na staro pastirsko koledovanje sodijo fantiči, ki so nosili košare, v katere so zbirali darila: jajca in slanino, eden pa je nosil sodček za podarjeno vino. Čisto očitno, da so nekoč poprej jurjevali odrasli pastirji, ki se jim je vino tudi »šikalo«! Jurjevanje v Laškem ima še posebnost - ko so bili obdarovani - je eden spremljevalec opomnil zelenega Jurija: Jurij odskočil S podarjenimi jajci in slanino so si nekoč Jurjevci spekli cvotje in ga zalili z vinom. To počno, razen z vinom seveda, v laški šoli tudi sedaj. In ravno zato, ker je luštno, zabavno, ker bolj ko kričijo, boljši so. Enkrat spet narobe svet. Na darovanje jurjevalcem se tudi Laščani privajajo, nekoč pa je bilo to prav tako samo po sebi razumljivo, kot če bi o pustu odpravil maškare brez prigrizka in pijače - odganjal bi srečo v hiši in na polju. No, že drugo leto je naš slovenski pratikar Jurja prestavil za dan nazaj, na 23. april. Kdo ve, čemu je bilo tega treba. Saj je že nekoč bila razlika, da je severno od Drave Jurij godoval na 23. april, južno pa vseskozi na 24. Iz tega je nastala ljudska legenda, da Jurij zamuja za-. to, ker si mora onstran Drave zaslužiti voznino za brodnika, da lahko pride čez reko. Ponekod so celo pravili, da mora nadrobiti stelje, stelja brez listja pa je le zdrobljeno dračje. Kjer niso imeli sprevoda zelenega Jurja, so se kako •drugače spomnili nanj in opozorili, da se je letni čas obrnil. Tako so starši znali »nafarbati« otroke, ko so jih zbudili. Rekli so jim, naj pridejo pogledat, kako je Jurij zelenega konja prijahal. Za prazunovanje zelenega Jurja je bilo, in kjer ga obnavljajo, je spet značilno izdelovanje glasbil iz naravnih materialov. Iz muževnih vrbovih vej so znali pastirci izdelovati piščali, ki so zaradi različnih debelin in dolžin izvabljale različne glasove. Iz lubja gladkih muževnih stebel so narezali dolge trakove, iz katerih so zvili rogove. Vanj so vtaknili cevčico iz lubja, ki je dajala zamolkel glas. Pa tudi v »prdece« so pihali, odpirali in zapirali v obeh dlaneh, tako da so dajali svojstven glas. Pred leti, ko so v Laškem spet začeli, so otrokom prav prišli dedki in stari strici, ki so za Jurjevo takšna glasbila še sami uporabljali. Lanskoletni sprevod Zelenega jurija v Laškem DOMAČI ZDRAVNIK ZA BOLJŠI VID Tudi če nimate težav z vidom, je dobro, da enkrat letno obiščete očesnega zdravnika. Če očala ne zadoščajo, je vzrok lahko kakšna očesna bolezen. Dioptrijo naj izmeri zdravnik, ki naj ugotovi tudi pritisk v očeh. Optiki ne morejo razpoznati nobene bolezni, zlasti ne zelene mrene. Uporabljajte samo svoja, nikoli partnerjeva očala. Če vas nasprotna svetloba v temi močno moti, je treba pogledati, kaj je s sivo mreno. Če se oči solzijo ali so rdeče obrobljene, jih moramo izpirati s kamilicami, zdravniku pa prepustiti, da ugotovi vzrok in predpiše ustrezne kapljice. Pri branju je pomembna svetloba (60-svečna žarnica), sicer so oči prenapete. Temne lise ali svetlikanje pred očmi je lahko začetek odstopanja mrežnice. Če nenadoma vidite pisane barve, je nujna preiskava, vzrok so namreč lahko motnje v prekrvavitvi oči. Zdravila proti visokemu pritisku lahko povzročijo, da vas oči pečejo ali pordečijo, temu pa pomagajo kapljice. TABLETE NA TEŠČE Večino tablet naj bi jemali z jedjo. Toda to je napačno, ugotavljajo na univerzitetni kliniki v Mainzu. Kajti mnoga zdravila imajo zaščitno oblogo, ki je želodčna kislina skupaj s hrano ne razgradi in pridejo v črevesje, ne da bi učinkovala. Zato znanstveniki svetujejo, naj bi takšne tablete (zlasti proti revmi, za odvajanje) jemali zjutraj na tešče ali med obroki, tako so namreč po kakšni uri, uri tričetrt v črevesju. SUHA USTA Suha usta so pri starejših ljudeh pogost in neprijeten pojav. Včasih so posledica notranjega počutja, tako imeno- vanega Sjogrenovega sindroma, ki povzroča nepravilno delovanje ščitnice. To zdravimo s preparati. Pogosto pa je vzrok, ker starejši ljudje premalo pijejo. Niso namreč tako žejni, morali pa bi dnevno popiti vsaj 1,5 litra tekočine. PEKOČE OČI ‘ Če vas oči pečejo, si lahko pomagate: • Ne sedite pred ekranom predolgo v noč, • Grizljajte vsak dan dva do tri surove korenčke, • Zvečer si na priprte oči položite skuto in jo pustite na njih 20 minut, • Pojejte dnevno od 100 do 200 i. e. vitamina E, • Zvečer si dajajte na priprte oči kamilične obkladke (za 15 minut). POSLEDICE KAJENJA Že dva dni potem, ko človek preneha kaditi, se začne kri po telesu pretakati enkrat hitreje in se zmanjša nevarnost infarkta. Sicer pa ima kajenje povsem drugačne posledice pri ženskah kot pri moških. Prof. Renate Huch z univerzitetne ženske klinike v Zurichu je ugotovila, da so kadilke pet let prej v meni kot nekadilke in zaradi zmanjšane zaščitne funkcije hormona estrogena na srce in krvni obtok pogosteje doživijo infarkt. OUPRTE NOGE Stotisoče bolnikov ima na nogah odprte rane, ki se ne zacelijo. Zdaj so znanstveniki odkrili učinkovito metodo zdravljenja. Nogo povijejo s specialnimi pdvoji, ki vsebujejo aktivno oglje in srebro. S tem najkasneje v šestih tednih zacelijo rano, ki se prej ni zacelila mesece. Aktivno oglje odstrani bakterije in bolne celice rane, srebro pa ubija klice, ki so preprečevale celjenje. SIMON AŠIČ POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE Kašelj Splošni nasveti: Varujemo se mrzlih pijač, obolelosti grla, pljuč ter prehlada, če gre le za odstranjevanje goste sluzi, si pomagamo s čaji, izvlečki, pripravki, sirupi in sokovi. Če pa povzroča kašelj suho vnetje služnice, ti pripomočki ne pomagajo, pač pa mrzli ovitek okrog prsi, ki si ga damo dva ali tri večera zapovrstjo. Zdravljenje: 1. Čaji: angelika (z materino dušico), borovnica (listi, vsak večer ena skodelica), hrastova skorja, ječmen (pest zrnja kuhamo pol ure v enem litru vode; pijemo toplo), jetičnik, kopriva (s švedskimi kapljicami), laneno seme, lapuh, lipa, lučnik (cveti), materina dušica, oves (zjutraj in zvečer 1 skodelica), plešec, pljučnik, repik, repuh, slezeno-vec, trobentica, trpotec, vijolica, vrednik, žajbolj. Čajne mešanice: ajbiš, bezeg (cveti), kopriva; ajbiš, lučnik, materina dušica, slezenovec; kopriva, plen, šentjanževka. Za oslovski kašelj: kopriva, materina dušica, trpotec, zlasti pa vijolica. 2. Izvlečki: smrekovi vršički (s čajem, za pitje in grgranje). 3. Pripravki z medom: čebulo, česen ali hren skuhamo z medom in dodamo žličko žganja. 4. Pripravki z vinom: bezeg(jagode), česen (kuhan z belim vinom in medom), rožmarin. 5. Sirupi: - čebulo izvotlimo, damo vanjo sipo, kuhamo, da nastane gosti sirup. Pijemo večkrat na dan. - zrežemo čebulo in jo naložimo v kozarece izmenoma s sladkorjem. Damo za 3 tedne na toplo. - Cvetje marjetice poparimo, tako naj ostanejo čez noč, zjutraj pa jih precedimo, iztisnemo ter jim dodamo sladkor. Nato jih kuhamo v sirup. - Na sipo (1 žlico) nakapamo 3-4 krat dnevno jabolčni kis. - Liste krpotca sesekljamo in jih izmenoma s sladkorjem naložimo v kozarec; zalijemo z medom in damo za tri tedne na toplo. Nato precedimo, damo v steklenice in na hladno. Pijemo počasi po požirkih. 6. Sokovi: čebula (sok s sladkorjem); črna redkev. Katar Splošni nasveti: Pri katarju (naj bo to bronhialni, črevesni, želodčni idr.) se varujmo mrzlih pijač in neprimerne hrane, prehlada ter vdihavanja kemikalij, strupov, prahu. Zdravljenje: 1. Čaji: ajbiš, esen, janez, kostanj (listi), lan, lapuh, oves) zrnje zjutraj n zvečer ena skodelica), regrat, repuh, slezenovec, trpotec, vijolica, žajbelj. 2. Sirupi: trpotec (iz sesekljanih listov iztisnemo sok, dodamo 1:1 medu asli sladkroja in prekuhamo). 3. Sopare: smrekove vejice. Kila Splošni nasveti: Varujemo se prevelikih naporov in dviganja težkih bremen. Predvsem neprevidnega in sunkovitega dviganja. Zdravljenje: 1. Čaji: plahtica, ženikelj (cela rastlina). 2. Mazanja: plešec (mazilo), raman (mazilo), trpotec (mazilo). 3. Obkladki: s korenino gabeza; š švedskimi kapljicami. Krčne žile Splošni nasveti: Skrbimo za dober krvni obtok in redno prebavo. Čim več se gibajmo, telovadimo. Noge s krčnimi žilami povijamo in jih redno masiramo, da ne pride do zastoja krvi. Sicer pa se posvetujemo z zdravnikom! Zdravljenje: 1. Čaji: divji kostanj (zdrobljen, namočen v litru vode ali pa zmlet v prašek zjutraj in zvečer eno noževo konico); jabolčni kis (2 čajni žlički na 1 kozarec vode, 2-3 krat na dan). Čajne mešanice: jetičnik, melisa, oreh (listi), poitrošnik, regrat, rman, robida, rožmarin, tavžentroža, vijolica. 2. Kopeli: s poparkom glistovnice ali praproti (za noge), slezenovca (za vnete vene). 3. Masaže: kis (zjutraj in zvečer mesec dni); švedske kapljice. 4. Mazanja: gabez (mazilo), ognjič (mazilo), repik (mazilo). 5. Obkladki: s stolčenimi listi gabeza; z ilovico; s poparkom koprive (korenin), lanenega semena, lističjaka, plešca; z zelnatimi listi ali s kislim zeljem. 