TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 22, letnik 20 1,13 € & Dan nevl nevladnih oreanizacii C_J J f—T • Zasavja 2009 ■ 1 v petek, 27. novembra 2009, ob 18.00 uri prostori Delavskega doma Trbovlje Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. Projekt delno financira Evropska unija KOMf7l|SICI SKLAD Projekt delno financira Republika Slovenija otičiNA nutovLn občina Hrastnik Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih ra/lik med državljani Evropske unije. OSREDNJ' KNJIŽNIC/ CEUE womit ipE Morate prebrati: Vrnitev v jamo Ojstro NEK - naša nuklearka V 3 krasne v Portorožu Dan generala Rudolfa Maistra Kamen na kamen Trifail tribune Zasavska industrijska dediščina Mladinsko svetovno prvenstvo v Maroku Poštenost v ilegali ©D 4lk >j§b, Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Maria Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. m UVODNIK jf m ''^^'tisom o stavki, ki se je zgodila prejšnji petek, se tudi v družinskih pogovorih nismo mogli izogniti. Mnenjem mlajših in starejših članov naše družine in s tem tudi družbe, je sledila ugotovitev najmlajšega, s katero se bo strinjal še marsikdo. Jaz sem se! To je bila trditev, da bi morali takoj, ko je prvi zaposleni delavec v naši državi po sili razmer moral prestopiti prag pisarne Rdečega križa, udariti plat zvona. Ja, že takrat in tega je že nekaj deset let. Kako lahko nekdo, ki ima delo in ga vestno in dobro opravlja, postane odvi- sen od socialnih in dobrodelnih ustanov, da pošteno preživi ali da sploh lahko preživi. Seveda, vedno so bili na svetu malo bolj in malo manj revni, ampak kar se dogaja danes, presega meje zdravega človeškega razuma. Delavec, ki trdo dela v podjetju, bi moral dobiti tudi pošteno plačilo za svoje delo. Plačo, s katero lahko preživi sebe in družino. Kaj pa se dogaja danes? Za svoje redno in izredno delo dobivajo zaposleni nekakšen tringelt in veseli naj bodo, da jim ga delodajalci sploh in milostno namenijo. Prav malo jim je mar, da s takim minimalnim (beri: mizernim) plačilom še umreti ne moreš, kje da bi poravnal vse obveznosti, ki jih sploh ni malo in so vsak dan višje. Strinjam se, da za več znanja, ki ga pokažeš in vložiš v delo, dobiš večjo plačo, ne strinjam pa se, da za trdo fizično delo dobiš manj od manj. In tako je zavrelo! Tudi v Zasavju. Pokrov se je dvignil kljub strahu zaradi izgube delovnega mesta, s katero so mahali direktor ji, kljub najemanju stavkokazov in kljub grožnjam o zapr tju tovarn s preselitvijo strojev in proizvodnje v tujino, vsa nekaterim... Pri vsem tem pa je nekaj precej nerazumljivo Tudi med zaposlenimi, ki komaj rinejo iz meseca v mesec in so njih otroci za marsikaj prikrajšani, so se našli mnogi, ki se niso upali pridružiti sodelavcem v zahtevi po šeststo zasluženih evrčkih. Kaj pa bi lahko izgubili?! Tistih tristo evrov miloščine, ki niti slučajno ne zadošča niti za položnice. Pa kaj, če bodo odpuščeni, češ da zunaj čaka na delo cel kup nezaposlenih. Vseh delavcev naenkrat pač ni mogoče zamenjati. Kje se je izgubila človeška solidarnost, ko je mož z možem, z ramo ob rami, zaprl vrata tovarne in prepovedal vstop lovcem na denar. Ah, ja, saj ni nič od delavcev, mar ne? Ja, pa ja! Kdo ustvarja dohodek, kdo dela, da si vodilni kujejo dobiček in ga vlagajo v nepremičnine in tuje banke. Kdo veriži? Mar delavci? Ja, ko si podajajo kljuko vsakih osem ur, dan na dan, leto za letom in od zasluženega odvajajo prispevke in davke, vse za spodobno zdravstveno varstvo, za varstvo otrok, za socialno varnost in za pokojnino, ki...ki je dan za dnem vse bolj v megli. Potem pa pride dobri striček in za Rdeči križ in Karitas do-nira kakšen odstotek svojega nakopičenega (ne zasluženega) bogastva - saj gre itak v davčno olajšavo - in se mediji na široko in na dolgo razpišejo o tem božičku, kako da je širokogruden, razumevajoč in solidaren z ubogimi. Pha -ne nakladajmo več - pošteno delo terja pošteno plačilo! In kako bo konec meseca v Ljubljani? urednica Marta m mtemA me 3. 200*) Jf® za avc eusifeize Riiclarjji m vrala jo v jamo djstiro V četrtek. 05. novembra 2009, se je v prostorih RTH v Hrastniku predstavilo novo vodstvo družbe. Za javnost so spregovorili, novi direktor družbe Aleš Berger, njegov namestnik Franc Bla- znek in pomočnik tehničnega direktorja Borut Fiisek. Najpomembnejša informacija, ki jo je dalo novo vodstvo RTH, je selitev izkopavanja premoga iz trboveljske jame v hrastniško jamo Ojstro. Direktor Rudnika Trbovlje-H rastni k Aleš Berger je ob tem dejal: »V ponedeljek, 09. novembra 2009, bomo v jami Ojstro ponovno začeli z izkopavanjem premoga. Z izkopom kvalitetnejšega premoga z višjo energetsko vrednostjo bomo povečali produktivnost in pripomogli k izboljšanju poslovnih rezultatov ter tako zagotovili osnovo za podaljšanje proizvodnje tudi v prihodnjih letih.« Na vprašanje, kaj bo z družbo v prihodnje in kako poteka revitalizacija območij rudarjenja v Trbovljah, pa je odgovoril: »Vprašanje, kako dolgo bomo v RTH še kopali premog, bi morali zastaviti direktorju Termoelektrarne Trbovlje. Revitalizacija območij rudarjenja pa poteka po zastavljenih načrtih.« Pomočnik Tehničnega direktorja RTH Borut Fiisek je predstavil tehnično plat odločitve za selitev v jamo Ojstro: »Etaža, izkopa v jami Ojstro na koti 30, bo odprta s povsem novimi objekti iz objektov v dolomitu. V jami je po ocenah na voljo 1,4 milijonov ton premoga, v tej etaži pa se načrtuje 560 tisoč ton izkopanega premoga. Do konca letošnjega leta tako v RTH predvidevamo izkop 510 tisoč ton, od tega 410 tisoč ton v jami Trbovlje, preostalih 100 tisoč ton pa v jami Ojstro. V letu 2010 bomo v jami Ojstro izko- pali predvidoma 450 tisoč ton premoga. Povprečna kurilna vrednost v ležišču znaša 12 GJ/ tono premoga. Vseh zalog premoga na omenjenem ležišču imamo za približno 3 leta.« Dejstvo je, da bo zaradi kvalitetnejšega premoga z višjo kalorično vrednostjo potrebno izkopati manjše količine premoga, kar bo imelo tudi ugoden vpliv na stroškovno učinkovitejšo proizvodnjo, posledično pa bodo ugodnejši tudi poslovni rezultati družbe. Da je temu res tako, govori tudi dejstvo, da je za potrebe Termoelektrarne Trbovlje zahtevana energetska vrednost premoga 1 1 GJ/tono, v jami Ojstro pa bodo kopali premog z energetsko vrednostjo 12GJ/tono. Ker so se v jami Ojstro že dogajale nesreče, na žalost tudi s tragičnim izidom, je RTH že pred pričetkom izkopavanj, ukrepi pa bodo prisotni tudi ves čas med odkopavanjem, poskrbel za maksimalno zagotovitev vseh varnostnih ukrepov za delo v jami, ki so bili sicer upoštevani in preizkušeni že na zadnjem odkopu v jami Ojstro na koti 46. Poleg vseh varnostnih ukrepov bodo tudi vsi objekti zgrajeni na novo. »Dve leti premora odkopavanja v jami Ojstro predstavlja dovolj dolgo dobo, da na tem območju ne bo večjih vplivov odkopavanja prejšnjih etaž, saj so se razmere v sloju in v starih delih umirile. Zato ocenjujemo, da bodo delovni pogoji v jami ugodnejši,« je zagotovil Borut Fiisek. Omeniti velja, da se je v letu 2007 proizvodnja iz jame Ojstro preselila v III. polje jame Trbovlje, kjer pa zaradi slabše kvalitete nakopanega premoga ni bilo več mogoče zagotavljati doseganja letnega plana proizvodnje. V letu 2007 je bilo v jami Trbovlje nakopano 200 tisoč ton premoga, leta 2008 pa 488 tisoč ton. V dobrih dveh letih je bilo v jami Trbovlje nakopanega več kot milijon ton rjavega premoga za potrebe Termoelektrarne Trbovlje. Besedilo in slika: M.A.Š. Pr%d!lQf p/ro/t^čiifia v javno razpravo Na 19. redni seji zagorskega občinskega sveta je bil v četrtek, 5. novembra 2009 v 1. obravnavi sprejet predlog proračuna za leto 2010. Poslan je bil v javno razpravo, ki se bo zaključila 25. novembra. Splošna ugotovitev je bila, da je predlog zasnovan pregledno in kakovostno. Kot je ugotovil Nadzorni odbor, ki ga je na seji zastopal njegov član Rudi Regan-cin, v predlogu ni novih zadolževanj. Za naložbe je namenjenih 42 % sredstev, največja, poldrugi milijon evrov vredna postavka, je namenjena gradnji čistilne naprave. V Odboru za gospodarstvo so po besedah njegove predsednice Simone Klukej iz Liberalne demokracije Slovenije zadovoljni, da finančna služba obvladuje prihodke in odhodke, saj je zaznati zgolj majhna odstopanja med načrtovanimi in realiziranimi vrednostmi postavk rebalansa letošnjega proračuna. Večje so razlike glede sofinanciranja evropskih projektov, a naj bi bile kljub temu pod nadzorom. Med načrtovanimi projekti je župan Matjaž Švagan poleg čistilne naprave, ki jo bo zagorska občina gradila v sodelovanju z občinami Šmartno, Litija in Radeče, omenil prenovo ceste med Regionalnim centrom za razvoj in semaforjem, prenovo Cankarjevega trga, modernizacijo ceste Jesenovo - Vrhe, dokončno izgradnjo vodovodnega omrežja na območju Krajevne skupnosti Cemšenik. Našteti projekti bodo podprti tudi z evropskim denarjem. Najkasneje do leta 2012 naj bi bil asfaltiran odsek ceste Podkum -Sopota, ki ne pride v poštev za pridobitev evropskih sredstev, ker gre za regionalno povezavo, ter obnovljena cesta čez Slačnik. Poleg tega je bila med načrti omenjena posodobitev ceste od središča Zagorja do savskega mostu. Ko se govori o izboljševanju kakovosti cestne infrastrukture, se po mnenju Odbora za evropske zadeve in regionalno politiko pozablja na projekte, ki bi v občino prinesli nova delovna mesta. Njegova predsednica, Staša Baloh Plahutnik iz Socialnih demokratov, je dejala, naj se na ravni vseh treh zasavskih občin »začnejo oblikovati regionalni projekti, ki bodo razvojno usmerjeni k ustvarjanju novih delovnih mest, manj poudarka pa naj bo v prihodnje na cestni in prometni infrastrukturi«. Velja poudariti, da je Švagan napovedal, da bo letošnji Miklavž prinesel temeljni kamen za novo zagorsko lekarno. Župan je zadovoljno ocenil tudi že opravljeno delo. Obnovljeni so bili prostori kisov-škega vrtca, kar je v celoti financirala Občina, v glavnem je zaključen z večinskim evropskim vložkom financiran projekt rekonstrukcije in asfaltiranja ceste Mo-šenik - Šentlambert, uradno pa je bila namenu predana zagorska obvoznica. Na seji je bil v 1. obravnavi sprejet Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za območje Selo v Zagorju, pri čemer bo potrebno do 2. obravnave natančno opredeliti zlasti komunalno ureditev območja, namenjenega gradnji novih stanovanjskih hiš. Zaradi uskladitve z zakonom je bil v 1. obravnavi sprejet Odlok o ustanovitvi Zasavskih lekarn, medtem ko je bila Smučarskemu klubu Zagorje za 15 let podeljena koncesija za obratovanje žičnic na Mareli. Potrjene so bile spremembe občinskega statuta, ki so posledica formiranja krajevnih skupnosti Tirna in Šentlambert na območju današnje Krajevne skupnosti Senožeti-Tirna. Ob koncu je bila za predstavnico zagor- ske občine v svetu Zasavske ljudske univerze imenovana Vlasta Šribar. Na naslednji seji se bo na pobudo Socialnih demokratov odločalo o sprejetju odloka o razpisu diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij, ki so vsebinsko povezane z občino Zagorje. Pobuda je že naletela na odprta ušesa tudi pri drugih strankah, zastopanih v občinskem svetu. Zlasti jasno ji je pritrdila Dragica Jazbec iz Slovenske demo-kratske stranke. Nekoliko manj simpatij je bilo zaznati ob pobudi Andreja Dol-šine iz Nove Slovenije, čeprav je ravno tako izvirna. Predlagal je, da bi se v Zagorju postavil spomenik vsem otrokom, žrtvam splava. To bi bil po njegovi oceni eden redkih tovrstnih spomenikov v Evropi, s katerim bi prispevali k večjemu zavedanju o pomenu spoštovanja otrokovih pravic. Besedilo: Boštjan Grošelj Znan dobitnik nagrade Tončke Čeč za 2010 V ponedeljek, 16. novembra 2009, je bila 23. redna seja OS Trbovlje. Sejo je tudi tokrat, zaradi odsotnosti župana Bogdana Baroviča, vodil podžupan Metod Kurent. Svetnice in svetniki so ob potrditvi predlaganega dnevnega reda sprejeli predlog podžupana, da se točka 4. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja M9/5 - KEŠETOVO in točka 5. Predlog Odloka o ukinitvi odlokov, sprejetih v letu 1965 -1. del, obravnavata po skrajšanem postopku. Podžupan Metod kurent je dejal, da so bili realizirani vsi sklepi sprejeti na 22. redni seji OST razen sklepa št. 459, ki pa je v postopku realizacije. Gre za sklep, ki se nanaša na obnovo ceste, ki je služila kot obvoznica v času izvajanja investicij na Trgu revolucije. V nadaljevanju seje je podžupan dejal, da gradnja dvigala na občini poteka po načrtih in da bo dokončano 30.11. 2009. Pod že prej omenjeno 4. točko dnevnega reda, je Nives Kropivšek (okolje in prostor) pojasnila, da bo objekt na Rudarski cesti 8, v katerem je bilo sodišče, porušen. Investitor bo zgradil nov poslovno stanovanjski objekt s kletno etažo kot parkiriščem. V razpravi so se pojavila nekatera vprašanja. Andreja Grila (SD) je zanimalo, zakaj je predvidena zgolj ena kletna etaža? Menil je, da je na Kešetovem že sedaj premalo parkirnih mest. Želel je tudi vedeti, kako bo novogradnja vplivala na promet in kako bo zagotovljena prometna varnost? Matjaž Štrakl pa je želel pojasnilo, kakšen vpliv bo imela novogradnja na športne objekte na tem območju? Nives Kropivšek je menila, da bi morale biti pripombe dane v času javne razgrnitve, pa jih s strani zainteresirane javnosti ni bilo. V tej fazi pa ni več mogoče sprejemati pripomb. Metod Kurent je pojasnil, da bo novi objekt bliže golu na rokometnem igrišču, košarkarska površina, pa bo prestavljena in bo imela le en koš. Menil je tudi, da se velja pogovoriti z investitorjem, ki sicer zagotavlja več parkirnih prostorov kot jih za takšen objekt zahteva zakonodaja, naj razmisli o še kakšni kletni etaži več, kot je predvideno v predlogi. Svetnice in svetniki so predlagane spremembe in dopolnitve odlokov pod točko 4. in 5. potrdili. V nadaljevanju seje so bili navzoči seznanjeni z predlogom Odloka o občinskem podrobnem načrtu za del območja PE/6 -PRUSNIK. Postopek teče že od leta 2006. Izdelano je bilo okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja. Naj spomnimo, da je na tem prostoru predvidena izgradnja servisnega centra oziroma bencinskega servisa, gostišča in trgovine. Svetnice in svetniki so prodali in zamenjali še nekaj nepremičnin in za zaključek seje sprejeli še sklep, da nagrado Tončke Čeč za leto 2010 dobi Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje. M.A.