6. Ovitki: s poparkom slezenovca (cele rastline). MUZIKA JE BIZNIS Priznanje, dragi moški šovinisti. da ste si vsaj enkrat v življenju zaželeli biti član kakšnega znanega rock ansambla. Pa ne zaradi denarja ali slave, temveč zaradi zloglasnih oboževalk, ki jim sicer rečejo groupies. In. roko na srce. ljube psevdo-femi-nistke, tudi ve ste se že kdaj zalotile v spolzkih razmišljanjih o kakšni pop zvezdi. Sploh pa je treba priznati, da se pol vsega biznisa suče okrog seksa, kajne? Zanimivo bi bilo vedeti, da odnosi med glasbeniki in groupies pred leti sploh niso bili tako mačo-seksistično naravnani kot so danes. Londonski NME je objavil daljši zapis o fenomenu groupies. kjer kot ločnico omenjajo Led Zeppelin. Pred njimi so bile groupies nekakšne druge mamice glasbenikom, z njimi so šle v poteljo. če so bili utrujeni, so jim skuhale kaj za pod zob. skratka, odnosi so bili prijateljski. Led Zep so celo stvar obrnili na glavo, saj so bili banda sprijenih in zdolgočasenih barab. ki so večino svojega časa na turneji prebili v izmišljanju novih in novih načinov poniževanja njihovih oboževalk. Zgodbe o njihovih eksperimentih z oboževalkami so tako popoprane, da jih marsikje omenjajo le kot. na primer, »tista o morskem psu« in podobno. Kot razlago omenimo le. da so junci čutili neznansko zadovoljstvo, če so lahko kakšni punci stiščali v one vse kar jim je prišlo pod roke. To pa že res nima več zveze s seksom. Zanimiva so tudi mnenja mnogih pop in rock zvezd o grupies. Erič Clapton in Steve Tyler sta samo dva izmed mnogih znanih glasbe- nikov. ki cenita groupies in jih jemljeta kot sebi enake. Steve Tyier meni, da so čudovite in da so podobne alter egu. drugemu jazu. Sploh pa večina glasbenikov meni. da so jim grupies velikokrat pomagale prebroditi krize na turnejah, ko ni šlo le za goli seks. temveč za preprosto prijateljstvo. Veliko deklet, ki se imajo za groupies pa trdi, da je najvažnejši prvi kontakt. »Če prideš v garderobo oblečena kot cipa. bodo verjetno tudi ravnali tako s tabo.« meni Pamela Des Bar-res. groupie gueen, kraljica med groupies. Zanimivo je tudi, da se s pojavom mnogih ženskih skupin pojavljajo tudi moški groupies. vendar je tu stanje malce drugačno. V odnosu glasbenik-oboževalec je slednji zmeraj v podrejenem položaju, čeprav po trditvah že omenjenih pop zvezd oba enako potrebujeta drug drugega. to pa se ne sklada s klasičnim patriarhalnim pojmovanjem moško ženskih odnosov. V primeru, da je glasbenik ženskega spola in groupie moškega, se mora moški pač odreči svojemu ukazovalnemu nagonu in se podrediti ženski. Kljub temu pa jih je vse več, saj v dobi popuščanja spolnega zatiranja postajajo liberalnejši odnosi med spoloma. Kljub temu pa Amerika kot domnevno demokratična dežela nosi prapor konzervativizma, saj še v roku ženske le stežka dobijo priložnost postati kaj drugega kot spolni objekt za zabavo rock zvezd. V Evropi je stvar drugačna in bolj enakopravna, čeprav popolne enakopravnosti ne bo moč doseči še lep čas. NOVICE eja in je hkrati tudi izumitelj t.i. dub tehnike. Plošča je izšla že v poznih sedemdesetih. gre torej za ponovno izdajo. zato na njej ne bo posnetkov iz kasnejših časov. Imenuje se »Excaliburman«. METALLICA so na letošnji podelitvi glasbenih nagrad v San Franciscu odnesli kar štiri nagrade. Bay Area Musič Avvards, kot se sicer prireditev imenuje je uspešnim metalcem prinesla med drugim tudi nagrado za najboljši album in za najboljši metal album. Tako je prav. NWA se pripravljajo posneti čisto pravi film. »Smilih Faces« bo »film o življenju na cesti« in bo predvidoma nared jeseni. U2 te dni zbujajo neznansko pozornost v Angliji. V okviru njihove turneje bi naj namreč na otoku igrali le en koncert in to v dvorani, ki sprejme največ 8000 ljudi. Večje koncerte naj bi imeli šele, ko bi se vrnili iz Amerike, kamor se bodo po omenjenem koncertu zoper vrni-’ li. Veliko prahu pa so v ZDA dvignili s segmentom njihovega Zoo TV shovva. kjer ogromni televizijski ekrani prikažejo napis »Bomb Ja-pan Novv«. Japonski veleposlanik v ZDA je že vložil uradno pritožbo. Juhuhu, še bo smeha. Superuspešni album Ne-vermind, ki ga je posnel saj-veste-kateri-bend je doživel nekaj negativnih reakcij med glasbeniki. Rober Ray iz floridske skupine VULGAR BO-ATMEN je izjavil, da je album depresiven in da govori o otrocih, ki rastejo v majhnih zadrtih in depresivnih mestecih in nimajo ničesar drugega početi, kot da se potikajo naokrog ter jemljejo droge.« . LEE SCRATCH PERRV je izdal kompilacijo največjih uspešnic. Lee Perry je ena' izmed živečih legend regga- KONCERTI Bill Duffy iz The Cult v družbi dveh groupies: »Draga žena. Čeprav sem daleč proč, sem z mislimi vedno ob tebi.« SEPULTURA, brez pretiravanja najboljši trash bend v tem trenutku bodo nastopili v dvorani SLOVANA na Kodeljevem. O tem bendu, ki je uspel združiti silovito trash energijo z prvinsko izvirnostjo rocka. Sepultura so bend, ki ga bomo čez nekaj let omenjali z enako spoštljivostjo, kot smo pred časom Motorhead. Koncert te izredne metal atrakcije se ima zgoditi 26. aprila. THE JESUS AND MARY CHAIN bodo tretjega maja nastopili v Ljubljani. Istega dne bo v KUD France Prešeren nastopil EUGE-NE CHADBOURNE. vsi, ki tega prijaznega odštekanca poznajo, trdijo, da je virtuoz na kitari, s tem, da ga nekateri proglašajo za avantgardnega, drugi za jazz, country in celo za glasbenika psiha-delične glasbene usmeritve. V kritikah njegovih nastopov ga označujejo kot: protestnega pevca, komedijanta, divjaka s kitaro, družbenega kritika, človeka ki v eni osebi združuje tako Louisa Armstronga, Jimija Hendrixa, Johna Cagea kot W. C. Fi-eldsa, brate Marx in Charli-ea Chaplina. Širša rock publika je Chad-bournea spoznala ob koncu 80-ih kot člana, oziroma gonilno silo benda SHOCKA-BILLV. Kasneje je sodeloval še s Carlo Bay, Fred Frithom, Johnom Zornom, Butthole Surfers in še z mnogimi drugimi. Svojo glasbo je predstavil na več kot 35 albumih, samostojnih, kompilacijskih ali kot gostujoči glasbenik ter na preko 50 v domačem studiu posnetih kasetah. New York Times je zapisal, da je »na njegovih nastopih dovolj vsega: od country jodlanja in vreščečega petja v stilu Louisa Armstronga, od grozljivega trušča do nežnih akustičnih balad«. Melo-dy Maker ga je proglasil za manjkajoči člen med Han-kom VVilliamsom in Sun Rajem. Njegova skladba »Presi-dent Is Insane« je pred časom v ameriških političnih vrhovih dvignila kar precej prahu in skladno s tem požela veliko popularnost. Ni dvoma, da bo pesem s svojim jasnim sporočilom tudi v naši idilični in sončni podalpski deželici našla precej voljnih ušes. Chadbourne je v ljubljanskem Študentskem naselju nastopil že pred štirimi leti ter s svojo virtuoznostjo, lucidnostjo in ekstravagantnostjo navdušil tudi največje skeptike. Še najbolj je ostalo v spominu, ko je s ptičjo kletko igral na električne grablje. Koncert Eugena Chadbo-urnea bo torej v nedeljo, 3. maja ob 22. uri. 24. aprila bodo v Cankarjevem domu nastopili NAKED CITY. Jazz punk zasedba, ki predstavlja ost avantgardnega jazz-a in ob katerem bi pravoverni jazzisti dobili živčn' zlom je sestavljena iz znanih glasbenikov: John Zorn - alt sax, Eye - vokal, Wayne Horvitz - klavir in klaviature, Bill Frisell - kitara. Fred Frith - bas. Joey Baron - bobni. John Zorn je v metalnih krogih poznan tudi po sodelovanju z NAPALM DEATH, tako da bo petkov koncert zanimiv tako za metalce kot za jazzerje, tudi pozerji se bodo prišli pokazat, kajti NAKED CITY so »IN«. Brez pretiravanja pa gre za koncert, ki ga preprosto ne smete zamuditi. NWA bodo posneli film Med 20. in 30. majem bo v Ljubljani potekal festival DRUGA GODBA. DRUGO GODBO 92 bo otvorila v svetu najbolj poznana francoska pop skupina LES NEGRES-SES VERTES, ki bo 20. maja nastopila v poletnem gledališču Križank. Že naslednji dan pričakujemo na odru Viteške dvorane drug francoski nastop. Francosko post-jazzovsko in improvizirano glasbo bosta predstavila skupina LOUISA SCLAVISA, ter duet tuboista BENOITA VIREDAZA, ki ga bo spremljal harmonikar. Naslednji se bo v preddverju Križank predstavil zbor GAZI HU-SREV BEGOVE MEDRESE, ki ga sestavljajo najbolj znani izvajalci islamske duhovne glasbe iz območja nekdanje Jugoslavije. Sledil bo večer glasbenega utripa new- yorške off off scene s kitaristoma GARYJEM LUCASOM in MARCOM RIBO-TOM, nekdanjim članom famoznih The Lounge Liz-zards, ki bo v Ljubljano pripeljal svojo skupino ROOT-LESS COSMOPOLITANS. Tradicionalni večer etnične glasbe iz bližnje okolice bo letos, s pomočjo istrskih godcev ter italijanske skupine CALICANTOt oblikoval DARIO MARUŠIČ, priznani etno glasbenik. Obeta se nam tudi večer prave balkanske romske godbe z madžarsko skupino KALIYAGI in ekskluzivno romsko skupino glasbenikov mlajše generacije iz Sarajeva in Skopja. Tudi letos bomo poskusili predstaviti vsaj drobec aktualne afriške glasbene stvarnosti. Prireditev naj bi se zaključila 30. maja v poletnem gledališču Križank z nastopom MIKE VVESTBROOK BANDA iz Anglije, s posebnim programom ob 200-let-nici rojstva skladatelja G. ROSSINIJA. Program prireditev še ni dokončen, saj še vedno potekajo dogovori z britanskim Svetom (British Councilom) iz Zagreba, italijanskim konzulatom v Ljubljani ter francoskim in ameriškim kulturnim centrom v Ljubljani, da bi ga z njihovo pomočjo še dodatno popestrili. David Byrne:« Obstajajo tiste mejice, na katerih piše 'NA TEM PLANETU SEM SAMO NA OBISKU'. Zdi se mi, da nekateri ljudje tako dojemajo mene.» Rudolf .Schenker iz The Scorpionš: »Nekoč so me policaji zaprli v isto celico s tremi resnično nevarnimi Meksikanci. Eden izmed njih je vstal in počasi prišel do mene. Pomislil sem: Tako torej, po meni je! Prišel je čisto blizu jn nato iztegnil roko rekoč: Zdravo Rudolf Schen-ker! Rad imam Scorpionš! Z njim sem nato preživel pet ur v prijaznem pogovoru, dokler me moj menedžer ni spravil, ven.« TREND Prodajati marke, ki si jih prejšnji teden kupil po starem kursu. LESTVE Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. RIDE - Going blank again 2. CURVE - Doppelganger 3. NIRVANA - Bleach 4. GALLON DRUNK - Gallon Drunk 5. BUFFALO TOM - Let me come over 6. MEGA CITY FOUR - Se-bastopol Road 7. DRIVE - Out freakage 8. BLEACH - Killing time 9. THE SUGARCUBES - Stick around for joy 10. GODFLESH - Pure ZDA (Biilboard) - singli 1. VANESSA VVILLIAMS - Save the best for last 2. MR. BIG - To be with you 3. ERIČ CLAPTON - Tears in heaven 4. MICHAEL JACKSON - Re-member the time 5. RIGHT SAID FRED - l’m too sexy 6. ATLANTIC STARR - Ma-sterpiece 7. SHANICE - I love your smile 8. AMY GRANT - Good for me 9. GENESIS - I can’t dance 10. MINT CONDITION - Bre- akin’my heart Velika Britanija (NME) - Col-lege - singli 1. NIRVANA - Come as you are 2. PRIMAL SCREAM - Dixie narco ep 3. THE CHARLATANS - We-irdo 4. THE SUGARCUBES - Hit 5. DAISY CHAINSAW - Love your money 6. THE CURE - High 7. RIDE - Leave them ali be-hind 8. THE INSPIRAL CARPETS - Dragging me down 9. THE KLF - America .. , what time is love 10. OPUSIH - lt’s a fine day ZDA (Biilboard) - albumi 1. GARTH BROOKS - Ro-pin’ The Wind 2. NIRVANA - Nevermind 3. NATALIE COLE - Unfor-gettable 4. BONNIE RAIT - Lučk Of The Draw 5. MICHAEL BOLTON - Time, Love And Tender-ness 6. MICHAEL JACKSON - Dangerous 7. GARTH BROOKS - No Fences 8. Filmska glasba - Wa-yne’s VVorld 9. BOYZ II MEN - Coole-yhigharmony 10. METALLICA - Metallica Slovenija — Lestvica ultrazvočnih erozij radia MARŠ 1. DAISY CHAINSAVV - Love Your Money 2. JESUS AND MARY CHAIN - Far Gone And Out 3. YOUNG GODS - Skin- flovvers 4. INSPIRAL CARPETS - Dragging Me Down 5. BUFFALO TOM - Velvet Roof 6. ROLLINS BAND - Low Self Opinion 7. LUSH - For Love 9. KINGS X - Black Flag 10. SCATEBRAIN - Tastes Just Like Chicken Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia 1. LET 3 - El Desperado 2. CZD - Hanging Para- dise 3. STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva 4. PSIHOMODO POP - Frida 5. SEX GUNFIGHTERS - Greznica 6. SOKOLI - Še je čas 7. LAČNI FRANZ - Srečno Kekec 8. RDEČI BARON - Srečno 9. 1 xBAND - Prva zapoved 10. U’REDU - Le en dan DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, Ul. XIV divizije 6 ^ =»-P 4- ^ K > NOVO V VELENJU! SERVISNI PRODAJNI CENTER Cesta talcev 37, telefon (063) 854 229,853 916 if Ule® ' liill! I • Pri nas lahko naročite popravilo ali obnovo gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike. Aparat bomo popravili y delavnici ali pri vas doma. • Pomagali vam bomo pri izbiri kuhinjske opreme in vam jo zmontirali. • Rešili bomo problem temperature v vašem poslovnem ali stanovanjskem prostoru z montažo klimatske naprave Fuji. • Imate skupinsko anteno, satelitskih programov pa še vedno ne gledate? Z majhnimi stroški lahko vgradimo satelitske sprejemnike. • Hitro in kakovostno bomo v vaš televizor vgradili teletekst. • Nudimo pa vam tudi nakup malin in velikih gospodinjskih aparatov, televizorjev, videorekorderjev... in še več. . gorenjesems Vstopite v naš razstavni prostor, v pomoč vam bodo strokovni nasveti naših izkušenih serviserjev. r PRODAJNI CENTER G4Uk J30LJŠ^ ^OLJŠU JE GALA PONUDBA Po konkurenčnih cenah vam ponujamo: - bogat izbor delikatesnih izdelkov - bogat izbor ORMOŠKIH buteljk - olje po STARI CENI - DOMAČE KEKSE iz DOLENJSKE - VEČNAMENSKE PEČICE - 3.900 SLT - ŠIVALNE STROJE - A VTO RADIO z zvočniki - 7.700 SLT Z VESELJEM PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK V PRAZNIČNIH DNEH. ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE L KOVINA POSTANE j| Na stimul o/p Sl&ss? MPOS'* spR0S«l0 »N US Os IZDELlg-K. 'bBA- * j P oriA^ŠA- KA CI8.CA VJMNC. UTC»f*ICM toči/4 J - P s MESTO V kOLOMBI* - •31 P 40 RE>uB. V. I 9 4o klEM JtRA l^kAric-A iE 4- VHV, K* HRSi 9 p f 5— ? OR$AWI- jfcACibA AMGR. 'bUŠAV P 4 hr^mI -Sc E »E- tinvO 4 p 9 xxvxxxxxxxxxxxxxxvxxxxwxxxxxxxvvxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^vxxy TERORISTIČNE AKCIJE V SLEPI ULICI RDEČE BRIGADE GREDO Za praznik mora biti najboljše. Kar tega tiče so brez dvoma najboljši izdelki mesarjev iz Sv. Jurija ob Južni železnici zato, ker so iz kakovostnega mesa živine s Kozjanskega, ker so narejeni po starih recepturah. V Šentjurju, Celju, Mariboru in Ljubljani imamo svoje trgovine, drugod pa pazite na naš znak VURIJ Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv V POLITIKO Po razpadu socializma v Vzhodni Evropi in še zlasti po padcu Honeckerjevega režima in po združitvi obeh Nemčij so se v slepi ulici znašli tudi zahodnonemški teroristi. Zloglasna teroristična skupina, ultra leve Rdeče brigade so novinarski agenciji AFP v Bonnu sporočile, da nameravajo prenehati s svojimi terorističnimi napadi in ustrahovanji in se posvetiti političnim rešitvam. V pismu, katerega avtentičnost so potrdili nemški kriminalistični strokovnjaki teroristi samokritično označu- da že od leta 1980 sočasno naslednice znamenite bande z oboroženimi spopadi išče- Bader-Meinhof, ohrabrujo-jo druge učinkovitejše poti 6a, saj se prvikrat odreka na-za zoperstavljanje kapitali- v prid političnih odloči-stičnim družbam. t®v- Dodal je, da bi morale Pripadniki Rdečih brigad nemške oblasti v tem prime- ru pristati na pomiritev. Rdečim brigadam pripisujejo 32 umorov in vrsto drugih težkih prekrškov. Med navajajo, da bodo prekinili z napadi in atentati na vidne osebnosti nemškega političnega, gospodarskega in finančnega življenja, to pa je njihovimi žrtvami so bili Jiir-verjetno v neposredni pove- 9en Ponto, šef Dresdenske zavi z izjavo nemškega pra- banke, Hans Martin Schley-vosodnega ministra Klausa er' predsednik nemških po-Kinkela, ki dopušča mož- slovnežev, Alfred Herhaus-nost, da bi nekatere priprte sen. predsednik Nemške skrajneže lahko v kratkem banke, Detlev Karsten Roh- __________________________ spustili na svobodo. Po Kin- wedder, predsednik nemške- jejo svoje donedavne terori- kelovem mnenju je opredeli- ga Treuhanda in številni dru-stične aktivnosti in pravijo, tev teroristične organizacije, 9' ugledni možje. PO PETDESETIH LETIH PROSTITUTKE HOČEJO Šest žensk iz Južne Koreje, ki so jih kot mladoletnice na silo odpeljali v japonske vojaške bordele na Kitajsko in v jugovzhodno Azijo, kjer so morale služiti kot seksualne sužnje in biti na voljo japonskim vojakom do konca druge svetovne vojne, zdaj toži japonsko vlado in po besedah predstavnika Združenja Ocenjujejo, da je šlo sku- japonski vladi. Prvo so vloži- paj z japonskimi vojaki na fronto ob Pacifiku v Azijo od sto do dvesto tisoč žensk, zvečine Korejk, pa tudi Kitajke, Tajvanke, Filipinke in Japonke. Japonske oblasti so zanikale vsakršne stike le decembra tri Južne Korejke, ki so jih japonske oblasti prav tako med zadnjo vojno prisilile v prostitucijo. Da ne gre za izmišljene obtožbe, pričajo v Tokiu najdeni dokumenti, ki govorijo o zvezi med nekdanjo japonsko voj- s prostitucijo, trdile so, da so za te ženske skrbele poseb- sko in bordeli Vnjih so na-ne zasebne agencije, Južni tančni dokazi o tem, da je vojaških žrtev zahteva 120 Koreji pa so ob normalizaciji bila japonska vojska nepo-milijonov jenov odškodnine, odnosov med Tokiom in Se- sredno vpletena v organiza- ulom poravnali vse vojne cijo bordelov in je nadzoro-dolgove. vala ženske za tolažbo in raz- To je že druga tožba proti vedrilo. Vsaka hoče 20 milijonov jenov ali 150.000 dolarjev. Sojenje se bo začelo junija. NOVf 130BA W:,____ GRLMSCE spgšrgmn kupci in obiskovalci brimšč. RADI BI VAS OBVESTILI, DA STA GRAD IN PRODAJALNA V GRADU GRIMŠČE NA BLEDU VEDNO ODPRTA. POLEG DOSEDANJE BOGATE IZBIRE PLETENIN VAM NUDIMO TUDI NEKAJ NOVOSTI. V GRIMŠČAH IMAMO BOGATO IZBIRO UVOŽENE ŠKOTSKE VOLNE ZA ROČNO PLETENJE(MOHER, SUPERVVASH, ALPACA, ANGORA). HKRATI PA VAM NUDIMO ČUDOVITE PLETENINE, KI SO JIH ROČNO NAPLETLE NAŠE GRAJSKE PLETILJE. TO SO UNIKATI IZ SHETLANDA, MOHERJA IN BOMBAŽA, KI JIH LAHKO KUPITE V NAŠI TRGOVINI PO IZREDNO UGODNIH CENAH. VABIMO VSE PLETILJE, KI BI ŽELELE SVOJE ZNANJE VNOVČITI, DA SE NAM PRIDRUŽIJO PRI PLETENJU ROČNIH PLETENIN ZA TUJE TRGE. VSE INFORMACIJE NA TEL. 064 77-009. HKRATI VAS ŽELIMO OPOZORITI NA NAJUGODNEJŠI NAKUP ALMINIRIH MODELOV POMLAD-POLETJE, KI SO NA VOLJO LE V GRAJSKI TRGOVINI GRAŠČINE GRIMŠČE NA BLEDU. - MOŠKE PULOVERJE IZ BOMBAŽA ŽE OD 2352 SLT DO 2869 SLT. NAJNOVEJŠE IZDELKE IN LINE (KRILA, JOPICE, PULOVERJI) OD 2340 DO 4440 SLT. - ŽENSKE TUNIKE Z MODNIMI VZORCI OD 2352 SLT DO 3473 SLT. - ŽENSKE HLAČE ŽE OD 2310 DO 2417 SLT. VABIMO VAS, DA SE SAMI PREPRIČATE O NAŠI BOGATI IZBIRI VSAK DAN, RAZEN NEDELJE OD 9. DO 19. IN V SOBOTO OD 9. DO 13., KJER VAM OB NAKUPU Z BONOM NUDIMO ŠE