Š. «) FUNŠIEitČKt NEK -naša nuklearka Na levem bregu Save v industrijski coni Krškega leži Nuklearna elektrarna Krško. Njena toplo tna moč 1994 MW in je priključena na 400- kilovoltno omrežje za napajanje potrošniških središč v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaposluje okrog 600 ljudi iz Slovenije in sosedne Hrvaške. Slovenije in Hrvaške sklenila dogovor o skupni graditvi jedrske elektrarne za pokritje naraščajočih potreb po električni energiji v obeh republikah. Prvega decembra 1974 je tedanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito vgradil temeljni kamen za jedrsko elektrarno v Krškem. Gradbena dela sta opravili podjetji Gradis in Hidroelek-tra, montažo pa Hidromontaža in Džuro Džakovič. Sredstva za graditev sta v enakih delih prispevali Slovenija in Hrvaška. Seveda je preteklo še dosti let do prvih kilovatov, ki so uradno stekli avgusta 1982, ko je elektrarna začela delovati s polno močjo. Tehnološko pomembnejši objekti jedrske elektrarne stojijo na masivni železo-betonski plošči, zasidrani v glinasto-peščene sloje pliocenskih usedlin Krškega polja. Zgradbe so projektirane in grajene tako, da brez večjih poškodb zdržijo pričakovane potrese na tem območju. Obiskovalce naše prve in za sedaj edine nuklearke predvsem zanima varnost, ki je po zagotovilih predstavnikov NEK-a pri normalnem obratovanju enaka kot v kakšni drugi elektrarni. Ekologe predvsem zanima poseg v reko Savo. Dva zajema hladilne vode sta na bregu reke nad pretočnim jezerom, ki zagotavlja zadostno višino vode ob vseh vodostajih. Izpust hladilne vode je pod jezom. V primeru premajhnega pretoka vode v Savi hladijo kon-denzatorsko hladilno vodo hladilno stolpi s hladilnimi celicami in prisilnim vlekom. Te dni so hladilni stolpi aktivni zaradi onesnaženosti Save, v kateri je veliko suhega listja in vej. Tem- Nuklearka v Krškem peratura vode se pri izpustu izračuna na podlagi vseh podatkov in je običajno za 3 stopinje višja kot pri vstopu, ne sme pa presegati 28 stopinj. Glede na okolje (jedrske elektrarne najmanj onesnažujejo) in zaradi naraščajočih potreb se že načrtuje NEK2, ki naj bi bila dokončana nekje do 2030 leta in ne bo posegala v reko Savo. Sodobnejša nuklearka bi prav tako imela hladilne stolpe, vendar se razmišlja tudi o daljinskem ogrevanju vse do Ljubljane. Sedanja elektrarna nima tehničnih pogojev za takšno ogrevanje, vendar to še ne pomeni, da ni sodobna. Predvidena življenjska doba sedanje elektrarne je 40 let, vendar glede na njeno ohranjenost in zmogljivost obstaja opcija, da s posodobitvami obratuje do leta 2023. Besedilo in slika: St.R. V soboto, 14. novembra 2009, so se na že tradicionalnem posvetu srečali predsedniki (predstavniki) turističnih društev Slove- c^SBk Turistična zveza Slovenije POCX*H* PIGD RUDNIK TRBOVLJE s pečatom gostoljubnosti za leto 2009 CMahU domov rgmion ao t»o 1930 nije. Posvet na temo RAZVOJNO POVEZOVANJE TDO IN TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA - Oblikovanje integralnega • turi-stično-kul turnega produkta je bil v Skupščinski dvorani MO Velenje. Odprl ga je Dominik Čer-njak, predsednik TZS. Prisotnim so bili predstavljeni projekti Blizu doma, blizu srca, oblikovanje in uresničevanje integralnega turistično-kulturno-ekološkega produkta, pilotski primer oblikovanja RDO Gorenjske, primeri dobrih praks sodelovanja javnega, zasebnega in civilno-društvenega sektor- ja., projekt ZDOS, ki je inte-grator društvenega sektorja v Sloveniji, kjer je predstavljena možnost izobraževanja in usposabljanja za društva ter njihove člane. Sledila je razprava o organiziranosti in izhodiščih bodočega razvoja, spremembi Zakona o društvih in Zakona o pospeševanju turizma v delu javnega interesa za TD. Predstavniki TIG-a Velenje so po posvetu pripravili atraktiven program turistične ponudbe, potem pa je sledila še zaključna prireditev s svečano podelitvijo priznanj MDLG. V okviru letošnjega tekmovanja »Moja dežela - lepa in gostoljubna« v organizaciji Turistične zveze Slovenije, so za najbolj urejen gasilski dom v državi v kategoriji domov, zgrajenih do leta 1930, Predsednik TZS Dominik Cernjak prejeli priznanje gasilci Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Rudnik Trbovlje (RTH) . V kategoriji srednje šole je tretje mesto zasedla Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Dušan Mlinar iz Trbovelj pa ima najlepši morski akvarij. St.R. ftwflgee Q| UMETNOST KOMUNICIRANIA Blago ocenjujemo po kakovosti, rože po vonju, človeka po govorjenju. IX omuniciranje igra v IX našem življenju veliko vlogo in je ena od najpomembnejših veščin, ki jih potrebujemo. Te veščine se moramo naučiti in le redkim je ta sposobnost prirojena. Uspešna komunikacija je življenjska sila človeka. Pomaga nam ugotoviti, kdo smo in je hkrati orodje, s katerim vzpostavimo stik z drugimi ljudmi. Naše življenje je prepredeno s komunikacijo tako na področju zasebnega kot javnega življenje. Nastopa v različnih oblikah, kot so govorjena in pisna beseda ter poslušanje. S komuniciranjem posredujemo in sprejemamo informacijo. Glede na to da smo vsak trenutek vpleteni v komuniciranje (zavedno ali nezavedno), bi pričakovali, da bo le to potekalo nemoteno, brez motenj in prekinitev. Najpomembnejše načelo na področju uspešnih medosebnih odnosov je načelo, ki pravi: »Najprej poskusite razumeti, šele nato iščite razumevanje.« Večina ljudi ne posluša zato, da bi razumeli, poslušajo zato, da bi odgovorili. Ko komunicirate z drugim človekom, zaznate njegov odziv in nanj odgovarjate s svojimi mislimi in čustvi. K uspešni komunikaciji pripomore vzpostavitev očesnega stika, pozorno poslušanje in govorica telesa. Najpomembnejša je govorica telesa in ton glasu, be- sede tu zavzemajo le 7 % delež. Ni pomembno, kaj povemo, temveč kako povemo. Besede nosijo vsebino sporočila, drža, kretnje, izraz in barva glasu pa prispevajo okvir, v katerega je to sporočilo umeščeno. Vsebina in okvir skupaj sestavljata komunikacijo. Pomen komunikacije je v odzivu, ki ga dobimo, kajti naš namen je, da se bodo stvari premaknile, po možnosti v smer kamor mi želimo. S sogovornikom je treba vzpostaviti dober stik in se mu prilagoditi. Sogovornika glejmo v oči. Obraz, obrnjen proti osebi, ki ji govorimo, kaže na to, da se ne bojimo pogovarjati o temi pogovora. Rahel nagib glave nakazuje, da poslušamo. Ovire premagamo tako, da privzamemo držo in gibe sogovornika. S tem zgradite most med seboj in njegovim modelom sveta. Prilagajanje ni oponašanje oziroma opazno, pretirano in nekritično posnemanje kretenj nekoga drugega, ki ga običajno pojmujemo kot nekaj žaljivega. Pri vzpostavljanju dobrega stika je spremljanje glavna spretnost, ki jo uporabljamo, ko se pogovarjamo o skupnih interesih, prijateljih, delu ali prostem času. Spremljamo tudi čustva. Če je človek žalosten, se z njim pogovarjamo v sočutnem tonu. Če je nekdo zelo jezen, se prilagodimo jezi pod njegovo stopnjo in ga kasneje vodimo v mirnejše stanje. Nezavedno bo dojel, da spoštujemo njegovo stanje in bo pripravljen slediti, če gremo v smer, kamor hoče iti tudi sam. Dober stik ustvarjajo ljudje, ki živijo v isti kulturi in imajo običajno skupne vrednote in skupen pogled na svet (O'Connor in Seymour). Kajti načini komuniciranja z besedo in gibom različnih kultur se med seboj enako razlikujejo kot kuhinje posameznih dežel. Bistvo komunikacije je torej tudi poslušanje. Pri em-patičnem poslušanju poslušamo z ušesi, z očmi in predvsem s srcem. Poslušamo čustva in njihov pomen. Znati se je treba vživeti v druge, jih upoštevati, zgraditi nekakšen čustveni most z drugimi. Poslušamo vedenje in intuitivno zaznavamo. Bistvo empatičnega poslušanja ni v tem, da se z nekom strinjamo, ampak da ga popolnoma razumemo - čustveno in intelektualno. Ko pokažemo svoja čustva, so tudi naši odnosi veliko bolj iskreni, odprti in lažja je tudi komunikacija. In kaj je sinergična komunikacija? Preprosto povedano pomeni, da je celota večja od vsote vseh delov. Pomeni, da je odnos, ki vlada med posameznimi deli, del sam zase in del vsega. Torej pri sinergič-ni komunikaciji enostavno odpremo svoj um, srce in izražanje novim možnostim in novim alternativam. Bistvo sinergije je spoštovanje različnosti. Nič nimamo od tega, če komuniciramo z nekom, ki se z nami popolnoma strinja. Želimo komunicirati z nekom, ki gleda na stvar drugače. Spoštujemo to različnost. Ključ do spoštovanja te različnosti je spoznanje, da vsi ljudje vidijo svet tak, kakršni so sami, in ne, kakršen je v resnici. V komuniciranju je najpomembnejša oseba, oseba s svojim zavedanjem, ki razume svoj notranji pomen in čustvena stanja drugih, oseba, ki zna vzpostaviti dober stik z drugimi ljudmi, spoštovati in ceniti različnost, skratka, oseba z veščinami in znanjem, ki si jih je pridobila na poti svojega lastnega razvoja. Spoznati moramo, kako pomemben je notranji dialog - umetnost komuniciranja s samim seboj - in kako pomembni sta empatija in razumevanje nasprotne strani. Pomen komuniciranja je torej v odzivu, ki ga dobimo. Pomembno je sprejemanje različnosti tako med spoloma kot med različnimi tip ljudi. Ženske s svojimi lastnosti, kot so izjemno razvita intuicija, večja empativna komunikacija, vztrajnost, znanje, ljubezen in notranja energija, so pogosto uspešnejše v komuniciranju od moških. Intuicija je bistvenega pomena za komunikacijo, le prisluhnemo ji ne vedno. Albert Einstein je o intuiciji rekel: »Intuitivni um je sveto darilo, razumni um pa njegov zvesti služabnik; ustvarili smo družbo in pozabili na darilo.« za avc po, Smu Slmmiiß V oktobru 2009 je v Kamniku potekalo prvo usposabljanje za pridobitev licence za turistične vodnike za celotno območje Srca Slovenije, na katerem so tečajniki spoznavali tudi območje Zasavja. Tečaj je izvedla Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, udeležilo pa se ga je okrog 30 posameznikov. V sklopu predavanj so bile obravnavane teme s področja zgodovine, geografije, etnologije, umetnostne zgodovine območja Srca Slovenije ter retorika in tehnike vodenja. Po celotnem območju Srca Slovenije je bila izvedena tudi študijska tura, za pridobitev licence pa so udeleženci opravljali celodnevni izpit, na katerem je bil poudarek na praktičnem vodenju po terenu. Tečaj za turistične vodnike po območju Srca Slovenije je podprl tudi Center za razvoj Litija, ki je lastnik in upravljavec blagovne znamke Srce Slovenije, ki v obliki srca sega od vzhodnih obronkov Ljubljane do prvih posavskih ravnic. Blagovna znamka postaja na tem območju sinonim za srčnost ljudi in podpira tudi skupni turistični razvoj in druge projekte, ki vplivajo na večjo kakovost bivanja. Upajo, da bodo novi licenčni turistični vodniki uživali v svojem delu in obiskovalcem območja predstavili čudovite skrite kotičke Srca. Besedilo in slika: Ana Savšek, Center za razvoj Litija m tretje utljjn * Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija-Smartno je uradno začela delovati z dvema prireditvama. V Litiji so se 23. oktobra 2009 srečali z Dušanom Hauptmanom, v Šmartnem pa je prireditev popestril tudi znani gost, televizijec, športnik, popotnik Nastop FS Javorje v Litiji in še kaj, Igor Jurič. Sredi novembra so se pričeli začetni tečaji nemščine in angleščine. Začetni tečaj računalništva se je za osem slušateljev pričel 17. novembra, srečali so se ljubitelji kulturne dediščine in umetnostne zgodovine. Predavanje Marije Merljak je bilo dobro obiskano, drugo predavanje za slušatelje programa Zdrava prehrana bo 9. 12. ob 9. 30 uri. Tema bo decembrska, praznične in svečane jedi. S ščepcem zdrave kombinacije. V novembru pripravljajo za ljubitelje potopisov in geografije predavanje Po dedovih stopinjah - Sibirija, Mirana Juvančiča. Potopis bo 25. 1 l. ob 10. uri v Knjižnici Litija. Prepričani so, da bo univerza z leti polno zaživela, saj ponuja veliko prednosti, predvsem bogato tretje življenjsko obdobje in izobraževanje, spoznavanje novega v Igor Jurii-gost v Šmartnem domačem kraju. Več informacij o univerzi boste dobili v Knjižnici Litija in Šmartno, tudi na spletni strani knjižnice. Fotki Litija, Šmartno za avc ^ $ krasne v/ Portoroin Od 22. do 23. oktobra 2009 je v Portorožu potekala Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo z naslovom Management, izobraževanje in turizem - kreativno v spremembe, ki sta jo organizirali Turistica - fakulteta za turistične študije Portorož in Fakulteta za management Koper. Na sekciji De-stinacijski management so bili prisotni tudi Zasavci z referatom Razvoj turizma na območjih Nature 2000 v Zasavju. Konferenca je potekala v Kongresnem centru Portus v Hotelu Slovenija, kjer so na 26 sekcijah svoje referate predstavili predstavniki gospodarstva in akademska sfera s predstavitvijo najnovejših raziskovalnih, teoretičnih in praktičnih izsledkov in dognanj slovenskega gospodarstva s poudarkom na turizmu. Ob letu kreativnosti in ustvarjalnosti so se zvrstile različne tematike: trženje, management človeških virov, igralništvo, izobraževanje, regionalni razvoj, eko-turizem, kulturni turizem, prireditveni management, športni turizem, zdraviliški turizem, hotelirstvo, turizem na podeželju in še bi lahko naštevali. Poleg predavateljev so na okrogli mizi svoj vidik razvoja turizma predstavili tudi Boris Popovič, župan Mestne občine Koper; Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor; Marjan Božnik, direktor Marine Portorož; Jadran Furlanič, v.d. direktorja Turističnega združenja Portorož; Roman Mater, generalni direktor Zdraviliška Laško in Dr. Janez Šušteršič, izredni profesor na Fakulteti za management Koper. Na sekciji Destinacijski management so bili prisotni tudi Zasavci z referatom Razvoj turizma na območjih Nature 2000 v Zasavju. Predstavili so ključne težave turizma v Zasavju in opredelil nosilne segmente bodočega razvoja turizma v Zasavski regiji, ki bo temeljil na kulturnem turizmu, eko-turizmu na podeželju ter ponudbi športa in rekreacije. Skozi predstavitev so predstavili tudi potek dela za območja Nature 2000, katera skrivajo mnoge potenciale razvoja turizma, ki do sedaj še niso bili zadovoljivo izkoriščeni. Legenda o spečem zmaju pod Čemšeniško planino, eko-kmetije, dediščina gradov (Medija, Gamberk, Kolovrat), pohodniške poti, romarski turizem, valorizacija kulturne in naravne dediščine, podeželski turizem, kulturne in športne prireditve, muzejske zbirke in razstave so le nekateri izmed produktov, ki bodo v prihodnosti krojili razvoj turizma v Zasavski regiji. Poudarili so, da mora biti turizem na območjih Nature 2000 načrtovan skrbno in z upoštevanjem ekoloških, socialnih, zgodovinskih, naravnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikov. Seveda ni manjkala niti predstavitev znamke V 3 krasne, ki je naletela na zelo pozitiven odziv. Rdeča nit referata je bila, kako ideje in usmeritve na območjih Nature 2000 v Zasavju spraviti v kakovostne in atraktivne produkte. Enotno mnenje je, da Zasavje v prihodnosti nujno potrebuje profesionalno organizacijo, razvoj Andrej Šumer ob pričetku predavanja kadrovskih potencialov, izobraževanja s področja turizma, svetovanje, trženje in oglaševanje ponudbe na internetu, v brošurah in vodnikih. Verjetno vsakega hralca najbolj zanima odziv strokovne javnosti - brez zadrege lahko trdimo, da so bili udeleženci nad referatom navdušeni in so podali pozitivno mnenje o pristopu k razvoju turizma v Zasavju. Veliko navdušenje so pokazali tudi nad turističnim vodnikov V 3 krasne, prav tako so izrazili pozitivno mnenje o realnosti na eni in ambicioznostjo projekta na drugi strani. Pokazalo se je, da je primarni segment, kulturni turizem v Zasavju, prava izbira in ima potenciale tudi v prihodnosti. To je še pomembneje zaradi dejstva, da bo Slovenija kmalu dobila prvo Strategijo razvoja kulturnega turizma na Slovenskem, kjer bodo podane usmeritve zagotovo zelo koristne tudi pri načrtovanju razvoja turizma v Zasavju. Udeleženci so pozitivno ocenili pristop dela, ki temelji na povezovanju in mreženju ponudnikov znotraj regije ter povezovanju z drugimi ponudniki v ožji in širši okolici Zasavja. Navkljub omejenemu času so Zasavčani na kratko predstavili tudi smernice za pridobitev blagovne znamke V 3 krasne, ki so udeležence prijetno presenetili, predvsem je bilo odobravanje zaznati zaradi smernic za prireditve, ki ponavadi niso ustrezno klasificirane glede namembnosti, saj mnogi enačijo vaško veselico s turistično prireditvijo in tudi, da morajo biti spominki ločeni glede na kvaliteto, da morajo gostišča imeti gastronomsko ponudbo z zasavskimi specialitetami in da morajo bodoči ponudniki apartmajev izpolnjevati določene kriterije. In seveda - nujna je povsem jasna vizija, kakšno naj bi bilo Zasavje s turističnega vidika čez 5,10 ali 20 let. Odziv strokovne javnosti na konferenci dokazuje, da ima turizem v Zasavju še mnogo potencialov, ki jih je potrebno izkoristiti. Enotni so si bili v tem, da mora Zasavje v turističnem smislu postati odprta regija s smiselnim povezovanjem z ostalimi turističnimi ponudniki v bližnji in širši okolici ter s sodelovanjem s hotelirji, zdravilišči, gostinci, turističnimi kmetijami, prireditvenim dogajanjem in ostalimi. O nujnosti izbora ciljnih skupin, v našem primeru t.i. kulturnih turistov (prevod iz angleškega »cultural tourist«), čivkajo že ptiči na veji - tudi v Zasavju se moramo zavedati, da turizma na splošno ni! Ko bodo načrti in usmeritve Operativnega programa razvoja turizma v Zasavju do leta 2013 pričeli udejanjati v praksi, bo le z dobrim poznavanjem pričakovanj obiskovalcev mogoče doseči kvalitetne rezultate. Cilj je privabljanje izobraženih in mobilnih gostov, ki cenijo kulturo in naravo ter so za kvaliteto pripravljeni plačati. Če bo v prihodnosti zagotovljena intenzivna turistična ponudba, ki bo temeljila na kakovosti, s skrbnim izborom ciljnih skupin, »pametnim« trženjem in vizionarskim pristopom, se ni bati, da čez nekaj let stavek: »Pojdi v 3 krasne!