DODATEN 10-ODSTOTNI POPUST. OBIŠČITE NAS, KAJTI NAŠE GESLO JE: PRIJAZEN PRODAJALEC - ZADOVOLJEN KUPEC! NASVIDENJE V TRGOVINI GRAŠČINE GRIMŠČE NA BLEDU. PONUJAMO: PON KUPON KUPON MALI OGLASI NOVI TEDNIK RADIO CELJE n«; POSEST OPREMLJEN vikend v bližini atomskih toplic in 37 arov obdelovalne zemlje, prodam. Telefon 062/ 33-958 HIŠO v Celju, prodam. Telefon 063/32-730, Hudinja ZAZIDJIVO parcelo z lokacijskim dovoljenjem v Ločici ob Savinji, ugodno prodam. Inf. na telefon dopoldan 061/373-128, popoldan 061/ 50-390, Andrej Mulej PARCELE za vikend 20 km iz Celja, smer Slivniško jezero, velikosti 2000 m2, 1345 m2 in 1430 m2, prodam. Inf. na tel. 063/25-675, zvečer KOMUNALNO urejeno parcelo na Ostrožnem, prodam. Telefon 063/27-667 PARCELO 400 m2, primerno za vikend, prodam. Tel. 37-143, od 15. do 19. ure. HIŠO v Zadobrovi, primerno za obrt, prodam. Telefon 21-455 ali 28-153, po 15. uri NEDOKONČANO hišo, na lepi sončni legi v Košnici pri Celju, prodam. Tel. 39-360 POSESTVO z gospodarskim poslopjem preko 10 ha, v laški občini, ugodno prodam. Ponudbe pod šifro: KMETIJA HIŠO, 120 m2, z velikim vrtom in ugodno lego, v bližini mesta Celja, prodam. Šoštarič, Popovičeva 81, Celje. tel. 063/27-744 VSELJIV, komunalno urejen vi-kend;-na relaciji Kozjansko-Prevor-je, 15 min. do marketa, prodam. Tel. 38-615 GRADBENO parcelo v Grižah, prodam. Tel. 701-968 ZDOMCI, obrtniki! V okolici Dobrne prodam hišo, 1 ha zemlje (vinograd, njive, sadovnjak), vse okrog hiše enkratna, mirna lega, izjemna priložnost. Telefon 061/ 574-870, zvečer HIŠO z gospodarskim poslopjem ob asfaltni cesti 3000 n2, blizu Atomskih toplic, prodam. Možen je odkup zemlje. Tel. 063/776-582, 776-462 4250 m2 kmetijskega ravnega zemljišča, z asfaltnim dostopom, s kozolcem (5 x 7 m) v Rimskih Tolicah, prodam. Tel. 063/39-265 HIŠO z gospodarskim poslopjem blizu Kozine, voda in trofazna elektrika v hiši, primerno za obrt, prodam. Tel. 065/62-900, vsak dan od 18. ure dalje KIOSK v Celju, ugodno prodam. Tel. 27-064, 26-241 GRADBENO parcelo v Košnici, prodam ali menjam za osebni avto. Tel. 25-031 VSEUIVO hišo v Hrastniku, Pra-portno 44, garaža, centralna. 1300 zemlje, prodam za 25.000 DEM. V račun vzamem avto, stanovanje Celje-Laško ali vikend na Kopitni-ku. Tel. 0601/41-451 ali 063/36-936 POLOVICO hiše, vseljivo, z velikim vrtom, ugodno prodam. Tel. 29-340, od 17. do 22. ure HIŠO 100 m2, v Šempetru, Dobre-teša vas, ob cesti, posebno primerno za poslovno dejavnost, prodam. Tel. 701-685 PRODAM stavbno parcelo z dovoljenjem za gradnjo in starejšo hišo z 1000 m2 zemljišča. Telefon dopoldan 711-325 popoldan, 776-466. STAREJŠO hišo, vseljivo in 34 a obdelovalne zemlje, na sončni legi in ravnini v Veliki Pirešici, prodam. Inf. na tel. 063/776-248, popoldan DVOSTANOVANJSKO atrijsko hišo v Vrbju pri Žalcu, z urejeno okolico. prodam. Informacije na tel. 712-244 ali 711-301 HIŠO prodam ali zamenjam za trisobno stanovanje z doplačilom, tel. 27-321 ,int. 6, dopoldan PARCELO z gradbeno dokumentacijo, Studence-Vrhe, Velika Pire-šica, prodam. Tel. 063/33-345, po 15. uri PARCELO v Celju (Zg. Polule), primerno za vikend, prodam. Tel. 29-870, dopoldne ali 25-428, zvečer. HIŠO v Šentjurju, primerno tudi za poslovne prostore, telefon, centralna, prodam. Tel. 063/31-136. GRADBENO parcelo na lepi sončni legi, 563 m2, v centru Dramelj, prodam. Marija Jager, Dobrna 38. NA lepi sončni legi v Gorici pri Šmartnem v Rož. dolini, prodam parcelo 865 m2, podkleteno z eno-kapnico, elektrika in voda v objektu, v dograjene prostore je možna vselitev. Cena po dogovoru. Tel. 34-412, int. 219, od 8. do 9. ure. OBNOVLJENO hišo v Petrovčah in 2,5 sobno stanovanje v Celju, prodam. Tel. 063/31-791. V SREDIŠČU Šentjurja, na lepi sončni legi, prodamo enodružinsko hišo, podkleteno, centralno ogrevanje, telefon, sadni in zelenjavni vrt. Inf. na tel. 063/742-251 ali 063/28-382, popoldan. HIŠO, gospodarsko poslopje in sedem hektarov gozda, prodam. Šifra: RAVNINA. GRADBENO parček) v Novi Vasi, prodam. Inf. na tel. 33-876. DOBRO ohranjeno hišo (polovica dvojčka) v izmeri 140 m2, prodam. Celje, Adamičeva 6, tel. 063/ 36-073. POSESTVO v Trnovljah 112, prodam ali zamenjam za manjšo hišo, na relaciji Celje-Vojnik. Margareta Tanjšek, Trnovlje 14/a. DOBRO vpeljano trgovino, prodam. Tel. 063/37-80. STANOVANJA DVOSOBNO takoj vseljivo stanovanje (56 m2, II. nadstropje, centralno ogrevanje, telefon), na Otoku, v Celju prodam. Inf. na tel. 063/31-649. SVETUJEMO, PROIZVAJAMO, PROJEKTIRAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahke vzdrževale • kakovost in trajnost peči • prijetna toplota za vaš dom • toplozračni vložki "SUPRA« s termosteklom • fugirna masa PALESIT • ob gotovinskem plačilu 10% cassasconto • obročno odplačevanje 1+3 VSE NA ENEM MESTU • kmečke peči • kamini • toplozračne peči • štedilniki • pizza peči • polmontažne peči INFORMACIJE: JOŽICA MIKLOŠIČ Lerjakova 52, Pekre—Limbuš MARIBOR, tel.: (062) 631-375 M keramika d o 68000 Novo mesto Slakova 5 tel. (068) 21-201 26-016,-26-015 fax (068) 24-298 Centralna, plin, topla voda, telefon, v Celju, nujno prodam po zmerni ceni. Tel. 21-102. DVOSOBNO stanovanje, 56 m2 na Ljubljanski cesti, zamenjam za vikend ali prodam. Takoj vseljivo, ostalo po dogovoru. Inf. zvečer na tel. 24-277. STANOVANJE 80 m2 posl. prostore (tujske sobe), prodam. Cena ugodno. Ponudbe pod: POSLOVNOST. NOVEJŠE stanovanje, prodam. Tel. 37-545. ENOSOBNO komfortno stanovanje v Celju, prodam. Tel. 061/311-954. DVOINPOLSOBNO stanovanje, ugodno prodam. Tel. 35-129, zvečer. DVOINPOLSOBNO stanovanje s centralnim ogrevanjem, v prvem nadstropju, prodam. Tel. 39-326. TRISOBNO lastniško stanovanje, centralna, telefon, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 27-945. ŽAMETEN kavč-trosed in zamrzovalno omaro, prodam. Tel. 31-564. CAM otroško posteljo, zložljivo v potovalko, ugodno prodam. Inf. dop. na tel. 714-141 int. 46, zvečer 713-385. KOMBINIRAN italijanski voziček, ugodno prodam. Inf. dopoldan 714-141, int. 40. KOMBINIRAN otroški voziček di-no, modro-vijolične barve, dobro ohranjen, prodam. Tel. 772-568, popoldan. PEČ za centralno ogrevanje, od 25-30 tisoč kalorij, ugodno prodam. Tel. 063/821-563, popoldan. OMARO za dnevno sobo, prodam. Inf. na tel. 38-309. VESTNIK ZA DELO V NEMČIJI iščemo mlajšo upokojenko, KV-kuharico, samostojno, brez obveznosti, z vsaj pasivnim znanjem nemščine. Inf. po 20. uri, tel. 48-623 UPOKOJENKO iščemo za varstvo starejšega moškega za celodnevno oskrbo. Stanovanje zastonj, tel. 24-065 STRUGARJA - REZKALCA z večletno prakso zaposlim. Strojno ključavničarstvo, Štefan Kranjec, Martjanci, tel. 48-399 ŽIVALI PLEMENSKO prasico ca. 100 kg, prodam. Tel. 39-778. TELICO težko okrog 500 kg, prodam. Marija Levec, Začret 19, Škofja vas. TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, rodovniško v A kontroli, prodam. Alojz Turnšek, Šmartno 1, Šmartno v Rož. dolini. KOZO brez rogov, srnato, prodam. Tel. 32-133. TELICO brejo 4 mesece, prodam. Tel. (063) 779-168. KRAVO simentalko, brejo, odlično molznico, teličko in žvice, prodam. Adolf Lipuš, Zvodno 63, Celje. MLADIČE belega pudlja, srednji, z rodovnikom, prodam. Tel. (063) 726-248. PLEMENSKE solčavske ovce, prodam. Robert Gornc, Srževica 6, Ponikva pri Grobelnem. DVA prašiča za zakol, domače reje, lahko tudi polovice (ca 35 kg), prodam. Tel. 26-586. PERZIJSKO muco, belo, čisto, prijazno, prodam. Tel. 713-170, dopoldan. KRAVO, staro 4 leta, 8 mesecev brejo, prodam. Ervin Šeruga, Ra-dovci 63, tel. 53-199. KRAVO, kontrola A, brejo 9 mesecev, s četrtim teletom, prodam. Franc Ostre, Vučja vas 26, Križevci pri Ljutomeru. KOZO Z MLADIČEM prodam. Motovilci 5, tel. 53-160. MALE PUJSKE stare 8 tednov, prodam. Rakičan, Zvezna 15. TELICO brejo 9 mesecev, prodam. Štefan Agg, Kamovci 22. POSEST HIŠO, z 90-arsko parcelo, ob asfaltni poti, prodam. Informacije ob delavnikih po tel. 21-364, med 14. in 15. uro. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, prodam. Tel. (064) 58-005. VINOGRAD z brunarico prodam. Tel. 75-577. TRAVNIK NA HOTIZI prodam. Tel. 348-768. HIŠO. v 3. gradbeni fazi, pri Sv. Juriju na Goričkem. Cena in plačilo po dogovoru. Tel. 57-083. 52 AROV MEŠANEGA GOZDA v Vidoncih prodam. Anton Pozvek, Kidričeva 3, M. Sobota, po 15. uri. 50 AROV MEŠANEGA GOZDA na Goričkem prodam. Tel. 23-364 od 18. do 21. ure. HIŠO, novejšo, mansardno, v Murski Soboti, ugodno prodam. Miklošičeva 5/a, tel.-32-401. HIŠO ALI STANOVANJE v Murski Soboti prodam ali dam v najem stanovanje in gostinski cvrtnik za pomfrit, prodam. Tel. 22-296. GRADBENO PARCELO v Lipovcih, novo naselje, 500 m od glavne ceste, sončna lega, 7 arov, prodam. Tel. 25-437, po 16. uri. POČITNIŠKO HIŠICO, primerno za bivanje, v Moravskih Toplicah, prodam. Tel. 49-253. STAREJŠE DVOSOBNO STANOVANJE. v središču Murske Sobote prodam. Tel. 26-094. VINOGRAD, 620 trsov, brajde, s kletjo, s posodo, 700 I lanskega vina, prodam. Tel. 70-372 od 18. do 20.30. Cena ugodna. RAZNO SVETUJEMO, PROIZVAJAMO, PROJEKTIRAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO KMETIJSKA MEHANIZACIJA SEJALNICO IMT, novo, dvored-no, in peč za centralno kurjavo, staro 5 let, prodam. Tel. 87-730. NOV MOTOR za traktor Fergu-son 539 prodam. Marjeta Rogač, Serdica 46. 