« ne bo več pomenil nekaj slabega. Naj bo pozitivno mnenje udeležencev mednarodne konference eden prvih kamenčkov v mozaiku razvoja turizma v Zasavju. Besedilo: Andrej Šumer, slika: Tina Rankel za avc latimat Pariz, glavno mesto Francije, je od 2. do 7. novembra 2009 gostil proizvajalce gradbenih materialov in gradbene opreme z vsega sveta. Predstavili so nove dosežke v gradbeni industriji s področja energetsko varčnih in okolju prijaznih materialov, ki jim tudi z estetskega vidika ni kaj očitati. Glede na to, da se v Sloveniji, posebej pa v Zasavju ukvarja s proizvodnjo gradbenih materialov in izdelkov precej podjetij, je bil obisk sejma za slovensko skupino, v kateri so bili zastopani tudi Zasavčani, gotovo dobrodošel za boljše vedenje o dogajanjih v gradbeništvu. Posebno pozornost so obiskovalcem namenili strokovnjaki cementne divizije Skupine Lafarge, ki je največji proizvajalec cementa na svetu in vodilni proizvajalec gradbenih materialov v svetovnem merilu in se ji je leta 2002 pridružila tudi družba Lafarge Cement, d.d. Trbovlje. Lafarge je prisoten v 79 državah po vsem svetu in zaposluje več kot 84.000 ljudi. Po pripojitvi družbe Orascom Cement januarja 2008 je število zaposlenih naraslo na 90.000. Za leto 2008 je skupina objavila prodajo v višini 19 milijard evrov. Skupina kotira na borzi Euronext v Parizu. Lafargeova proizvodnja je razdeljena v tri velike skupine: proizvodnjo cementov, proizvodnjo agregatov in betonov in proizvodnjo mavca. Pri proizvodnji gradbenih materialov teh treh skupin si prizadevajo zadostiti vsem zahtevam »zelene tabele«, kot so energetska varčnost, majhen izpust CQ2, varovanje okolja, možnosti recikliranja, življenjska doba, udobje...Na prvo za avc mesto te lestvice postavljajo energetsko varčne materiale za gradnjo, zmanjšanje izpusta CÖ2 in prijaznost do okolja. Lafargeovi proizvodi in inovacije so usmerjeni v zmanjševanje porabe energije v življenjskem ciklu zgradb. Lastnosti gradbenih materialov in recepture za proizvodnjo izdelkov iz le-teh ugotavljajo in preverjajo v Lafargeovem raziskovalnem centru v Lyonu v Franciji, ki zaposluje 240 strokovnjakov enajstih narodnosti. Z raziskavami in razvojem se sicer znotraj Lafargea širom sveta skupno ukvarja kar 1.300 zaposlenih. Lafargeovi strokovnjaki se posebej posvečajo uvajanju novih tehnologij in posodabljanju obstoječe proizvodnje. Uvajajo sodobne okoljevarstvene standarde in postopke ter s tem neprestano izboljšujejo okoljevarstvene parametre. Lafarge je edina družba s področja proizvodnje gradbenih materialov na seznamu "Stotih najboljših svetovnih korporacij s področja trajnostnega razvoja" v letu 2008. Vstop trboveljske cementarne v Skupino Lafarge je pomenil uvajanje tehnoloških in okoljskih standardov, ki veljajo na ravni celotne Skupine Lafarge, ki si kot največji in vodilni svetovni proizvajalec ne more privoščiti ohlapnih standardov in si prizadeva zadostiti višjim od najvišjih. Kot del družine Lafarge je trboveljska cementarna dobila dostop do najnovejših spoznanj s področja izdelave cementa in do postopkov ustvarjanja inovativnih in kakovostnejših izdelkov, ki zadovoljujejo potrebe in pričakovanja kupcev, dostop do naprednih tehnologij in izboljšav, ki omogočajo okolju bolj prijazno proizvodnjo in do izkušenj, ki so jih z Lafargeovimi strokovnjaki delili arhitekti po vsem svetu. Lafarge je vodilni svetovni proizvajalec gradbenih materialov z vodilnimi mesti na vseh svojih področjih delovanja: v cementu, agregatih in betonih in mavcu. Strokovnjaki Lafargea so na predavanjih, ki so se dogajala med ogledom sejemskih prostorov, predstavili rast, razvoj, delovanje, raziskovanje in prizadevanje za okolju prijazno in neoporečno delovanje njihovih obratov doma in po svetu. Besedilo in slike: MaH VINOTEKA iLOPOTEC Tržnica. Zag,c>rjc Tel. & fax: 03/56 64 195 N. Uroš Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin: - sobota 21. november 2009: Vina Korenika- Muškon, Korte, slovenska Istra - sobota 28. november 2009: Vina Saksida iz Zalošč, Vipavska dolina Na veselo snidenje! Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. (71/J ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 Mllgpol • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ ^ «g možnostjo sponzoriranja iostunite UtClH % • trženje in produkcija za gospodarsko * m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP .. . , E-niail: atv.signaI@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel/fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 “■“l NAJBOLJ GLEDANA j LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 0 powewiiKA Podjetniška stran Irene Meterc: 4. Slovenski forum inovacij -vse na enem mestu za ljudi z idejami Nacionalna prireditev, zdaj že četrta zapovrstjo, ki na oder postavi inovativne podjetniške ideje, tehnične izboljšave, predloge, inovacije, izume in inovativne izdelke, se sestoji iz razstave najbolje ocenjenih s strani komisije, ki preseje tudi 20 najbolj inovativnih podjetij. Na forumu se enkrat letno zbere inovativni potencial Slovenije, ki sprede nove poslovne mreže. Pomemben del dogodka bo doslej največje poslovno stičišče, kjer je inovatorjem in podjetnikom omogočeno, da se srečajo z največjimi slovenskimi strokovnjaki z različnih področij. Mladim in inovativnim je ponazorjena Pot podjetniške zamisli, ki jo mora posameznik prehoditi od ideje do internacionalizacije poslovanja. Na izbiro so 4 vrste programov vil delavnicah in 17 okroglih mizah: program za odprti oder, program za mlade, mednarodni program in poslovno - inovacijski program. V dveh dneh se zvrsti okoli 2.500 obiskovalcev, od tega pol mladih. Prireditev pospremi katalog slovenskih inovacij. Letos se bo prireditev odvijala 1. in 2. decembra 2009 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Organizira jo JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in je za vse udeležence brezplačna. Več informacij o prireditvi in prijavi pa najdete na vvvvvv.foruminovacij.si. Podjetnik leta 2009 Priznanje Podjetnik leta je ne le najstarejše slovensko priznanje podjetnicam, podjetnikom in podjetniškim skupinam, temveč iz leta v leto postaja tudi sinonim nacionalne nagrade za podjetništvo v Sloveniji. Letos revija Podjetnik organizira že 19. izbor Podjetnika leta, ki je z leti pridobilo v javnosti zelo velik ugled ter nam dalo prave podjetniške ikone, ki s svojimi zgodbami sodijo v samo svetovno knjigo podjetništva. Izbor podjetnika leta 2009 se je odvil v sredo 18. novembra 2009 v dvorani SMELT-a v Ljubljani. Med nominiranci za podjetnika leta 2009 so podjetnik, ki je z lesenimi vrtnimi izdelki osvojil svetovni trg, podjetnik, ki sooblikuje trende na področju izkoriščanja sončne energije, in podjetnik, ki je začel kot uvoznik vodnih postelj, danes pa svoje vrhunske postelje prodaja nekdanjim dobaviteljem iz tujine. V lanskem letu je laskavi nazil Podjetnika leta 2008 prejelo trboveljsko podjetje Devvesoft, ki tudi letošnji dobitnik srebrne Gazela. Dewesoft je podjetje, ki izdeluje merilne inštrumente in programsko opremo zanje (npr. za merilnike hrupa za avtomobile ali za merilnike vibracij na človeško telo). Največ sodelujejo s podjetjem Dewetron, kjer se je Dewesoftova zgodba s prodajo merilnih inštrumentov sploh začela. Med njihovimi naročniki so ameriška NASA, Ferarri, BMW, Lufthansa in drugi. Direktor podjetja Andrej Orožen je ugotovil, da je pri merilnih inštrumentih ključna dobra programska oprema. Ko je spoznal mladega doktorja znanosti Jureta Kneza, ki je prevzel tehnični razvoj, sta si zadala ustvariti programsko opremo po meri posameznega uporabnika. Nista se zmotila, saj danes snujeta zgodbo enega najperspektivnejših slovenskih podjetij. Več o letošnjem dobitniku priznanja Podjetnik leta pa bomo poročali v naslednji številki. Odvil se je prvi Poslovni stand-up V ponedeljek, 9. novembra 2009, se je v Gospodarski zbornici Slovenije zgodil Poslovni stand-up 2009 - prva konferenca o vrhunskih slovenskih poslovnih igralcih in njihovih potezah. Poslovni stand-up sta organizirala JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstvo za gospodarstvo ter ga financirala preko programa Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost. Čast Uvodnega stand-upa je pripadla poslovnežu Janezu Škrabcu, ki meni, da strah pred neuspehom zavira kreativnost in motivacijo ter da je le-ta med Slovenci pogost pojav. »Slovenci ne znamo spodbujati, človeka, ki ne uspe, še dodatno poteptamo, namesto da bi mu v dani situaciji našli spodbudo za naprej.« Konferenca se je nadaljevala z »zaslišanjem« poslovnih sogovornikov s strani poslovne žirije, ki so jo sestavljali dr. Marko Jaklič, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Janko Medja, MBA, član uprave UniCredit banke, mag. Nenad Savič, predsednik strokovnega sveta Slovenske fundacije za poslovno odličnost ter Primož Inkret, MBA, direktor agencije PM, poslovni mediji. Mesto zaslišanih so zasedli: Jure Bricman, lastnik znamke porcelana Gatbrivur, Gregor Pintar, direktor podjetja Senčila Bled in rejec arabskih konj, Boštjan Sifrar, lastnik in direktor podjetja ŠIBO G in Andrej Orožen, direktor podjetja Dewesoft. Druščina različnih, zanimivih in samosvojih podjetnikov je bila v drugem delu Poslovnega stand-upa na voljo za vprašanja iz občinstva. Ne glede na specifiko in dejavnost vsakega posameznega podjetja vse 4 poslovneže druži nekaj pomembnih lastnosti. Poleg poguma, vizionarstva, znanja in bogatih izkušenj, ki jih vsi štirje premorejo, smo večkrat slišali misli kot so: Kriza je priložnost za uspeh! Vsak posameznik ali podjetje potrebuje spremembe. Početi je treba tiste stvari, ki te veselijo in to na način, ki veseli tebe in druge. Treba je prenašati znanje in izkušnje, treba je vlagati v razvoj, nazaj v podjetje. Strategija je pomembna, a tveganje tudi! Merilo za uspeh so zadovoljni zaposleni. Treba je prisluhniti kupcem. In seveda, nujno je treba postati in ostati konkurenčen, s kakovostjo, storitvijo, odzivnostjo, ceno... Poslovnemu soočenju so sledila kratka strokovna predavanja dr. Marka Jakliča, mag. Nenada Saviča in Janka Medje, MBA. Konferenco pa je z zaključnim predavanjem zaokrožila Sonja Šmite, izvršna direktorica Združenja Manager, ki je spodbudila kreativno razmišljanje in predstavila možnosti človekovega potenciala. I.M. za avc Dragi bralci in glasovalci, letošnji izbor je zaključen, vabimo vas na zaključno prireditev, ki bo 27. novembra 2009 ob 18.00 uri v Delavskem domu Trbovlje. d ; b Končni vrstni red: Naidruštvo: Ngjprcstovoijec; 1. Društvo osteoporoze Trbovlje 578 glasov 2. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 320 glasov 3. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Trbovlje 85 glasov 4. Turistično društvo Čemšenik 57 glasov 5. Društvo izgnancev Slovenije KO Trbovlje 10 glasov 6. Turistično društvo Hrastnik 6 glasov 7. Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje 5 glasov 8. Zveza veteranov vojne za Slovenijo-Zasavje 5 glasov 9. Rdeči križ Trbovlje 3 glasovi 10. Društvo kmetic,žena i deklet na podeželju Izlake,Mlinše, Kolovrat 3 glasovi 11. Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje 2 glasova 1. Ladislava Medvešek 578 glasov (društvo oseoporoze Trbovlje) 2. Viktorija Bočko 302 glasov (združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje) 3. Leon Janežič 84 glasov (DMNSV Trbovlje) 4. Stanislava Radunovič 52 glasov (TD Čemšenik) 5. Ljudmila Tolar 11 glasov (DIS KO Trbovlje) 6. Dušan Martinčič 7 glasov (TD Čemšenik) 7. Franci Matko 7 glasov (Društvo izgnancev Trbovlje) 8. Mojca Greben 6 glasov (TD Hrastnik) 9. Ljudmila Fink-Beba 6 glasovi (MD upanje Trbovlje) 10. Marjan Dolinšek 5 glasovi (ZVVZS - Zasavje) 11. Božena Prestor 2 glasova (Medgeneracijsko društvo SREČNO Zagorje) 12. Irena Ule 2 glasova (Društvo kmetic,žena in deklet na podeželju,Izlake, Mlinše,Kolovrat) 13. Ana Holz 1 glas (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje) 14. Pavlina Žgajner 1 glas (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje) 15. Mili Drnovšek 1 glas ( DIS KO Trbovlje) ________________________________________________________________________P C Nagrajenka: Ana Vrtačnik, Šemnik 28, 1411 Izlake ) IP^STml raVg^VšVoboTlfffVl (STKgftnnllfegV^) ISkUDOlLA/ Sklad dola Zasavje Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Hvropski socialni sklad Sklad dela Zasavje vabi na prireditev Dan NVO, kjer bodo podeljena priznanja za najboljšo nevladno organizacijo in naj prostovoljca zasavske regije. Prijazno vabljeni v našo družbo v vetek. 27. novembra 2000. oh 18.00 uri v prostore Delavskega doma Trbovlie Nastopila bo vokalna skupina Un s Trboul Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada. Operacija se izvaja v o okviru Operativenga programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete “institucionalna in administrativna usposobljenost”: prednostne usmeritve “Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga" z 3 avc j® mjimio V skladu s programom komisije za članice pri Gasilski zvezi Sevnica in regije Posavje in Zasavje, je bil organiziran dan druženja za gasilke obeh regij. Posavsko zasavske gasilke Jesenski pohod se je pričel s toplo dobrodošlico, jutranjo kavico in pecivom, nato pa jim je v Boštanju Zdravko Re-mar v turistični agenciji Doživljaj predstavil zanimivosti občine Sevnica, njene zgodovinske značilnosti, arheološke posebnosti in tradicionalna dogajanja. Sledil je obisk turistične kmetije Hrovat v vasi Preska nad Boštanjem, kjer sta jih sprejeli prijazni domačinki in ponudili v pokušino različna doma pridelana vina in žganja ter sadne sokove. Med degustiranjem so gasilke prisluhnile pripovedi o poteku obdelave in pridelave in zanimivostim s področja in- tegriranega vinogradništva in sadjarstva. Ob slovesu je bila zbrana družba še ovekovečena pred fotografskim objektivom. Stekleničko belega vina in rožmarin pa si odnesle za spomin. Po kosilu so si v sevniškem gasilskem dom ogledale gasilski vozni park. Vseh 24 gasilk iz štirih gasilskih zvez Posavja in Zasavja je preživelo lep dan ob druženju, spoznavanju sevniške naravne in kulturne dediščine ter strokovnih pogovorih z različnih področij gasilske organizacije. Podatek, da se je jesenskega srečanja udeležilo 9 članic iz GZ Trbovlje, 2 iz GZ Krško, 12 iz GZ Sevnica in 1 članica iz GZ Zagorje, dokazuje, da se članice na območju sosednjih regij uspešno združujejo ter gradijo zdrav medsebojen odnos, ki deluje v pozitivni smeri zlasti zaradi izmenjave dragocenih izkušenj, kreiranja idej o produktivnem delovanju in vzpostavljanja skupnega programa za delo v namene usposabljanja in izobraževanja. Komisije za članice posameznih gasilskih zvez se namreč zavedajo, da niti najmanjše enote gasilstva ne smejo biti zaprte vase in se ukvarjati zgolj s seboj, temveč je potrebno sprejemati kritike, preizkušati sveže ideje znotraj lastnih vrst in tudi od drugod in se zavzemati za spremembe v smeri poenostavljenega, a obenem še vedno dobrega in učinkovitega delovanja. Besedilo in slika: Doroteja Jazbec Sfiitastniškiti gasilfš Gasilke Gasilske zveze Hrastnik so imele v soboto, 24. oktobra 2009, že svoje drugo srečanje. Lansko leto so ga organizirale članice PGD Marno in PGD Turje, letos pa članice PIGD TKI 1 Irastnik in PGD Prapre-tno. Osnovni namen srečanja je druženje, saj se med seboj premalo poznajo. Srečanja se je udeležilo 18 članic iz petih gasilskih društev (PGD Dol pri Hrastniku, PGD Marno, PGD Praprotno, PGD Turje in PIGD TKI Hrastnik); vseh udeležencev pa je bilo 21. Štefka Matjašič iz PIGD TKI Hrastnik je po pozdravu razložila potek srečanja in tekmovalnih vaj, v katerih je sodelovalo šest ekip. Najprej so se pomerile v metanju pikada. Da je vse potekalo po pravilih, so poskrbeli trije sodniki: Matjaž Skaza, Rok Jenko in Jože Matjašič. Sledila je igra v metanju obročev, na koncu pa jih je čakala še zadnja preizkušnja, in sicer vezanje vozlov na sekiri. Tekmovalne ekipe so dosegle naslednja mesta: 1. mesto: PIGD TKI Hrastnik v zasedbi: Nataša Hribernik, Mateja Meterc, Irena Lamovšek 2. mesto: PGD Dol v zasedbi: Marjeta Bantan, Manja Fun-kel, Marinka Funkel 3. mesto: PIGD TKI Hrastnik in PGD Prapretno v zasedbi: Štefka Matjašič, Slavi Rebov in Maja Jenko 4. mesto: PGD Dol v zasedbi: Marjana Močilar, Šeri Drnovšek, Mira Košir 5. mesto: PGD Prapretno v zasedbi: Mojca Rotar, Tjaša Vajdič, Saša Hrovatič 6. mesto: PGD Marno in PGD Turje v zasedbi Barbara Golež, Gordana Golež in Me- Vezanje vozla lita Jovan Po podelitvi priznanj so se udeleženci odpravili do gasilskega doma PGD Prapretno, kjer so se okrepčali. Sledila je predstavitev, ki sta jo imela člana PGD Prapretno Ciril Rotar in Lado Pušnik in je zajemala zgodovinski nastanek PGD Prapretno ter nekatere pomembne dogodke v Prapre-tnem - kresovanje, prevzem avtomobila... Nato sta Matjaž Skaza in Rok Jenko pokazala novo gasilsko vozilo, ki so ga prejeli v mesecu septembru. Šli so še na deponijo, kjer jim je Ciril Rotar ml. razložil razvoj Termoelektrarne Trbovlje in s tem deponije v Prapretnem. Ogledali so si celotno območje. Besedilo: Fanči Moljk, slika: Melita Juvan, PGD Turje za avc V Zagorju je bilo pred dvema letoma ustanovljeno Društvo General Maister za Zasavje. 23. november je dan Rudolfa Maistra - Voja-nova, spominski dan, ko je leta 1918 general Rudolf Maister s svojimi borei v samostojni vojaški akciji razorožil nemško Zeleno gardo, prevzel vojaško oblast in dokončno utrdil slovensko politično oblast v Mariboru. Dan, ki združuje vse narodno zavedne Slovence in je od 15. oktobra 2005 slovenski državni praznik. General Maister ni samo prvi general slovenske vojske, ni samo prvi poveljnik, ki je svojim borcem poveljeval v slovenskem jeziku v času, ko je bilo v Mariboru manj kot 5000 slovensko govorečih in skoraj 23000 nemško govorečih prebivalcev. Je tudi prvi Slovenec, ki je z mečem obranil narodne dobrine Slovencev. Nič nam ne bi pomagalo, da smo s Trubarjem pred 460 leti dobili prvo knjigo, da smo imeli velike pesnike in pisatelje, ki so s peresom ustvarjali in oblikovali slovenski jezik in slovenski narod. Vse to je bilo treba ohraniti pred fizičnim uničenjem. V generalu Maistru ne vidimo samo odločnega vojaškega poveljnika, v njem spoznamo tudi velikega rodoljuba, kulturnega ustvarjalca in poeta, borca zoper germanizacijo, bibliofila. Po drugi svetovni vojni zamolčan in pahnjen v pozabo je general Maister doživel svoj ponovni vzpon v času osamosvajanja Slovenije. Simbolno je spremenjen odnos odrazila postavitev spomenika generalu Maistru na vidnem mestu v Mariboru. Toda šele v samostojni Sloveniji so se zaključila večkrat neprijazna razmerja med spominom na generala Maistra in politiko. Tako je dobila podoba generala Maistra svoje zasluženo mesto v zgodovini Slovencev. Danes se nekateri sprašujejo, ali ni priznavanje Maistrovih zaslug nekaj arhaičnega, početje, ki je v času združevanja Evrope in odprtih meja za prost pretok ljudi, blaga in kapitala brez pomena. Nikakor ne. Meje kot administrativna ločnica bodo ostale. Meje kot ločnice narodnosti, jezika in kultur se bodo ohranile. Odpirajo se le politične meje. Plačujemo z evropsko valuto, a jezik je najdragocenejša valuta nacionalne kulture. Ko je Maister s svojimi borci količil severne meje slovenskega ozemlja, se je prilagajal mejnikom jezika in kulture. Zato ni dvomov: jeziki in kulture se bodo ohranjali in razvijali znotraj nacionalnih meja sedanje in bodoče Evrope. Lahko so na stežaj odprte, vedno pa bodo znotraj sebe ohranjale nacionalno bit. Zato bi bila vprašanja o Maistru za današnji čas odveč. Pomembno je, da to spoznajo tudi današnji mladi ljudje. Mladost je sicer radost, je enkratna in neponovljiva. Mladi uživajo to radost, morda se tega niti ne zavedajo. Tudi nam, starejšim, so v šoli vlivali v glavo razna vedenja. Mnogo od tega smo pozabili. Sele z odraščanjem se je krepil pozitiven odnos do domovine. In predvsem zato so tudi v Zagorju pred dvema letoma ustanovili Društvo General Maister za Zasavje. Člani društva iz vseh treh zasavskih občin so se pridružili 16. društvom v Sloveniji, ki jih povezuje Zveza društev General Maister v Ljubljani in v katerih je približno 1000 članov z namenom: -da popularizirajo vlogo Maistra in njegovih borcev za severno mejo, med katerimi so bili tudi nekateri iz Zasavja; razvijajo in utrjujejo domoljubno zavest; negujejo spomin na generala Maistra ter skupaj z drugimi domoljubnimi in veteranskimi organizacijami Zasavja širijo, še posebej med mladino, sporočilnost VSE1I bojev za osvoboditev in samostojnost. Mladi v vseh zadnjih letnikih osnovnih šol Zasavja in njihovi učitelji so se ob letošnjem dnevu spomina na generala Maistra na pobudo društva odločili, da bodo načrtneje proučevali Maistrova dejanja. Povsod so pri ravnateljih šol in pedagoških delavcih naleteli na veliko pripravljenost in na zagotovila, da bodo v naslednjih letih nadgrajevali letošnje oblike in iskali nove. S tem se vsi skupaj pridružujejo pomenu besed, ki jih je izrekel pesnik Antun Matoš: » Le barbar se lahko roga preteklosti « Besedilo: Emil Steni Rdeči noski v Litiji V četrtek, 3. decembra 2009, ob 18. uri bo v športni dvorani Gimnazije Litija dobrodelna prireditev Pobarvajmo si noske na rdeče. Vsa sredstva, zbrana s prispevki in s strani donatorjev, bodo namenili Društvu za pomoč trpečim in bolnim -Rdeči noski. Na prireditvi bodo sodelovali Zoran Predin, Jože Vidic, skupina Zagšmalit, otroci vrtca Medvedek in gimnazijci Gimnazije Litija. Vabljeni! Rudolf Maister - vojak za avc V Hrastniku je bila v dneh od 13. do 15. novembra 2009 ocenjevalna razstava, ki so jo organizirali člani Združenja zasavskih gojiteljev malih živali. Združenje domuje v Trbovljah, Ribnik 21, predseduje mu Jože Breznik s Krnic, ki mu je v veliko pomoč tajnik Jure Strniša iz Radeč. Imajo tudi dva matičarja, gospodarja in vodje sekcij in seveda, blagajničarko. Njihovi predhodniki so se zbrali 13.1.1935 v prostorih gostilne Počivavšek Gvida v Trbovljah in izvolili iniciativni odbor za ustanovitev društva gojiteljev malih živali. Na tem sestanku je bilo prisotnih 22 bodočih članov društva in urednik revije »Rejec malih živali« Alfonz Inkret, upravitelj osnovne šole v Sinkovem turnu. Na pobudo Rudolfa Kamnikarja so izvolili pripravljalni od- bor za ustanovitev trboveljskega društva »Rejec malih živali«. Pripravili so osnutek pravil, ki so jih z majhnimi spremembami soglasno potrdili. Pripravljalni odbor je bil zadolžen, da je sprejeta pravila predložil oblasti v potrditev. Ustanovni zbor društva je bil 7. aprila 1935. Za prvega predsednika društva so izvolili Rudolfa Kamnikarja. Ustanovili so pododbore za : kozjerejo, kunčjerejo, ptičarje, golobe in perutnino ter odbor za pse. Iz zapisnikov, ki so še na voljo, je razvidno, da so uspešno delovali do leta 1941, ko je s pričetkom druge svetovne vojne oblast prepovedala delovanje vseh društev. Dejavnosti ljubiteljev malih živali pa niso poniknile, delovali so v svojih sekcijah še naprej in se zaradi številnih članov društva, ki živijo izven Trbovelj (Hrastnik, Zagorje, Radeče) na občnem zboru dne 8. aprila 2005 iz Društva gojiteljev malih živali Trbovlje preimenovali v Združenje zasavskih gojiteljev malih živali s sedežem v Trbovljah. Sprejeli so tudi sklep, da obeležujejo 7. april 1935, kot dan pričetka organizirane reje malih živali v Trbovljah. Trenutno je v društvu okrog 20 članov, ukvarjajo pa se z rejo perutnine (kokoši, gosi, race), kuncev, činčil in golobov, na razstavah pa pokažejo tudi okrasno perutnino in morske prašičke. Posebno pozornost posvečajo gojitelji perutnine slovenski avtohtoni Štajerski kokoši. Organizirajo promocijske razstave (spomladi je bila v Zagorju) in ocenjevalne razstave, kot je bila tokrat v Hrastniku. Pravila ocenjevanja gojenih živali so stroga in natančna, kakor tudi sodniki, ki se izobražujejo kar precej časa v živo na razstavah in morajo biti člani Združenja sodnikov pri slovenski Zvezi društev gojiteljev pasemskih malih živali. Razstavljajo in ocenjujejo pa se posamezne živali ali kolekcije, ki štejejo štiri živali obeh spolov iste barve ali pasme. Ob razstavi pa je razumljivo poskrbljeno za brezhibno čistočo, zdravje in dobro počutje živali in obiskovalcev: veterinar, zdravnik, varnostnik...), nujno mora vsak razstavljavec imeti za svoje živali veterinarsko spričevalo. Zadnji dan razstave so bili podeljeni pokali prvakom pasem ali barve, prvaku razstave in kolekciji prvakov. Razstave so posebno doživetje za otroke in priložnost za izmenjavo izkušenj za rejce, ki jih vse vabijo v svoje Združenje zasavski gojitelji. Besedilo in slike: Mali *7 V soboto, 31. 10. 2009 je v Lukovici potekalo državno prvenstvo v in-line hockeyu, ki se ga je udeležila tudi mlada ekipa, ki deluje pod okriljem trboveljskega Športnega društva Vertikala. Igralec v popolni opremi Med igro Poivcrizer Ekipa Miners Trbovlje je tekmo s Piščanci Postojna sicer izgubila z rezultatom 2:7, vendar pa v društvu nad rezultatom niso razočarani. Gre za mlado ekipo, ki v trenutni postavi deluje šele slabo leto, zato je izkušena ekipa Postojnčanov zanje pomenila premočno konkurenco. Pomembno pa je, da si z močnimi konkurenti pridobivajo dragocene izkušnje in iz tekme v tekmo napredujejo in krepijo ekipni duh. Športno društvo Vertikala je nastalo leta 2005 na pobudo prijateljev, ki so bili željni športa in adrenalina. Med ustanovnimi člani so bili predvsem rekreativni plezalci, danes pa med člane društva spadajo tudi ljubitelji Povverizer-ja. Gre za izdelek, ki je v Sloveniji novost, uvrščamo pa ga med pripomočke za extremne športe. Deluje tako, da se ukrivljene vzmeti pod telesno težo ukrivijo in se pri odrivu z veliko silo sprostijo, kar uporabniku omogoča, da pri teku in skokih doseže višino tudi do 2 metra. Društvo si prizadeva, da s svojimi raznolikimi aktivnostmi prite- gne čim več novih športnikov. ŠD Vertikala ima trenutno okrog 40 aktivnih članov, skupaj z ljubiteljskimi športniki pa šteje nekaj manj kot 100 članov. Kot vsako društvo tudi ŠD Vertikala išče sponzorska sredstva, ki jih je v času finančne krize težko zbrati. Za naslednje leto so si zadali cilj, da obnovijo igrišče za in-line hoc-key, ki stoji pri Gimnaziji in OŠ Trbovlje. Igrišče je namreč močno razpokano in nujno potrebno obnove, za kar bo društvo prisiljeno iskati dodatne vire financiranja. Letos je društvo s pomočjo Občine Trbovlje uredilo problem osvetlitve igrišča in bo na osnovno šolo namestilo nekaj reflektorjev. Člani društva z lastnimi sredstvi financirajo hokejsko tekmovalno opremo, ki ni poceni. Strast do športa pa ohranjajo tudi z medsebojno solidarnostjo in posojanjem opreme članom, ki nakupa še niso zmogli. Besedilo: Irena Meterc Slika: arhiv Miners Trbovlje OPRAVIČILO ŠD VERTIKALA V prejšnji številki Zasavca se nam je skozi intervju s predsednikom društva in predsednikom sekcije InLine hockey zlobno sprehodil tiskarski škrat. ŠD Vertikala se opravičujemo, bralcem pa navajamo prave podatke. Predsednik ŠD Vertikala je Michael Oezdemir, če ga pokličete na tel. 030/349-87, boste dobili vse informacije o društvu in Powerizerju (več na www.powerizer.si). Tiste, ki zanima InLine hockey, pa lahko pokličejo predsednika sekcije Matjaža Remeniha na tel. 070/224-621. Uredništvo Zasavca Zadnje kolo so člani RK Dol TKI Hrastnik igrali v soboto, 7. novembra 2009, z ekipo Pomurke in zmagali z rezultatom 27 : 21. Mladinska ekipa je prav tako igrala doma in premagala ekipo Merkur iz Škofje Loke z rezultatom .32:28. Jernej Kantah, trener RK Dol Trener Jernej Rantah je TKI Hrastnik dejal: «Zmage sem vesel še posebno zato, ker imamo v moštvu kar precej težav - poškodbe in bolezni. Upamo, da bo kmalu bolje...