300-LITRSKO ŠKROPILNICO, novo in koruzni kombajn, enoredni, na traktorski pogon, prodam. Marič, Rogašovci 44. ENOOSNO PRIKOLICO, nosilnost 3 tone in prikolico za živino, 150x250 cm, prodam. Jože Berta-lanič, Pertoča 9. DVA TRAKTORJA STEVR 18 in 15 prodam. Veren, Sebeborci 92. OBRAČALNIK SONCE, čevljarski šivalni stroj in dve gumi, 165x13, prodam za 30% NOVE CENE. Štefana Kovača 158, Turnišče. KOSILNICO LAVERDA, obračalnik Panonija 220 in brejo telico prodam. Gaberje, tel. 76-136. KOSILNICO BCS, bencin, petro-lin in nov AKME dizel, motor za BCS, prodam. Hribar, Zg. Konjišče 9. SEDEŽNO GARNITURO, kotno, ugodno prodam. Tel. 21-959 ELEKTROMOTOR ZA SESALNIK Iskra, 1000 W, nov, 60% ceneje in rdeče vino prodam. Krištanci 16, tel. 8Ž.-802 BARVNI TV GORENJE, ekran 5, teletekst, nov, 45.000 SLT, in barvni TV Gorenje, ekran 66, daljinsko upravljanje, 22.000 SLT, prodam. Merklin, Vidonci 115 PRODAM ODLIČNO VPELJANO PROIZVODNO OBRTNO DEJAVNOST tekstilne stroke s pogodbami za delo, stroji, inventarjem in delovno silo. Naslov v upravi lista. BETONSKE CEVI, 120 kom, 15 premera in nakladalnik hlevskega gnoja za Steyr 430, čelni, prodam. Janez Fartelj, Sebeborci 21, tel. 48-177 KOMPRESOR DVOCILINDER-SKI, pnevmatski zabijalnik za tapet-nike, enofazno črpalko z rezervoarjem, enofazni motor 1,5 kW, os za krožno žago, masivno, in Zastavo 750 v dobrem stanju, neregistrirano, prodam. Tel. 24-382 ŽENSKO KOLO prodam. Tel. 81-367 ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin) in pralni stroj, vse v dobrem stanju, prodam. Trstenjakova 39, M. Sobota TRSJE ŠMARNICE in semenski krompir dezire, prodam.. Tel, 72-123 ELEKTRIČNI BOJLER, 60-litr-ski, nov, zamrzovalno skrinjo, 210-litrsko in sadike pelargonij (visečih muškalinov) vse po zelo ugodni ceni prodam. Bakovci, Stara ulica 1. KOVAŠKI MEH, dolg in 200 kosov 6-rebrnih salonitnih plošč prodam Ivan Lipaj, Cvetkova 46, M. Sobota GUME 205/60 HR 14 s športnimi platišči, skupaj ali posebej, prodam. Tel. 78-728 SUH rezan les in hlode prodam. Tel. 25-110 SENO in vino šmarnico prodam. Vučkič, Selo 125 PROFESIONALNI pekač za palačinke s stojnico (plinski), prodam. Inf. po tel. (063) 31-649. BELO otroško posteljico z jogi vložkom, ugodno prodam. Tel. (063) 776-024. ZAPAKIRANO lepo splanico, kavni avtomat, ugodno prodam. Tel. 24-293, zvečer. ZAMRZOVALNO skrinjo in jogi vložek, ugodno prodam. Tel. 732-231, popoldan. HLADILNIK Gorenje, nov, zapakiran, 50 I, prodam. Tel. 29-431. Gradbeni material PARKET, lamel 1S, nov, 25% ceneje, prodam. Tel. 28-223, 33-112, int. 4351, Pulko. STREŠNIK, nov, rdeč, betonski, 2000 kosov in očiščeni polni zidak 5000 kosov, ugodno prodam. Tel. 723-475, popoldan. BALKONSKO okno, prodam. Informacije zvečer, tel. 772-480. akustični aparati - glasbila VIDEOREKORDER univerzum hi-fi stereo, nerabljen, v garanciji, prodam za 600 DEM. Špegel, tel. 850-736. NOV klarinet amati, prodam. Inf. po tel. 36-927. DIATONIČNO harmoniko C, F, B, ugodno prodam. Vili Videne, Zidanškova 11, Celje. DIATONIČNO harmoniko C, F, B, melodija, manjše dimenzije, prodam za 950 DEM. Tel. 713-793, od 20. do 21. ure. OTROŠKI športni voziček chicho in priklop za Z 101, prodam. Tel. 36-130. CISTERNO za kurilno olje, 1000 I, prodam. Tel. 726-008, po 20. uri. KAMNITE granitne robnike, deb. 10 cm, ca. 70 m, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 711-065, Žalec. PRIKOLICO za osebni avto in prikolico za lažji traktor ter motorno škropilnico štil, prodam. Ivan Kovač, C. v Debro 1, Laško, tel. 731-377. NOV oljni gorilec Libela, prodam za 50.000 SLT, Tel. (063) 36-399. ŠTIRI jopice za dojenčka, ugodno prodam. Tel. (063) 701-192. 400 I vina, laški rizling, prodam. Inf. po tel. (062) 411-833. SLADKO krmo prodam. Tel. 748-158. KRME otave, okoli 2 toni, prodam. Karl Jakop, Pristava 2, Dobrna. VIKEND v okolici Šmartno v Rož. dolini, kamp prikolico brako in čoln maestral, prodam. Brane Korošec, Škapinova 14, Celje, NOV polkavč in synthesizer casio MT-100, za polovično ceno, prodam. Tel. 37-989. SEMENSKI krompir, lanski uvoz, prodam. Prislan, Poljče 2, Braslovče, tel. 726-103. ELEKTRIČNI štedilnik gorenje in tomos avtomatik, prodam za 100 DEM. Tel. 33-377. KLETKE za kunce in pralni stroj, prodam. Tel. 741-493. GUMI voz, nov, z zavorami in fiat 850 za rezervne dele, prodam. Novak, Orova vas 14 a, tel. 721-464. GUME za tovorno vozilo, montirane, 825 x 20, prodam. Gume so 80%. Tel. 35-442, Franc st. TELICO simentalko, brejo štiri mesece in parcelo 55 arov, na lepi sončni legi, prodam. Informacije: Klanc 29, Dobrna. VIDEOTEKO z 800 original kasetami (avtorske pravice) prodam. Cena po dogovoru. Tel. 38-848. SEMENSKI krompir desire (22 SLT), koruzo (15 SLT) in pujske za nadaljnjo rejo, prodam. Jože Stadler, Žagar 40, Bistrica ob Sotli. 068 POSESTI HIŠO na Radoviči, ob cesti, takoj vseljivo, prodam. Tel. 061/24-823 HIŠO na Ratežu pri Novem mestu, 4. faza gradnje, kletni prostori, prirejeni za obrt ali lokal, prodam. Tel. 28-850, 21-218 VIKEND HIŠICO v bližini Trebnjega, primerno za bivanje, po ugodni ceni prodam. Tel. 28-706 ZIDANICO, z majhnim vinogradom, v Semiški Stari gori na lepi sončni legi, prodam. Cena 16.000 DEM. Tel. (068) 25-900, od 19. do 21. ure GRADBENO PARCELO, v velikosti 14 a, na Potoku pri Straži, prodam. Tel. 22-661 PRODAM starejšo stanovanjsko hišo, 5 km od Trebnjega. Cena 20.000 DEM. Prodam tudi 47 a veliko njivo. Tel. (061) 851-061, od 9. do 13. ure POSESTVO v Podlucah št. 11, Raka, prodam. Interesenti naj se javijo na tel. (041) 440-579 NJIVO (8 a) na Vinjem Vrhu, primerno za vikend, elektrika na parceli prodam. Možna menjava za terensko vozilo do 5000 DEM. Muhar, Orešje 14, Šmarješke Toplice NA BIZELJSKEM prodajamo parcelo s starejšo hišo. Cena okoli 20000 DEM. Informacije na tel. (061) 341-568 ZEMLJIŠČE (polovica travnik, polovica gozd) na Jagodniku - Nova gora, primerno za vikend ali vinograd prodam. Tel. 20-507, v četrtek popoldne ZIDANICO s parcelo, na Otavcu pri Črnomlju, ugodno prodam. Tel. (068) 58-690 IZREDNO! Ugodno prodam gradbeno parcelo pri Šmarjeti. Tel. 24-149, dopoldne PARCELO z gozdom, skupne površine 2,4 ha, v Vrčicah ob partizanski magistrali (pri Semiču) ugodno prodam. Tel. (068) 23-241, od 15. do 20. ure STANOVANJSKO HIŠO, v Novem mestu, velikost 105 m2 stanovanjski prostor, 61 m2 poslovni prostori in 94 m2 vrta. Inf. na tel. (063) 857-584 ali 831-502 BERITE IN NAROČAJTE KISEL STANOVANJSKO HIŠO v Črnomlju, Železniška cesta 26, ugodno prodam. Tel. (068) 51-595 HIŠO v Brežicah v tretji gradbeni fazi, prodam. Tel. (0608) 77-342 HIŠO v vrtom (10 x 11) v okolici Novega mesta prodam. Tel. (064) 871-095 GRADBENO PARCELO na Hrastu (1000 m2), 10 DEM 1 m2, prodam. Tel. (068) 50-090 V BELI KRAJINI prodam kmetijo (10 ha gozda, 0 10 ha zemlje). Hiša je stara, z gospodarskim poslopjem. Tel. (061) 224-696 STAREJŠO HIŠO in travnik na Dolnjih Kamencah prodam. Iztok Lopatič, Ljubljanska 16, Novo mesto MEŠANI GOZD v bližini Trebnjega ob avtocesti, prodam. Tel. (063) 776-192 HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. Tel. 28-850, 21-218 STAREJŠO HIŠO z manjšo kmetijo, 1,5 na ha na Suhorju pri Metliki prodamo. Inf. na tel. (061) 454-383 GOZD IGLAVCEV na Globelnem, v bližini lovske koče pri Pristavi, mešan gozd v Beznicah pri Ravneh prodam. Tel. (0608) 21-003 SREDNJO KMETIJO, z zemljo (4 ha) ali brez, 6 km od Otočca, ob avtocesti prodam. Tel. (068) 349-130 NA LEPI razgledni točki v Smole-nji vasi, 4 km iz Novega mesta prodam gradbeno parcelo (1740 m2) z vso dokumentacijo. Primerno za obrt ali gostinski objekt. Cvetka Šušteršič, Sukljeva 13, Novo mesto STANOVANJE STANOVANJSKO PRAVICO za dvoinpolsobno novo stanovanje 64 m2, prodam. Marjana Stopar, Slavka Gruma 88. Novo mesto STANOVANJE v Zagrebu 53 m2, center, telefon, plin, zamenjam za Novo mesto ali Brežice, inf. Rozika Košir, Krška 3, Kostanjevica na Krki, tel. 0608/60-137 V TREBNJEM prodam enosobno stanovanje (43 m2). Cena 1000 DEM/1 m2. Tel. 068/45-176, vsak dan STANOVANJE - garsonjero v Novem mestu najamem. Tel. 24-819 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam v najem. Tel. 28-412 TRISOBNO STANOVANJE v Trebnjem, s telefonom, centralno in delno opremo, prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 068/45-105 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE (68 m2), v ulici Majde Šilc, v 1. nadstropju, toplovod, centralna, telefon, zamenjam za hišo v bližini Novega mesta . Tel. 27-996 ODDAM STANOVANJE(50 m2), možni poslovni prostori v centru Novega mesta. Tel. 066/74-378, zvečer DELO KUHARICO ALI KUHARJA redno ali honorarno zaposlim. Tel. 23-770 KV KLJUČAVNIČARJA in NK delavca v kovinski stroki zaposlim. Tel. 061/785-092 ČE VAS ZANIMA prodaja zavaro-' vanja, pokličite na tel. 061/881-361, od 16. do 20. ure ZASLUŽEK 50.000 SLT mesečno nudim. Lasten prevoz. Informacije v petek, tel. 23-640 SIMPATIČNA DEKLETA dobijo delo za šankom. Tel. 068/22-366 IŠČEMO akviziterje za prodajo čistil NOLI. Tel. 84-855 DEKLE za delo v gostinstvu zaposlimo. Tel. 0608/60-252 PIZZERIJA z okrepčevalnico, v