« Besedilo in slika: Tanči Moljk ® lumju Toni Kapušin in V življenju glasbenikov je veliko odpovedovanja in trdega garanja in dosti tega je doživel tudi pevec Toni Kapušin, ki sicer ni Zasavec, je pa pogosto prepeval Zasavčanom in razvnemal čute, ko je z ansamblom Obvezna smer gostoval v vseh zasavskih krajih. Po skoraj petindvajsetih letih zatišja so fantje napovedali svoj come-back, ki se bo zgodil prav v Zasavju, v Zagorju, 2i. novembra 2009 ob 20.00 v dvorani Delavskega doma. in ustanovili ansambel. Že takoj v pr- jaz kot pevec, Robi Lukač - bas ki- vem letu, leta 1986, smo nastopili na tara, Jure Klančar - klavijature, Janez takrat zelo popularnem festivalu »pop Pristavec - klavir, Andrej Smrekar - delavnica« s skladbo Srce je popotnik, bobni, Andrej Mohorič - kitara. Kra- za katero sem napisal glasbo, besedilo sno smo se ujeli, čeprav je naš starostni pa je prispeval Ivan Sivec. Po nastopu razpon od 35 do 50 let. smo se že odpravili v garderobo, mi- Kaj se je dogajalo z ansamblom po pr- sleč, da v tako hudi konkurenci nima- vili petih letih uspehov? mo kaj pričakovati. Nepričakovano je Pet let smo bili v vrhu slovenske za- za nami prihitel šef in ukazal, da mo- bavne glasbe. Potem so prišle zakon- ramo nazaj na oder, ker smo zmagali, ske in družinske obveznosti in sem Presenečenje je bilo popolno. malo popustil. Če hočeš biti v vrhu, Čez noč se je naše življenje spremeni- moraš biti ves čas medijsko prisoten, lo. Sledili so nastopi na televiziji, na To pa je težko usklajevati s službo, po festivalih kot so Melodije morja in poklicu sem komercialist, in drugimi sonca, Vesela jesen, EMA... obveznostmi v življenju. Nastopi so ansabel ki se je imenoval Ni prostora Nastopali smo po celi Sloveniji, tudi naporni in zahtevajo celega človeka in Tako ime zato ker smo vadili v kleti v Zasavju, v Trbovljah, Zagorju, Hra- mnogo časa. Tudi na zdravje je treba med krompirjem ki smo si jo delno stn'ku 'n bili povsod zelo lepo sprejeti, popaziti. Pravzaprav nismo nikoli či-uredili za vadbo Takrat je bil v zasedbi tudi Zasavčan, sto poniknili. Igrati nismo prenehali, In je krompir preživel? bobnar Jani Salamon. Nanizali smo vendar smo se osredotočili na nastope Ja je ker smo vsega pojedli No bolj ne^aj uspehov kot Čez praznike na zabavah bolj zaprtega tipa, kot so upoštevanja vredno pa je moje sodelo- sPct ^om duma. Maj, Komaj ti je 17 poroke, abrahami, obletnice in podob-vanje v skupini Šibila iz Kranja ki se *et, Zaplešiva čačača... in posneli tudi no. Ne sicer vsi, nekateri pa. je proslavila s takrat tako popularnimi kaseto. Avtorja večine naših skladb, ki Kako, da ste se odločili za povratek na 'račkami'. Potem je prišla vojska in tri so PostaIi hiti, sva jaz z glasbo in Ivan glasbeno sceno? dni pred novim letom, še preden sem Sivec z besedili. Pet let smo se že pogovarjali o tem in slekel vojaško obleko so me klicali Koliko vas je danes v ansamblu iz stare ko smo imeli dvajsetletnico, ki jo sicer fantje iz Obvezne smeri, če bi pel pri zasedbe? nismo praznovali, smo ugotavljali, da njih In sem seveda pristal Ostala sva samo še dva, jaz in Robi Lu- moramo nekaj narediti za Obvezno Je bila takrat Obvezna smer že formi- kač, ostali so se v glavnem prenehali smer. Koncert smo načrtovali ž.e pred mna? ukvarjati z glasbo. Sest se nas je pri- pol leta, vendar nas je ustavil moj in- Ja že Fantje so se zbrali v letu 1985 Pravd° za povratek na sceno in sicer farkt. Tudi nastopanje po lokalih je zelo naporno in zato smo se odločili, da se ponovno pojavimo v javnosti na koncertih. Koncert vzame sicer tri ure, nekaj časa še postavljanje ozvočenja in intervjuji, a vse to le ne traja do štirih zjutraj, kot veselica ali zabava v lokalu. Kaj pripravljate za koncert v Zagorju? Naš koncert v Zagorju bodo pričeli mladi pevci zagorskega otroškega zbora Cicido s skladbo Naj zavlada mir, na odru pa se bodo zvrstili tudi gostje Tomo Jurak, Andreja Čamernik, ki bo program tudi vodila in pripravljamo tudi presenečenje za obiskovalce, na obisk pride poštar Janez, ki bo prebral čestitke z vsega sveta za Obvezno smer. 4 Kdaj ste pričeli svojo pevsko pot? Že ko sem obiskoval srednjo šolo smo fantje ierali in prepevali. Imeli smo Bomo Obvezno smer lahko poslušali na CD-ju? Odločili smo se, da svojih dvaindvajset, po našem mišljenju najlepših naših skladb, ki so postali hiti, posnamemo na CD, ki ga bodo ljubitelji naše glasbe lahko kupili na koncertu v Zagorju. Imamo pa okrog sto lastnih skladb. Priredb je na našem programu bolj malo in na tem CD-ju ne bo nobene, vse so naše lastne. Kaj boste počeli v prihodnje? Koncert v Zagorju je naš prvi koncert pred ponovnim vzponom na glasbeno sceno in pomeni začetek našega ponovnega pojavljanja pred širšo publiko. To je generalka pred našo petindvajsetletnico, ki jo praznujemo naslednje leto. Načrtujemo še precej koncertov lokalnega značaja pred velikim nastopom. Pripravljate kakšno novo skladbo? Ja, seveda! Eno od njih bomo predstavili že pred novim letom, ali vsaj v januarju, imamo pa namen sodelovati spet na EMI naslednje leto. Publike vam ne manjka, starejše in mlajše? Ne! Za novo leto bomo igrali na trgu na Vrhniki, na silvestrovanju na prostem, Božič pa bo posvečen družini. Z ženo greva v toplice. Lani sem odkril, da mi je tam prav všeč, čeprav sem bil do sedaj zaprisežen ljubitelj morja. Vse Zasavčane pa prisrčno vabim na koncert - našo generalko za ta pravi come-back v prihodnjem letu, ob naši petindvajsetletnici delovanja. Se vidimo v Zagorju 21. novembra 2009 ob 20.00 na koncertu v dvorani Delavskega doma Zagorje. Besedilo: Mal I Slike: Mali in arhiv O. S. Pogovor z Borisom Koteskim Kamen na^ kamen V petek, 6. novembra 2009, je bila v Loki pri Zidanem Mostu otvoritev razstave risb s tušem ustvarjalca in likovnega ljubitelja Ločana Borisa Koteskega, Kamen na kamen. Razstava, na kateri je bilo predstavljenih 12 motivov, je postavljena v kapelici ob cerkvi sv Helene. Boris Koteski je po poklicu univ.dipl. ing. elektrotehnike, rojen leta 1960 v Bitoli v Makedoniji. Njegovi resnejši risarski poskusi segajo v študentska leta. Prve napotke o risanju je dobil od prijateljev študentov likovne akademije. Med študijem v Skopju mu je risanje pomenilo umik v drugačen svet, kasneje pa zaradi številnih drugih aktivnosti ni našel pravega časa za razvijanje svoje likovne žilice. Ko je spet začel z risanjem, se je včlanil v radeško Društvo ljubiteljev likovne umetnosti-DLLU, v okviru katerega sodeluje na kolonijah in razstavah. V decembru 2007 se je predstavil na prvi samostojni razstavi na temo risbe kozolcev. Slike oziroma risbe za razstavo Kamen na kamen so nastajale v vasi Krkavče pri Kopru. Po o otvoritvi je odgovoril na nekaj vprašanj. Ali se, poleg risanja ubadate še s kakšno drugo vejo umetnosti? Ljubiteljsko sem pred nekaj leti pel v pevskem zboru v Loki. S tem sem začasno prenehal, ker sem ugotovil, da sedaj nimam toliko časa za to, saj ga porabim za risanje. Likovna umetnost je bolj individualna in to mi bolj odgovarja. Tako lahko v miru ustvarjam. Rišete po občutku? Prve smernice mojega stila se šele kažejo, saj ga šele iščem. Današnja razstava je nekako skromna tehnika - tuš. Risbe so nastale zraven hčerkine bolnišnične postelje, kjer nisem mogel izbirati med drugimi tehnikami risanja. Boris Koteski podarja sliko Katarini Kresal, zadaj Zidarič, na desni Bojan Lipovšek Zanimata me akvarel in akril, v katerih bi rad ustvarjal in jih bom tudi še uporabil. Boste kdaj šli risat v svoj rodni kraj? A, seveda! Želim si, da naše likovne navdušence peljem v Makedonijo. Tam je res krasna svetloba, predvsem Ohridsko jezero. Staro ime jezera Li-chnidos pomeni namreč svetlo mesto, lam je odlična svetloba za navdušence impresionizma. Bo razstava na ogled še kod drugod? Današnja postavitev ni bila prva, saj so bila dela delno že razstavljena /. DLLU Radeče. Po Loki pa bo razstava odromala na Razbor. Zanimanje so pokazali tudi v Kulturnem društvu Vrhovo. V interesu pa nam je tudi, da bi razstavo poslali tudi v vas Krkavče, kateri je namenjena in kjer se vaščani zanimajo zanjo. Upam, da se bo to izpolnilo v naslednjem letu. Morda kdaj tudi upodobitev Sevnice? Ja, zakaj pa ne?! Staro mesto Sevnica je čudovito in zagotovo je pravi kraj za inspiracijo za risanje. In še - kaj oziroma kje so Krkavče? Krkavče so gručasto naselje nad dolino Dragonje v mestni občini Koper. Najbolj znane so po krkavškem men-hirju, megalitu iz obdobja Keltov. Spomenik v obliki 2,5 m visokega kamnitega stebra (1 m je pod zemljo), naj bi bil postavljen v 1. ali 2. stoletju pr. n. št.. Na njem sta v preprostem slogu vrisani dve goli človeški podobi z vodoravno razširjenima rokama in sončnim nimbom okoli glave. Baročno župnijsko cerkev sv.Mihaela so ob trgu s tlakom iz žive skale postavili 1749. Blizu vaškega pokopališča so odkrili grobove, ki verjetno datirajo v 12. stoletje. Krkavče so stara in za obiskovalce zelo zanimiva vas. Ležijo na Savrin-skem gričevju (19Im). Na južni strani vasi se pobočje spusti vse do reke Dragonje, ki danes predstavlja mejo med Hrvaško in Slovenijo. Šavrinsko gričevje sestavlja neprepusten fliš. To je razlog, da je geografsko močno razgibano. Podnebje je sredozemsko. Zato so poletja vroča in suha, zime pa mile in vlažne. Besedilo: Rudi Špan, slika: P.P. |@ NAJSI N IŠKA Zbogom, prijatelj moj Po knjižni predlogi in scenariju Marinke Fritz Kunc je gledališka skupina Natančno svobodni, Osnovne šole Trbovlje, ki jo sestavljajo dijaki GESŠ, STPŠ in 9. razreda Osnovne šole iz Trbovelj, pripravila gledališko predstavo Zbogom, prijatelj moj. Na odru gledališke dvorane Delavskega doma Trbovlje bodo zaigrali 1. decembra ob 11. uri. Gostja igralske zasedbe bo Prešernova nagrajenka Štefka Drolc. Predstava je skupni projekt OŠ Trbovlje in MCT, ki so ga naslovili Mladi in AIDS in bo namenjena obeleženju svetovnega dneva boja proti aidsu. Vstopnine ni! Besedilo: Irena Vozelj »Spet beremo domača branja« V Gimnaziji Litija bo v petek, 20. novembra 2009 ob 19. uri literarno glasbeni večer ob dnevu splošnih knjižnic in zaključku projekta »Spet beremo domača branja«. Skupni projekt Knjižnice Litija in Gimnazije Litija je potekal od 1 7. septembra do 20. novembra 2009. Bralci so brali knjige po predpisanem seznamu domačega branja za srednješolce. Poudarek je bil na povezovanju generacij, spoznavanju kvalitetne literature, kot podpora dijakom, za katere je domače branje obvezno. Ob zaključku projekta pripravljajo zanimiv dogodek, večer z Draženom Dragojevičem, ki je soavtor in voditelj oddaje za knjigoljube, Knjiga mene briga, znan tudi po nastopih v Improligi. Njegov gost bo pisatelj Matjaž Pikalo, ki je Gimnazijo Litija pred leti že obiskal. Za glasbeni utrip bosta poskrbela člana skupine Gutti. Skupino Gutti sestavlja pet članov. Prvotna postava skupine je nastala leta 2004. Na svojem prvencu All Eyes On You, ki so ga izdali v začetku letošnjega leta, je enajst avtorskih pesmi v angleškem jeziku. Koncert »latino -martini« v Litiji Na Martinovo je v športni dvorani Gimnazije Litija potekal koncert, ki sta ga pripravila mladinska sekcija Tamburaškega orkestra Šmartno pri Litiji in Tolkalna skupina Perkakšns iz Litije. Pod vodstvom Helene Vidic in Anžeta Kristana, so predstavili skladbe slovenske zabavne, latino in rock glasbe. Z izvrstnimi priredbami in posrečeno sceno, so močno presenetilii poslušalce. Bohemian rhapsody, legendarnih Queenov, pa je še posebej navdušila vse prisotne. Tamburaši in bobnarji! so skladbe izvedli ob spremljavi vokalistov Hane Hribar, Irme Hostnik, Darka Vidica in Mihe Hribarja, na klavirju pa jih je spremljala Tina Logar. Gimnazija Litija Raziskovalna naloga zagorskih srednješolcev Na pobudo Zavoda za varovanje zdravja in Foruma EMS so se tri dijakinje Srednje šole Zagorje s profesorico lotile raziskovalne naloge o sevanju mobilnih telefonov. Pri Forumu EMS v Ljubljani so si izposodile merilno napravo za merjenje sevanja in literaturo. Postavile so dve hipotezi: - Mobilni telefoni oddajajo sevanje v okolico. - Srednješolci se premalo zavedajo sevanja mobilnih telefonov in drugih tehnologij in ne razmišljajo o posledicah. EMS sevanje so dijakinje merile z osebnim dozimetrom. Merilnik je zaznaval sevanje vsakih 30 sekund. Merile so v razredih v različnih nadstropjih, v kleti, v zbornici in v okolici šole. Izdelale tudi anketni vprašalnik in ga razdelile 200 srednješolcem v starosti od 15 do 22 let. Spraševale so jih: ali imajo mobilni telefon, koliko mobilnih telefonov imajo v družini, katere znamke telefona uporabljajo, kako dolgo uporabljajo telefon, koliko časa na dan govorijo po telefonu, kaj vedo o nevarnostih sevanja telefona, ali bi omejili uporabo, če bi vedeli koliko seva, ali mediji dovolj obveščajo javnost o sevanju. Ugotovile so, da imajo vsi anketiranci mobilni telefon, da imajo v družini od 2 do 6 telefonov, večinoma znamke Sony Ericsson in Nokia. Večina anketiranih uporablja telefon več kot 5 let. 150 dijakov govori po telefonu od 10 do 30 minut na dan, 50 pa več kot 1 uro. Večina ve, da mobilni telefoni sevajo, predvidevajo, da je sevanje nevarno, a ne vedo zakaj. Manjšina predvideva, da lahko sevanje povzroči raka, uničuje organe, škoduje možganom in zmanjšuje plodnost. 150 anketiranih bi morda omejilo uporabo telefonov, če bi vedeli, da je sevanje nevarno, 25 bi omejilo uporabo, preostalih 25 pa ne. So si pa enotni, da iz medijev ne izvejo dovolj o sevanju mobilnih telefonov in drugih tehnologij. Posledice lahko nastanejo zaradi izpostavljenosti sevanju več let, zato so pomembni preventivni ukrepi: uporaba prostoročnih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom, krajši pogovori, držanje telefona čim dlje od glave in telesa, izbira telefona z nizko SAR, uporaba telefona na prostem izven stavb, uporaba v stavbah v bližini oken, med vzpostavljanjem zveze telefon držimo v roki, mobilni telefon držimo na spodnjem delu zaradi antene, ki je na zgornjem delu, bolje je pisati SMS sporočila. Izvleček iz prispevka mag. Barhi Vidmar 'i Popoiad preoörcu akci|a 5tudia I.as iz Zagorja in Zasavca ^pijzDSif^ Q9 w 'HlU :K V P 6 N &op«c.r: • STILSKA PREOBRAZBA Ime: Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TtLKFON: (03) 56 64 186 ' Priimek: ■ Vlite: Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 i Kraj:_ Justina Kralj iz Trbovelj, Opekarna 20 A, je tokratna srečna izžrebanka. Potrudila se bo in se čim prej javila Brigiti na tel.: 040 164 396 ter se dogovorila za termin popolne preobrazbe. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče prihodnjič! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Telefen: — frifail V tribune Seznam prednostnih ukrepov nove vlade, kot so dvig starostne meje za upokojitev, prekinitev vezave socialnih prispevkov na plače nad določenim zneskom, ukinitev odpravnin in odpovednih rokov, uvedba novih in novih davščin in način reševanja problemov z južnimi pokrajinami je podoben oglasu „Prodam lepo padalo, nikoli odprto, samo enkrat rabljeno,,. Moj oče, 6 kratni udarnik, je znal, ponavadi ob državnih praznikih, kot sta 9. maj in 29. november, redno dodati, da je bil naš samoupravni socialistični sistem nekaj, za kar bi si bilo še vedno vredno prizadevati, kajti, da je bil to sistem, ki bi si ga z minimalnimi korekturami ne bilo mogoče predstavljati niti v samih nebesih. Samoupravno socialistično državo, trdnjavo komunizma, posvečeno delovnemu ljudstvu, kjer so imeli v fabrikah oblast delavski sveti, kjer notranjih mej med socialističnimi republikami praktično ni bilo, kjer je bilo osnovnošolsko izobraževanje brezplačno, kjer je bil glavni informator stenčas, kjer je bilo fantom v čast vojni rok služiti domovini, ker če nisi bil za vojsko, nisi bil za žensko, kjer smo otroci morali(l) na letovanja, kjer so si mladinci in mladinke letne počitnice čez dan krajšali z družbeno koristnim udarniškim delom, čez noč pa med rjuhami okušali za marsikoga in marsikatero prvič doživeto meseno slast. Vroče hlačke in prepoteni dekolteji so skrbeli za vsakodnevno prekoračitev udarniške norme. [V tej državi je bil glavni razredni sovražnik sindikatov ozimnica, ne bodi je treba, moje in tvoje ni obstajalo, kjer si začel kot vajenec in odšel v pokoj v isti firmi. Umazati družinsko ime? Nepredstavljivo!! Neuvrščenost je bil politični jeziček na vagi obeh svetovnih velesil. Od vsega naštetega bogastva nam je ob razpadu te pravljične države | ostal le kos certifikata, podpisanega od predsednika samostojne, neodvisne R. Slovenije, s katerim široke ljudske mase, nevajene do še pred kratkim preziranega buržoaznega načina obnašanja, niso vedele kaj početi. Ostali, predvsem rdeči, pri zunanjih sovražnikih na stroške režimske države in po nalogu C.K* brezplačno šolani čistokrvni mladinski kadri, ki so danes na oblasti, so nastali vakuum znali izkoristiti. Kot se je kasneje izkazalo, (predvsem) v svojo korist, i Prvi so kot prva pokupili in sprivatizirali še danes najbolj uspešna komunistična podjetja. Prilika dela tatu in spridi še takšen karakter. Diktaturo proletariata smo zamenjali z diktaturo demokracije. K nam, v moje, tvoje in naše rdeče kraljestvo je potihoma neopazno vstopila kapitalistična kuga in pomorila duh solidarnosti, tovarištva ter, kar je najbolj pomembno, bratstva in enotnosti. Kakšen kapital smo zapravili!!??? Zgodi pa se rado, ko je najmanj treba, da pa tvoja, kot tudi referendumska volja večinskega naroda, po nekem obdobju nikakor nista več dovolj trden a3but za zadovoljevanje enormnih potreb prebivalstva, kakor v EU, tako v Vatikanu, pardon, nebesih. Tako nenadoma pridemo do apatije, ko nam na izčrpani Zemlji, polni tektonskih premikov, cunamijev, poplav, tornadov, katastrofalnih potresov, vojn, terorja in bakteriološkega terorizma ni več živeti. Namesto da bi spremenili miselnost in obnašanje na tem planetu, iščemo drugega! Bog daj, da nam Sizifov trud danes in na vekomaj ohrani zdravo pamet, drugače bo naš vsakdanji kruh mogoče že jutri pravo malo bogastvo. In kaj storiti, da ta planet odpusti nam in našim zanamcem vse grehe in naše dolge? Namreč, obnašamo se, kakor da je vse v najlepšem redu, in da smo tudi mi na vekomaj. Odpustili pa nismo niti sebi, kaj šele svojim dolžnikom. Kdor še do sedaj ni spregledal poante zapisa, temu ni pomoči in bolje, da ne bere naprej, kajti ta ne vidi konca, ki ni dlje od nosu. Pravzaprav je tu. Če hočemo spremembe, vpeljimo nov svetovni red, ki nas ne bo vodil v skušnjavo, tembolj in temveč pa naj nas reši balasta, ki nas ovira na poti do spremembe svetovnega reda brez krivic in hudega nasilja. Malo soli. Dunaj, tako kot Slovenija, šteje okoli 2mio ljudi. S to razliko, da ima Dunaj mestno upravo z županom na čelu. Slovenija pa parlament s predsednikom republike, ministrstva, vojsko, policijo, poslance v evropskem parlamentu, direktorate in direkcije, davčno upravo in, kot da ne bi bilo že dovolj, veleposlaništva, namenjena sama sebi. Kdo vse to plačuje? Kdaj bodo prišli tisti sivi, povampirjeni možje iz ozadja dnevne politike in pobrali še tisto prebrano, kar še ni pokradeno? Koliko lahko zdrži ta narod? Ne maram, če moram. Pa vendar sprašujem: do kdaj bomo -trpeli tiranijo demokracije?? Amen... Milan Kučan je dejal, da nič več ne bo, kot je nekoč bilo. Jaz pa dodajam: „škoda,,...in se verjetno strinja z mano... CK*-Centralni Komite, najvišji državi organ Komunistične partije Jugoslavije. Jote Ovnik MHpHn l1). november 2()(h) M M »S tem izletom želimo obnoviti sodelovanje s planinci iz skupine Lo Scarpone iz Prata v Toskani,« je napisal konec septembra 2009 predsednik meddruštvenega odbora Borut Vukovič v vabilo planincem od Litije do Brežic. Leta 2003 so namreč že bili v tem toskanskem mestu in obisk jim je ostal v lepem spominu. Počitek ob razgledni točki i»! JB wmm \ S \f * 4 r ■ » "M- I - , • ;w- *>:■ • ...■•* ■ ■ - ..•••• :■ ' ~ Jn Nti tržnici se predstavljajo različne države Prato je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko Toskano, mesto pa je oddaljeno od Firenc dobrih dvajset kilometrov. Vožnja je trajala zaradi raznih zastojev celili dvanajst ur. Prvi dan je potekel ob spremstvu gostiteljev v ogledu starega mestnega jedra s številnimi kulturnimi spomeniki. Znamenita je mestna katedrala (Duomo) iz belega kamna albarese z vmesnimi pasovi zelenega marmorja in zunanjo prižnico znamenitega renesančnega mojstra Donattela; ohranjen je grad Kastelo del Imepratore, ki ga je dal zgraditi Friderik 11. v 13. stoletju in podobno. Druženje ob zaključku srečanja V nedeljo so prateški planinci organizirali štiriurni pohod v Prateške Apenine, ki je potekal po grebenu z lepim razgledom na prateško dolino. Zanimiv je bil opuščen kamnolom zelenega marmorja, geološki fenomen te pokrajine, ki smo ga videli prejšnji dan v arhitekturi mestnih zgradb. Na cilju pa so organizirali družabno srečanje, ki je bilo kljub jezikovnim pregradam prijetno in sproščeno. Naši planinci jih bodo povabili v Zasavje ali Posavje naslednje leto. Slike in besedilo: Fand Moljk zepomžA jTrgT^rT^ f)rn(rftftjfrTr r- ■ nTT ■a « t—i r #** 1 y; r :- pozornost u vkreten načii način šolanja svojih 1 " še nekaj generacij starejših azorna pripoved Ncvenl /skega muzeja Trbov delovni listi in slikovno gra ki se je navezovalo na šolanje vljah, so pritegnili otroke, lovali pri delu, čeprav st sredi delovnega tedna Učenci so uživali v ki, se trudili o tem, kake slopi in pra1 in namenu - r mladim in starim, nazornejše ejše in končno tudi bolj [čenči 8.a razreda so se sredi p. co dogo a, metode dela pa ustrezno pri-irimerjavi šolske- lagodijo starosti in znanju učencev, nekoč in danes. V Zasavju je zanimiv muzej, ki mla-vllrastni- dim omogoča spoznavanje kulturne niški stav- dediščine domačega kraja, zato je po-časovnih membno, da ga uporabijo v učner ki sf> bili procesu. >grešljivi pri opremi učilnice Z veseljem bodo učiteljice svoj' ateri predmeti, ki so se upo- tudi v prihodnje odpeljale take ičevanju. Urniki, pred- ne, kot na občasne ke slike, glasbeni ohiiiMSüuüyl Člani Fotokluba Hrastnik so ponovno pripravili fotografsko razstavo pod naslovom Zasavska industrijska dediščina, ki je na ogled v galeriji delavskega doma od 10. novembra 2009, do 24. novembra, vsak dan od 17.00 do 19.ure. '/V / »Vvv V X /// / / / I \ \ \ \VN // / / I \ \\\\\ »Ustvarjalci razstave tako nadaljujemo cikel, ki smo ga pričeli že leta 2006,« je povedal tajnik kluba Simon Tanšek. Tadeja Bučar pa je v priložnostni zloženki med drugim zapisala: »Ponosni smo lahko, Zasavci, na vzpon kulture v naši dolini. Čutiti je ustvarjalnost, prijateljsko druženje in mladinsko aktivno participacijo... Gremo dalje. Kam pa!*! Recesija gor ali dol. Ni ne prva ne zadnja...« Razstavljajo Matjaž Kirn, Jernej Biderman, Andrej Zdovc, Simon Tanšek, Lucija Senčar, Mitja Ličar, Janez Ravnikar in Vinko Žagar. Motive za svoje fotografije so iskali v nekdanji Iskri, IGM in v Svei. Odprtje razstave so v torek, 10. novembra, popestrili pevci Svobode Hrastnik, ki so zapeli nekaj zimzelenih pesmi. ■ -V Besedilo: Fanči Moljk, slike: Simon Tanšek V avli Delavskega doma Trbovlje je do 24. novembra 2009 na ogled razstava fotografij Jožeta Suhadolnika in Mateje Kotnik Jože Suhadolnik, urednik fotografije dnevnika DELO in njegova kolegica, novinarka Mateja Kotnik, sta v svojih člankih tenkočutno predstavila ljudi od drugod, ki delajo in bivajo v Sloveniji. Običajno jih imamo za tujce, prišleka, največkrat jih poimenujemo kar Bosanci, je povedal v otvoritvenem govoru Aleš Gulič. Živijo v slabih razmerah, družine, ki živijo tudi več kot tisoč kilometrov daleč, v Romuniji, Bolgariji in Bosni, lahko le redko obiščejo. Avtorjema so odprli vrata svojih bivališč pri nas, njihove družine pa tam, kjer so doma. Slike in komentarji so neme priče njihovih stisk. Oropani so družinskega življenja, daljava jih odtujuje in ko ostarijo, ugotovijo, da nimajo nič drugega kot sebe in bolezen, kot posledico življenja in dela. Štiriintrideset slik, podnaslovljenih s kratkimi komentarji, je zgovorna priča njihovega auslenderskega življenja. Delavska godba Trbovlje je s svojim sodelovanjem dodala pečat otvoritvi in obiskovalce s glasbo popeljala v nekdanje dni. Besedilo in slika: Irena Vozelj Mili lli'lll'i il UM I li Illill' llil I ' M Na Izlakah že deset let deluje Vokalna skupina Iris. Ob svojem jubileju pripravljajo celovečerni koncert 28.11.2009. ob 19. uri. v dvorani Jurijevega doma na Izlakah. Njihov pevski program obsega priredbe ljudskih, zabavnih in črnsko - duhovnih pesmi. Pevke so nastopale na številnih prireditvah v zagorski občini pa tudi izven nje. Tokrat so v goste povabile tudi Zagorski oktet. Fantje so se prav radi odzvali njihovem povabilu, kar je še dodatno zagotovilo, da bo večer res neponovljiv. Za povezovanje programa bo poskrbela Mateja Drnovšek, lanskoletna dobitnica priznanja dr. Slavka Gruma, s svojo dramsko skupino. Vokalni skupini Iris čestitamo ob jubileju, bralce pa vabimo, da jim prisluhnejo na koncertu. St.R. m IM Sljav4%l M tv&metöj Jeseni 1949 se je v osnovni šoli na Vodah zbralo štirinajst članov Trboveljskih slavčkov z željo, da ustanovijo mešani pevski zbor. Pevce so v časih njihovega prepevanja vodili Jože Skrinar, Milko Škoberne, Tomislav Šopov, danes pa je njihova zborovodkinja Ide Virt. Svoj prvi koncert so imeli že leta 1950. Sledili so mu številni koncerti doma in v tujini. V petdesetih letih so pripravili tudi opereto Pri belem konjičku in operi Gorenjski slavček in Tremerski dukat. Mija Filač je vestno zapisovala dogajanja v zvezi z zborom, ki ga hranijo še danes. V zboru je v šestdesetih letih prepevalo več kot šeststo pevcev. Natančna številka pesmi, ki so se jih naučili, ni znana. Nekaj časa je prepevalo tudi po več kot sto pevcev. Ob šestdesetletnici bodo izdali publikacijo s podatki, pričevanji pevcev, fotografijami, članki... Jubilejni koncert njihovi 60-letnici bo v petek, 20. novembra 2009, ob 19. uri v Delavskem domu Trbovlje. Z njimi bodo številni gostje, ki bodo požlahtnili njihov program. Besedilo in slika: Irena Vozelj za avc ® MBB—BMBHBIBl ‘MtrctrTnrr.ri mium Godalno - komorno društvo V soboto, 14. novembra 2009, je bil prvi letni koncert, na katerem sta se prvič skupaj predstavila zasavski godalni orkester Pocco mcnno mosso pod vodstvom Katje Mikula in komorni mešani pevski zbor Trbovlje, pod taktirko Gregorja Spajzerja. Da so se vsi nastopajoči dobro pripravili, so se strinjali številni obiskovalci, ki so prišli na koncert. Na začetku koncerta je Katja Mikula povedala, da so člani godalnega orkestra iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Polšnika, zato so imeli vaje ob sobotah, Pevci komornega mešanega pevskega zbora so prepevali že v cerkvenem pevskem zboru sv. Martina in pri Akademiku. Godalno - komorno društvo je bilo ustanovljeno iz tudi razloga, da zadostijo formalnim pogojem tekmovanj. Glasbena šola jim nudi gostoljubje in prostor za vaje. Veselje in ljubezen do glasbe seje zrcalilo v izvajanju številnih skladb, od Boccherinija, Schuberta do priredb različnih avtorjev, ki jih je med drugimi pripravil Gregor Špajzer. Za odličen koncert so bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Vsekakor ne gre prezreti, da Zasavski godalni orkester igra že pet let in da so si pevci nabrali izkušnje, ki pripomorejo k uigranosti obeh nastopajočih. Kdor je prvi koncert zamudil, jih bo lahko poslušal čez leto dni. Besedilo in slika : Irena Vozelj Jesenske misli na Izlakah V četrtek, 12. novembra 2009, je v Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah potekalo 6. območno srečanje literatov seniorjev Zasavja »Jesenske misli«. Ob tem je bila postavljena na ogled še likovna razstava udeleženih literatov Vesne Berk in Vlada Garantinija iz Zagorja. Na literarnem srečanju, v organizaciji Območne izpostave Zagorje ob Savi Javnega sklada za Kulturne dejavnosti RS, je sodelovalo petnajst literatov iz vseh koncev Zasavja: Kresnic, Save, Litije, Dola pri Hrastniku, Hrastnika, Trbovelj, Kisovca in Zagorja. Izbrana literarna dela so predstavili: Vesna Berk, Jolanda Kocjančič, Vida Sladič, Manja Goleč, Vladimir Garanlini, Vinko Hrovatič, Marija Smolej, Max Marinčič, Justina Lazič, Drago Zavrašek, Frančiška Povše, Edvard Franc Gabrič, Andrej Režim, Mija Filač in Marija Wohlfond. Po izboru prof. Aleša Leka Guliča so literarna dela izšla natisnjena v literarni brošuri »Jesenske misli«, s slikovnim izborom dokumentarne fotografije fotografa dokumentarista na republiškem IZBRANA LITERARNA DELA 6 OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZASAVJA 2009 JSKD. Janeza Eržena, z razstave dokumentarne fotografije »Jaz, gledalec« v Grosupljem in Ivančni Gorici, september/oktober 2009. V kulturnem programu so nastopili šansonjerka Manja Goleč, harmonikar Franci Vrtačnik in glasbena skupina Gallenberg Vaganti. Po srečanju jc potekalo prijetno druženje. Mali Dobrodelni koncert V dvorani Delavskega doma Trbovlje bo 02. decembra 2009 ob 18.00 dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili Slovenski oktet, pevski zbor VDC Zagorje in glasbeno ritmična skupina OŠ Slavka Gruma iz Zagorja. H t ® » Glavni organizator in soorganizatorji so Rdeči križ Slovenijc-Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Lions klub Trbovlje, Lions klub Trbovlje - Brin, Karitas Trbovlje in Rotary klub Zagorje - Kum. Z nakupom vstopnice (15 €) darujete varovancem VDC Zagorje, OŠ Slavka Gruma Zagorje in socialno ogroženim otrokom. Prodaja in rezervacija blagajna DD Trbovlje, na tel. 03 56 33 824 in e-pošta: blatiaina.ddt@siol.net. Moll V prostorih Delavskega doma Trbovlje je bila 18. novembra 2009 odprta mednarodna razstava Plus 3 Ferris Wheels, ki si jo bo mogoče ogledati do 4. 12. 2009. Plus 3 Ferris Wheels je skupinska razstava, ki vsebuje 25 videov 26 umetnikov, vključno s tremi študenti fotografije in medija na Western Michigan University iz ZDA. Razstava Plus 3 Ferris Wheels je bila sestavljena s pomočjo mednarodnega razpisa (open call for video). Kuratorica razstave je Adriane Little, ki se bo samostojno predstavila s svojimi deli pod naslovom Matrilineal Ghost. V knjižnici T. Seliškarja Trbovlje se bo 23. in 24. novembra 2009 dogajal buklžur, na katerega vabijo vse srednješolce. V ponedeljek, 23. novembra bo potekal s srednješolci pogovor o knjigah, ki ga bo popestril obisk Zasavskega muzeja v Trbovljah. V torek, 24. novembra ob 18.30 so na pogovor o knjigah povabili Jožeta Ovnika, ki pripravlja pester večer o Perkmadeljcu in majhno presenečenje za vsakogar. Dogajalo se v čitalnici oddelka za odrasle v KTS. V petek, 13. novembra 2009 je v Domu Svobode Zidani Most v organizaciji Kulturnega društva Svoboda Zidani Most potekala prireditev z naslovom Vozi me vlak v daljave. Zidani most let« 1819. Rdeča nit prireditve je bila Uradna otvoritev nove proge je s svojimi glasbenim vložki popestrila dogajanje, medtem Celje - Ljubljana v septembru leta 1849. Od takrat že 160 ko so učenci šole zapeli pesem o vlaku in prikazali svoj let ljudje v teh krajih živijo za in z železnico. Tako se je odnos do železne ceste. Ljubek je bil tudi nastop vrtičkar-kraj Zidani Most v zgodovino zapisal skupaj z železnico, jev, ki so po svoje zapeljali vlakec na oder. Vse skupaj pa Kot so povedali organizatorji, so se odločili, da ta dogodek je bilo slikovno podprto s fotografijami Zidanega Mosta primerno obeležijo, prireditev pa umestili v praznovanje skozi čas, ki so bile projicirane v ozadju. Poleg tega je bila občinskega praznika Občine Laško. V programu so sodelo- postavljena na ogled tudi fotografska razstava člana KUD vali člani KUD Svoboda Zidani Most, ki so v podobi član- KrcArt Loka pri Zidanem Mostu, Bojana Dremlja, iz Loke kov in zapisov iz obdobja od leta 1849 do danes nazorno pri Zidanem Mostu na temo Železnica, prikazali življenje kraja s železnico, godba SŽ Zidani Most Besedilu in slike: Rudi Špan Kickoboks V Italiji, natančneje v mestu Bagnatica, je bil 31.oktobra in 1. novembra 2009 že sedmi mednarodni turnir v kickboksu Italian open. V soboto, 7. 