lepem kraju Zgornjega Posočja, takoj zaposli 3 prijazna dekleta za strežbo. Lahko tudi brez prakse in izobrazbe. Stanovanje in hrana sta preskrbljeni. OD in delovni čas po dogovoru. Tel. 065/81-489 ZENSKO za knjigovodska in administrativna dela za obrt in podjetje, iščemo. Tel. 33-333 IŠČEM dekle za strežbo v gostilni. Tel. 063/741-748 MLAJŠO natakarico z delovnimi izkušnjami, zaposlimo. Bistro-čaj-nik, tel. 772-034 DELO na domu dobi šivilja ali krojačica s kvalitetno izdelavo. Tel. 441-380, popoldan ZAPOSLIM natakarico ali osebo, ki ima veselje za delo v bistroju. Pogoj: lastni prevoz! Šifra: OKOLICA CELJA PEKA s prakso zaposlimo v Celju. Tel. 772-221 ŠTUDENTSKO dekle za delo v bonbonieri, honorarno zaposlim. Tel. 36-867 DEKLE za strežbo v bistroju redno zaposlim. Šifa: OKOLICA ČEUA PRODAM ČRNE PUDLJE. mladiče, prodam. Tel. (068)85-011 OTROŠKI VOZIČEK DINO, nov, prodam za 12.000 SLT. Tel. 26-736 BREJO KOZO in plemenskega kozla prodam. Tel. 064/44-559 NAMIZNI šivalni stroj prodam. Tel. 068/25-662 GOSTINSKI kotni šank, malo rabljen, prodam. Tel. 0608/33-905 OVERLOCK PFAFF, entlarico, 4-nitno, novo, nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. Tel. 064/215-650 PRODAM dve strešni okni. Tel. 068/25-000 PRODAM tračno žago, cirkular in trajno žarečo peč. Tel. 068/23-789 DIATONIČNO HARMONIKO (be, es, as duri) prodam. Tel. 52-652 DOMAČO SLIVOVKO, večjo količino, prodam. Tel. 0608/33-516 PRODAM kompletno opremo za bistro in motor BT 50 ter pletilni stroj. Tel. 068/42-378, ob 16. do 20. ure OSLA, težkega 150 kg, ugodno prodam. Tel. 064/401-214 PRODAM mizarsko tračno žago ali menjam za kombinirko Mio hobi in jugo 45 AX, letnik 1987 ČVIČEK, večjo količino, prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej PRODAM leseni nadstrešek (šu-po), vključno s kritino, velikost 30 x 12 m. prodam. Bobič, tel. 50-229, zvečer NEMŠKI OLJNI GORILEC, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 25-827 PRODAM malo rabljene kuhinjske elemente, 5 m za 450 DEM. Tel. 20-507, v četrtek popoldne UGODNO prodam 3000 kg hribovskega sena. Tel. 26-550, popoldne PRODAM večjo količino sena. Tel. 0608/32-836 NOV, NERABLJEN kombiniran univerzalni stroj S-11 Mio Standard Osijek, prodam. Ivan Bregar, Bela Cerkev 26, Šmarješke Toplice1 UGODNO PRODAM samonakla-dalko za seno, nemško, obračalnik za seno, cisterno /22001/ za gnojevko, kosilnico BCS in traktorsko škropilnico. Tel. 068/84-647 TRAKTORSKO FREZO BATUJE, novo, nerabljeno, prodam. Tel. 0608/75-575 TRAKTOR IMT 535 ugodno prodam. Tel. 57-247 KOMBAJN ZMAJ, delovna širina je 3,60 m, prodam. Tel. 068/42-144 KROŽNE BRANE, 3 kom., 20 diskov, nove, prodam. Tel. 068/41-116 MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA, star tri leta, prodam. Tel. 20-507, v četrtek popoldne ZELO ugodno prodam starejši traktor zetor 3511 S, fiat Štore 404. Tel. 068/47-857 KOSILNICO FIGARO z vozičkom prodam. Tel. 0608/75-599 TRAKTOR ZETOR 5211, star 6 let, in zadnjo traktorsko kosilnico prodam. Janez Agnič, Desinec 8, Črnomelj, tel. 52-141» PRODAM motokultivator Gorenje muta universal /95000 SLT/. Tel. 068/76-373 KUPIM V METLIKI ali okolici kupim starejšo hišo ali gradbeno parcelo. Tel. 068/28-254 OBVEZNICE PTT Celje, kupim. Tel. 771-065, od 7. do 14. ure, Brane GRADBENO parcelo v okolici Celja, kupim. Tel. 29-539, popoldan 500 m2 smrekovih letvic za opaž, kupim. Tel. 771-034, Peter Rom, zvečer EMAJLIRANI sokovnik EMO, nov ali dobro ohranjen, kupim. Tel. 28-494 GARSONJERO ali manjše stanovanje, do 35 m2 na relaciji Celje--Dobrna, kupim. Špindler, tel. 061/ 310-935 ali 061/455-298 NAKLADALKO rabljeno /15 m3 ali 17 m3/, kupim. Inf. na naslov Plan-ko, Škarnice 33,63224 Dobje ali tel. 063/783-109, po 19. uri RAZNO MOGOČE PRIMEREN FANT, 40 let, želi spoznati žensko od 25 do 40 let. Delam v tujini. Šifra: POMLAD V NAJEM za košnjo oddam travnik v Gotni vasi. Tel. 24-878 TRGOVINO z mešanim blagom v Brežicah prodam. Tel. 0608/77-342 ODDAM vpeljan gostinski lokal. Informacije od 8. do 10. ure. Tel. 068/20-375 V NOVEM MESTU oddam poslovni prostor (120 m2), opremljen, s telefonom in pohištvom, primeren za pisarne in predstavništvo. Tel. 061/451-504 V CENTRU TOLMINA prodam opremljen kiosk za prodajo slaščic in toplih sendvičev, lahko tudi kot bife ali trafika. Možnost premestitve. tel. 065/81-489 d®m®E5yj©isnGLAS 064 OPREMA PLETILNI STROJ Simac, enored-ni, prodam. Tel.: 067/69-223 PISALNI stroj in črpalko (vino in kurilno olje), prodam. Tel.: 066/22-425 STROJ, za izdelavo žebljev do 5 cm, prodamo za 6.800 DEM. Tel.: 065/86-165 STRUŽNA AVTOMATA, starejša SAMPSON, fi 14, Peterman fi. 22, dolžinsko struženje, v delovnem stanju, zelo poceni prodam. Tel.: 066/74-177 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 350 I, prodam. Tel.: 067/61-628 FOTOKOPIRNI STROJ in RAČUNALNIK AT, prodam. Tel.: 066/73-924 PRALNI STROJ Obod VM 600, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 066/22-113 ali 066/23-231 PEČ feroterm, za centralno, 32.000 kcal, brez bojlerja, ugodno prodam. Tel.: 065/62-967 Prodam barvni TV SPREJEMNIK ORION, ekran 38 cm. Tel. 631-572 Prodam nov barvni TV s teletex-tom, ekran 56. Tel. 621-765 Prodam, nov, zapakiran trifazni, dvotarifni ŠTEVEC 20 odstotkov ceneje. Tel. 212-911 PAJEK V 04, obnovljen, poceni prodam. Tel. 061/749-061 OVERLOCK Pfaff - Entlarico no: vo prodam. Tel. 215-650 Barvni TELEVIZOR, ekran 56 cm, z daljinskim upravljanjem, prodam. Tel. 064/217-733 Prodam komplet Grabnarjevo NAVEZO, SUŠILNO NAPRAVO Vihar, tel. 64-213 KOSILNICO, vrtno, električno, poceni prodam. Tel. 328-062 Prodam manjši CIRKULAR, še nerabljen. Zupanec, Hrastje 20, Kranj Prodam barvni TV BLAUPUNKT. Tel. 631-784 POSESTI Oddam PROSTOR za skladišče, 30 m2. Tel. 312-259 VIKEND na Krku, zamenjam za vikend na slovenski obali ali bližini toplic. Tel. 217-733 V gozdu Martuljku prodam HIŠO 100 m2 stanovanjske površine, PARCELO 1000 m2. Tel. 89-183 od 18. do 20. ure V Gostečah kupim novejšo HIŠO z malo zemlje ali zamenjam za hišo v Ratečah. Šifra: HIŠA STANOVANJA Oddam GARSONJERO! l-letno predplačilo. Tel.: 326-162 V Škofji Loki, v Groharjevem naselju prodam GARSONJERO, 23 m2. Tel.: 621-535, do 14. ure, 622-685, po 17. uri Zamenjam dve družbeni dvosobni STANOVANJI za večsobno. Tel.: 32-145 Zamenjam GARSONJERO na Planini, za dvo- ali enosobno stanovanje (ni potrebno ogrevanje), lahko tudi v okolici Kranja. Tel.: 329-096 Dve lastniški STANOVANJI zamenjam za manjšo hišo. Šifra: KRANJ Prodam večjo starejšo HIŠO v Bohinju. Tel.: 721-008 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Kranju. Tel.: 331-588 ZAPOSLITVE Iščem PRIPRAVNICO za delo v živilski trgovini. Ponudbe v trgovini KRAČMAN na Drulovki v sredo od 12. do 16. ure ZAPOSLIM kvalificiranega ali polkvalificiranega SLIKARJA. Tel.: 242-238 Če želite DELO z dobrim plačilom vsak teden pokličite dopoldan na tel.: 59-159 PRODAJALKO tekstila zaposlim na Bledu. Tel.: 76-808 FtAČUNOVODJO redno ali pogodbeno zaposli zasebno podjetje v Kranju. Tel.: 214-377 Nudim odlično plačano honorarno DELO. Tel.: 41-136 Ste marljivi in ambiciozni, želite dober ZALUŽEK, pokličite na tel.: 78-604 S poštenim načinom dela lahko zalužite preko 100.000 SLT. Tel.: 82-217 RAZNO Upokojenec - vdovec IŠČE gospodinjo, vdovo do 60 let, nekadilko, voznico, kajžico imam pri Kranju. Šifra: VOZIM, NE KADIM AUDIO KOMPONENTO - kasetofon, prodam za 9.500 SLT. Tel.: 065/62-788 TV NOKAI ITT, prodam. Tel.: 066/ 31-793 DIRKALNO KOLO motobecane prodam ali zamenjam za gorsko kolo. Tel.: 065/48-694 ADRIA 500 OPTIMA 3 in 2, izvozno opremljena, letno-zimski model, vgrajen plinski štedilnik, hladilnik, peč, dvojna zasteklitev, WC, tuš, predprostor, samo dvakrat kampi-rana, ugodno prodam. Tel.: 065/71-343 Prodam PANJE s čebelami, TOVORNJAK TAM 5000 prirejen za prevoz panjev, TOČILO 4 satno za med, aluminijastno, 1000 kilogramov sladkorja zaradi smrti očeta. Tel. 421-651, vsak dan od 15. ure dalje Prodam CIRKULAR 1 KW in šidel DIMNIK 9 m z zračnikom in STIROPOR 5 cm, ter stekleno VOLNO - tervol, 4 m3. Tel. 312-322 Pot v Bitnje 32, Stražišče - Kranj Prodam CIPRESE različnih velikosti in srebrne SMREKE. Tel. 323-141 Prodam traktorsko KOSILNICO Vikon, novo, po stari ceni in hrastova, ter bukova DRVA in 3-fazno gradbeno DVIGALO. Poženik 13 Ugodno prodam OMARO za v dnevno sobo in OMARO za v predsobo. Tel. 621-336 Prodam pomivalno KORITO rost-frei - novo mešalno - pipa - za lijak, novo mešalno - pipa - za tuš, vse novo in 30% ceneje. Tel. 324-039 Prodam lesene POSODE za rože. Tel. 43-489 Prodam bukova DRVA! Preddvor 10 Prodam LESENO BARAKO 6x4. Tel. 422-006 Prodam nov STREŠNIK bobro-vec, kom. 400 SLT. Tel. 312-259 Prodam PLANKE, za prikolico -kiperico. Pungert 9, Šk. Loka. Tel. 632-714 Prodam dobro ohranjene PREVLEKE za RENAULT 4. Tel. 67-143 Prodam OTAVO. TEI. 46-283 Prodam SENO in KROMPIR desi-re za seme. Rakovec, Poljšica 8, tel. 70-223 Prodam SENO. Tel. 215-095 Prodam SENO. Tel. 421-020 Prodam SENO. Dobro polje 3, Brezje. Tel. 79-839 Prodam SENO in OTAVO. Zgornje Jezersko 127, tel. 44-129 Prodam semenski KROMPIR De-sire. Voklo 12 Prodam BAKRENO PLOČEVINO in BETONSKE KVADRE. Tel. 211-. 809 Prodam ŠKRIL PLOŠČICE za prekrivanje strehe. Tel. 66-140 Prodam SUHE SMREKOVE PLOHE. Korošec, Milje 3, Visoko Prodam JELŠEVE HLODE. Tel. 631-929 Prodam 20 komadov sive strešne OPEKE Trajanka, komad 60 SLT. Tel. 82-261 dopoldan in 83-336 popoldan Prodam 2,1 m3 TERANOVE Zreče. Tel. 061/613-092 Prodam brezovo HLODOVINO in borove PLOHE. Tel. 422-635 Prodam 3 kopi. notranjih VRAT, s podboji, po 4.500 SLT/kom. in 5 m3 MIVKE po 950,00 SLT - tel. 631-420 primorske novice POSEST NEDOKONČAN objekt z vrtom v Bovcu ugodno prodam. Tel. 065/ 86-193, do 9. ure in zvečer od 19. do 21. ure. HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Tel. 065/ 49-130. POSLOVNA PROSTORA na Gradnikovi v Novi Gorici, 38 in 19 m2, ločeno ali skupaj, oddam takoj. Možnost tudi gostinstva. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Ugodno. PARCELO primerno za vinograd, 9242 m2 v Oseku, prodam. Tel. 065/ 21-520. STAREJŠO stanovanjsko hišo na Lokvah v neposredni bližini smučišča ob cesti Lokve - Predmeja prodam. Tel. 061/273-454, zvečer. EXPORTER d.o.o. - Izola UVOZ - IZVOZ - REZERVNI DELI TEHNIČNE OPREME - ČISTILA IN ŠAMPONI PRIZNANE FIRME SVNCHEM S.p.A IZ ITALIJE - TUNE V KONZERVI, TESTENINE, PIŠKOTI PRODAJA NA VELIKO ZA TOLARJE TEL./FAX. 066/62-747 8 km iz Kopra ugodno prodam novejšo hišo, 150 m2 dodatno poslopje, 1.800 m2 zemlje in parcelo 1.300 m2, primerno za gradnjo, mirna lega. Tel. 066/23-596, vsak dan od 14. do 20. ure, razen nedelje. HIŠO, starejšo, na Primorskem, kupim. Lahko potrebno adaptacije. Možna zamenjava s stanovanjem. Tel. 066/76-685, po 20. uri. HIŠO v centru Pirana, Ulica Svobode 19, z dvema apartmajema, teraso in kletjo, prodam. Tel. 066/75-722. ZAZIDLJIVO parcelo ali vikend, ali staro hišo, z malo zemlje, na slovenski obali, kupim. Tel. 062/ 766-195. HIŠO, novejšo, 220 m2 in 4.000 m2 zemlje, s sadovnjakom okrog hiše, pogled na morje, v okolici Kopra, prodam. Tel. 066/58-205, do 8. ure zjutraj. HIŠO z delavnico (kovinska ali mizarska) v Novi Gorici prodam. Tel. 065/22-629. STANOVANJA ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje, v Ankaranu, kupim. Tel. 066/ 51-553. DVOSOBNO stanovanje, v Novi Gorici, prodam. Tel. 065/23-271, od 19. do 21. ure. BOVEC - apartma, 41 m2, v Kamniški vasi, opremljen, prodam za 50.000 DEM. Tel. (061) 446-696, po 15. uri. GARSONJERO 26 m2, v Kopru (primerno tudi za poslovni prostor), prodam. Tel. 066/41-625, dopoldne in 066/24-815, popoldne. IZOLA - LIVADE, trisobno opremljeno stanovanje z balkonom, 74 m2, 1.400 DEM za m2, prodam. Tel. 061/446-696, po 15. uri. DVOSOBNO stanovanje, na Markovcu, prodam ali zamenjam za garsonjero z doplačilom. Tel. 066/ 36-261. KUPIM novejše dvo do dvoinpolsobno stanovanje v I. ali II. nadstr. Tel. 066/61-241 ali 066/24-228. STANOVANJSKO pravico stanovanja, mogoče staro hišo, kupim. Tel. 051/619-665, popoldan. DVO ali večsobno stanovanje, v Kopru, kupim. Plačilo po dogovoru. Tel. 066/58-281. TRISOBNO STANOVANJE. (69 m2 IV) v Novi Gorici prodam. Ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Nova Gorica. ENOSOBNO STANOVANJE, 43 m2, prodam v Novi Gorici, pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: 50.000 DEM NAJAMEM sobo s kopalnico v Novi Gorici ali okolici. Plačilo v DEM. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredjtištvo pod šifro: veliko odsotnosti* TRISOBNO stanovanje v centru Nove Gorice s centralno kurjavo in telefonom prodam. Tel. 065/23-521. V AJDOVŠČINI kupim enosobno stanovanje ali garsonjero. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Plačljivo v devizah. GOSTIŠČE na primorskem, išče kuhajra, natakarja in pomivalko. Tel. (066) 59-212 ŽENSKO, za nego bolnika na domu, od 8. do 15. ure, iščem. Tel. (066) 75-920 IZREDNA priložnost - Delo v tujini. Posredovanje firme in agencije. Tel. (067) 23-794, po 15. ur KUHARICO, lahko tudi priučeno zaposli Pizzeria Adriatic v Izoli. Tel. (066) 65-342 ali osebno v gostišču Švetilnik, vsak dan po 17. uri FRIZERKO TAKOJ ZAPOSLIMO. Tel. (065) 26-100 ali (065) 25-804 KUHINJSKO pomočnico zaposli restavracija Topli val Kobarid. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Inf. vsak dan od 11. do 23. ure po tel. (065) 85-071 ZAPOSLIM voznika C in E kategorije, po možnosti iz občine Idrija. Tel. (065) 76-316 IŠČEM izvajalce ali pomočnike za izdelavo strehe pri novogradnji v Vrtojbi. Tel. (065)32-179 ŠOFER C in E kategorije išče honorarno ali redno zaposlitev. Naslov na novogoriškem uredništvu AKVIZITERKO za prodajo kozmetike iščem. Tel. (061) 739-268 BAR 14 išče dve dekleti za delo v bifeju z izkušnjami. Tel. (065) 23-890. IŠČEMO dekleta, lepe zunanjosti, od 18 do 25 let za natakarice, lahko tudi nekvalificirane za delo v Restavraciji-Baru, v Italiji (Calibri-ja). Dobro plačilo! Pismene ponudbe, v italijanskem jeziku na naslov: Bernardini Giuseppe, Strade D. 92, 87043 Bistignano Pr. Cosenza ali pokličite po tel. (0984) 940318, do 19. ure RIBJA restavracija na Obali, sprejema na delo 4 kuharje ali kuharice. Stanovanje preskrbljeno. Tel. (066) 73-619 PRIVATNA praksa išče mlajšo medicinsko sestro, lahko začetnica. Pogoj: znanje italijanskega jezika. Tel. (061) 115-148 DELO, v trgovini z živili - delikatesa, zaposli pridno in pošteno dekle, po možnosti trgovko. Tel. (066) 32-677 PRIDNO dekle za delo v strežbi gostinskega lokala, iščemo. Tel. (C66^38-363 JEMO vodjo natakarjev in natakarje, natakarice, za sezonsko delo, v restavraciji v Lignanu. Znanje italijanščine (nemščine). Tel. (001) 481-45153, zvečer DELAVCA, za prodajo sadja in zelenjave, v Postojni, iščem. Tel. (067) 22-842 HONORARNO zaposlitev, dobi oseba iz obalnega območja, za zbiranje naročil prodaje kmetijskih izdelkov. Tel. (067) 22-842 DELAVCA, s prakso za pomoč v vinogradu, iščem. Tel. (066) 73-619 KUHARJA, kvalificiranega, s prakso, takoj zaposlimo. Gostilna TOLAR, Kranja vas, p. Dutovlje, Tel. (067) 64-003 IŠČE lEM, starejšo žensko za nego ostarele ženske, vsak dan od 10. do 14. ure. Tel. (066) 35-667 AKVIZITERJE, iščemo, tel. (066) 22-425 FRIZERKO, takoj zaposlim. OD po dogovoru. Tel. (066) 81-272 DELO sprejmem za upravitelja blokov. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: DELAVEN ŽIVALI PRAŠIČE, od 20 do 200 kg težke, prodam. Pavel Jagodnik, Koseze 58, Ilirska Bistrica, te. (067) 81-519 LABRADOR, mladičko, črne barve, stare 9 tednov, prodam. Tel. (066) 54-778 PERZIJSKE mucke, stare 5 tednov (polrodovniške), prodam. Tel. (067) 22-648, po 14. uri NEMŠKE ovčarje, brez rodovnika, stare 2 meseca (starši z rodovnikom) prodam. Tel. (067) 67-633, od 19, ure dalje PRODAM več koz s kozlički. Tel. (066) 74-158, po 20. url PLEMENSKO telico, staro 15 mesecev, prodam. Herej, Temnica na Krasu, tel. (065) 57-517, v soboto in nedeljo DVE mladi kozi, z mladiči, prodam. Tel. (065) 25-960 SREBRENE pritlikave pudle z rodovnikom, prodam. Tel. (065) 25-293 PETELINE grahaste za rejo ugodno prodam. Tel. (065) 65-441 OSTALO SPALNICO Avona Rose Brežice novo, prodam. Tel. 0606/25-704? SMREKOV OPAŽ v vseh dimenzi jah, z dostavo prodam za 270 SLT m2. Inf. po tel. (063) 760-686 3 SONČNE kolektorje tehno mont, 105 x 205 prodam. Tel. (065 76-316 DVE novi okni in les ribnica, 10( x 140, z roleto, prodam 30% cene je. Tel. (065) 57-375 SONČNE kolektorje ceneje pro dam. Tel. (065) 56-467 TRAKTOR IMT 542 prodam. Tel 065/69-102, v večernih urah. BCS kosilnico prodam. Inf. p< tel. 065/56-851, od 16. ure dalje. TRAKTOR ferguson 33, potrebei popravila, prodam. Cena po dogo voru. Tel. 065/67-428. l-) RENAULT SERVIS LEVEC d. o. o. ^ ) j 1 Levec 54 - 63301 Petrovče Telefon: prodaja (063) 28-515 od 9. do 12. in od 13. do 17. ure servis (063) 28-011 od 7. do 17. ure nadomestni deli, dod. oprema (063) 24-016 od 7. do 17. ure telefax: (063) 24-057 OBIŠČITE NAS NA SEJMU V HALI C - Prodaja vozil RENAULT Prodaja rabljenih vozil Popolni servis vozil RENAULT Prodaja nadomestnih delov In dodatne opreme za vozila RENAULT Avtokleparska In ličarska dela Priprava - mešanje barv STANDOK - Posebne ugodnosti za kupce novih vozil RENAULT /VRENAULT V avpoW!JW \______________________________J AMORTIZER, 200 litrski in TRAKTORSKE GUME 7,50x16, prodam. Tel. 065/56-834. KOSILNICO, novo, SEP, italijanske izvedbe 1502x2, prodam. Tel. 067/82-351. MOTOKULTIVATOR Barbieri--Zanitti, 7 km, s priključkom, ugodno prodam. Tel. 066/51-434. MOTOKULTIVATOR Gorenje mula, 10 KS, star 4 leta, original prikolico, frezo in plug, prodam za 3.000 DEM. Niko Nikolič, ul. 25. maja 20/ a, Prestranek. NAKLADALKO, balirko in grablje, tračne za seno, prodam. Tel. 067/ 21-618. POGONSKO prikolico, za moto-kultivator Labinprogres special O. R., prodam. Tel. 066/79-193. KOPAČICO, kupim. Tel. (066) 64-581 ali 066/33-859. FREZO LABIN PROGRES 14 KS, s priključki in prikolico, prodam ali zamenjam za malo večji traktor. Tel. 066/58-508. TRAKTOR IMT 533 ub kosilnico BCS, prodam. Andrej Rok, Žerovni-ca 3, Grahovo pri Cerknici. Tel. 061/ 792-062. TRAKTORSKO PRIKOLICO, 5 tonsko, prekucnik, prodam. Zdravko Žnidarčič, Ložice 3, Anhovo. KOSILNICO batuje, širine 85 cm, ugodno prodam. Tel. 065/53-484. FERGUSON 542, malo rabljen, prodam. Dornberk, tel. 065/55-585. VITEL tajfun, 3 tonski, prodam. Tel. 065/65-706. VPOLZELAVj tovarna nogavic p.o V času sejma nas obiščite v naših bogato založenih prodajalnah JELKA na Polzeli POLONCA L na Miklošičevi 1 v Celju POLONCA II. na Stanetovi 9 v Celju Poleg modnih nogavic boste lahko kupili tudi: - spodnje perilo in spalne srajce - srajce - trenirke - pižame - trikotažo in obleke DODATNA PONUDBA: konfekcija JEANS WRANGLER Za večje nakupe možnost plačila z več čeki. MALI OGLAS ZASTONJ Kupom MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. OZS&SZillOB FORD TAUNUS, registriran do 8/92, prodam ali menjam za manjši osebni avtomobil, fotoaparat Elikon 35, Tomos auto-matic, sobni regal BTV ekran 56 (riz), poceni prodam. Lenap Krivonog, Podjavorškova 5, Hudinja-Celje. GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen, registriran do 3/93 in 126 P, prodam. Tel.: (063) 31-094, po 12. uri. AVTO do 1500 DEM, lahko rahlo poškodovan, kupim. Tel.: (063) 411-388 zvečer, 741-719. RENAULT 4 GTL letnik 1982 do 1985, kupim. Tel.: 411-388, zvečer. 126 P, letnik 1980, registriran do 10/92, prevoženih 10.000 km, po generalni, prodam. Tel.: 1/0601/76-178. FIAT 125 P, letnik 1977, prodam. Kovačič Ana, Rečica ob Paki, 63327 Šmartno ob Paki. OPEL REKORD 20 diesel, letnik 1983, prodam. Tel.: /063/ 701-153, popoldan in 38-011, dopoldan. CITROEN GS 1,3, letnik 1980, registriran do 6/92, ugodno prodam. Tel. /063/ 31-756, Matjaž. KOMBI ZASTAVA 850 z nosilnostjo 580 kg ali s sedeži 1 in 7, prodam, cena ugodna. Tel.: /063/ 854-135. OSTALO VIKEND HIŠO v Bočni, prodam. Tel.: (061) 867-162. VESPO PX 200 E zelo ugodno prodam in kombinirani otroški voziček star 7 mesecev, za 50% ceneje. Tel. 39-689. POMIVALNI STROJ, malo rabljen, ugodno prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 35-822. TEKMOVALNO KOLO Bot-tecchia (800 DEM Columbus cevi, 12 prestav, campagnolo menjalnik prestav itd.) ugodno ptodam. Tel.: (063) 28-263. SOBO ALI MANJŠE STANOVANJE, najamem čim dlje od mestnega hrupa. Tugo Zaletel, Vodmatska 2, 61000 Ljubljana. ENOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE s centralno, plinom in toplo vodo menjam za enako dvosobno ali več. Tel.: (063) 39-203. VUGO 45 Koral, letnik 1988, registriran do XI/92, prevoženih 7800 km, od prve lastnice, prodam, cena 4.600 DEM. Tel.: (063) 26-081, popoldan. GRAVERSKI STROJČEK z enovrstnimi pisanimi črkami, šabloni, prodam. Informacije v komisijski prodajalni Viktorija v Zidanškovi ulici, Celje, cena ugodna. ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, prve štiri knjige prodam za 80 DEM po izvodu. Prodam tudi več knjig s področja: grbov, zastav, rodoslovja, pečatov, kovancev... samo resne ponudbe v delavnikih od 19. do 20. ure, na tel.: (061) 313-137 ali na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana. FANT S PRAKSO V KLJUČAVNIČARSTVU IN STRU-GARSTVU išče delo v Velenju za stalno. Nastop takoj! Tel.: (063) 856-535. DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vodovodom, centralno in telefonom, na 1053 m2 parceli, prodam. Hiša je ob glavni cesti v Brezju, Dupleška 38. Tel.: (062) 512-654. POROČNO OBLEKO št. 38-40, z vsemi dodatki in dekliško obleko za obhajilo, posodim. Tel.: (063) 741-057. BLACK&DECKER MIZO WM 1000 in električni kabel v kolutu, 50 m, novo, prodam. Tel.: (063) 25-471. ENOSOBNO STANOVANJE V CELJU (40 m2 - dostop z dvigalom), zamenja mlada družina za večje, tel.: (063) 21-444. DVOSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE V CELJU, velikost 50 m2, prodam. Kličite na tel.: (063) 38-117, popoldan. POHIŠTVO ZA DNEVNO sobo, mizo s šestimi stoli za jedilnico in vgradni hladilnik, vse zelo ohranjeno. Tel.: (063) 21- 939 VAMAHO XTZ 660 Tenere, letnik 1991, prodam. Tel.: (063) 35-832. BANKOVCE SFRJ 2.000,000, 200, 1.000,000, 100, 500.000, 50, 10, 1000, 500, 50, 100.000 din kupim za 60, 60, 30, 30, 20, 20,5, 200, 100, 20 ali 5 SLT - samo letnike : 89, 90 in 91 ter kovanec kraljevine YU - 50 din (kralj Aleksander) 1932, glede na ohranjenost do 1.200.00 SLT. Resno na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 311-137. MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-do-bim, sploh vse papirje, povezane z bančništvom. Odstopite mi jih ali pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure. TRISOBNO STANOVANJE na Hudinji v Celju, vseljivo takoj, prodam. Tel.: /063/ 36-160. OPAŽ smrekov, 7 cm, 4 m, neposušen, cena 250/SLT/m2. Tel.: /063/ 33-343. GRADBENO PARCELO v Celju - na Ostrožnem, 595 m2 s plačanimi prispevki in že izdanim gradbenim dovoljenjem, prodam. Tel.: (063) 713- 103.. dopoldan, 732-650, popoldan. HLADILNIK gorenje 125 I, star 2 leti ter umivalnik,bide in školjko čokoladne barve, prodam. Pintarič Dragica, Polzela 233. ŽENSKO KOLO, staro dve leti, prodam. Tel.: /063/ 821-410. PARCELO, vinograd, lokacija Hruševec, Šentjur, prodam ali menjam za avto v vrednosti 6000 DEM, velikost parcele 600 m2. Tel.: /063/ 441-135, Lidija, od 7. do 14. ure. STANOVANJE ALI GARSONJERO najamem v Celju. Tel.: /063/ 441-215, popoldan 21-304. VINOGRAD, klet, s hišno številko, prodam. Tel. /063/ 821-755, Žavski. SPALNICO in topli pod, 20 m2, nov, prodam. Košec, Vrun-čeva 9, Celje. VETROBRANSKO ŠIPO za avto AX TRE, prodam, cena 14.000 SLT. Tel. (063) 776-337. DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Celju, prodam po zelo ugodnih pogojih. Tel.: /063/ 852-142, po 16. uri. KOSILNICO Gorenje Muta z raznimi priključki, potrebna manjšega popravila, prodam. Tel.: /063/ 745-105, od 8. do 11. ure. DVE LASTNIŠKI STANOVANJI na Zelenici, garsonjero in 1 1/2-sobno, menjam za 2 1/2 ali 3-sobno lastniško stanovanje. Prednost stanovanje v dvojčku ali četverčku. Tel.: /063/ 26-081. V VELENJU ODDAM opremljeno, ogrevano sobo, z možnostjo kuhanja in telefona samski ženski. Cena 60 DEM/ SLT. Telefon: /063/853-432 popoldan in zvečer. SINTHESIZER HOHNER PSK 30, prodam, cena po dogovoru. Tel.: /061/ 712-660. TERACA PESEK, črno-beli od 20 do 4 mm, kupim. Tel.: /063/ 29-855. IŠČEM ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu - 6 ur dnevno varstvo otrok, kuhanje, pospravljanje. Tel.: /063/ 36-784. APN 6 in čelado N25, prodam, cena 350 DEM. Tel.: /063/ 21-486, sobota in nedelja. LIKALNIK NA PARO in glasbena stolpa HI-FI, vse novo, prodam. Tel.: /0601/ 23-593. PARCELO, na Ostrožnem in avto Crysler ES turbo, prodam. Tel. /063/ 36-604. DVOSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE, velikost 50 m2, ugodno prodam. Tel.: /063/ 38-117, popoldan. AVTOMATIC-MOTOR TA 3 ML, prevoženih 3000 km, prodam, cena po dogovoru. Tel.: /063/ 26-524. OBHAJILNO OBLEKO z venčkom in prikolico gnoja, prodam - ugodno. Kovačič Ana, Rečica ob Paki, 63327 Šmartno ob Paki. VINSKI HRASTOV SOD, nov, domače izdelave, 170 I, ugodno prodam. Tel. /063/ 37-927, v večernih urah. DEKLE s poznavanjem glasbe, honorarno zaposlimo. /063/ 776-361. APN 6 in čelado Nolan, prodam, cena 400 DEM, tolarska protivrednost. Tel.: (063) 772-044. AVTO M ŠKORJANEC rezervni deli in avtomobili, odpad, vleka, rent a car, vetrobranska stekla Obiščite prodajalno rezervnih delov v neposredni bližini sejma na Mariborski c. 115, telefon (063) 38-811, 741-008 Nudimo vam ugodne cene. OČE 34/177, krivdo ugotoviva skupaj, nekadilec, nealkoholik, z avtomobilom, želim spoznati mamico ali dekle, 25-30 let, z enim otrokom ali brez. Ne bo ti žal. Tel.: (063) 27-411 int. 747. HIŠO V ŠENTJURJU, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Centralna in telefon, v račun vzamem tudi vikend. Tel.: (063) 31-136. VIKEND v Dramljah, 25 arov zemlje, vinograd in sadovnjak, prodam. Toplišek, Cesta na Dobrovo 65, Celje. AVTORADIO Blaupunkt Dusseldorf, vrtno kosilnico s 4-taktnim motorjem, obtočno črpalko za centralno, moško črno usnjeno jakno, ročno moško uro Seiko - vse popolnoma novo, prodam. Tel.: (063) 711-278. HRASTOVO KREDENCO, hladilnik, električni štedilnik in trajno žarečo peč, prodam. Tel.: (063) 731-801. ŠTEDILNIK 120 cm, 4 x plin + 2 plošča, cena 2.999,00 SLT. Tel.: (063) 24-053, Podergajs, popoldan. HLADILNO OMARO, prodam. Tel.: (063) 39-937. RAČUNALNIK Casio SF 4000, prodam za 100 DEM in jadrnico Kolibri z vso opremo in prikolico prodam za 1.500 DEM. Tel. /063/ 31-410. KOTNO TUŠ KABINO, novo, prodam 20% ceneje, havbo in desni blatnik ter vezno steno za golfa JX. Šuhel, Gorica 16/a, Šmartno v Rožni dolini. NAROČILNICA Ime.....................priimek................... naslov............................................ naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Na prvem mednarodnem tekmovanju odraslih pevskih zborov v Mariboru si je srebrno plaketo prislužil mešani zbor Cellskega pevskega društva pod vodstvom prof. Edvarda Goršiča. Zbor, ki bo čez dve leti proslavil 100-letnico obstoja, je nedavno tega sprejel tudi papež Janez Pavel II. kot prvo delegacijo iz države Slovenije. Fotografski posnetki so skromno pričevanie o zelo uspešnem nastopu ob sprejemu v Vatikanu. Ob tej priložnosti so svetemu očetu v znamenje hvaležnosti za nlegov osebni delež pri priznanju Slovenije izročili zlat kelih mojstra Plečnika, darilo cellskega prelata, gospoda Friderika Kolška.