11. 2009 pa je bil v veliki telovadnici pod cerkvijo v Zagorju že 26. Slovenija open - največje tekmovanje v kikboksu pri nas. V Italiji je bila med štirinajstimi državami tudi Slovenija in 5 tekmovalcev od vseh 815 nastopajočih je zastopalo rdeče-črne barve Karate kluba Pon Do Kvvan Izlake. Kot prva se je na borišče podala Maruša Izlakar. Maruša in Grkinja Mile sta v svoji kategoriji kadetinj do 50kg pokazali razgibano borbo. Na koncu so sodniki razsodili v prid nasprotnice, ki je kasneje stala na najvišji stopnički. Maruša je bila na koncu tretja. Za njo se je na borišče podala Sara Smrekar. V kategoriji kadetinj -60 kg se je borila z nekoliko bolj izkušeno špansko tekmovalko. Kljub dobri in odločni borbi je klonila. Z isto nasprotnico se je borila tudi Vita Hudi, a je bila tudi za njo nasprotnica premočna. Sočasno z borbami deklet so potekale tudi borbe fantov na drugih tatamijih / boriščih. Tilen Zajc je prvo borbo zmagal z fenomenalno razliko 11:0 proti domačinu iz Bagnatike. Navadno se borba konca, če je razlika 10 točk, toda Tilen je ob rezultatu 9 proti nič dosegel udarec z nogo v glavo, ki šteje dve točki. Tudi za naslednji dvoboj v svoji kategoriji kadetov do 63kg jc Tilen pokazal sproščeno in razigrano borbo in zmagal. V finalu se je pomeril z že znanim nasprotnikom iz Slovenije. Kljub dobrem taktiziranju in dobro premišljeni borbi, je Tilen zasedel drugo najvišjo stopničko. V kategoriji mlajših kadetov, do 42kg, se je izvrstno odrezal Rok Vrtačnik. Prvo borbo je z rezultatom 11:2 zmagal proti Yuriju Gentile. Sledil je še prikaz zelo dinamične in napete borbe z Italijanom. Tudi njemu je bil Rok kos. Finalno borbo pa je dobil nasprotnik iz sosednje Hrvaške. Na koncu je bil tako Rok odličen drugi. V Zagorju so se izlaški Pon-Do-Kwa-novci solidno odrezali in odnesli kar tri tretja mesta in pet drugih. Na najvišji stopnički pa je zopet stal Tilen Zajc, ki je pred nekaj tedni osvojil naslov evropskega prvaka. Na tem turnirju je imel Tilen svojo prvo borbo v članski kategoriji -63 kg, kljub temu, da po letih še vedno spada v mladinsko kategorijo, se je tokrat pomeril kar med odraslimi. V predkolu je zmagal, naslednjo borbo pa je izgubil proti Filipu Janžekoviču. Nato se je pomeril še v mladinski kategoriji -63 kilogramov, kjer se je brez težav prebil do finala, ko je premagal že znanega nasprotnika Jaka Hudalesa z rezultatom šest proti štiri. Članica Maja Vetršek, ki je bila pravkar izbrana v slovensko reprezentanco, se je brez težav prebila v finale, kjer se je srečala z aktualno svetovno prvakinjo Ano Zrvar s Hrvaške. Tu je klonila, tudi zaradi izredno trde tehnike hrvaške nasprotnice. Trener izlaških borcev Miloš Rozman je osvojil odlično drugo mesto pri članih do 69 kilogramov. Na koncu je v finalu izgubil proti Ivakovu iz Bolgarije in s tem pokazal svojim varovancem, da je še vedno precej žilav. Suzana Lazar se je v finalu srečala z znano borko iz Zagorja, Tjašo Krajnik, kateri je morala prepustiti zmago v finalu in osvojila drugo mesto. V kategoriji do petdeset kilogramov je imel izlaški klub kar dve tekmovalki. Boljšo uvrstitev je dosegla Maruša Izlakar, ki je osvojila drugo mesto. V finalu je izgubila proti znani borki Nuši Stefančič iz Ormoža z rezultatom 6:3. Ana Marija Maselj je proti isti borki izgubila v kvalifikacijah z rezultatom 10-0. Na istem tatamiju se je borila tudi Sara Smrekar v kategoriji do 55 kilogramov proti borki iz Kutine, Sa-ksiji Božič. Končni rezultat je bil 13-6. Vita Hudi se je v polfinalu borila z Gri-sančič Nensi iz Medulina, Hrvaška. S Vita in Sara na stopničkah to borbo si je pridobila neprecenljive izkušnje, tako od nje pričakujejo, da bo kaj kmalu posegala po odličjih na velikih mednarodnih tekmovanjih. Svoj krst na mednarodnih turnirjih so opravili tudi Robi Veber, Žan Gračner, Jan Smrkolj ter Toni Lavrač. Vsi so pokazali veliko mero poguma in borbenosti, seveda pa za doseganje odličij potrebujejo še nekaj izkušenj. Nusmir Bajrektarevič je imel pri žrebu nekoliko smole, saj je dobil zelo izkušenega borca iz Ptuja, Kolednika, proti kateremu je dobršen del borbe vodil, na koncu pa je nasprotnik v zadnjih sekundah dobil točko. Rok Vrtačnik je nastopil v močni kategoriji kadetov do 16 let in klonil v prvi borbi. Aleksu Maslju in Luciji Dolinšek se prav tako ni uspelo prebiti v skozi prvo kolo, tako da je bil ta turnir za njih zgolj nabiranje izkušenj. Z uspehom v Zagorju je vodstvo izla-škega kluba zadovoljno, nekatere borce pa čaka leto še božični turnir na Hrvaškem. V nadaljevanju jesenskega dela tekmovanje so se Izlaški kickbokserji izvrstno odrezali. Članski del kluba se pridno pripravlja za svetovno prvenstvo, ki bo konec meseca v Italiji. MaV Sara&Maruša 26;, SljQiWfiia Omm «mm V soboto. 07.11.2009 se je v športni dvorani v Zagorju ob Savi odvijal že 26. Slovenia Open. mednarodni turnir v feibbobsu. Turnirja se je udeležilo 49 klubov iz 8 držav. Končno število registriranih tekmovalcev je bilo 412. Med njimi je bilo večina tistih, ki poleg svojega kluba zastopajo tudi svoje državne reprezentance. Organizator tekmovanja je bil Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. Tekmovanje, ki je potekalo v treh disciplinah, šemi (pol) in light (mehki oz. kontrolirani kontakt) contactu, ter glasbenih formah (mehki in trdi stil brez in z orožjem) v vseh starostnih in težnostnih kategorijah, se je pričelo z glasbenimi formami, v katerih so blesteli tekmovalci iz slovenskih klubov. Izstopali so tekmovalci iz PDK Zagorje, kjer očitno zelo dobro delajo tako z člani kakor tudi s podmladkom. V nadaljevanju so se na petih tatami-jih odvijale borbe v light in šemi kontaktu. Bilo je veliko dobrih borb v vseh težnostnih skupinah. Med uglednejšimi gosti tega turnirja je bilo vsekakor prvo ime Daniel M. Pond, ki si je vzel čas in med drugim tudi podelil priznanja in pokale najboljšim tekmovalcem. Na turnirju je bil tudi Predrag Znaor, predsednika hrvaške kickboxing zveze, ki se, kot je sam dejal, v Zagorju vselej počuti zelo dobro. Po končanem rednem delu borb v šemi in light contact so si obiskovalci lahko ogledali »shovv« program podmladka PDK. Zagorje, ki je prikazal borilne veščine na drugačen, zelo atraktiven način. Poslastica turnirja sta bila sigurno tekmovanje v glasbenih formah in borba 2 na 2 (šemi contact) za denarno nagrado in katano. V glasbenih formah je slavila Valeria Ziviana Team KBM iz Italije, v borbi 2 na 2 pa po izjemnih bojih Primož Bračič in Igor Kalšek oba PDK Zagorje Slovenija. Rezultati: med kadeti pod 16 let (SC) so osvojili I. mesta -28kg Dokmanič M. KBK Ivanič Grad HR, -32kg Radulov B. Ra-dulov BG, -37kg Radulov B. Radulov BG, -42kg Drlje J. KBK Mawashi Ma-karska HR, -47kg Drlje ). KBK Mawashi Makarska HR, -52kg Šanjug D. Kickboxing klub Krapina HR, -57kg Bassara R. KBK Tigar Karlovac HR, -63kg Zajc T. KK PDK Izlake SLO, -69kg 1 ludales J. KBV KI 1 Izola SLO, + 69kg Vindiš L. KBV Ptuj SLO; med kadetinjami pod 16 let (SC) so osvojila 1. mesta -28kg Solda S. M16 Benkovac-Polača HR, -32kgCicvara L. KBK Tigar Karlovac HR, -37kg Ravlič Kristina KBK Mawashi Makarska HR, -42kg Lončar P. KBK Tigar Karlovac HR, -46kg Lončar P. KBK Tigar Karlovac HR, -5()kg Štefančič Nuša KBV Ormož SLO, -55kg Božič S. KBK Kutina HR, -6()kg Abramovič M. KBK Kutina HR, +60kg Britvič M. KBK Lav Pula HR; med člani nad 16 let (SC) so osvojili 1. mesta -57kg Kuserbanj M. TKD SUN Braslovče SLO, -63kg Krakolinig M. WKC Velden A, -69kg Jivkov P. Ikken Team Bulgaria BG, -74kg Jivkov P. Ikken Team Bulgaria BG, -79kg Kolednik A. KBV Ptuj SLO, -84kg Kolednik A. KBV Ptuj SLO, -89kg Bračič P. PDK Zagorje SLO, +89kg Miškovič B. KBK Budokai Rovinj I IR; med članicami nad 16 let (SC) so osvojila 1. mesta -5()kg Kossler L. Team TAE-KIBO A, -55kg Korez A. KBV Ptuj SLO, -60kg Koder T. PDK Zagorje SLO, -65kg Krajnik T. PDK Zagorje SLO, +65kg Znaor A. KBK Malinska HR; med člani nad 16 let (LC) so osvojili 1. mesta -57kg Kuserbanj M. TKD SUN Braslovče SLO, -63kg Krakolinig M. WKC Velden A, -69kg Benac K. KBK Sušak Rijeka HR, -74kg Bertalan L. Team TAE-KIBO A, -79kg Žugelj U. KBK Center SLO, -84kg Softič J. ŠD Budokai Nova Gorica SLO, -89kg Žibrat D. Power Kick Murska Sobota SLO, +89kg Potočnik M. Hwarang Maribor SLO; med članicami nad 16 let (LC) so osvojila 1. mesta -5()kg Štefančič N. KBV Ormož SLO, -55kg Gregušova Z. GUARD Bratislava SVK, -60kg Dobravec N. Kickboxing klub Spirit SLO, -65kg Trimmel N. ASVOE Roherbach A, +65kg Znaor A. KBK Malinska HR; med kadeti pod 16 let (MF) je 1. mesto osvojil Drnovšek M. PDK Zagorje SLO; med kadetinjami pod 16 let (MF) je 1. mesto osvojila Bartelme E. PDK Zagorje SLO; med člani nad 16 let (MF) je 1. mesto osvojil Packi M. Team KBM I; med članicami nad 16 let (MF) je 1. mesto osvojila Koder T. PDK Zagorje SLO. V bojih 2 na 2 (SC) sta glavno nagrado in katano odnesla domov Kalšek L in Bračič P. oba PDK Zagorje SLO, v MF pa je presenetljivo slavila Ziviana V. Team KBM L Glede na to, da je bila organizacija s pohvalo vseh udeleženih na nivoju, je PDK Zagorje še enkrat dokazal, da ta šport v Žasavju živi in tudi v bodoče PDK Zagorje Nastop v Poreču in zaključne priprave za MSP v Maroku Karate klub FINIDA iz Poreča je v soboto, 7. novembra 2009 organiziral 11. Mednarodni karate turnir »EURO KUP ISTRE 2009«. Na turnirju je nastopilo več kot 500 tekmovalcev iz 8 evropskih držav. Trboveljske barve sta zastopala Jan NARAGLAV in Blaž HRIBOVŠEK s trenerjem Jernejem SIMERLOM. Oba mlada tekmovalca sta nastopila tako v katah kot športnih borbah. Blažje omagal v drugem krogu, Jan pa je bil na koncu na petem mestu. Istočasno so v Zapolju pri Logatcu potekale zaključne priprave slovenske reprezentance za nastop na 6. Mladinskem in kadetskem svetovnem prvenstvu, kamor so odpotovali Tea LOPAN, Aljaž VESENJAK, Žiga ROZINA, Almin SALKIČ in Timi UMEK. Kot pomočnik trenerja v slovenski reprezentanci bo tekmovalce vodil glavni trener trboveljskega kluba Miha KOVAČIČ. ______________________ KK Trbovlje z ( avc V Rabatu, v Maroku, je od 12. do 15. novembra potekalo 6. Kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo. Nastopilo je rekordnih 1144 tekmovalk in tekmovalcev iz 82 držav vsega sveta. V tej številki je vključeno tudi 26 predstavnikov slovenske karate šole. kar je največ do sedaj v samostojni Sloveniji. Tako, kot na mladinskem evropskem prvenstvu februarja letos v Parizu, je bila tudi v Maroku najštevilčnejša trboveljska ekipa. Aljažu VESENJAKU, Timiju UMEKU, Žigi ROZINI in Alminu SALKIČU ter pomočniku trenerja za športne borbe Mihi KOVAČIČU se je v Rabatu priključila še Tea LOPAN, prvo trboveljsko dekle, ki je zastopala reprezentančne barve na uradnih mednarodnih tekmovanjih. V četrtek je prvi stopil na borišče Kranjčan Janez PER1IAVEC. Njegovi zmagi v prvih dveh kolih so slovenski ekipi dajale veliko optimizma, saj so vedeli, da so se dobro pripravljali na to prvenstvo. Žal se je PERHAVEC poslovil od nadaljnjega tekmovanja v tretjem kolu. Nič več uspeha niso imeli tudi ostali slovenski tekmovalci, ki so nastopili v četrtek, petek, soboto Trboveljski predstavniki na SP v Maroku in nedeljo. Nobenemu se ni uspelo uvrstiti med najboljših osem. In kot zadnja slovenska tekmovalka je v kategoriji kadetinj nad 54 kg nastopila Trboveljčanka Tea LOPAN. V prvem kolu je bila prosta. Kljub svojemu prvemu nastopu na svetovnem prvenstvu je odločno krenila v borbo ter prepričljivo premagala rusko tekmovalko. Prva zmaga ji je dala krila in v tretjem kolu je premagala bolgarsko predstavnico kar 6 : 1. V četrtem kolu se je pomerila s kitajsko predstavnico. Nekaj trenutkov nepazljivosti in mogoče prevelika želja je botrovala nekaj nekontroliranim udarcem, za katere so ji sodniki dosodili kar tri kazenske točke. In prednost je bila neulovljiva. Že v naslednji borbi je Kitajka zmagala in se s tem uvrstila v finale ter Tei omogočila dodatne borbe za bronasto medaljo. V prvi repesažni borbi je prepričljivo s 4 : 0 premagala Nizozemsko predstavnico. Do tako želene medalje je ostala samo še ena prepreka, italijanska tekmovalka, predstavnica svetovne velesile. Tea ni našla prave taktike za dosego točke. Dvoboj je izgubila in s tem osvojila odlično peto mesto, kar je daleč najboljša slovenska uvrstitev na 6. Kadetskem in mladinskem svetovnem prvenstvu v Maroku. Komaj petnajstletna Tea LOPAN trenira karate v Karate klubu TRBOVLJE že vrsto let. Je nosilka rjavega pasu. V svoji dosedanji kratki športni karieri je osvojila že preko 25 medalj na uradnih tekmovanjih v okviru Karate zveze Slovenije in mednarodnih turnirjih. Med drugim je postala tudi zmagovalka kar nekaj mednarodnih turnirjev. Kljub svoji mladosti je Tea s tem rezultatom postala najuspešnejša trboveljska tekmovalka v vsem, skoraj štiride- setletnem obstoju trboveljskega karateja. Kljub temu, da so se tudi ostali trboveljski tekmovalci zelo dobro pripravljali za ta nastop, tokrat niso imeli svojega dne, da bi dosegli vidnejše uvrstitve. Ugotavljamo lahko, da je tudi po šestem kadetskem in mladinskem svetovnem prvenstvu Slovenija ostala brez osvojene medalje. Razveseljuje pa dejstvo, da ji bila letos najbližja Trboveljčanka Tea LOPAN. Po mladinskem evropskem prvenstvu, februarja letos v Parizu, kjer so Trboveljčani po zaslugi Aljaža VESENJAKA in Timija UMEKA osvojili dve peti mesti, ki sta bili največji slovenski uspeh na tem prvenstvu. Tokrat so največ medalj osvojile reprezentance Francije, Egipta in Japonske. V trboveljskem klubu so lepo sprejeli svoje reprezentante, se z njimi temeljito pogovorili in po nekaj prespanih nočeh, ko se bodo misli zbistrile, skupno odločili za naslednji projekt, evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo, čez dobra dva meseca v Izmiru v Turčiji. Poleg nastopajočih v Maroku imajo v trboveljskem klubu še nekaj perspektivnih tekmovalcev, ki si bodo ravno tako poskušali izboriti vozovnico za evropsko prvenstvo. Besedilo in slike: Bogdan SIMERL a avc Mali nogomet: KQüiaa panski diel; tefenaOiV/anjj Končan je jesenski del tekmovanja v MEDOBČINSKIH LIGAH MALEGA NOGOMETA. V šestih članskih in eni veteranski ligi sodeluje 85 ekip. kar je vsekakor rekordno število v več kot 30 letni zgodovini tekmovanja. Vrstni red najuspešnejših ekip v posameznih ligah: Prva liga: L Š ENT LAM B E RT/GAM SI (30 točk) 2. POTEPUHI/MANE BAR (28 točk) 3. ŠD BAR SLAVIATREF (22 točk) Naj strelci: 1 1 - Povše M. (Šentl/Gamsi); Žalac M. (Potepuhi) in PERVINŠEK Š. (Antimon); Druga liga: 1. KMN XXL 1(30 točk) 2. ŠD VAČ E/P V P (25 točk) 3. BONA J (25 točk) Naj strelec: Ribič N. (XXL) Tretja liga: 1. SLOV. SUPPORTERS/ MERLI (31 točk) 2. ŠD MLINŠE lil (25 točk) 3. AMATER (24 točk) Naj strelec: 27 - BIZILJ T. (Mlinše III) Četrta liga: L SD TAJ-KUNI (30 točk) 2. ŠD ČOLNIŠČE II (25 točk) 3. INOX (19 točk) Naj strelec: 24 - VELADŽIĆ J. (Taj-kuni) Peta liga: 1. GRADBINCI (31 točk) 2. ŠD ŠENTLAMBERT (23 točk) 3. PORTO (20 točk) Naj strelec: 24 - KLANČIŠAR (Šentlambert) Šesta liga: 1. KRISTAL (23 točk) 2. ZASAVC (20 točk) 3. PIZZ. GASA MIA (20 točk) Naj strelec: 16 - UČAKAR (Zasavc); Veteranska liga: 1. TITO BAR (33); 2. TRIFAIL (23); 3. MALO PO MALO (21); Naj strelec; 16 - PALČIČ D. (Škoti) V vodstvu za izbor fer plej ekipe so v posameznih ligah: ŠKOTI; NI-DA-NI; BORCI; UDAR-NIK-TSG LUNAR; PORTO; PUB PR ALEXY in PR' RIBČIH VRSTNI RED ZA » ZASAVČEV “ZLATI PRSTAN« PO JESENSKEM DELU SEZONE — 2009/10: (opomba: zadetek v prvi ligi je vreden 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke, v šesti: 0,40 točke) L RIBIČ Nejc (XXL I - druga liga) 20 točk (25 zadetkov) 2. BIZILJ Tine (Mlinše lil - tretja liga) 17,6 točk (27 zadetkov) 3. VELADŽIĆ Jasmin (Taj-kuni - četrta liga) 13,2 točk (24 zadetkov) 4. STARC Gašper (Sl. supporters - tretja liga) 13 točk (20 zadetkov) 5. MUJČINOVIĆ Adin (Bona J - druga liga) 12,8 točk (16 zadetkov) Besedilo: Igor Grčar Pohod: Na letošnjem 23. tradicionalnem pohodu Popotovanje od Litije do Čateža po Levstikovi poti je bilo več kot 10.000 udeležencev, željnih hoje in žejnih mladega Martinovega cvička. Okrog 22 km dolgo pot so si pohodniki lajšali s postanki pri zidanicah ob poti. Organizator poti je bila tudi to pot Narava Bregar k.d. in Turistično društvo Čatež. Vreme je bilo res malce kislo, pohodniki pa (hm) tudi. Dolenjski cviček je letos bolj bogat z alkoholom in spominja na močnejše Dolenjsko rdeče kot na cviček. V Bajčevi zidanici, kjer je nekoč posedal Levstik, so se kar zasedeli in skoraj pozabili, da je treba priti na Razhodnjo. Na Čatežu so pohodnike pozdravili predstavniki litijske, trebanjske in šmarske občine in župan le-te, Milan Izlakar, je zagotovil, da se občinski možje resno zavzemajo, da se 11. november - god sv. Martina - v prihodnje razglasi za državni praznik - dela prost da in seveda, plačan. Na sklepni prireditvi je spregovoril tudi slavnostni govornik Igor Teršar, direktor javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, ki je posebej poudaril pomembnost Levstikovih del za današnji čas. Pohod po Levstikovi poti je najlepša priložnost za druženje, vzpostavljanje stikov in novih poznanstev med ljubitelji hoje. MaH za avc [© Mzmm) Mr^ri¥j?iTf!c,s'Ci/a //tizoe/iita/o cat/o -oito, (/a //te/tif/t: o.sc /ar izoira iz /ja/ezai, //tora /iti/trat) ta/o ctu/ooito. i&r/tfe 24.08.2009 Katarina Pajer, Opekarna 2a, Trbovlje - sin Lovro Povh 03.11.2009 Mateja Orehek, Zg. Tuštanj 10, Moravče - hči Sabina Klarisa 04.1 1.2009 Marija Inko Spajzer, Mestni trg 5d, Trbovlje - hči Neža Maja Berk, Ul. prvoborcev 29, Zagorje - hči Sara Po-tisek 05.1 1.2009 Vlasta Celestina, Magolnik 5, Podkum, Litija - sin Žan 06.1 1.2009 Natalija Barič, Novi Log 19b, Hrastnik-hči Ina Barič Kovač 08.1 1.2009 Mojca Grum, Petrušnja vas 15, Ivančna Gorica - sin Klemen Poljšak Sabrina Janoševič, Kolonija 1. maja 24, Trbovlje - hči Tijana Kusič Katja Guzej, Šuštarjeva 19, Trbovlje - hči Živa Merzel Jasmina Zahirovič, Žabjek 28, Trbovlje - hči Hana 10.1 1.2009 Tanja Bombač, Partizanska pot 6, Rimske Toplice-sin Erik Okorn 11.11.2009 Simona Brečko, C. 1. maja 40, Hrastnik - hči Tia Bi-gec 12.11.2009 Anita Pavčnik, Log3, Hrastnik - hči Manca Vajdič 13.1 1.2009 Milena Hribar, Novi Log 21,1 Irastnik - sin Tynan Kri-vošija 14.1 1.2009 Katja Vidmar, Ul. Sallaumines 31, Trbovlje - sin Jaka Roglič 15.1 1.2009 Sabina Omerovič, Kešetovo 12a, Trbovlje - sin Nik Mrgole Urška Gruden, Dolenja vas 40, Zagorje - hči Lara So-tenšek 17.11.2009 Klavdija Hauptman, Belovo 4c, Laško - hči Lana Selič Valentina Skorja, Levstikova ul. 5, Šmartno pri Litiji - sin Miha Virant ISKRENE ČESTITKE M4& Z0W0.N09 -------------h m vairo^aln^ Na OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju usposabljajo učence z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Prizadevajo si, da bi bilo bivanje v šoli prijetno za vse - za učenke in učence in za vse delavce šole. Učenkam in učencem želijo ustvariti varno, ustvarjalno in čim bolj mirno okolje za pridobivanje znanja in za njihovo osebno rast. Nenehno posodabljajo oblike in metode dela ter razvijajo samostojnost, ustvarjalnost in vedoželjnost otrok, hkrati pa izboljšujejo pogoje bivanja. Na OŠ dr. Slavka Gruma izobražujejo več gibalno oviranih učencev, ki se sedaj, ko imajo vgrajeno dvigalo, lahko tudi prosto gibajo po vseh nadstropjih. Dejavnosti potekajo v štirih nadstropjih, ki jih je do sedaj med seboj povezovalo stopnišče. Ker so želeli preprečiti možnost zdrsa vozička, na katerem se gibajo gibalno ovirani učenci, so za vgradnjo varovalnih zapor na stopniščih prosili za pomoč Franca Gobovca iz Kovinostrugarstva z Izlak, ki se je na prošnjo za pomoč takoj odzval. Idejno je zapore na stopniščih oblikoval Stane Lasič, Franc Gobove pa izdelal in vgradil kot donacijo. Za idejno zasnovo in izvedbo se Stanetu Lasiču in Francu Gobovcu zahvaljujejo v imenu učencev, sodelavcev in staršev. Z vgradno dvigala in stopniščnih zapor sledijo viziji šole, saj s takšnimi pridobitvami izboljšujejo kvaliteto bivanja učencev in jih hkrati pripravljajo na samostojno življenje. Vanja Manfredo, ravnateljica OŠ dr. Slavka Gruma Vakcinacija - oralna, vaskularna in nogomet V soboto smo lahko po naši nacionalni TV spremljali prvo napeto tekmo med Rusijo in Slovenijo v nogometu. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 v korist gostiteljev. Prireditelji so se, poleg slovenskih nogometašev, bali tudi množične okužbe z novo gripo in v ta namen vsem gledalcem, ki so se udeležili tekme na stadionu Lužniki, podelili maske, kot zaščito pred okužbo z novo gripo. Gledalci pred TV sprejemniki smo lahko ugotovili, da si je le malokateri navijač, ki je prišel na stadion, nadel tisti kos sintetične zaščite na obraz. Kot, da se ljudje ne bi pretirano bali tako razvpite nove gripe in možnih posledic, ki sledijo, če se ti nadležni mikroorganizmi naselijo v posameznem osebku. Slovenci imamo svoj način cepljenja in obliko zaščite proti nalezljivim boleznim pa tudi Rusi so znani po svojem načinu razkuževanja okolice na dosegu diha posameznega pripadnika Putinove nacije. Na stadionu sta bila v častni loži prisotna ruski premier Vladimir Putin in slovenski prvi mož vlade Borut Pahor. Tudi oba predsednika vlad sta bila, kot primarna vzorčna predstavnika svojega ljudstva, brez zaščitnih mask na obrazu v času spremljanja zanimivega nogometnega dvoboja. Znana je obljuba našega Boruta slovenskim nogometašem, da bo v primeru, če se naši uvrstijo na svetovno prvenstvo v Južno Afriko, očistil kopačke reprezentantom. Vladimir je pred tekmo obljubil svojim mojstrom žogobrca, da jim bo osebno opral drese, če bodo uspeli doseči boljši končni rezultat od Slovencev. V trenutku, ko so Rusi vodili že z 2:0 je režiser prenosa ujel zanimivi trenutek, ko je naš prvi mož z gestikuliranjem poskušal nekaj dopovedati Vladimirju. Zdelo se je kot, da se Pahor razburja: »Ni važno trenutno stanje, važno je, da bom na koncu jaz čistil kopačke reprezentantom.« Borutov sogovornik pa si je primerno trenutnemu stanju na igrišču očitno mislil : »Niet, Borut. Jaz bom pral drese zbornaji kamandi.« Pa se vrnimo k vakcinaciji. Več kot očitno imamo, tako pri nas kot v Rusiji, bogate izkušnje s preprečevanjem vstopa bacilov v naša telesa in s cepljenjem proti vsemogočim škodljivim nadlogam. Obožujemo oralna cepiva in cepljenje. Brez bolečin jih konzumiramo, pa še uživamo pri tem početju. Eni in drugi smo znani po tem, da se radi oralno cepimo tudi, kadar ni na vidiku nobene grožnje s pandemijo. Janez se nažloka ruj nega in je zdrav, ali pa se mu vsaj veselo jebe za kakršno koli pandemijo, ki kroži okrog njegove glave. Volodja kot cepivo redno oralno použije nekajkratno dnevno dozo vodke in je v raju, kjer ne obstajajo nobene grožnje malih nevidnih in hudobnih zlobcev, ki ogrožajo svet. Z morebitnimi stranskimi učinki obravnavanih cepiv se tako Janez kot Volodja ne obremenjujeta pretirano. Ne vem ali je bil Putin cepljen vaskularno, skoraj zagotovo pa je pred tekmo za obrambo proti novi gripi oralno použil tradicionalno nacionalno cepivo - vodko, za Pahorja pa vemo, da je kot vesten državljan sledil napotkom slovenskega zdravstva in disciplinirano odšel na vaskularno cepljenje in prejel odmerek tamifluja, pri tem pa ni upošteval, da je naše tradicionalno nacionalno cepivo že neštetokrat preverjeno in testirano cepivo, tamiflu je pa neznanka in bo šele v času pandemije doživel svoj testni krst. V prvem primeru so znana tveganja in stranski učinki, v primeru tamifluja pa trenutno tudi posvet z vašim zdravnikom ali farmacevtom ne pomaga veliko. Mijisto Kdo sem in kaj se mi dogaja Dogaja, dogaja.... Pred dnevi sem z društvom LAS obiskala Avstrijo. Pravzaprav slikovita mesteca ob štajerski Železni cesti. Glede na to, da sem odrasla v rudarskem mestu, imam prav poseben in razumevajoč pogled na sedanje življenje teh mest. Staranje prebivalstva je tudi pri njih pereč problem. Rudniki se zapirajo, tam pa, kjer so še aktivni, so ljudi zamenjali stroji. Mladi odhajajo. Žalostno je videti nekdanje kolonije (podobno kot pri nas v Zasavju, le da so to večinoma bloki, ne družinske hišice). Med njimi so tudi vile, na katerih se še vedno vidi stari sijaj in sledi davno minule mogočnosti. Vidi se, da so bila ta mesta večja od naših, z razvito infrastrukturo in kulturnim življenjem. Že od nekdaj imam navado opazovati okna. Oči so ogledalo duše, okna pa hiš. Še, ko sem se kot učenka celjske Pedagoške gimnazije vsak dan vozila z vlakom dvakrat na dan, so bila moja strast okna in breze. Smešno? Kaj pa vem? Breze sem imela za srečo, okna pa.... Največkrat sem pozimi iz drvečega vlaka strmela v zamegljene raznobarvne luči številnih oken, mimo katerih je zasopljeno hitel vlak. Zunaj je bil mraz, bilo je bodisi zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer. Stiskala sem se k oknu v toplem kupeju in si predstavljala življenje, ki se je skrivalo za zavesami. Ponekod so bila okna razkošno razsvetljena z velikim lestencem, ki je ščemel v oči. Kristalni lestenec je bil prestiž, ki si ga danes iz praktičnih razlogov težko predstavljamo. Mamila so me bolj »domača« okna. Tista, ki so obljubljala toplo zavetje, ki ni le posledica tople peči. Tam za tistimi okni je domovala ljubezen. To je bil dom srečnih družin. Kar predstavljala sem si. Sedijo okrog mize, Id je bila že pospravljena po skromni, a okusni večerji. Smejijo se in se pogovarjajo. Upoštevajo drug drugega in ljubeče prisluhnejo tako najmlajšim kot starejšim. Diši po domačnosti, toploti, ki jo imajo le srečne družine. In potem tudi okna poprimejo videz sreče. In ne samo okna, tudi hiše in vse kar jih obkroža. Včasih sem se zagledala v osamljena okna. Gola žarnica, nobenih zaves....so bili ljudje za temi okni brez duše srečni? Kdo ve? Tako sem si na svojem kratkem popotovanju po Avstriji ogledovala številna okna praznih hiš, ki so kot slepe oči srepo strmela vame. Hladna in pozabljena, z zaprašenimi stekli, s spominom na razposajeni otroški smeh, na zvok zaloputnjenih vrat in škripajočih stopnic. Iz spodnjega nadstropja se iz megličaste preteklosti tihotapi vonj po svežem pecivu in vroči kavi, mlekar trka na vrata in očetje utrujeni prihajajo i/ jame. Otroci pa ves dan hodijo po prstih, ker je tisti teden ata imel nohšiht. Tako blizu in tako daleč!!! Tole sicer ni v zvezi z okni, je pa v zvezi s tistim, kar je bilo nekoč in s preteklim praznikom, dnevom spomina na mrtve. Moram to zapisati, da ne pobegne, kot marsikatera misel. O prazniku ne bi razpredala. Mogoče so o tem še največ povedali zagorski mladi z akcijo Svečka na pokopališčih. Tistega dne sem, kot večina, šla na obisk mojim prednikom. Eden od njih je moj stric, padli partizan, po katerem sem dobila ime. Leži v Trbovljah v skupni grobnici, o kateri je bilo že veliko besed za in proti. Prižgala sem svečko, eno od neštetih in pridružil se mi je skromno oblečen starejši možakar, ki je iz vrečke potegnil rdeči nagelj, me plašno pogledal in vprašal: »Smem?« Bila sem začudena in mu želela pomagati, da nagelj da v vazo z rožami, ki jih je že nekdo prinesel. Spomnila sem se prepirov naših levih in desnih in se vprašala: »Čemu? Tudi danes bo jutri včeraj.« St.R. FWifERC Mošt je dobil Martinov "žegen" in se spremenil v mlado vino. Po zgledu starih navad, s katerimi so kmečki ljudje nekdaj znali proslaviti konec dela na polju in v vinogradu ter hvaležno nazdraviti letini, je bila v gasilskem domu v Čolniščah tradicionalna prireditev Martinova trgatev. '! 1 Öftef T ly - ■ äk Pri Faniki so poskusili mlado vino. mtf m Otroci so sc spet izkazali. V soboto 14. novembra se je druženje začelo v gostilni Pri Faniki, v katero se je začasno spremenil oder v dvorani gasilskega doma. Zanimivi gostje, od pohodnika, kmeta, kmetice do lovca, ribiča in policista, so z iskrivimi pogovori poskrbeli za zvrhano mero dobre volje. S pesmimi in recitacijami so se izkazali otroci in člana pesniške skupine Z. poeti. Glavno besedo pa je imela glasba. Predstavili so se Colniški fantje, Vrbovški ofirači in ansambel Ajda. rs" "Ijgg ..fvl V». ** cL ( Idilah Vrhovski ofirači vedno poskrbijo za dobro voljo. A * C- ■ Čolnički fantje so pokazali, da še znajo igrati. Slednji je po koncu uradnega dela dogajanja tudi poskrbel, da so zasrbele pete in je martinovanje doseglo svoj vrhunec. Za dogodek je zaslužno tamkajšnje Društvo KRT v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Čolnišče. Na pričujočih slikah lahko vsaj nekoliko začutite njegov utrip, ki so ga lahko v polnosti doživeli samo udeleženci veselice. 'M Ansambel Ajda je skrbel za zabavo dolgo v noč Besedilo in fotografije; Boštjan Grošelj Center gradnja nrs Naselje Aleša Kaple 4, 03/SÖ4 ŽO 28 Celje - skladišče D-Per 6/2009 ZIMSKI AVTO Redne cene smo znizali za I I—l ori Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob nakupu pnevmatik priznavamo dodatni r rV11 f li S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ S3 GfereiäSC? B(?@b oOxraeOB |_i_ B (3(?C0CBHiD sa?0gtow, jer je najnižji znesek Obroka 40 EUR. +. dodati» mr ugodnost Vf z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika 3-6% Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. n* Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke