ISSN 0350-5561 9 77 D350 556014 n kojiM Postopno so Do pooblačilo, začelo bo de evatî. sprva bodo predvsem píohe In posamezne nevihte. številka 18 četrtek» 17. maje 2001 220 SIT Preverjajo možnosti In pogoje razpisa Topolšica - občina? SOS'I'ANJ • Ne samo mi, Še nekitj jihje bil», ki so pri pred-seCino. Predsednik krajevne skupnosti Viki Drevje hii kraiekinjcdmal: ''V svelu krajevne skupnosii smo se pogovarjťíli zgoij o tem, da je objavljen ra/pis usta-novjicv novih ui^Cin in sc od-ločili, da preverimo, kak.^nc so možnasij in kak-^ni so pogoji za 10, zgolj informativno. KaL^nih sklepov na \o icmo nismo sprejemali m jth Uidi ne homo, dokler nc bo znanega česa bolj otipljivega. Sele na podlagi /branih podalkov bomo morda razmišljali naprej." V krajevni skupnosti 'IbpolŠica žK'i približno 1.200 od dobrih 8,OUI) prebivalcev občine SoŠ-lanj, iz lega kraja je priSel prvi ^upan novoustantwijene občine, Bogdan Menih, dr. med. Kraj ima naravno /draviliSče Terme 'lbp(^ISica, ki odJočilno seliva na razvoj turizma v ccIi sŠalcSki dt> lini, lani je usivarili skoraj 60.1J00 nočitev; ima bolnišnico, ki tudi Se ni rekla zadnje besede, v neposredni bližini je .športno letališče, ki bi v primeru, da se Ib-po)j>]ca odloČi za agresiven ra;?-voj v Športni, poslovni in kon- gresni turizem, lahko imel 5e pomembnejšo vlogo, ima osnovno šolo, ki je podružnica OS KDK ŠoSlanj, ima vrtec... In očilno se spogjeduje s tem, da gre na "svoje". ■ mkp Središče Velenja je bilo v cvetju stran 5 Vse več ljudi na robu preživef ja stran Q Obvezno devetletno šolanje je pred vrati stran ^ Rokometaši Gorenja spet v Evropi stran ^ Rudar: Arlic, Kontič, Lukner stran ^ Prostovoljci Prosiovoljnn dalo. Kaj je ?e toř Deh zastonj. Lepo le proshfi. V katerih časih pa li i^iuišf w. upravu jejo ob tem nekateri. V najbolj krutih obliiuih kapitalizma, kjer so mr/rahití in tudi dnt^e vrednote bolj izjema kct prauiln, uarjajo drugi. V zadnjem éasti na razmh rav' fieh i/eliko govorijo o proslofoljfiem delu in prostovoljcih. Tudi aktit/nosli letošnjega ob mednarodnem dnevu in tednu RK ter družine nanienjiUa prav njim vsc> ptizornosi. Na)brz ne kar tako. Pri Mečem križu, Karilas in še pri kakšnih drugih ji/n lů^)bam ni' so Ifrezhrižni do stiske soscda> da z darovano krvjo na najlepši način fxnnagajo sf)čln polepšajo dan s toplo besedo, z izkjizano skrbjo. Kaj to ftomeiii, znamo ceniti šele takrat, k} se znajdemo v pa mu/ejskej^a lbrum:i v tem iliilijjmskem mestu podeliJi nagrade za Evropski mu/.ej leta Med nominininci je tudi velenjslú Mu/ej premogovništva Slovenije. Muzej seje zalo tekmovanje prijavfl marca lani, septembra si ga jc ogledal ixenjevalcc Evropskega muzejskega foruma dr. Ma'isimo Negri, januarja letos pa so v Drislola prejeli obvestilo, da so bili med 64 prijavljenimi miazeji Izbrani med na-jboljSe.Ne glede na to, kakšna bo odk'iOitcv v Piši, pa so N^lenjCani prepričani, da so žeznominacijo dt'ticgli zastavljeni cilj, saj soz njo dokazali strokovno in upravljalsko vrednost muzxja. Ameriški častniki na obisku VELENJE - Združenje slovenskih častnikov, generalštab Slovenske vojske in Center vojaških šol izvajata projekt "vojska • viijski." V ta sklop ho s<»dilo tudi današnje (četrtek) vo* jaške» in strokovno usposabljanje v mali dvorani hotela fVka v Velenju, na katerem IhkIo stn)kovi\jaki Nacionalne garde Kolorada iz Zdru/enih dr^av .Amertike pred.^tavili sistem izobraževanja in usposabljanja častnikov v t)l)oro/enih silah Zdru)^enih držav Amerike. Predavanje bodo z^iČeli oh I7.(H). Strokovnjaki iz ZDA bodo sicer v Velenje prispeli ob il.OO, pol ure kasneje jih bo sprejel župan mestne občine Srečko Meh. kasneje pa si bodo ogledali muzej premogovništva. Po popoldanskem strokovnem delu bodo ob 20.00 potek Uiipos-abljanja šc podrobno ocenili. Dela na cesti kasnijo LOGARSKA DOLINA - Zgornjo plast asfalta na zadnjem 3 kilometre dolgem oati ta teden, izvajalci pa so dela prestavili /a teden dni. Poleg lega morajo odpraviti šc posicdicc lanskega neurja, kije cesto na dveh mestih močno pt')Škodova-lo, popravilo pa je zelo obsežno in zahtevno. Izvajalcem se vsekakor zelo mudi. saj bodo mejni prehod dokončno odprli na veliki meddržavni slovesnosti 22. junija. ■ iP Dobra zasedenost Barbare v aprilu VELENJE-FIESA-V hotelu Barbara v Fiesi, ki je poslw-na enota premogovnikovc hčerinske firme Cjost, so v aprilu zabeležili rekordnih 1.522 nočitev. Tri Čctrline teh nočitev so predstavljali domači giwíje, četrtino tuji. Zasedenmt hotela je bila 62-odstolna, kar je za april, po besedah direktorja Barbare Danila Trampuža spodbuden rezuliat. ■ /nkp Petletnica delovanja okteta Paka PAKA PRI VELENJU-Vsolx)ta, I9.maja,ob20.uri Imdvo-rani večnamenskej^a doma vVinski (»ori prireditev; ki jo Ihh do pripravili Člani okteta Paka pri Velenju. Z i\jo l>odo zaznamovali peto obletnico delovanja okteta. Poleg jubilantov bodo na odru nastopili Še kvartet Do iz Ljubljane, c^kteti iz Mislinje, Rudarski oklel iz Velenja, Peln^I iz Celja, kvariel Svil iz Bevč pri Velenju ter ansambel Žerdoner s prijaiclji. mtp 20. planinsko srečanje PA.SKI KOZJAK - Na travnati planjavi Ostrica pod BasališČem bodo člani Planinskega društva Vitanje pripravili 20. planinsko srečar\je. Pope.stnii IhkIo s kulturnim in družabnim programom. Srečanje bo v nedeljo. 20. maja,začeli pH ga bodo ob 12. uri. ■ ep 19. seja sveta mestne občine Velenje v rekordno kratkem času 19. zasedanje sveta mestne občine Velenje, /uiMlilo seje 8. ma* Ja, je minilo brez večjih /.apletov, sklenili pa .so [ia tudi v rekordnem času, sejo so zaključili že malo po 11. uri. Malo je k temu pripomogel/upan Srečkt» Meh, kije umaknil predlagano razširitev dnevnega reda. To Je bil predlou odloka o zaključnem računu občine za lani. Tega odloka Se ni prej^ledal nadzorni svet. Svetniki so tako na majskem zasedanju za Člana odbora za gospodarske javne službe imenovali Alojza Penška. Javnemu zavodu Lekarna Velenje so glede na to, da zelo dobro delajo, odobrili 37 odstoikov mase sredstev za plače za izplačilo delovne uspešnosti, dopolnili so pravilnikza dodelitev neprofitnih stano- vanj, in sicer po novem ta določa, da morajo prosilci dve leti bivati v Velenju (ni več nujno, da na istem n?«lovu) in potrdili pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o dodelitvi socialnih .stanovanj. Potrdili so tudi odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu pokopalL^a Podkraj, dorekli pa tudi odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čL^enja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. V razpravo pa so posredovali še osnutke sprememb odlokov o ustanovhvi javnih vzgojno izobraževalnih zavodov v mestni občini Velenje. ■ mz Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Dragocena pridobitev za bolnike SLOVENJ GRADEC, 9. maja - V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so v zadnjih nelukj letih s pomočjo donatorjev kupili kar nekaj opreme. Ti so jim prislulmili tudi pri nakupu najsodobnejšega ultrrizvočne^ja aparata za potrebe tamkajšnjega interne-^oddelkii. Kupili so ga pred neda>'nim. s1alje32 milijtviov tolarjev, med donatorji pa so tudi tri piKljetja iz Šaleške d(»line, in sicer Pre-mo^<}vnik• Gorenje TVgovIna in šostanjske temio^ektnime. Prispevali so vsak po 33 tisoč nemških mark. Kot je ob tej priložnosti na novinarski konferenci poudaril direktitr biHnišnice Vladimir T<»pler«dn med. so do sedaj opravljali preiskave srca z liJlet starim aparatom. Niwaparal je bistveno bolj izpopolnjen, z njim pa bodo lahko poleg srca ín ožilja pregledovali še ire-})UŠnc organe in druge dele telesa. "Res lepo darilo zh bolnišnico, še posebej pa za bolnike, ki jim bomo na osnovi najsodobnej.^ih metod lahko hitreje in natančneje postavili diagnozo ter jih t.ako lažje in bolje zdravili. " Na internem txJdelku bolnišnice v Slovenj Cjradcu zdravijo na leto približno 3000 bolnikov, od lega jih tretjino zdravijo zaradi obolenja srca, precej več pa jih zdravijo ambulantno. ■ tp Zgornja Savinjska dolina Ustanovili območni odbor stranke DeSUS V stntnki DeSUS niso bili posebej zadovoljni z dejstvom, s svojo dejavnostjo niso pokrivali Zj^ari^je Savinjske In Zadrećke doline. Zato je bila razumljiva odločitev celjskega pokrajinskega odbora o us&tnovjt>i (d)močnefja milHira /a vseh šest občin. V začetnem obdobju po ustanovni skupščini bo deloval le območni odbor s sel)ivan fem novih članov in somišljenikov pa načrtujejo tudi o!>činske ali krajevne iMlb<»re, s katerimi hi stranko približali slehernemu upokojencu In vsem. ki podpirajo strankine usmeritve. Program stranke DeSUS je znan in je čncga odbora, ki so ga potrdili na ustanovni skupščini. Najprej je tu organizacijska krepitev in dogradnja območnega odbora, na to je seveda nujno vezano pridobivanje novih članov, pomembna naloga pa bo tudi povezava z občinskimi sveti in župani ter civilnimi organizacijami, pasebcj z dru-šlvi upokojencev in invalidov. Ob lem bo območni odbor letos posebno pt)7ornost namenil pravočasnim pripravam na 5. kongres stranke, ki bo v prvi polovici leta 2()U2, prav tako pa pripravam na lokalne voliive prihodnje leto, saj zanje želijo pridobiti ustrezne kandidaie za občinske s^'el• nike in morda tudizažupane. Odboru predseduje Peler Habjani/ M^wirja. ■ iP Poklicna In tehniška elektro In računalniška šola ŠCV Tekmovalo 63 dijakov iz 12 soi regije VELENJE, 12. maja - Aktiv matematikov Poklicne in teh-ni.ške elektro in računalniške ^ole Šolskega centra Velenje je bil organizator prvej^a regij« skega tekmovanja pi»klicnih šol celjske reglfe. Na tekmovar\)ti je sodelovalo 63 dijakov iz 12 šol, reševali pa so naloge izbirnega tipa in uporabne naloge iz vsakdanjega življenja. Med tekmovalci prvih lelni-kovje zmagal Marko Krajne (Kovinarska in gospodinjska šola Zreče) pred Franjom Do-brunom (Srednja .^ola Zagorje) in Gregorjem Križnikom (Srednja strokovna in poklicna šola Celje). Robert Godec (Srednja Šola Zagorje) je bil zmagovalec pri tekmovalcih drugih letnikov. Na preostali dve mesti sta se uvrstila Alja Prašnikar (Srednja Šola Zagorje) in Peler Vtič (Poklicna gostinska in Ic.sarska šola ŠC Slovenj (iradec). Med dijaki tretjih letnikov pa je osvojil prvo mesto Andrej Funkel (Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola ŠC Velenje), drugo mesto pa sta si delila Bojan De- Dijaki so reševdti natoge izbirnega tipa /n /z vsakdanjega življenja samcznih let- 26, maja v Mariboru, niška elektro in računalniška nikih čaka .Še preizkušnja na ■ tp IlÉlÉuLlJ daitba.d.o.Q.Verenje (zhaiâ ob če&lldh. Cena posarrezreQa izvotfa 220 SÍT. rmseifa naro^lna fl30 Siï, tnmesâCna narc^nlna 2.420 Siï. polletna neroCnina 4.700 SIT, iQQia naročnina 8.800 SIT. Ur^dnl&tvo: Boris ZaKoSek (tiireUor In glavrti urednik), Stane Vovk (Qdgcvomiuredrtik), Milena Krstlf-^ninc (pomočnica uredníKa). Janez ^ssnik. Tatjana Podgoršek, Bojara špegei {novinarji). Mira Zakcéak (urednica radija), Jar^ KoSuta-špegel {telnfCrl uradnik). DamIr&nM (oblikovalec) Propa^nda: Kina Jug (vodja propaganOe). Sa^ Konečník, Jure BančniK (pn^pa^andlsta). Sedeî uRdniétva In upravs: 3320 Veteniê. KldrKava 2a, p. p. 202, telefon (Oa) m 17 SO. telefax (03) W đ6 43. Žiro ratun pn APP Valeria. Številka 52d00-603-3M82 E-mail: ne.c3s@sicj.net Oblikovanje In gral. priprava: f^ £as «j.o.o. Tlslc Tehama ^d.d. Nenarocenih fotografii in mkoplsev ne vračamo! Po zakonu o DDV^'NaS fas' uv^sr msů proizvode íniormalivnega zna£ajs za lustere se plaCuje dsvek po 8% zntSani st^it 17. maja 2001 DOGODKI v Topolšici obeležili podpis nemške kapitulacije Praznik svobode Topolika s«jevpjsaM ^Mh»-k» v /giidovinu druse svetovne vojne, saj je ravno tu okupator pokleknil prtMl /.drui^enimi svohodiMniselnimi Evropejci« katerih pomemben del smo predst2ivlj;)li tudi Slovenci in s pcidpiscmi kapitulacije pri/n»! poraz. Borčevska organizacijîi obuja spomin na la dogodek / v/-dr/cvanjcm spominske sohc v lopoKici, vsako lelo. 9. maja, pa pripravijo priloi^noslno slovesnost. Letošnja je bila i^c posebej lepa. V parku pred /dravillščom sc je zbraia veliku množica nekdanjih bnrcev, drugih kraja« nov, med njimi pa je bilo, kol jc ugolovii tudi slavnosini govornik, pa'dsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borul Pahor, zelo veliko mladih. "Pra/nik svobode je danes in tuje.^ srečno naključje, da danes v nami na nek nacIn praz- nuje vsa Evropa, ki živi žc pel desetlclij v miru in pro.sperjle-ti. Očitno je bil nauk morije, velike irapedije, Swvílnih irp-Ijcnj dovolj vchk opomin Evropejcem in človeku nasploh, da sniû v/eli pamei v svoje roke in da smo se zavedali, kako se dostikrat prav majhne nestrpnosti kol sne;?na kepa valijo, postajajo vse večje in so ne-kc]za dne neolwladljivc." jc med drugim dejal BSianj in mo.^ki pes'ski zbor i/ Raven, ki je .^e posebej med stařeji^ udcle?ence vnesel nostalgijo na težke, a vseeno lepe partizanske čase. Prijateljstvo, vzniklo v borbah, ko je biloživ-Ijcnjc manj pomembno kol prijatelj, je nekaj,karvelja/a vedno. Tovrstna srečanja so zalo nekaj najbolj prisrčnega. Tudi lokrat je bilo tako in udeleženci proslave so se v prijetnem klepetu, In zvokih harmonike Še dolgo v (loč. ■ M.Zakošek, S.Vovk Naravno zdravilišče Terme Topolšica Pridobitve - odgovor na izziv trga TOPOLSICA, 9. maja - UtoAnji dan xmage je l>il /.'à /uposlene naravne}*» zdravilišča Terme Topolika pravi prii/nik. Na večerni .slitve^nosti ^o predali namenu vse, kiir so olmavyali in uradili od lanskega julija dalje: pri/idek k hotelu Ve.sna, nov zunanji K>a/en, f)l)-n<»vljene in preurejene notranje Im/en.ske povi^inv, p(>^<»do{>(iene me'e, s katerimi .so ol>o^atiii In kukovoslnu dvignili raven dosedanje 20 let stare pi»nudbe. nl?»o pimiembne le delavce zdravilišča, knij IbpoKico. ampakza slovenski zdravilii^ki turizem sploh. Kot je dejala na večerni slovesnosti ob robu novih zunanjih vodnih površin ili-rektorica naravneg;* /dmvtliîvèa 'l'reme Topolšica IJdija Fijavž- Speh.so imeli sanje m ciJje. Uresničili stJ jili. Bogatejša in kakovostnejša ponudba zdravilišča je-pii njenih navedbah - odgovor na izziv trga, na katerem so zaradi dosedanjih neustreznih zmogljlvosli in opremljeni>slj vse tc?}e pnvabijali tuje in tudi domače turiste. »Cîostje bodo povedali, če je naSa ponudba prava. Mi mislimo, da je.« Z naložbo v prizidek hotela st) pridobili dodiitnih 120 postelj in s tem povečali nočitvene zniogljiviwti na 400 ležiSČ. z ol>novo notranjih in na novo zgrajenimi zunanjimi bazenskimi vodnimi površinami so ptwečali tovrstne zmogljivosti za 201) kopalcev na uro, v novdi savnah je lahko naenkrat 16 gos- Direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh: "Pridobitev je pomembna za zaposlene zdravilišča, kraj Topolšica In tudi za slovenski turizem." tov, temeljito so obnovili in posbili 1000 kvadratnih metrov lerapeviskih prostorov, v katerih lahko vsako uro psk usa li zadovoljili lastnike (v lastniški sirukturi ima največji .Vi odstotni dclc? Zveza Društev multiple skleroze Slovenije. l3--<')dslolni la.slniki so zaposleni in biv.^i zaposleni, preostal« skladi - kapitalski, pokojninski ter Avlja in KBM Inford) in seveda turiste. Pričakujejo, da bodo že nove pridobitve povečale Število lujih gostov iz sedanjih 40 na .'^O odstotkov. Ob tem pa ludi pričakujejo, da se bo v njihova prizadevanja za sodobno turistično ponudbo tvorno vključilo ožje ter i5irw okolje- Novo pridobitev je s simboličnim prerezom Iraku predal namenu predsednik nadzornega sveia zdraviliška Stane Žijion. Prisotni na otvoritvi pa so bili očarani tudi nad privlačnim programom, ■ Tp, foto: vos HITRO NAKAZOVANJE 0 Western Union ZvkljuČitvijo v sistem mednarodne mreže za hitro nđkazovđnje denarja po svetu Vam omogočamo. - hitro poSjljanje denarja vin iz več kot 170 dežel v vseh delih sveta. - ndslovnik iahko prejme denar v nekaj rr^nutah od vplačila. - v vseh deželah poteka to poštovanje praviloma v domači valuti Enostavnost m zanesljivost tega poslovanja je namenjer« vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ah na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Storitev Vam nudimovvseh naših postovalnKdh. kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije banka Velenje Banka Velenje d.d., Ve/enje. bančna skupirta Nove Ljubljanske banke Rekli so: Kompleks majhnosti? Jože Povi>e, predsei komplekse manj vredni*» ti - zaradi naše majhnosti • in občulejc Imam. kot da .smatra, da na^ kultura ni dorasla kuliuri na:^ih sosedov, ^lim, da se naš prispevek enakovredno vrednoti na vseh podrc>>ijih, tudi ko govorimo o približevanju Evropi." ■ mkp Kra evna skupnost in Gasi sko druâvo SKALE ODDAJATA v NAJEM najboljšemu ponudniku ^ prodaja no v velikost! 133 m in bife v velikosti lOOm^ z možnostjo sklenitve franšizne pogodbe (za oskrbo z blagom) z delniško druzDo ERA, Prešernova 10, Velenje. Pisne prijave pošljite do Gl.maja 2001 na naslov: GASILSKO DRUŠTVO SKALE, Škole 85.3320 Velenje Dodatne informaciie Vam bosta z veseljem posredovala gospod Tepei, telefon št.: 041 627 627, in gospa Dušak {glede oskrbe z blagom teleton št.: 03 8960 264 ali 041 798 56 ERA 50 let prijaznih nakupov UTRIP 17. maja 2001 Gremo v Evropo, pa kaj! 'Je dni xo mnofii Slovenci vsiopiU v evropski avtohus. Ne, fanas Se /leboiakoj popeljal v Evropo, menda pa mm jo bo vetuiarle prihU^. Pretekle dni se je ia »evropskihmočju Spod-nje Savinjske doline in na Kif^atiskem v Ohsoteiju. Ijtuii so »pre-pričevali** kaj vse dohref^a se nam obeta v »obijuhfjeni deželi«. Med obiskovalci Je biii> največ mladih. Te pać íe.Mvari iíe lanimajo. bt mor-da boitui do takrat, ko odrasít^o, le ie sprejeti v pravo exropsko druiino. O f&n vključevanju .so.'Spregovorili tudi na najvišji ravni v lj(d>ljani; provint, da freztio. Niw gifvorila le častva, tudi roz/im. In to naj bi vdjalo tudi pri tiašem vkljitcďanju v Evropo. O Evropi so spre^vordi na posebnem pogovoru tudi v C^ju. in ob tem so v av-li celjske občinske palače odprli /udi iyn>p.ski količek, kjer lahko vsi. /d jih to zanima, dobijo ustreme informacije. Pravijo, da je po njik v Céju veliko povpraSe\'anje. Evrope, tokrat r malo dnt^gučnem srtuslii. smo sc skupaj s slaV' n0slnim}!0yvrvems[)0fmuli tudi v Tôf)olsicL íhvsodpo Evropi \'.si niii ne vedo, da je tn nemškigenen/lpodpisal kapilitfacljo, mise lega sei'edit vsako leto spominjamo. Vželjipo miru, se\-eda. Morda bi bdo prav, da hi na to dejanje vendarle bolj opozorili tndi druga in da hires »y'sa Evropapraznowla z nami«. Morda hi tako sem prň'ubili već nijceii To pa bi hilo dobro tudi za toplice v lem kraju. Ze zdaj je v njih pn^caj tujcev, lahko hi jih hilo.^e vet Fmstoni jedo\H)lj, še posebno zdaj, ko je Vesna dožiwla now pomlad. Vtem času spomina na kapitulacijo in osamosvojiie\^ se zno\'a oživljajo ttidi osa mas\>ojit\>ene težje po več s/oven.'^kih krajih. Marsikje niso zadovoljni pod .svojo seáinjo občino in želijo na .svoje. Predwwm (am. kjer so oh prejšnjih ddit\'ul\ še ostale večje občine. Alije na- robe kaj drugega. Kot na primer v Rimskih Toplicah, kjer so ludi prepričani, da ji/n bo lažje, če se iz\'ijejo izpod peniti Laškega. l)\'e novi občini bi radi nastali v sedanji .šentjurski, ena v vojniški. Čas bo kazal. Če za tem res sioji večina hnjanm: ali le kriije\>ni veljaki. Slišal sem tudi, da bi bila najlxflj.se za yin.sko Goro, kije Še \ 'cdno .n'ojei'/Titna Hlvožč\'kaak naj me zti to ».sILsanje" nihče ne drži za uho. Stvari se niso dogajale le na političnem, tiulina gospodankem jx?-dročju. Med Zalčanise je mudi/pn'akgo.'ipodarskezbornice, proizvajalcu kmetijske mehanizacije .w ob lem podelili cenifikata. l^Htkvranskegti i>odjeija huk pa .se spogleduje s Sentjurčani Pravi, da ima >»čusovnopaličico^ za ozdravitev tamkajšnjega podjetja Jblo; tovorne lahke obutve, kije ostala denarno močno bosa. Zdaj, ko se bliža čas pokine žeje. so vwva aktualne pijače. Í.aška Pt\'ovamu se .Še kar ozirti za novimipi\ ovamami na pro.stoni nekdanje skupne države. Zdaj je njihoia tarča banjalfdhi pivovarna. No našem širšem območju, pit najin kmalu začeli f>oln iti pijačo vaše in naše mladosti - cockto. Ta bo, odkar je prišla pod Kolínsko, priiiajala iz rogaški]i Vrelcem !Íe ena gostinska: v jáčali, tik oh znani žički kartuiiji, so odprli prenovljen .star gostinski loka L Res star y dasiuzu bodo tudi ponujali stare jedi in pgače, take, kakršne so tczivah tudi nekdanji redovniki bližnjega samostana. Se\'eda upajo, da /» tudi ta novvstprivabila obiskovalce^ Konjička ol)čina ima j>ačpňrazwju turizmu velike načrte; za razliko od nekaterih drugih pa jih indi u.spcsno uresničuje. mk Zdravje prebivalcev v Upravni enoti Velenje Poškodbe in zastrupitve terjajo več pozornosti Nil /iivodii/ii zdravstveno var-sîVii Ccljo rcdDt) .^prcmljaji> in proučujejo zdravstveno slanje prchivdccv občin celjske regije. McJ njimi lorcj ludi v obCinah Velenje. Sosfanj in Smarlno ob Paki. minuli dve IcU jih >!biraj<^ prtilslojnka ()h Konci' Juridů pa nam je ptxsredovala nekaj podatkov o zdravju prcbivalccv v Upravni enoti Velenje v Iciu 1998 in ob icm izrazila prepričanje, da bi-slwnih odstopanj ne pričakujejo ludi za minuli dve leii. Bolezni, zaradi so ljudje najpogosteje obiskali zdravnika Predšolski omxi so v Iclu 199B najpogosieje i^biskali zdravnika zaradi bolezni dihaL u.šcs in na-Iczljiviii bole/ni, nascdjncm mestu pa zaradi p<^k(3db in zasiru-pi{ev. Tudi pri izolskih oJrocili in mladini «î bile med obolenji na prvem meslu bolezni dihal, sledijo jim p(ï5kodbe in zasirupitve, manj krul pa so morali k zdravniku zaradi bolezni koze in pod-ko:?)a 1er nalezljivih bolezni, Pri odraslili so bile najpogosiejše bolezni dihal, mišiCno skeletnega sistema m vezivnega tkiva, poškodbe in zasirupitvc icr bolezni obtočil, »Med prvimi dese-limi najpogc^icjc zabeleženimi se v ccljski regiji pojavljajo ista obolenja, kol v omenjeni upravni enoii, » poudaija dr. NuSa Konee Juričić in nadaljuje: »Do razlik prihaja glede obolevn^wl. Pri vseh posameznih boleznih in stanjih, razen za nedelinirana pn predšolskih otrocih, je v Upravni cnoli Velenje nižja kol v regiji, pri solskih otrocih in mladini (z izjemo nalezljivih bo lezni. bolezni koze in podkožja) pa je viSjaod regijske. Pri odraslih so posamezna obolenja v upravni enoti (v primerjavi z regijo) ni>ja pri boieznili obtoCil. bsiopa ludi nekcîliko pt^dalek o ncivolvorbah, ki bi jim v upravni enoli morali namenili več po-zornmii. Kar 17odstotkov leh bi odpravili. Ce bi uspeli odpravili dejavnike tveganja, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola in karcinogeni na delovnem mestu. Cc k. temu dodamo Se vlogo prehrane s preveč mesa in premalo vlaknin pri raku na debelem Oa'vesu in dojki, se ocena poveča na iidstoikov.« Umrijivost in vzroki zanjo Pred dvema leiomaje največ ljudi v obCinah Velenje. Sosianj in Smarino ob Paki (ludi v celjski regiji in v Sloveniji) umrlo zaradi K^lezni i^btočil - sa'a in ožilja (43,6 odsiolka), zaradi raka (2*^,6), pt\slcdic pix^kodb in zastrupitev KJ,3, zaradi bolezni dihal in prebjîvil pa 6,7 (Odstotka t^l>čanov. Podrobnejša analiza znotraj leh številk ka^e. da je zaradi bolezni obtc^l, pof^kodh, zastrupitev ter bolezni prebavil v velenjski upravni enoti v letu 1998 umrlo več ljudi kot v regiji in drtavi, zaradi malignih obolenj ter bolezni dihal pa manj. Med v/roki za l>olezni srca in ožilja so v ospredju, lako kol v razvitem sveiu, prekomerno kajenje, zvišan krvi tlak, povečan holesterol, nezdrave življenjske navade (premalo redne le le sne aklivni')Sli, prekomerna lelesna leza, psihični stresi). Rak je na drugem meslu najpogostejših vzrokov umrljivasti. Med prebivalci Upravne enote Velenje jih je umrlo največ zaradi raka na del^elem črevesu, sledi mu pljučni rak. na tretjem mestu pit sta rak prostate in danke. Pri ženskah pa je bil na prvem mestu rak dojke, nato jajčnikov, tretje mesto pa si delila rak želodca in kože. Najbolj učinkovito orožje za zniževanje pljučnega raka je omejevanje kajenja, pri raku na dojki pa daje najboljše rezultate zgodnje odkrivanje in takojšnje zdravljenje. Smri zaradi poi^kodb in zastrupitev, ki jena tretjem meslu, je bila naj pogost ej Šil v starostni skupini od 7 do leta. /aradi njih so umrli mo§ki veliko pogiîSLeje kol ženske, razloge za lo pripisujejo bolj ivega-nemu življenju moških že v rani mladc*>ii. Do20 leta.sliďtisliprevladujejo prcdv.sem smrii zaradi prometnih in drugih nesreč, tem za petami pa so smrii zaradi samomorov. V leiu 1998 si je v velenjski upravni enoli vzelo življenje Iří ljudi- Pri nastanku bolezni dihal so, po l>eseda Ju-riiičeve, soudeleženi različni vzročni dejavniki. Najpomembnejši je cigaretni dim, udele?en pri razvoju kroničnih obsiruk-livnih boleznih je onesnažen zrak,poklicni dražljivci. bakterijska in virusna vneija dihal ter številni alergeni. Polegomejcva-nje porabe tobaka bodo k znižanju líívrstne obolevnosti pri-p(Wogli manjša obremenjenost zraka z dražljivimi plini, parami in trdnimi delci, upv^raba okolju prijaznejše tehnologije, če bo tudi v velenjski upravni enoti kolo postalo prevozno sredstvo. Ukrepi za boljše zdravstveno stanje ijudi Kot pravi dr. Nuša Konec Ju-ricič jc zdravje pravica in odgovornost posjimeznika. ki pa ju v največji meri lahko razvije od podpori države in njenih podsistemov. Ti morajo skrbeti za uravnotežen osebni, ekonomski in socialni razvoj, ki je temelj dobrega zdravja posameznika Drek in prdec Moji ntjjljid>ši besedi v nekem tnroškem obdobpt, ko sem z njima z naj\'ečjim iđU-kom šotdnda na kosilo pm aMjene znance staršev in sorodnike, sta imeli nci\'adno. prefinjeno \ikanivobed. učinek katastrofe pete stopnje po Rtchicrji,^'i lestvici. Najsi so se navzoči še tako tnidiii ignorirali to nadležno kofyrofrazijo z namenom, da In me od nje odvrnili, so moje občutljive metode vendarle zaznale prehudo vznemirjeno.st, da hi se učinku v liodoče odfmeda la. Toda .'ipregovoriti numerm'am o ^fenomenu dreka in prdca^. s katerim me je anekdotično seznanila prim. dr. Marija l^gelj Pire z Oddelkii za p.sihoonkohgijo (da. nulito ohstaja in ceh zelo fiomembno je), medlem ko mije uČinko\'iiopihala na dušo. Ta fenomen namreč sa nmtojno priča o tem. kako nekateri zdra\'niki distancirano, vz\'išeno in kajpak pragmatično pojmtijejo tislo, kar človek oddaja. Ce je rw/y/, ki zdravnika obišče, zreducirana na oddajnik dreka in prdca, po Čemer je laboratorij dolžan šariti^ da bi se ugotovila morelùina diagnoza patoloških motenj fizične pojavnosti oUskovalca, ne moremo pričakovati obratnega odnosa - da lx) la oseba obravnavala zdravnika kot nekaj več od na\ adnega drekologa. Praviloma pa se taki drekologi obnašajo kot bogovi. 7. njimi je težko govorili, bolnik v njiho\ i navztK^iasti (yozabi na vsa s\vja vprašanja terotrjme v grozi - In morda nehote zato .Sprosti še kakšen prdec več. Vsakemu dobremu zdntvnihi pa je povsem jasno, da pri odnosu zdravnik-bolnik (ah zdrav človek r ordinaciji na rednem pregledu) ne gre zgolj za objekii\'ne, fizične dokaze twkili motenj, kijih izmerijo aparati '/£ satna IxAnikova pri^yoved opozori na lo, kaj ga moti. Oledano iz stališča mrt^rologije pa moramo sploh začetiže na začetku - kah> pride oseba v o 1x1 i nacijo? Kakšna je njena drža ? Kako hodi? Ali sede z lahkoto? Ali ujx^ rublja vse svoje ude? AU momlja ali govori mz-ločno? Kako je oblečena? Kakšen vonj ima? In - hm...-kaj oddaja? Takoj lahko ugotovimo, ali kdo pride kzdnivnihi slaix) mzpoložen. Po pozornem ogledu M niku, lahko vešč zdravnik ugotovi, aliso tudi objektivni znaki, ki jih ugotovijo apn/ii, prej odshkava p.sihosomat.skega ncmvnovesja, kot pa stroga deklamcija neke izključno biološke di.sjimkci/)nalnastL Veliko bolnikov.se boji.strogi^ga, tihega in nekomunikativne-ga zdrm'nika, ki pa je lahko iijetnen strokovnjak. Mar::iČesa mu ne bodo zaupali Jh dnigi strani jim je neprijetno pred fi-stim, ki nenehno bndta he.sede, stresa šale, saj za težave M-nika kar nekako zmanjka časa. Da Ih zdravniki lažje razumeli emocumalno komponento (iti jo tudi sprejeli!) odnosu zdravnik - bolnik sta v petde^setih madžarska zakonca psihoanalitika Michael in Enid Bahni ustanovila »fíalintovo .skupino^. lialintova nxetoda so redni sestanki zdravnikov splošne prakse v majhnih ski^lnah pod vod.sivom strokovnjaka. Tuka j.si lahko zdravniki izmenjajo informacije o Mnikih in .svetujejo drug drugemu. Gre predvsem za vajo iz komunikacije i/l razumevtmja, kajti »zdr(fvnik sam je močno zdravilo«, kol trdi Michael Išalint. Dnát\'0. del mednarodnega ISahnto-vega zdnizenja, je na srečo ustanovljeno tudi pri nas, zal fw je osvajanje Ha fin tove »fdozojije-f odvi.sno od volje in omejenega časa jyo.sameznega zdravnika. Balim pravi: »To benefti from a grtnipyon need at least t\i'oyean of treatment ^ I mean training.« (Da iz skupine kuj odnesete, potrebujete vsaj dve leti zdravljenja - hočem reči izj)OfX}lnjc\'anja.) Sewda je ideal, da bi se zdravnik in njegov Mnik dobro razumela. da ne hI prihajalo do nesporazumov, niti do različnih inierj)retacij isiih besed, loda dinamika njuneg(J odnosa je pač od\'isna od številnih okoli.^čin. Večkrat ludi od zdravnikovega ozkega dojemanja, da je r ordinacijo pri.spel samo Še en primer nosilca dreka in prdca. Sama lahko pač upam. da me v tako mzmišljanje v mojem f>odočem poklicu ne ho pri.silila niti najhujša utrujenost, niti slab dan. raztresenost ali življenjska zagrenjenost, ï' kateri hi fX)kUc zdravnika videla bolj kot nujno zlo kot pa delo, ki hi ga oprm>ljala z veseljem. ■ /rena Jskopanec in skupnc"fili, /.nani> je, da obnašanja in navad ljudi nc spremenimo, dokler ne spremcni-mo okolja. Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije-zdravje za vse do leta 2004 obljublja, da bi^ država v naslednjih letih s programi izobraževanja in drugimi ukrepi ptxJpirala usmeritve kpreventiv-nim zdravstvenim programom za krepiiev zdravja in preprečevanja bolezni med vsemi skupinami prebivalstva in vanj vključila vse družlx:ne segmente. V la prizadevanja že sodijo Številni zdravju pixlpirajoči pro- grami - projekt /drav vrtec, /.drava šola in Zdrava mesia. Da bi lahko bolje zaživeli, pa potrebujejo še veliko podpore. Juričičevaje oh tem omenila še Navodila /a izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni ter program CINDl za odkrivanje in zmanjševanje dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni pri odraslih. Dosledno izvajanje obeh bo zahvalo veliko ener-|yje. sodelovanja in dogovarjanja v zdravstvu ter lokalnih .skup-nosiih. mtp Nova prelomnica za hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje Uspel šesti tradicionalni cvetlični sejem V Elanovih smučeh PLP lepljene plošče Začetki »»deluvanj;« Eiana in hřerinskť^a podjetja Premogovnika Vťleixjť« PLR lesna in-dustrtja. set^ajo v lanski november, koje 11» znano he^uix|?>ko piHlJetje veni tnl hčerinskih firm premogovnika preverjalo možn4»sti ustanovitve invalidskega podjetja. Pri teh pogovorih je bilo omenjen(K da Elan potrebuje nekatere lesne izdelke. Pa so Elanov« predstavnike nap4»till kdru^ hčeri, ki se so to dejavnostjo ukvarja in pogovori. ki su jih začeli takrat, so obrodili sadove. V proizvodni program so vložili 70 milijonov lolarjcv, glavnino v opremo in sliojo, drugo v inslalacijc in prostore. V lesni bran/i je lo lelos druga invesli-cija fK)vciikc*;tj. 7 zagonom nove proizvodne linije lepljenih plotó koncc aprila, je pcxljeljc,ki Mirko Zager: 'Vb pofni zmogljivosti iini]e bo na njej delaio osemnajst detavcev" le los praznuje desellclnico. lako hkrali prešlo iz primarne proiz-vcxlnj*i predelave lesa v y^htcv-nejsosclojndarno^ibdelavo.kier je tudi dodana vrednost višja. Konec aprila je proizvodnja lepljiinih ploî^ žc slekla proizvodnja lepljenih pío^Č. Proizvodnja jc v icra trenutku sicer namenjena Elanu, kar pa nc pomeni. da ho Elan tudi edini kupce. Prodajni irg želijo razširili ludi drugam, predvsem v pohištveno indu.strijo in izvoz, posredno in neposredno. •^Raćunamo s icm, da bo Elan kol firma, ki se globalizira, z na.^imi izdelki posegla mdi na trge zimaj .Slovenije, kar pomeni ludi h konkurenčnim proi/va-jafcem Šporlne opreme,^ pravi direktor PLP, lesne Industrije, Mirko Za^er. Nov program pa je pomemben ludl zaradi novih deJovnih mesî, ki jih omogoča. "V njem lx>mo zaposlili (.«emnajst novih delavcev, ko bo proizvodnja v polnem icku, 7a začclck smo jih Perspektiven program PLP je ici a poslalo hčerinsko podjetje premogovnika in tudi dejavnost podjetja jc bila na začetku vezana izključno na pt^ircbe premogovnika. Pred dvema leiomu so pridiihijiccr-liTikal kakovt«li ISO 9(X)1, letos pa s postavitvijo nove linije prešli v proizvodnjo višje slopnje obdelave lesa. Linija ojuo-goča lepljenje plo^. ki so pravzaprav odpadek ožinama osla-nek prt rezanju daljših plošč in v lesno predelovalni induslri-jl vtlja za zelo perspckiivcn program. Proizvodnja tinija ieptjenih piošč. osem. Del jih jc prišlo iz premogovnika, drugi del. llsli, ki ima lesarsko kvalifikacijo, pa smo iskali zunaj poslovnega sistema premogovnika,^ je povedal Mirko Zager. ■ Miiena Hrstič • Pianinc foto: S. Vbvk Golte Slovenija Sneg bo - vremenu in birokraciji navkljub Na začetku lanske zimske sezone, pr>'e t novimi italijanskimi lastniki in pod novo znamko (îolte Slovenca, je direktor firme Izrekel dve |M)božni želji: dm več naravnega sne^a in čim manj slovenske birokracije. Na v.i^o nesrečo mu ni izpolnila nobena. Zaradi zaplele-nih in dolgotrajnih postopkov je namreč lani zjtianjkalo časa za i/graJnjo /asnežcvalncga sistema, itarava pa se je s smučarskim središčem na Mozlrskih planinah poigrala najbolj krutt) doslej. Snega za smuko piizijiii skoraj ni bUo, bilo pa ga je dovolj in prerveč v aprilu, da je precej zavrl začetek del pri urcsnlče\'a-nju lelošnjih /ajclnih naložb. Seveda se uidi vreme slejkoprcj usiali In v zadnjem <.)lidobju so dela vendarle pričeli, (udi z birokracijo razumljivo ni imel sreče, saj se zgodba nadaljuje. zato na Golteh že sedaj niso povsem prepričani, če jim bo (xstalo dovolj časa za temeljilo prenwo holela. Zalo je zelo blizu odločitev, da bodo to naložbo morali prekižili v naslednje Icio. Škoda. zares. Sicor pn pridno delajo. Po-spcs^eno izvajajo pripravljalna dela zii zamenjavo pogona ni-halke, ki ga nameravajo 7ame-njaii do konca maja, torej do začetka pole lne sezone. Povsem jasno je, da je lelošnja najpomembnejša naloga l/gradnja za-sneževalnega sistema. Pri lem morajo najprej položiti vcxlo-vod, prav v lem obdcíbju pa Izbirajo Izvajalca In d^^bavlielje. Sneg prihodnjo zimo lorcj bo. saj od svojih naložbenih usme-rilev ne odsiopajo. Novo zùnsko sezono želijo in hočejo pričakati kar najbolje pripravljeni. Ob vsem tem pa niso zagleda- ni sami vase in svoje zahtevne nalûge, zaUi se že povezujejo z okoljem. Lokal i>b .spcxlnji ptv staji nihalkc je žc txiprU vsak konec ledna pa bodo v Zckov-cu pripravljali različne priredii-ve. Zelo domiselna in dobrodošla jo pc>buda, da bi v sodelovanju z mozirsko občino v Žekovcu orga nizirali iriuiiœ. na kateri bi okoliški kmetje lahko prodajali najrazJičnejite domače izdelke. Povezali sose ludlzja-marskim kiubom Pixllasica. kar pomeni možiiosi ogleda kraških jam in raziskovanje novih. Prav tako se bcxJo 28, junija vključili v organizacijo slovesnosti ob od-krliju spominske plo^'c, s katero bodo obeležili 10. oblolnlco prLsianka iielikoplerja JLA in preslopa prebegle posadke v Slovensko vojsko. ■ iP Titov trg zasut s cvetjem Na Titovem tn>u v Velenju se je ^odil v sol)ot«», 12. maja že šesti tradicionalni cvetlični sejem, ki sta I*;« v sočina V«tenje in Ibri-stično društvo Velenje ob po* m*K\ Ohmiične (^)rtne zltomice, PUn Medof>činske zvvze prijateljev mladine Velenje, GZS-savinjsko—šaleške }^)spodarske zbornice. Mladinske^*» centra, Druživa šaleških likovnikov, Glasbene šole Frana Koruna Ko2el|ske)>a in Zavoda za živinorejo in veterinarst\<) Celje -enote ^ kmetijstvo Velenje. Na sejem so prišli vrlnarji tn cvetličarji od blizu in od daleC, predstavili pa so se še Društvo rejcev drobnice celjske in ko-ra^ke regije, DruSlvo vinogradnikov Smarlno ob Paki, Akliv kmečkih žena šaleške doline ( z izvrsinimi dobrotami seveda), Združenje ekoloških pridelovalcev Deteljica, Dra uspešno izveden sejem odrazil ludi na balkonih in oknih naših stiinovanj. ■ Mira Zakošek, fotografije Stane Vovk Strojni liroželi Zgornje Savinjsiie doline Kmetje še ne poznajo vseh prednosti Strojni krožek m Z)><»rnjo savinjsko dolino so ustanovili pred sedmimi leti, do danes pa je klikl. saj mc odogajanju bolj malo olwcščajo. Krožek se torej Še nI ptîslavll povsem Jia noge, bolj se nam reč uveljavlja kol sosedska pomoč. Je pa res, da pošiljajo vse več računov, kar za začetek ludl nekaj velja," razlaga Ralko Krznar. V slrojnem krožku najbolj upor^ljajo balirke, kombajne, sodobne sejalnike in brane, najbolj pa je zaživela pomoč pri sečnji in spravilu lesa. Veilkoje namreč kmetij, ki tega ne zmorejo ali ziiradi drugih razlogov želijo pomoč, na drugih kmetijah pa so ťanije. ki delo z veseljem opravijo. Po vseh predpisih seveda. "Za naše kmetije je značilno, da imajo ludl po Štiri, pel traktorjev In Še kup drugih strojev. Sčasoma bodo kmetje uvideli, da se to ne Izplača, da je vzdrževanje predrago In da se račun nc bide. Z lepim primerom smo se seznanQl na avstrijski strani meje. Bili smo pri višinskem kmetu, ki je imel v hlevu preko 40 krav, na dvo-ri<ču pa le en siar traktor in staro nakladalko. Za nas je to nepojmljivo. saj so na takšni kme-liji vsaj trije, štirje traktorji. Avstrijski kjiiel nam je zadevo lepo pojasnil: traktor in nakladalko rabi le za svežx) krmo. vse ostalo opravi preko strojnega krožka. Zakaj bi kuptwal traktorje in stroje, če lahko denar naloži vbanko. pc^bira obrcsli in plačuje delavce. Ni mu ireba delati, nima stroškov z vzdrževanjem slrojev, pa se denar prihrani. Varčevanjaso seveda Avstrijci vajeni, ludi na leni področju. pri nas pa je bila pred desetletjem in več zelo visoka inlla-cija, zalo smo kmelje hilro kupovali stroje, da smo vsaj ohranili vrednost denarja. Danes so stvari seveda drugačne, vseeno pa se l>ojim, da bo preteklo še veliko let, da se bodo strojni krož^ zares uveljavili, pa naj so njihove prednosti lako očitne," je še dejal Ratîîo Krznar ■ /P DRUŠTVA 17. maja 2001 Območno združenje RK Mozirje Vse več ljudi na robu preživetja Mozirskii območno združ<*nje kriza deluje na po« dn»Oju Z^c»rrvjť S«i>1r\jske in Za* drvčke dolínť, siij od letu 1999 z desetimi kr^fv^Tihm ot^inizaci* Jumi pokríva vseh sest ol>čin. Dejavnost je seseda raznolika, kol j« raznolika v tej vlo>'eko-ljuhni organizaciji. poi^elMj pa so Zjid(»voljni s knmlajalskinii akcijami, saj jih število darovalcev };lede na ^levilo prebivalcev še vedno uvršč-a v slovenski vrh. Lani so na (>etili akcijah našteli 736 krvodajalcev; vsaj enako število pa si oiKtajo tudi letos. "Žal se pri icm i/ Ida v leto povezujejo lc?ave, najlx^lj pereča pa je la. da jc vedno vci ciclovaih orgiinizadj, ki delavcem ne doviilijo prostega dneva /a udeie?ho. do česar so siccr po zakonu upravičeni." pravi sekretarka obmoćncga zdruí^cnja ]tka Kramer. Kopičijo se tudi leî^avc pri pt)-moCi socialno ogroženim dni/iniim in ostalim prebivalcem. lika Kramer: Lani smo razdelili 200 prehrambenih paketov s pralnijn praškom, ki naj bi v.saj ya kakšen dan omilili vsa-kr^ ne l>i i »ili nikoli dele/JI i. Seveda redno iwajajo tečaje in izpite prve po-moči za vo/iiike motornili vozil, zelo dobrodošle in priljubljen pa so postaje Rdečega križa, ki za sedaj enkrat mesečno delujejo na Ljubnem, v Radniirju. Na-zarja b\ Smih elu, kjer medicinsko sestre merijo kA'ni tlak, sladkor in holesterol, za ljudi pa so najb<'>lj korisini pogovori in na-sveli glede njihovih lei^av. Zelo pomembno je ludi tehlnosixle-kwanje v i'snovnimi Solarni, aprila so pridobili ludi prvo uspL>so-bljeno ekipo prve pomoči civilne z.a.^ite, aklivni pa so bili lu-div tednu Rdečega krii^a. "Prireditve ob lem lednu bomo sklenili v petek s kvi/om mladih o na^i organizaciji, ki mu bomo dodali še nekaj vprašanj o perečih problemih mladostnikov glede txivisnosli, kviz pa je ludi .sicer redna oblika tlela z mladimi." je med drugim Še povedala lika Kramer. Mjp Medobčinsko društvo Invalidov Šaleške doline Valter Golob - znova predsednik VKLENJE, 12. maja - Mv- doK'inskfj društvo invalidov V«-lťi\je se s3HK> člani uvršča med naj^eCja tovrstna dn}št\a v Slo-veni^ji, zato je n^je^ovo vodstvo prepričano, da hi morali od S'vo-je zvez« dobiti za dejavnost več denarja. Sic^r pa so na redni letni volilni skupščini (v prostorih Delavskej^a kluba Vele* nje) menili, da so lani delali dobn». Tudi letos IxkU» osrednjo pokornost namenili »ocialno o}»n»ženini članom^ z aktivnostmi skri)eli za ohranjanje zdravja. Takratna skupščina društ>a je hila tudi volilna. Ponovno so zaupali predsedniško dolžnost Valterju (àolohu, društ\'o {m ni^i hi vodil 4 leta. Kol je la poudaril v poročilu o oprav ljenem delu v preteklem letu. so veseli, ker so konec lanskega Jela invalidi v TeŠu ustanovili svoj aktiv, lako se Ixido lahko Še ivorneje vključDi v razprave o spremembah zanje pomembne zakonodaje. Pri tem je Cjolob znova opozoril, da so že pred štirimi leli predlagali popravek zaki^na o dohixiníni, pa v Državnem zboru Se niso prb^li na vrsio. »Med vprašanji, ki nas ^li in na katerega smo prav lako že opozorili, so določila /akona glede dekwnih invalidov. Ta slopi v veljavo leia 2{K)3 iji ni sprejemljiv za vse, ker bodo nekateri med njimi dobili .^0-odslo(kov manj do-liodka, kot ga dobijo danes. Z zvezo, ki nas zastopa na ustrez- nih ravneh, moramo razčLsiiii stvari glede zaposk>vanja invalidov.« Siccr pa so tudi lani po najlx>ljših močeh pomagali stv cialno šibkim članom, obiskali bolne na domovih ali v bolnišnicah, jih ob novem letu skn>m-no obdarili. V drušlveni pisarni so jim dvakrat na leden nudili brezplačne pravne nasvete ali jim p članom najbližje - skrt> za ohranjanje zdravja, pomoč pri reševanju njihovih socialnih slisk, rekreacija. Spori, nadaljevali bodo prizadevanja za odpravljanje arhitekturnih ovir... »Različnost je na.^a skupna pot, je bilo kratko sporočilo lanskega mednarodnega dneva invalidov, VseK)lj ugotavljamo, daje za invalide Ja pol strma, sploh pri uveljavljanju nckaierih njihovih pravic,« je k podčrlala Travnerjeva. Po mnenju župana mestne ohčine Velenje Srečka Meha mora biti drui^ba tudi v časih hlastanja za diiJ>ičkom občutljiva na vprašanja invalidov. Gotovo pa bodo morali vsi skupaj naredili več zň višje prihodke. 'Ihko kol Meh je p<^hvalil delo društva tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miro Kra,)nc. kije udcležence skupščine med drugim prepričeval. da v upravnem ixlbo-ru zveze ne sprejemajo odločitev, ki bi bile za ena druživa dobre, drugim v škodo. Na tokratni skupščini so se še dogovorili o višini članarine za leto 2ÍÍ02 (znašala bo 100t> lolar-jev), lokalno skupnoM pa KxJo poskušali opozorili še na potrebo po Ustreznejših prostorih za delovanje društva. ■ Tp Od lokafnlh skupnosti pričakujejo veČ razvmevanja in podpore Združenje multiple skleroze Slovenije^ velenjsko koroška podružnica Graja članom, želja po več razumevanja VELENJE, 12, maja «Vprostorih jjosti^a Verdelj v Šaleku so člani Združer^a multiple sklenize Sfovenge, kr»roško veler\j$ke po* družnice, na rednem ol>čnem zboru ocenih delo v preteklem letu, semočju. ki ga pokrivamo, pokazale več razumevanja za naše le/ave. Prav tako vodsivo velenjskega zdravsh'encga doma, ki ga žc nekaj let opozarjamo na težave zaradi dostopa do nekalerih ambulant, zlasti zobozdravstvenih,so še poudarili. Kol smo -Slikali, v lem trenutku podružnica Šteje 90 članov od Radelj do Šmartnega ob Paki. Število bolnikov ? multiple sklerozo narašča in samo lani se jim je na novo pridružila 6 . Ob koncu soi>praviii še volilvc vorgane pcxlružnice. lUdi naslednja 4 leta jo bo vodil Milan Verčkovnik. njegova namestnica je Anica Západek, poverjeniki pa Jožica Zaje. Olga Pircčnik. Boris Ciašper, Stefan Žaueer, za šport pa bo posltj skrlK'1 Bojan Arlič. ■ Tp »Programi so »fajni" nam priznavajo drugi, delamo dobro^ denarja pa ni,» so med drugim menili v razpravi udeleženci skupščine. Ste mladi in kreativni? Imate šoferski izpit in osnovno računalniško znanje? Imate vsaj višjo Izobrazbo? Vas zanimata trženje in delu na terenu?... Potem pošljite prijavo v 7. dneli od objave ogtasa na naslov Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. 17. maja 2001 »^ÉilS VI PIŠETE OŠ Antona Aškerca Velenje Ob 40-letiiici bralne značke Pred 41) leti. TDilnnčncjc 22. mn-Ja 1961. Ictfl. na Prcva\juh na Kuniâk«m (XulcUlí prvu brulno ^nsirko • /.n:u'lo> ptsuklja Prei^ihti-^T^a Vorancn. Pohudiiibi zanjo stu liíb pri»fcsor slovenskemu je-/iksiStankiiKMnikin píss^tvy (cr raMiatc^ prcvaljskc o.snnvnc îSok L«<)pi»ld Suliodalûiji. Z« nusicd-niit ki» hc je Pn7jh(»vi /jmrki pri-dru/ila tíoknvu, nuto pu su .sIcdU le po >íilnli M ktH v Ido nove: C*unkaijcva. Jur^^í^vu. Lcvstíko* vu. Prcûmo»!, Fmýgajjoii. IngiK |jć«vu. (/regoKí^jvn ítd.. tcr kla 1967 Kfguhuv» bmlnu ^nmka. /nmisel o hralní ^naOkí jc prerasla v pomembno kuliurno giha« njc njt Slovenskem. Diîl'sn knjiga vsemi vTsřdnotamú lep(>i<» in spoznanjem je n^i^la ^x^t do mladili generacij; poslala je njihova lasi. In vûiiriek, 26. aprila, so sedeli v dv«:aani Doma kulture vsi listi, ki namenij4> nekaj pr pnjaielje\'aU med i^)lskim leiom, smo jim ob sveCani podeliivi pripiavili glasbeno obarvan program • nastop pevca Jana Ple^tenjaka. (Slike iz naslopa si lahko ogledale nii domaći «Irani naSe Soie; hlt p :'Avww'.o-aavel ery c.cc.eJus.si.) L)(Jenka 7.d razreda Mi5a ilri-hefnjkjcosvt>jemdo^iveiju nastopa zapisala lole. win ... na oder je siopil pevec ian Plcsienjak 1er nas lakole po-ziiravil: »Ćao. Velenje, kako se kaj imate? Jaz <« imam namreč vednt) fajn. ko sem v Velenju.« Dvorano je preplavila glasba in «icKî se je pevsko vzdul^c. Priredba pe^mi Ne éakaj pomladi nle Pcsje navduícnih in lako nagrajeno ? a wc5>iob() knjigi. Učenka 3. ra/jedase mujeseveK>m zahvalila za dan, ki nam ga je po-IcpSal. ter biîa lako deležna dveh pojjuMktw na liCka. Slavim, dajj jebila viisiem irenuiku vsaj polovica deklel nevoščljivih in da bi lakoj zamenjala z njo. Sevctla pa je Jan pomagal ludi pri i^Hlelilvi bralnih nalepk 1er lako stisnil roko predslavnikom ra2rcdov. Ta dan nam bo vsem twial v sptimi-nu.« Prisluhnili otroku in se z njim pogovarjali o vsebin prebrane knjige je posebno di)?,lveîje. Takrat je ia«vct samo njun: učileljičin in učencev. In med njima se splete posebna vez. Te i>hCuikc in veselje doknjigc-navtia^enje niid prebrano vsebino, je vredno doi?ive-ti. Hvala vsem učiteljicam menio> ricam in knjižničarki, ker sle vzpodbujale mlade braJcc k iTiinju ter jim zvc^ljcm pnsiuhnilc. ■ Neva Hvaleč, mentorica braine značke na OŠ Antona Askena Najboljši na Notranjsko 17. april .ne jc biiúil ssvctliibno hítrosijo. VitSAj smo si vsí iz na^q^H NTxedH močno želeli in g» nejîlrpno pričakovali. To Je bil namrcí dan, določen za na^rndni ízkt, kí gajc organizirala ZPM Vcler^je za naJlKilji>e razrede při prujektu Vanijmo in ohranimo Šaleško dolino. Mi. učenci 7. b razreda osnovne Šolc Dihe RÔcka, smo se .skoraj raypočili od veselja In ponora, ko smo izvedeli, da smo naredili naj-bol ji^i plakal in z najboljšim nasiopom "žirijo prepričali, da si zaslužimo prvi^ mcsio. Ko sme ii^delovuli plakat, si Se pomislili nismo upali na tak uspeh.V lorek zjutraj smo bili najtx^IjSi med naj-tx)ljšjmi na avtobusu, kije drvel proti Notranjski. Vožnja je v prijetnem vzdui^ju hitro minila in .smo bili v Rakovem Škocjnnu. Ogled ruSevin siare cerkvia'. Velikega in Malega naravnega mo-siu ter Iskalce jame je nekoliko motil dež. a čeprav malce blatni in mokri smo pre žive I i. Zate m smo se t)dj>c(jali v Cerknico (kjer. i vodo. Tb smo ludi v miru pisali razglednice. malicali In se pogovarjali. Polni lepih vtisov smo se vračali dtv mov in eden mojih so^iicev je celo Izjavil: «Odkíčíl sem se, da lxw karosial v7. ra/redu. Tako bom labko še enkrat delal plakat, bil prvi in šel na izici.« ■ Jerica Koren, 7.b Osnovna iota Bibe Rôcka Šoštanj Knjiga - bogastvo duše Ki\jigH jc podobna hkrilcinu znkJadu.Kdorga n^de. bo vse žívyerue bogat. Knjiga je najbolj prijazna, potrpežljiva in v»eveh ne razu« mes Vedno znova lije pripravljena razlagali, svetovati in ti ponudil i odgovore na vjca vprašanja, ki te mučijo. Knjiga je najbolj zvesta prijateljica. Nikoli te ne zapusti, nikoli te ne zamenja. nikoli ne izda tvojega zaupanja, Vedno jc lu. kosi pc^irt. osamljen, ko se želiS s kom pogovarjati. smejali ali jokati. Knjiga je možnast, kako dožive- ti najbolj razburljive pustolovščine, potovali v dežele, ki jih mordavrcsnici ne boš nikoli videl. Med njenimi stranmi pasianejo sanje resničnimi, nemogoče pa čisto mogoče. Ko .sem bila še majhna, mije knjige pretxrala mama. Prva meje ptipoljalavsvet branja in domišljije. Prva knjižna junakinja. ki me je čisto očarala, je bila muca Copatarica. Vsak večer sem jo mami kar sama prinesla, naj mi jo prelxjre. Polem je mama obračala listejaz pa sem «brala«; »V majhni vasi so majhne hiške...« h\ lako naprej, od začelka do konca. Celo sem znala na pamet. Intern sía pri.Ma mravljinček Ferdinand in Pika Nogavička. Kiv maj sem vsak večer dočakala nadaljevanje njunih pustolovščin. Vedno sem poskušala izprosili -šc eno stran«. Nikcv li ne bom pozabila večerw, ko mije mama prebirala Zgodbe iz Namjje tn Čarovnice Roalda Dahla, -Skupaj sva siLskali pesti, da se bo vse dobro izteklo, skupaj sva trepetali za usodo glav-nQi junakov... Bilo je čudovilo. Kasneje, ko sem se naučila brati. so bile knjig že m<^je dobre prijateljice. Mnogo ur smo preživele skupaj-Njihovi junaki so polepšali moje življenje. Velikokrat so nastopali v igrah, ki sem jih igrala s svojimi igračami. 2Ni bilo dolgo, ko so slikanice zamenjale debelejše knjige. (Čeprav še danes rada preberem kakšno siikanictî.) Odkrila sem pusitîlovske knjige, ki so mi še vedm^ najljubše. Čim bolj napete so, bolj s7budi«. Rada imam iznajdljive pogumne ju-mike. Najboljše si zna izmislili Roald Dalil. ki ostaja moj najljubši pisatelj. Pa ludi Janja Vidmarzna imenitno pripovedovali. Besedni zaklad, ki ga uporablja, jc.super - zanimiv in drugačen. lUdi letošnje počitnice bile zaradi kniig,kisem jih prebrala, lepše. Knjige imam rada. Tako kot čokolado in klavir. In .srečna sem.daje na knjižniii policaiiiie veliko takšnih, ki mi bodo poklonile čudovite izlete v svet domišljije. Pisatelji pa pridno piSeji>nove.,. 'lUdizamel ■ Dominika GUnsek, S.b OŠ Antona Aškerca, Velenje Kolerabieki 1 in 2 V Knjižnici Kulturnega centru Ivana Napninika Vcierýu bo danc-s (v četrtek) Marjan Marinšek prcd.slavil svojo novo krijigo; Kolerabjcki I in 2. Tokrat avtor ponuja bralcem v branje hudomušno, a prizadelo pisanje o času. ki ga jc preživel v rodnem Kozjem, ko se je moral po končani osnovni šoli odpraviti na Šolanje v celjsko gimnazijo. Predstavitev knjige bo vodila Marija OltnŠck, knjižničarka na osnovni Šoli (rusiava ^ililia Velenje. priložnostni kulturni program pa bo pripravil icrcct pevk, Domima in Indira Simunič. harmonika. vsi s Kozjanskega. ■ Samo ena pot je do sočloveka: pot srca. Vse druge poti so ovinki. (Phif Bosmans) v ctcviru SfavMo bqi^ Oduje UiB cvrtn« v latvtgi « je « fiUÉiih tmh «sh vflsnMe 30.000 guđ*. V lÂÇ^ projctt M vttt ntMC leX nevt âmi vt^jii^tajod naftn cM) Ii pVOth «et & dm 8 fin Erfb^ kai« PirtJW apotflmo 5 AGENTOV a podreij« Šbijar^ Od kintf UatDV pH£iku)effle: * tonuftitetfvnost tn razgledanost * samozavest in cr^iantzirdnost * lasten picvtt. MoolMtga: • cbtsiojvanjg kijKn naSB) eflkQ • vSanjMnJevkiub • ïvetovar^ prt nsfoâlh. Ptv^ DrfM < tM]tfiJiMsm po^ r« nwe»: SlDv«rda krjtga PE ZBiciSnftM SttgneS lOOOLMMjana wmt^kr-V^r^e^sl MNENJA IN ODMEVI Bo Šostanjčanom res marsikaj prepovedano? V tedniku Naš Čas, z dne 26- aprila letos, .sem prebral, da Občina Šoštanj snuje novol>č{nski odlok o javnem redu in miru. Zelo sem presenećen nad delom, ki ga opravljajo naši svetniki. Ne vem. ali se oni zares počutijo svetnike ali kako si drugače dovolijo pokukali v zasebne .spalnice in kuhinje, Z inšpektorji, ki jih 1x1 določil sam gospod župan. Nadzorovati občane, kdaj se bodo kopali, če se sploh b(xIo. Če se bodo kopali sami ali celo v dvoje, Če bo posoda za kosilom pomita in lepo pospravljena v kredenci, Da nebo kdo pozabil zjulraj. ko odide nadelo poravnati svojega ležišča itd. Presenečen sem. da občinski ljudje, ki smo jih izvolili- volivci bi morali imeti tudi možnost, da jih odpok-ličemo. vendar je to zelo težko- tako snobovsko gledajo na svojo bazo. Predlogi potrebni za normalno življenje so žc v Ustavi RS in urejeni z republiškimi zakoni in predpisi, le spoštovati jih jc trcl>a.R>seganjevzascbnoi!ivljenjc občanov pa mislim, da ni dovoljeno, Ko berem le bolne predloge, se nehoie vprašam, kako naj župan pošlje inšpektorja v kontrolo k družini, ki nima nili WC na izpiranje, kaj Selc kopalnicc in tople vode. Veste, dragi svetniki, tudi takšni so5c med nami, le okrog sel« malo poglejte. Nimajo možnosli zaposlitve, rednih doliodkov sploh nimajo. Iz meseca v mesec se nekako prebijajo. Povem vam. zelo vas I'xxJt) veseli, ko se na njihovem pragu pojavi inšpektor, da ugouivi. da se sinoči niso tuširali. Predlagam, da li naši vrli svetniki sprejmejo drugačen odlok. V.si zaposleni in za delo sposot^ni prebivaJci .Sošianja in okolicc se takoj zaposlijo, /agoiovi sejim redna mesečna plača. Potem bodo že sami poskrbeli za urejene spalnice. to naredite, bosle veliko več naredili za Šc^lanj, kot pa čc zaposlile novega in.špeklorja. ■ Janez Urbane V spomin Slava Kleva - Kralj Prfclkrciikim je hilo mi pokopal iŠČu v Ma-ribom sJmv ori SIm'e - Kmtj. Hoflih se je 7- novcmhro 2921 Lazah pri Velenju v kfMsCki kupa' lorjii in da je fudi njena moralna dolinosf, da se ivnj \'tíjuci Kurpef članovKmlje^-edntžine je od jeseni 194 S do julija Ï944 odSo parii-lanc: f^hvinthrafjeHlai, han ř>! freinc, s Sla-vn pa ie njena sestra /inicer, Wpartizanih so Kralje\i poslali sjiosol^ni akií\-isií OF in hrabri horcí. Bral hvn je lik pred kancem vojni v Exropi. konec aprila !945, padel na območju GraSke gorv. Okfobni 1944je kot par-lisan padel tudi moř S!a\'ine siarej^e sesfre-Oče Dh i je vcs čas prizaodilnega gibanja v Šaleški dolini. Okupator ga je začel oz-načcixtti za Đandiiendorf. ."ilovoje zanimal učilelj.iki poklic in poslali so jo v Šole. Doleta 194} je končala dva lef-nikii iičiteiji^čo vManbom. Okupacija je njeno šolanje prekinila in Slava je pri Kraljex'ih, ki soie leta 1940 izgubili mater, pričela gospodinjili. Po vojni je zaključila šolanje na mariborskem učiteljišču. I^iče\'ala jena več Šolah in Uidi v domačem Šentilju, l^erjebila hkm-ti upravifeljica šole~ Kol pedagoginja .se je došli pos^vcafa vodenju paskih z/xiro\', a je monda zamli bolezni glasilk s\'oj poklic po d\-a-najsiih letih učilelje\ anja i^usliti. Zapodila se je v Miaeju narodne oswboditiv Maribor, kjer je kot tajnica in računovodkinja muzeja izredfUi wstno oprmljala s\'oje delo. Kwahipo wjnije Slava no osnovi zbiranja podatkov in s^vjih spominov napisala d^o z naslovom Kronika Šentilja pri Velenju v časii NOH. To delo je zelo dragocen vir. Zadnja sluîbena leta Je bila socialna delm-ka. prihodu i' Maribor se Je spoznala in poročilo s Francem K/i^'O inz njim zažiwia srečen zakon, ki pa ga je, Žal, po petih letih prekinila prometna nesreča. .Slava, ki so Jo odlikotvle delavnosi, pošte-nœi in hrabrost, ni Si'ojih zaslug nikoh razglašala in se ludi ni poiego\'ala za kaka priznanja. Tri pomembna lydlikovanja so ji le poei\| (rDKl- ko R.Kolar, ki je o umciniku mccl drugim dejal: "/a Čuhrcw naíin slikarskcgíi ra/miSljaiija jo značilno, da poskusa v umišljenem slikarskem proi»lo-ru, ki nima nii skupnega / iluzionist irn0sii, izra/no /družili tri temeljne slikarske nji svel, vkaierem nastajajo njegove uslvarjalne zamisli in dusivá. Bistvena razlika med gledalcem in usivarjalcemje namreCv lem. da glcdalcc k likovnemu delu pristopa od zunaj in sc veiinoma zadovolji zgolj s piwrSinskim pomikanjem pogleda po mejnih robovih slike. Šli- cu, kjer je tudi njihov servis. T'jC svoj prejšnji niercedcsov salon so bogatili z razstavami àievilnih umetnikov, tovrsino dejavnasi pa nadaljujejo tudi v novih proslorih. 'Iako so pred dnevi odprli razslavo del akademskega slikarja Rajka Ćubra iz Brestanice, Razstavo jc na pol pospremil umciniski v{xljagalcrije Fori Ni- prvine (barvno, ton in strukturo), vendar nobeni izmed leh prvin ne daje prednosîi, saj jih dosledno enakopravno upošteva, in Čeprav se vsako od teh treh izrazil obnai>a samosvoje, slika kot celota učinkuje skladno in ubrano. Da bi umetnikovo delo razumeli, spoznali in obCutili, mu moramo slediti v njegcw notra- kar pa je že od vsega zaCeika, od pA'e črie ali barvnega nantisa, v notranjosti slikovnega prostora kjer ustvarjaJncîst poteka na relaciji med umcinikovim razumskim dojemanjem stvarnega sveta in poglI)ejiim, kontenplaliv-nim razmišljanjem." ■ M. Zakoiek^ foto: vos Mešani pevski zbor Šmartno ob Pakl Na pragu 5-obletnice delovanja s koncertom, ki su ga pripravili pred nedavnim v domaČi dvorani, so pevci in pevke mešanega /bora Smarino Paki sklenili minulo sezono. Po mnenju predsednika /hora Duša na Bovha je bila sr/ona še uspe^nejM od predhodnih. ^Zadali smo si vi«ye cilje In te smo uresničili.« je podkrepil svojo ocem». V zboru, ki deluje pod okriljem šmarškega kulturnega dru.^iva, prepeva 32 pcvcev in pevk predvsem iz oWine Šmartno ob Paki, nekaj jih prihaja se iz Velenja in Polzele. Najmlajši šlcje 16. najslarej.^i pa ni di^pol- nil 45 let. Kalijo se na nastopih, med katerimi je najpomembneje^ sodelovanje na medoWin-ski reviji Pozdrav pomladi, kjer so kljub mladosti in skrom-nej.^im izkui^njam vedno opaženi- Zelo dobro pa so obiskani ludi boi^icno -.novoletni koncerti, ki ga pripravijo že nekaj let skupaj z mci«nim zborom glavno besedo imeli ravno nekateri Šaleški plemiCi. Med njimi je potrebno h-pi^staviti predvsem velenjskega graSCaka Baltazarja Wagna in šenliljskega (Sarcenšiajn-skega) graSCaka Jurija IrebniSkega. Oba sta bila izjemno angažiranja pri tem projeklu. med bolj zaslužne pa spada tudi turnski grasCak Franc Herić (I loritsch). V Času projektiranja in gradnje cerkve v GolCah je bil pridigar v (^clju Gregor MaCck. kateremu gre verjetno glavna zasluga ne Ic za uspeh lega projekta, icmveC tudi za hitro razi>irjanje nove vere. Seveda je bil MaCek trn v peti katoliškim duhovnikom, ki so mu v prvi vrsti ocitali, daje pre^u.^inik,sajje bil poroCen inje imel tudi sina. Že zgodba o Skidskem, katoliškem duhovniku GlUisiCu je pokazala, da t.o ni bilo prihranjeno niti nekaterim sicer katoliško usmerjenim duhovnikom. V Času MaCka je bilo luteranstvo na slovenskem Šiajerskcni tako moCno, da je takrat delovalo na naših vcCje število pridigarjev, Svojega pridigarja je imela tako gra.^akinja na gradu Forhtenek, imel gaje Wagen na velenjskem gradu, sam MaCek pa je bil dokaj reden gost na gradu Svar-cenštajn, kjer so organizirali tudi eno od sredic za razivirjanje Dalmatinove biblije po Štajerski. Konec stoletja pa se je situacija p(wsem spremenila. Katolištvo je obveljalo kot edina državna vera, delo pro ti reformacijskih komisij je zajelo jadra in sistematično seje zaCelo Nagrobni kamen luteranke Rosine Ramschússlove, prvot' no vzidan v grajski kapeli gradu Šatek, kasneje prestavljen v cerkev sv. Andreja v Šaleku, trenutno na razstav/ v Muzeju Vetenje. iztiskati luteránsko vero iz avstrijskih dežel, med katere je spadala seveda tudi Štajerska. Leta J597 izvemo, daje bil v (iolCah kot pridigar namei^Cen Ivan Dolijanski in da je talaal z njim deloval Še eden, kot pravi vir vnet in nemškega in sloveaskcga je7ika vck^ evangc-liCan.ski pridigar Janez Pistor, že kmalu pa je ostal Dolijanski sam. Leta 159y je bila podrta molilnica v GolCah, zato je Dolijanski ostal brez stalnega sedela. Pa vendar se ni odpovedal svojemu poslanstvu, temveč je nadaljeval delo, zdaj potuj^^iega pridigarja, ter je i>dhajal povsod tam. kjer so ga potrebovali. Le dva primera. Leia 16(11 je bil poklican na grad Turn, kjer je takrat bivala rodbina Dobrnsklh. lega leta je umrla mati Žige J u-rija Dobrnskega, Dolijanski pa je bil poklican, da je stal pri njej ob njeni zadnji uri in dajo je nato tudi pokopal: in sicer na luteran-skcm(!) pokopališču v Slovenj <îradcu. Ker je bila situacija za Dolijanskega vse težja in ker je bil edini luteranski pridigar daleC naokoli, se je v tem Času gibal na zelo širokem področju in zelo hitro spreminjal svoje bivališče. Leta 1602 so ga tako videli pri Koprivnici (pri Senovem), za tem pa izgubimo za njegovim delovanjem na Štajerskem vsakršno sled. Leta 1611 še zvemo, da je luteranski učitelj nastanjen navelenjskem gradu, vendar ta ni bil veC Dolijanski, temveC nek neimenovani domačin iz Šoštanja, Dolijanski pa je iz naše zgodovine povsem izginil. Ilans Dolijanski je bil mož izjemnega duha, kar so mu priznavali tudi njegovi »nasprotniki«, predvsem pa je bil mož z ogromno energijo, ki je posebej v zadnjih letih svojega bivanja na naših ileh opravljal naloge treh, štirih duhovnikov. Skupaj z Gregorjem MaCkom predstavljata najžlahtnejši osebi iz vrst pristašev luteranske vere, ki so živeli in delovali na tleh Savinjske in íialeške doline. ■ Tone Ravnikar Kljub mladosti in skromnejšim izkušnjam so njihovi nastopi vedno opazni. Ob svetovnem dnevu muzejev VELENJK* 18. maj Je svetovni dan muzejev» Na velenjskem {»radu ^si bodo /a/.naniovali / dvema prireditvama, in .sicer s finalnim kviz tekmovanjem varstvena- delovnih cenlr<»v Slovenije (la bu jutri opoldan) in nastopom gledališke skupine Kulturnega društva Smiklavž pri Slovenj Gradcu nn grajskem dvoru. Zaigrala Im Biirkoo je/iCnem d(»htar-jii, /aCelek prireditve l)o ob 20. uri. Kot pravijo na gradu, prireditev niso izbrali nakljuCno, ampak na osnovi letošnjega kratkega sporoCila dneva muzejev - sodelovanje gradov z okoljem. mtp 17. maja 2001 "ffíÉAS 107,8 Mhz uDusn IM asonsMi mm * íadijski m (âsopishi Mom Odločitve Ekipa Radia Vťlenje in Našega časa bo v prihodnjih dneh začela priprave za kegljaško tekmovanje društva novinarjev; ki ga vsako leto prireja celjski akliv. Letos bo 2. junija v Slovenskih Konjicah. Tokrat so kolegi novinarji odločeni, da na njem posežejo po najvišjih mestih. Bomo videli! Ker, odločeni, da posežejo po i\jlh, Jože Kranjc: "Že vadim, že vadim .,.". so bili že nekajkrat prej ... Tonski tehnik Radia Vcicnjc Dragan Berken-jačevič je poslal srečni lastnik okoli peldcsel kvadratov velikega stanovanja. Za dosežek, ki jo bil dolga lela njegova edina in največja želja, je prejel veiiko česlilk. Pravi sieer, da je za uresničitev cilja dolgo slrgal in spravljal na kup, na koncu "angažiral" v.j-ko boste lahko igrali v več izvedbah mo.ške dvojke in mešane ekipe s šlirimi igralci. Na kolal-kališču se bo hkrati začel slreel-ball, le dve uri zalem pa še skale conlels. Program bo povezoval Ali En. nastopili pa bodo .še DJ Ej in DJ LBika 1er Bronxliirz in Kaoz. V Sončnem parku na kolalkališču bo tudi počivalni-ca pa razne promocije in še kaj. Na Skalskem jezeru vas čaka proga preživetja. Si upate po- skusili? Tisti bolj mirni se bosta morda odločili /a koncert klasične glasbe v glasbeni šoli, kjer bo multimedijsko podprl koncert z naslovom Popotovanje (îyorgijem Ligelijem. Če vas ni od lega ne zanima, pa boste lahko igrali igrice na Lan Parlyu v MC-ju. Nedvomno pa se moramo vsi dobili na tradicionalnem rock koncertu na Velenjskem gradu, ko bodo nastopile skupine; Zabranjeno pušenje in The Spoons (I Irvaška), The .lolly Power (Italija), Elvis .Tackson, News, Something small 1er Nim-fomanke (vsi Slovenija). Vse prireditve bodo brezplačne, le za nastop na športnih tekmovanjih bos le morali plačati simbolično prijavnino. Vse ostale informacije boste dobili na naslednjih številkah {}41/282-424,041/775-567 in 031/347- 044. Vabljeni! ■ M.G. Eros Ramaizottl je s skladbo z njegovega zadnjega albuma »Slilelibero-že bil zmagovalec v našem izboru pestri ledna. Talcrat je bila to "Fuoco nel luoco", tokrat pa vas je ponovno prepričal s skladbo, ki jo je zapel v duetu s slovito pevko Cher »Piu che puoi«. •••••••••••••••••• LESTVICA EĚĚ sums I ■ I ■ I Vsako necieijo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 13. maja: LPOLJANŠEK: Furmanska 2.SLAP0V!: Ob cvičku 2,NAGEU: Ples na skednju 4.ZASAVC1: Kje si doma 5,STARE: Pri Štepcu Predlogi za nedeljo, 20. maja: 1,FW: Sosed, dober (jan 2,FRANK: Tašmentana reč 3,G0TER: Šubidub Marička 4,PLAZL: Ne jezi se 5,P0D0KNIČAR: Podoknica 9 glasov 8 glasov 8 glasov 5 glasov O glasov I ■ I ■ I Vili GraĎner 10 SOLSTVO 17. maja 2001 Obvezno devetletno šolanfe je pred vrati Zakon o obveznem devetletnem osnovnem šolanju bo začei veljati v šolskem letu 2003 - 2004. Povsem razumljivo je, da morajo osnovne šole do takrat zagotoviti prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za devetletko. Program devetletnega izobraževanja naj bi začeli izvajati ne glede na to, ali šola ima možnosti za to, ali ne, neuradno pa je slišati, da naj bi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zakonski rok za uvedno novega šolskega sistema prestavilo še za leto dni. Nas je zanimalo, kako se na ta prelomni dogodek pripravljajo osnovne šole v ialešk/ in Zgornji Savinjski dolini. Šaleška dolina Za vse bo lažje Velenje Kol smo žc pisali, seje na razpis republičkoga m in is irsl va 7:a SolsîV(\ znanosi m Spon za irci-ji krog postopnega uvajanja de-veileike od ícslili osntwnih §olv mesrni o Win i Vdcnjc prijavila Ic šola Šalek in mcniia /aradi le svoje odlcviilvc pri vodsivu i>sia-lih spro:^ila kar nekaj polemike. Razlog za to naj bi hlla od- ločitev usianoviicljicc - mestne občine, da je potrebno najprej na vseh J^olah zagotoviti uCen-eem približno enake pogi)je i/-olra^evanja. NuSolI Salekbodo torej v nitilcdnjem .šolskem lelu uvedli novost v dveh oddelkih prvega razreda na matični Soli m v kombiniranem oddelku v po-drui^niei Paka. »Vsi se veselimo, se vneto pripravljamo, naćrtujemo, kot da bomo zaćeli p(*^topno uvajanje programa Že prihodnji me.see,« je povedala v.d. ravnuteljicu Irena Poljan-^ek Sivksi. Po i>esedah Toneta Skok«, ravnatelj«! Sole MIhe PlrKarj» Tok-da. bodo y nekaierinii spremembami določil /adeve zakoasko bolje urejene, za vse bo lažje. »Razlogov/a odlaganje tako ne bo već- Za piwiopno uvajanje novosli se bomo prijavili za na^ slednje j^iolsko lelo. Aklivnosli so v polnem zamahu. Učitelji se izobražujejo, z vrtcem se pogovarjamo o mo?nosli (organiziranja poukaza prve razredi vnji-hovih prostorih, z ustanovitelji-eo pase moramo dogovorili glede potrebne opreme. » In /akaj se niso prijavili na razpis prej? Ker niso izpolnjevali prostorskih pogojev. Scle pred nedavnim so namreC (odpravili dvoiz-mcnski pouk. (jlede na to. da prasioiski pogoji naj ne bi odločilno vplivali na mo^no&l poskusnega izvajanja devetletke. bo tudi ravnatelj i^ole ljšale Se bolj. Sicer pa je trenutno v osnovnošolsko izobraževanje na Sestili Šolah v obeh dolinah vključenih 1670 učencev, pogoje na posa-meziiih î^olah pa v tem obdobju rći>:lićno izpolnjujejo. Luče ob Savinji Na cTsnovni soli Blaža ArniČa v LuČah so na lej poli veliko postorili /e z uvedbo celoletne male do izpolnitve pogolanje pa jim ne manjka veliko. Z.apc'«kusno devetletko so se v Lučah prijavili med prvimi že leta 1998. Izbrani niso bili (tudi) zaradi menjave ravnateljice in nekaterih drugih manj.^ih i'azlogov. Trenutno je šola pniSloTsko zasede nći, ven-dar predvidevanja kažejo, da se bo âtevilo otrok v naslednjih letih zmanjšalo- "V bistvu smo na nov sistem na matični šoli v Lučah pripravljeni, težave pa soa na podružnični šoli v Solčavi, kjer so zlasti prostorske razmere že kritične. na tej Soli imamo kombiniran pouk prvega in drugega ter tretjega in četrtega razreda. Vsi se zavedamo, da je obstoj te šole za Solčavo življenjske pomena, v sedanjih razmerah pa je težko naredili kaj bistveno boljšega. Pristojni bodo zato morali hitro ukrepali in resno raz-mislitioceloviiiobnovi pcslop-ja," pravi ravnateljica asnovne Sole Luče Valerija Rohnik. Ljubno ob Savinji Tudi zaradi priprav na devetletno šolanje so na ljubenski soli s prvimi prostorskimi reSit-vami najprej odpravili pouk v dveh izmenali, povečali in posodobili pa so ludi otroški vrtec. Z izgradnjo prizidka in nove telovadnice, gradnjo naj bi sklenili že do začetka naslednjega šolskega lela, pa K^do na nov šolski sistem prostorsko in kadrovsko vceloti pripravljeni. V mv vi siavbi bodo namreč zagcHovi-li učilnice za specialni pouk in kabinete, za izpolnitev pogojev mi'inijo zagotoviti toliko učilnic, kolikor imajo oddelkov, ob tem pa Še na vsaka dva oddelka v zadnji triadi eno veliko in eno malo učilnico. "Na Ljubnem poUebujemo 24 učilnic, knjižnico, računalnico in dve telovadnici, kadriivsko pa se bomo okrepili z dodatnim zaposlovanjem. Prag hrama učenosti bo lelos prvič prestopilo kar j^H otrok, podobno Število pa se nam obeta tudi v prihodnje/'je zadwoljen ravnatelj Rajko Piniur Gornji Grad Na gomjegrajski asnovni šoli o večjih prostorskih širitvah ne razmišljajo, z manjšimi d(îgra-ditvami pa bodo pridobili dve učilnici in knjižnico. Predvidevajo» da Kxlo starejAo skupino vrtca prestavili v spodnje prostore zdravstvenega d(^ma. z uveljavitvijo devetletke pa lioprvi razed dobil prostorcvvTtcu, "Pogoji so v celoti zagotovljeni v podružnični šoli v Novi Štil-ti, velika težava pa je podružnična šola v Bočni, ki vedno ni obnovljena, v njej pa bi morala d(:ibiti prostore prva triads in vrtce,'* je povedal ravnatelj Franc Vupi. Nazarje Najboljše pogoje za uvedbo devetletnega Štjlanja imajoi gcv lovo v Nazarjah, kar seveda ni naključje. Letos bo namreč minilo dve leli, od kar so bogatejši za novo popolno osnovno Šolo, prvii sploh vsicer bogati zgodovini Šolstva v tem kraju. Svoje je k rašljiv. Nekaj malega težav jc na podružnični šoli v Smart-nem ob Dreti, kjer bodo do začetka šolskega leta poskrbeli še za knjižnico in s tem v celoti zadostili pogojem. "V tem tednu bc^mt^ pripravili posebno srečanje o devetletkJ, na katerega bomo povabili učiteljski in v/gojileljski zlx^r ter člane svetastarèev in sveta zav(v da. Na njem se bomo pogovorili o morebitni vključitvi našešííle v sistem devetletnega šolanja ze v,šolskem letu 2002 2003," je povedal ravnatelj Zvone Snirke. Rečica ob Savinji Níwe popolne osnovne šole se po tridesetlelnih prizadevajijih veselijo tudi na Rečici c^b Savinji, torej bi morali izpolnjevati pro.storske pogoje. Zal se s^'>očajoz manjšimi ležavaaii, saj projekt ni bil povsem usklajen z normativi deveilelnega šolanja. Težava pa na srečo ni prehuda, saj jo bodo odpravili s preuredil-vijo učilnic za razredni pouk, nekaj napak pa bodo morali odpravili tudi pri sanitarijah. Prepričani so, da bodo (o zmogli pravočasno, ker se želijo v mrežo devetletnih osnovnih šol vključiti lelo pred zakonsko dok^cnim rokom, torej v šolskem leiu 2002-200.1 "Vsekakor bomo prostorske pogoje izpolniti, kadrovske pa že imamo. Doseptembrasclw-mo prijavili na predčasno uvedbo devetletke, že v naslednjem šolskem leiu pa bomo veliko časa posvetili pripravam na ta pomemben prehod. Nov sistem zagotovo prinaša spremenjene učne načrte in drugačne metode dela. zato se mi zdi najbolj pi^membno. da se učitelji dobrt) pripravijo na nov način izvajanja UxVnim rokom, torej za šolskih leto 2002/2003. »Držim se načela, liiti počasi. Z^to naša šolii ne bo pristopila k uvajanju nov<.\sti prej, dokler ne bo to zakonsko določeno,« pravi Zdenko (lorišek. ravnatelj šole Antona Aškerca. R) njego-veni mnenju papir vse prenese, v praksi pa ni vedno tako. Kljub temu aktivni"ïsti v zvezi z devetletko tečejo. 7jq\o tvorno sode-lujcjoz vrtcema Vrtiljak in Mojca, pr^wtora imajo dovolj, morda v tem trenutku ne izpolnjujejo le vseh kadrovskih pogojev. Ne glede na asmcrilev ustanoviteljice, da mora zagotovili vsem šolarjem kolikor toliko enake pogoje št^lanja, so na šcv li Gorica - po zagotiwilih rnvna-tel,)a Iva Planinca - že v začetku izvajanja šolske reťorme sklenili, da prej kot v šolskem letu 2002/2003 pogojev za uvedbo novosti ne bodo izpolnjevali Temu so podredili ludi vse priprave. »Delamo zelo načrtovano. Prijavili se bomo torej v četrtem krogu postopnega uvajanja devetletke. Priprave so v polnem zamahu, bojim pa se, da do začetka ne txiino zagotovili po- trebne opreme. Draga je, šola denarja zanjo nima. ustanoviteljica pa ... Zii nakup potrebne opreme bi rabili približno 2 milijona tolarjev.« Tudi na šoli Livadu načrtujejo uvajanje novosti v šolskem leiu 2IH)2/20f)3. Poleg prvih ravnatelj Stane Lešnik razmišlja o možn<"«ti uvedbe novosti Še v sedmih razredih. O tem se bodt) txlločali po ic-stiranju, ko bc^ znano, 7H katere izbirne prcdmele se bodo odli>čili učenci. Izvedli naj bi ga do konca tega k)lske-ga leta. Na razpis za postopno uvajanje devetletke pa se niso prijavili prej iz veČ razlogov. »Naša šola je imela glede kadrov in prastorov manjšo prednost pred Čislali mi šolami. Z-alo se kar dvakrat dvignil dokumentacijo in se želel prijaviti na razpis, vendar pri občiaskih strukturah za kaj lakega ni bilo pravega pi«luha,« je odgovoril Stane Lešnik. Šoštanj »Čakamo na izgradnjo nove šole,«sta odgovorila na naše vprašanje Darko Menih, ravna» (elj šole Karla Destovnika Ka- Jutm in Vida Rudnik, niviiatelji* ca šok Biha Roecka in nadaljevala: «(rradiii naj bi jo začeli lelos, po zadnjih informacijah pa bo 10 leta 20ti2. Kljub temu se na obeh šolah na uvajanje novosti Že pripravljajo. Na šoli Biba Ro-eckti že spreminjajo učne načrte, lej lemi namenjajo konference in sc tako odgov(^rno pripravljajo na izvedbo .šolske reformc. Izglcdcw, da bi jo lahko uvedli pred zakonsko d<^ločcnim rokom. ni. Šmartno ob Paki Med šolami, ki ne K>do izvajale programa devetletke prej kol bo to določal zakon, bo tudi .šola bratov Ivťtonja v Smarinem ob Paki. Za kaj takega, po navedbah v.d. ravnatelja Bojana Jurasii, ne bodo izpolnili pros-lorskih pogojev in tudi glede opremesoše povsem na začetku. »čakamo na obljube župana na lo temo, Dogovorili naj bi se namreč, kaj od potrebnega bomo naredili najprej in za to tudi pridobili dokumentacijo, » mtp Na Ljubnem so se lani veselili novega vrtca, letos pa se bodo nove telovadnice pouka, ki mora zagotovili predvsem Višjo kakovost znanja," prav ravnateljica Vlasta Polic nik. Mozirje Zelo pereč pnstoreki problem imajo na ovn(wni šoli v Mozirju, Uradno namreč nimajo telovadnice, saj so pouk telesne vzgoje vsa leta nazaj pri.siljeni izvajativ večnamenskem prostoru. Poskrbeli so sicer za projektno doku- mentacijo in imenovali gradbeni odbor, Žal pajc to vse, kar je v njihovi moči. Sedaj sta po njihovem prepričanju na potezi občina Mozirje in ministrstvo za Šolstvo. "Poleg tega bomo s preuredii-vami pridobili dve učilnici, dej-.sivo pa je. da bi morala sc^dobna šola imeli tudi dastojno knjižnico, medije in videotéko. Z-ara-di istočasnega vpisa dveh generacij bodo ležave z vpisom v pr- vi razred, vendar bomo ob tem prehodu problem rešili v sodelovanju z vrtcem. Še najlx)lj urejeni in pr(îslorsko primerni sta podružnični šoli v Šmihelu in Lepi njivi, res pa je, da zaradi paxcjšnjega upada števila otrok obstaja bojazen, da jih bo za sedanja dva oddelka kmalu premalo," je malo zaskrbljen ravnatelj Anton Venek. mjp Velik popust ob plačani naročnini! Četrtek z Našim popusta ob plačilu enoletne naročnine. Polna cena: 11.000 SIT, s popustom: 8.030 SIT. Ime In priimek 43% Kraj (ulica) popusta ob plačilu dveletne naročnine. Polna cena: 22.000 SIT s popustom: 12.540 SIT. Pošta Telefon Datum naroČila n O Naš čas naročam najmanj za 1 leto ^ O Naš Čas naročam najmanj za 2 leti Za naročnike s plačano naročnino v vsaki itevilki brezplačen nekomercialni mali oglas do 80 znakov! _^Pod pis ^Ee bere/n Naš cas, vem vec, če v njem oglašujem vedo, drugi več o meril 17. maja 2001 VRTILJAK 11 Pavli Šifer, znani velenjski arhitekt, in Slavko Šuk* lar> skladateli predavatelj na glasbeni šoli ( a si nista podobna?), sta velika prijatelja. Šuklar je pred nedavnim Šiferja vzel s seboj v Novi Sad. Tam sta se v restavraciji Ribja čorba predajala gurmanskim užitkom. Pavli ne samo. da rad dobro je, rad tudi sam kaj dobrega skuha. Tudi magari kakino čorbo. Pa ne samo zase. 'Beno Groznik, nekdaj zelo priljubljeni direktor Ljudske univerze Velenje, zdaj upokojenec, in Matjaž Klemenčič, nek-daj zelo dober rokometaš, zdaj pa dober rokometni veteran in aktiven upokojenec (kam le čas hiti?), sta obujala spomine na prvomajska praznovanja in tradicionalne pogostitve. Matjaž za prvi maj okuša sardele v Izoli. Lani ga je pri tem ujela celo TV kamera. ^'Ampak, Matjaž, na Graáki Gori bi jedel golaž. Tam ti sardele ne bi teknile, je čisto drug zrak, ves." "Brez dela ni jela, smo včasih rekli," pa je vzkliknil Herman Ariič, STetnik v mestnem svetu, sicer pa tu-di upoko-jenec, ki da nekaj na tradicijo. "Mlaj je v Skalah zmeraj stal! Najprej ga spravite pokonci, potem bomo pa rezali. Saj vidite, da jaz ne morem pomagati, Sonce mi sveti naravnost v oči." Stari vici "Kako, da niste opaziif, da se vam žena utaplja?" vpraša inšpektor vdovelega moža. "Če je pa prav taKo vrelCaia, kakor doma." "Moj mož da veliko na zdravje: vsak veôergrezaera uro na sprehod." "Moj ga pa kar doma cukne!" Dobro razpoložena se prijatelja pogovariata obkozariku: "Veš kaj? Slišal sem, da so rdečelaske bolj strastne od blon-dink," "A res? Moja stara je bila že oboje, pa nisem opazil nobene razlike!" "Sinoii smo ga pa žingali, kaj? Kakšen sprejem pa si doživel, ko si prišel tako pozno domov?" "Kot kak politik: žena je metala rožice vame," "Zakaj pa si ves povezan?" "No ja, pozabila jih je vzeti iz cve-lličnih lončkov!" "Gospod, imate kakšne poslovne stike z mojim možem? vpraša ženska soseda pri slavnostni večeri." "Nobenih, gospa..." "Potem pa vas prosim, da odmaknete roko z mojega kolena!" \ a )iin() \as na razsta\(» I ncšjiili Odrjimli stvantrv. » i y r« "^if^ v» .t, M i{i< • I. iimf,!. * 11,1 ll'ttll ihniCnt 7 M , I , • ' lr«lr àn* 1.1 , I r. .1.1 É* f-H-^l- k L M^l |.»ilk«M« «I I«^ » M»- Hfll - '«».TIIU • '* l-ilMIll« ( u- !»• l'ivvctrli«* |»f».}rlii' (tuli 41. FRKANJE V polno Sl()vcnskj piîMcisii so sc v Velenju izkazali. Kadpov-preOno velikokrat so zadeti v polno. Igrali so koj^arko. Vse po starem Tudi letošnje srečanje f^cïvcnskih upokoje nccv lx) v Vdcnju. In isti kol lmoCja ob novi avtœesl i pred pi)-plavo, (»radnja vodnega predora jo pomembna ludi za premogovnik ^am. Taka »stranska« dejavnost prispeva, da jim ne bi tekia toliko voda v grlo. Pa jo Imamo Via^ili smo ponosni tudi na »zdomcc«. Zdaj nekatera radi poudarjajo, da je ludi vsaj ena velenjska ro-komeia.raj dva melra veliko »nesnago«. Luknjo bo voda kmatu i'nova zal Ha. Alkohol Na5i policisti se zelo moCno zanimajo /a alktJ-hol. Voznike stalno pt>v-prai^ujcjo po njem. Na bolje Občanom inoz irske oWine gre očilnc» vse bolje in bt)ljc. Saj pravijo komunalci, da je lam vse veČ go-sptxlinjskili ^Klpadkov. 12 ZANIMIVO "«HIAS 17. maja 2001 fiOŘOtKOř Oven od 21.3. do 21.4. Čeprav sc ne bosle počulili najbolje, saj vam bo pomladanska ulru-jcnosl jemala energijo, bosle v naslednjih dneh poslorili neverjetno veliko. îudi porlner bo zaœden, ko vam bo uspelo slorili nekaj prav ncverjelnega. Prijatelj pa vam bo še dolgo hvaležen, saj bosle dokazali, kako nesebični znale bili. Končno bosle zadovoljivo uredili ludi tinančno slanje. Vendar pazile, da vas ne bo spel zaneslo v prelirano nakupovali^;_ Bik od 22.4. do 20.5. Bilo bi več kol dobro, če bi čim prej opustili slare rozvode, ki vam vedno bolj načenjajo zdravje. Ponujajo se vam namreč nove, ki ne le, do bi bile bolj zdrave, če bi Jih vzeli za svoje, bile bi ludi donosne. Ker se že nekaj časa močno ukvarjale s sušo v denarnici, bi se res splačalo potrudili. îudi zato, ker sle se ludi sami noveličali vsakdanjika, ki sploh ni več zabaven. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Malo več resnosti vam ne bi škodilo. Zadnje čase se namreč obnašate izredno neodgovorno, kar vam sploh ni v čosi, pa še nezadovoljni sle z življenjem. Nekatere stvari jemljete preveč vsakdanje, postale so del navade. Zato se vprašajte tudi, kaj vas utruja v odnosu s partnerjem. Ta bi za vos noredii vse na svelu, vi po sle velikokrat ledeno hladni, čeprav ga imate v resnici rodi. Kaj, če bi mu to za spremembo tudi poko- ZOll! Rak od 22.6. do 22.7. Nerodno vam bo govoriti o čustvih, čeprav bodo lokrol globoka in iskrena. Nič čudnega, soj se o njih niste imeli nikoli navado pogovarjati, navada pa je še vedno železna srajca. Zanje čase ste precej napeli. Malce je krivo pričakovanje poletnih počitnic, ki sploh še niso blizu, malce pa sami, ker se preveč zapirate med štiri slene. Naj vos potolažimo, da bo melanholija hiiro izginila, potem po boste zaživeli veliko bolj prijetno in zanimivo. Sploh, ker se vam bo v kratkem izpolnila velika želja. Lev od 23.7. do 23.8 Zaljubili se boste, vendar le za nekaj kralkih dni. Če boste ob tem molče izgubili živce, se nikar ne čudite. Ugotovili boste, do vas nekateri ljudje, ki vas privlačijo, enostavno preveč izkoriščajo, do bi se lahko iz vsega skupoj razvilo zdravo čustvo. Nikar ne hitite, čas bo prinesel svoje, predvsem pa boste že kmalu spoznali nekoga, ki vam bo resnično spremenil življenje. Zato bo- dite do ljudi iskreni in takšni kol sle v resnici. Devica od 24. 8. do 23. 9. Po zočelnih zapletih bo kasneje šlo vse tako, kot ste si zamislili. îo vos bo ohrabrilo in pokazali boste, kaj vse zmorete. Zalo boste pridobili ugled tudi v očeh listih, ki niso več zaupali v vas. Po svoje so imeli prav, o krizno obdobje je za vami. Pred vami po lep čas ustvarjalnosti in kreativnih idej, kijih nikar ne držite le zase, saj so predobre, res poje tudi, do jih sami ne boste zmogli uresničili. Teiltnica od 24. 9. do 23. 10. Prijateljski nasvet vam bo pomagal, da se boste izognili pravi katastrofi na čustvenem področju. Spel boste namreč videli nekaj povsem drugega v povsem običajni stvari kol vaš partner. Ko boste zadevo rešili in si morali priznati, do sle jo vdani situaciji rešili zelo dobro, se morate zahvaliti prijatelju. Sploh, ker je eden redkih iskrenih, ki vam je še ostal. Previdno z denarjem, kar nekaj časa ne bo bolje. Škorpijon od 24.10 do 22.11. Partner vam bo stol ob strani, kar sicer ni ravno njegova odlika. ^ Nevšečnosti vam bodo tokrat povzročali prijatelji, ki jim vaše rav-nanje ne bo všeč ravno zato, kerjim bo tuje. Poskušajte jim pojasniti, zakaj ste se odločili tako, kot ste se, soj bo tako za vse lažje. Ce kateri od njih vseeno ne bo hotel razumeti, ga pustite no miru. Ste namreč no povsem pravi, čeprav ne ravno lahki poti. Zdravje vam bo ob koncu tedna malce ponagojalo, zato pazite tudi na prehrano. Strelec od 23.11. do 22.12. Srečni boste, ker se vam bo uresničilo dolgoletna željo. Malo manj srečni boste, ko boste poskušali čez noč uresničiti svoje sanje. Ne bo šlo kot po maslu, saj je življenje zelo nepredvidljivo in polno presenečenj. îudi tokrat jih boste spoznali kar nekaj, o kaj hudega ne bo. Dobra novica je že na poti, za sabo po bo potegnila veliko dela in truda. Ker zadnje čase živite precej ležerno, vos bodo dnevi, ki prihajajo, kar malce utrudili. Kozorog od 23.12. do 20.1. Čeprav se vam bo v začetku zdelo, da ste zašli v slepo ulico, boste tokrat zelo hitro našli izhod iz nje. Sploh se ne zavedate, da imo-te že nekoj let več sreče kot pameti, vaše nojvečje sreče po že ne-* kaj časa ne opazite in ne negujete tako, kot si zasluži. îo je vaš part-* ner. Če se ne boste spremenili, se nikar ne čudite, če mu bo lepega dne v bližnji prihodnosti prekipelo in bo vajino skupno življenje postavil na glavo. Vodnar od 21.1. do 19.2. Izkušnje so vas naučile, da boste morali biti v prihodnje nekoliko tf^ bolj potrpežljivi. Drugače se kaj lahko zgodi, do boste zapravili tu- ^ di stvari, ki ste jih imeli že v rokah. Vsekakor po ne boste nič do-^^ osebam, ki vam lahko resnično pomagali, grozili s stvarmi, ki jih verjetno nikoli ne boste mogli uresničiti. Poskusite s prijaznostjo in kakšno uslugo. Ribi od 20. 2. do 20.3. Če boste znali ostati hladnokrvni, se vam uspeh ne bo izmuznil iz rok, kar ste si po vsem tem času tudi zaslužili. A to boste vedeli le vi in redki tisti, ki vos dobro poznajo, vsi ostali pa si bodo brusili jezike, ker bodo situacijo povsem napak ocenili. Če boste uspeha veseli, to tudi pokažite. Nikar ne skrivajte sreče v temnih kotičkih svoje duše, saj boste z dobro voljo veliko pripomogli k odličnemu raz- položenju vseh okoli vos. Uvedba neprekinjenega merjenja krvnega sladkorja tudi v S^aleški dolini DAMJAN JUSTINEK 1 SLAVKORN, - (PO NAŠ! MER!) BOLNIŠNICA TOPOLŠICA Včasih je bil čas verjetno človekov prijatelj; zdaj to vsekakor ni. Zdi se, da posebno v medicini res ne smemo zamuditi nobene novosti, če želimo z mirno vestjo nadaljevati naše delo. Denar žal ne more biti edino merilo za uspeh, za količino opravljenega dela, še posebno pa ni osnovno merilo za naše nadaljne plane. »Žal« zato, ker se bomo po mnenju naših politikov morali vse bolj soočati z realnostjo (da še naš ljudski denar porablja povsem mimo naših potreb). Kot ste gotovo opazili v našem kotičku, postaja sladkorna bolezen pomemben zdravstveni in ekonomski dejavnik za vso populacijo. Število posredno in neposredno vključenih naglo narašča, do leta 2010 se bo število bolnikov podvojilo. Vsi vpleteni v oskrbo obolelih smo lahko upravičeno zaskrbljeni: država še vedno nima nacionalnega programa za tako imenovane (ne)nalezljive bolezni, zato se bojimo poslabšanja oskrbe in večjega števila zapletov (predvsem žilnih obolenj, okvar led- koija in s tem tako rekoč popolne samostojnosti pri ukrepanju glede sladkorne bolezni. V času članka je poštar prinesel prvo odobritev najvišjega organa zavoda (ZZZS) iz Ljubljane za dodelitev inzulinske črpalke enemu od nas tu v naši dolini! Ob tem smo se že navadili, da »obratujejo« vsaj tri diabetološke ambulante (Velenje - Topolšica - Nazarje), da je dostopnost zdravstve- ujeli. Letošnja velika noč ni bila pomembna samo kot ljudski praznik: pred 1. majem smo uvedli večdnevno nepretrgano merjenje krvnega sladkorja z napravo, ki je predhodnik samostojnih črpalk s hormonom inzulinom (bodoče »umetne trebušne slinavke«). Proizvajalec je še enoten za ves svet: ameriška firma Mini-med.Ta sistem so začeli (seveda kot vedno) testno uporabljati v Ljubljani že pred nami, a tudi mi podežela-ni že pridno nabiramo izkušnje. Najprej smo vzeli na meritve dva gospoda, nato dve gospe, sedaj nas že tudi mučijo začetniške tehnične težave. Ker podatkov od kolegov še ni niti za primerjavo, moramo dober sistem dela šele oblikovati. Kakšna je pravzaprav tehnična podlaga tej novosti: aparat z drobno plastično iglico v podkožju vsakih nekaj sekund izmeri napetost po re- Namesto mobitela za pas vic, slepote, amputacij nog). Kaj se da storiti in kaj je že za nami ? Zadnjih deset let se morda sliši dolgo: a ves ta čas se trudimo, da bi zdržali pritisk modernizacije navkljub poslabševanju splošnih razmer. Zdaj se Vam zdi daleč, pa vendar, ali smo pred 10 leti pričakovali, da bodo v nekaj letih vsi naši bolniki imeli inzulinska peresa ? Kljub nasprotovanju zavarovalnice oz. zavoda se je že veliko število prebivalcev (ne le bolnikov, tudi svojcev in znancev) naučilo samokontrole krvnega slad- Senzor vgrajen v podkožje nih uslug primerna in da bo tisti bolnik, ki »hoče«, tisto informacijo gotovo tudi dobil. Lahko se samo na-smejim, ko me še kdo povpraša za bolezen norih krav in goveji inzulin: tudi tega seveda že 10 let ne uporabljamo več. Zadnja tri leta smo uspeli pospešiti ritem modernizacije. Po neuspelih prošnjah, nadlegovanju, grožnjah in drugih pritiskih na Zavod so nam priskočili na pomoč dobri ljudje. Samo tako jih namreč lahko imenujem: prijatelji doma v naši dolini in od drugod. Po obveznosti do države so še našli »rezerve«: naši bolniki so dobili na voljo najprej opremo za oskrbo nog - verjetno ne verjamete, kako lahko navaden žulj res žuli ! Oprema je stala kar poltretji milijon tolarjev, a pomoč ni usahnila. Iz Velenja, Žalca, Celja, Maribora, Ljubljane so pomagala podjetja, privatniki, banke (Abanka in Nova ljubljanska banka), Telekom Slovenije in partnerji - za piko na »i« in otvoritev laserske terapije in foto dokumentacije sta z prispevkom poskrbela Pliva Ljubljana in Kovintrade Celje. Danes lahko rečemo, da smo korak boljšamo bolnikovo terapijo in ga »rešimo« nevarnih in neprijetnih »hip« (stanj z zelo nizkim krvnim sladkorjem). Če bolnik obvlada samokontrolo, lahko nosi aparat doma, v nasprotnem primeru pa mora biti hospitaliziran. Seveda je pri tem nekaj omejitev; bolnik ne more iti na večerno plavanje, ker aparat (še ni) vodo tesen ! Ali smo lahko zadovoljni ? Seveda se ne nameravamo uspavati na doseženih rezultatih, a prijeten občutek ostaja. Z nekajmesečno (testno oziroma študijsko) pripravo bomo jeseni na voljo vsem. Za prve korake res še nekoliko prebiramo kandidate, da čimbolj pomagamo drug drugemu (mi z meritvami, oni nam s predlogi za tehnično izboljšavo). Epilog menda mora biti: vsekakor v medicini finančni uspeh tvori dobro bazo, nikoli pa ni osnovno merilo dela. Vloženi trud se splača: kljub naši nemogoči slovenski politiki drži: kar se bomo skupaj dogovorili, bomo tako ali drugače tudi izvedli. Nespremenljivo je, da se zaradi groženj o »dragi medicini« vrnemo na raven pred 20 leti, ob tem pa »moderniziramo« republiško in vse druge uprave. In še: Slovenci smo dobri ljudje, zato se že enkrat otresimo zavisti in prepirov, kajti (tudi) zdravje je bogastvo ! Inzulinska črpalka in kontinuirani merilec: pn/a dovaja inzuiin, drugi meri njegove učinke v telesu akciji, ki nastne med reagentom v senzorju v koži in sladkorjem v okoliški medcelični tekočini. Bolnik si sam vzporedno meri krvni sladkor, dobljene vrednosti pa zapisujeta oba. Na krivulji vidimo poleg vrednosti krvnih sladkorjev tudi sovpadanje naših meritev in gibanja vrednosti sladkorja na senzorju. Ker je meritev z aparatom več sto dnevno, dobimo zelo natančen prikaz dogajanja za vse dni meijenja. Na podlagi tega lahko pričakovano iz- Pionir je odlično opravil svojo nalogo NAGRADNA KRIŽANKA FOTO TĚKAUC é^ÊÊ IMNM^ FOTO TEKAUC Kardeljev trg 1 3320 Velenje Tel.&fax: 03/58-61-328 GSM: 041/624-280 Odprto: od 7. do 12. in od 15. do 17.30. ure, sobota od 8. do 12. ure EXPRESS LABORATORIJ ZA BARVNO FOTOGRAFIJO Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom FOTO TEKAUC, najkasneje do 28. maja. Izžrebali bomo štiri nagrade: 1. nagrada: razvijanje filma in izdelava fotografij/10 x 15/ 2. nagrada: razvijanje filma in izdelava fotografij/10 x 15/ 3. nagrada: slikanje za dokumente 4. nagrada: slikanje za dokumente FRANC. PIANISTKA IN KU-VIRSKA PEDAGO- MMEANG. FILM. IGRALCA IHOWARDA .(1916-1988, I "UPOR : NA LADJI BCUNTV) ITALU, PEVKA TEBALDl ITALU. MESTO BLIZU TREVISA NIKOLAJ OMERSA PRIPRAVA ZAPROIZV i TONOV, GLASBILO KRIŽANKA R.N. ALBERTO TOMBA : SODIŠČE VINORODNA RASTLINA IT. LUKA : OB SRED. JADRANU OBMOPJE, POVRŠINA NEM.MES . FILOZOF MERILEC RESONANCE MESTO NA FINSKEM PLANOTA V BOSNI SMILJAN ROZMAN TONE FORNEZZI , DRAGO TRSAR KRATKA PREKINITEV GLEDALI- M U LESfN ROÇNI UANIPIR TENISKI REKVIZIT, REKET R SMUKEC lAI BIOKEMIK (HENRICK) AVAR O LIV KROŽNI POTOVANJE REKA NA KAVKAZU ŠPANIJA VODILEN, GOSPQ-: DUJQC POLOŽAJ N EDVARD KOCBEK NASPROTJE REDA MERJENJE VELIKO- STI ZRN GRANUL) SIPKIH KAMNIN G KRILO NEKDRIM SKE KONJENICE ŽABJA NOGA MUSLIMANSKI BOG 17. maja 2001 «»^ÈAS SPORT IN REKREACIJA 13 NK Rudar Poraz v Kopru in osmo mesto V IÍ{2Í Si.M()l)il SU nogometaši v sol>oto in nedeljo odi^ntli 31. prvenstveni kro}^. (io kutXi'H pHjiti éiikalď ^e dvď. Vodilni ekipi Mitri-l)or in Oiimp^a sla /maj^ali, xalo ru) vrliu ni sprememb, saj ima Ma-ri[)or še vedno dve fo^ki več od Ljiibljanihinov. V |)reor se bo zanesljivo preselil v drugo ligo, družbo pa mu bo najbrž delal Dravograd. Korošci na predzadnjem mcslu zaostajajo /a Domžalami za dve loćkj, torej hi morali do konca premagali najprej Mariborvgosieh in nalo'lklw doma. vse pa lahko odloČijo Dom Žalca ni. ćc v nedeljo doma preiTiagajo Tabtjr. Igralci Rudarja v nedeljo go-stovalivKopru pri mt")Šlvusvojega nekdanjega uCilelja Br 17.00. ■ vos NK Esotech Šmartno Nesrečno in nespretno z vodilnim Smarcani so v nedeljo ^ostovuli v Kralju pri vixiilni ekipi Živila 'In^tlav; ki ima veliko prednost In sije praktično /e/auotovila na-prege preci koncem pnenstva v sevemi skupini 3. slovenske n<^ometne liceje razplet na vrhu praktično že/nan. V(»dllni Ptuj Je v soboto znova zmagal, »»stanjski usi\jarii pa so v Zrečah igrali nekalu Evn»pske rokometne zveze, imajo pa ludi mo/nosti, du bi nastopili v pokalu pokalnih zmagovalcev, ki pa Je odvisna od nastopa na sklepnem turnirju štirih n^jbolj^ih ekip v slovenskem prad-cu. V zadnjem prvenstvenem kro^ so ij^dici (iorciija gosfi>-vali v Trbovljah in z domačo ekipo Avlo Mikolič Rudar izgubili s 30: (12 : 17), Miro Požun. trener (»orer^ja: Tekmo smo morda res začeli nekoliko ležerno, ker smo pmcli Iretje mesto že v žepu, vendar je treba vedeli, da so 'irbovcljčani močna ekipa z (xlličnimi posamezniki. V prvenstvu niso dosegli načrtovanega, zalo so se najbrž nii zadnji tekmi z zmago želeli kupili" svojim navijačem. V prvem polčiisu smo nekaj časa cclo vodili, nato pa s<5 naši igralci zapravili nerazumljivo veliko izvFSinih prilik. Za nam.*Ček na tej tekmi ludi obramba ni delovala kot hi morala, saj v vsem prvenstvu doslej nikoli nismo prejeli 36 Zitdetkov. Ob pošk^xlbah Rozmana in Kavaša so zaigrali tudi naši mladinci, ki tako težkih lekem pač še niso vajeni. Nc glcJc na porazv zadnjem krogu je bila lo naša zelo lepa sezona. Osvojili smo rekordnih 32 U>čk in le pet tekem izgubili, s takSnim Izkupičkom pa sem več kol zadovoljen. Morda smo bili v mislih malo tudi že na sklepnem delu pi>kalnega tekmovanja, priprave nanj pa smo začeli že v ponedeljek. Sklepni turnir najboljših slirih bo 26. in 27. maja v Slovenj (iradcu, naS prvi nasprotnik pa bo prav domači Prevent. Seveda sc nam bodo hoteli domači maščevati, ker smo jih v prvenstvu prehiteli, njiluwo četrto mesto pa je velike manj kol .so pred začetkom glasno napiwedovali. Pokal je torej lis la bilka, s ka-lercï Se lahko rel%ijo soztjno, zalo bodo v tekmo z nami vložili pravviîc moči." ■ vos Veselje po sobotnem izenačenju na X:X (foto: vos) Košarka - kvalifikacije za ligo Kolínska Je Elektri uspel podvig? Sinoči so košarkarji SavinJ* skih Hopsov in Elektre na Polzeli psi jxwedíi za 14 točk (79:65), SoSmnjčani pa .y> lik pred kčko ra/like. Pred sinočnjo odločilno tekmo so bili v J aborih obeh moštev precej optimistični. ■ Tako so igrali liga Si.Mobil31.hrog: Koper-Rudar2:0(1:0) Rudar: Lalič, Turk (Hojnik), PodvinsKI, Sulejmanovič, Binkovski, Boškovič, Spasoje-vič, Plesec, Zager (Beranič), Mu-Janovič (Mujakovič), Gortšek. Strelca:! :0-Šukalo(20),2: 0-Čauševič (60). Druga SNL, 25. krog: Živita Triglav * Esolech Šmartno 1:0(0:0) Estjtech: Kalíšek, Purg, Bingo, Vedenik, Mernik, Kraljevič, Re* povž, Mujakovič, Ariič, Ziodej (Mir), Smajlovič (Korun). TreljaSNL, 22. krog: Zreče • Usnjar O : O Prva SRL, 22.-zadnji krog: Avlo Mikolič Rudar - Gorenje 36:30 (17:12) Kvalifikacije za ligo Kolínska, 1. tekma: Savinjski Hopsl • Elekira 91 : 88 (17:21,41:40.70:67) Kvaliffkdcije za ligo Kolínska, 2. tekma: Elektra «Savinjski Hopsl 97:96 (14:23,31:18,17:25, 26.22, po(laljiek9:8) Elektra: Bnnov§ek3, Kovačevič 3. Nuhanovič, Rizman 20, Tajnjk 12. Vugdalič 11. Maličevlč 3, Milič 9, Sožič 20, Karlo 16. 14 SPORT IN REKREACIJA 17. maja 2001 Zadnja novica NK Rudar Ariič, Kontič, Lukner Na toriiovi i/rťdní skupščini velenjskegu pnoligiiša so ime-novaii začasno tričlansko vocistvo kluba. Ib sestavljjijo Herman Ariič {preili»elavnei*«i pokriK viteljal. Zaradi vse večjih kritik na delo je 12. aprila ncprcklicno odstopila dotedanj« Rudarjeva uprava s predsednikom Zdcnkom Lahom, ki seje obve/al, da bo v roku mcseca dni sklical izredno skupščino kluba, da bi na njej postavili nje^jve nove organizacijske lemcljc oziroma, kol jc bilo napisano na vabilu za skupščino - "NK Rudar in njegova perspekliva " SkupSčina je potrdila odsiop m zadolžila začasno vodstvo, da do naslednje skup^inc. ki mora biti najkasneje v letu dni, rayxe-^iti iiiisialt^ stanje in pripraviti finančne, kadrovske, (vga-nizacijskc in druge rcSilve za delovanje kluiva. Ukrali jc .skupščina pooblastila vodstvo, da po laslnem preudarku povabi v delo upravnega odbora ludi druge, imenuje strokovnega vodjo, druge trenerje, sestavi ekipo za naslednjo sezono, skratka. da pripravi programske smcmiee in predloge za delo v naslednji sezoni in v bodoče. ■ vos Atletske novice Zmaga v Ljubljani Na>o1>i»tRÍh množičnih tekmovanjih vl^ub^ani»o7Jiovak'piispvh do* ickačicv Slavic» Pouiič, Siiva Vivod in Veronika Zupane, ki so lokrM nastopile kot ekipa ERE. V teku trojk na 28 kilometrov doU si progi »o namrvť prvpríčyivo xmagalc. DuC ill Krajncvdi^ri I'ormi Piolcklí teden sla bila v Sloveniji dva mednarodna atletska mitinga. Na mitingu v Sloveniji Bistrici jc Boltjan Buč znngal v teku na 2ÍHXI metrov in pri tet« kar za 13 sekund izboljial ivoj osebni rekord. S teni jc potrdil doliR^ pripravljenost in okrepil upanje, da bo dosegel lugać.ir (Kranj), ino^ki iiad 6íHet: J. Frane Bartol (libovlje), 2. Milan Hi^^hnee (Celje), 3. Ione Leber (Spin). Miro Mi-kťln (Brefîtanica); dvojice: 1. Urbajs • Vitane (Ilraslnik), 2. • Zera (Spin), 3- Simoncic - BaCk(ï (Brastnik). ■ Ženski nogomet Sieaičanke v finaiu Nogometa^ke Skal s» v Rušah tudi v povratni p^tlfmalni tekmi slovenskega p<»kala premagale domače Pohorje. Ibkrat je bil izid 3:0, dva zadetka jc dascgla Korpičcva, enega pa Funikova. Drugi Hnalist jc ekipa Ilirije, kije kars 14:1 premagala Novo mesto. Finale bo na sporedu sredi junija, ■ LK Mozirje Štefan Ošep drugi na Cipru Na mednarodnem lokostrelskem turnirju vdisciplini 1'ITA v Mariboru sočlani moxirske^u kluba spet odlično nastopili. Pri vete-nnihs članicah in mlajših dečkih so /magaii Dui^an Perhac, Ker» narda Zemljak Perhač in SelmsQan Oi^iH tretja mesta |>a so v svojih kateguryah osvojil Miran BorAtner 1er Prími»2 in ,)anja l^rliać. V tem 6isii je Štefan OŠep nastopil na tekmovanju za veliko nagrado nii Cipru in zasedel odlično 2. mesto. ■ LK Indiana Trojna zmaga Konjeniški klub Velenje šaleška konjenica na pohodu ^alcšk^i konjenica pri vclci^skem kofijenlskem klubu bo v sobotu in ne> (Ic^o, 19. in 20. Riíýa. pripravila dnj}>o dvodnevnu koi^jenicupu obronkih .^ulv^kc doline. Konjeniki se Imdozliniki v .soboto ob 9.tH)nH pnistoru ko- Pl'yl DOFflZ njeni^ki.'fiH kluba in pni dan opravili put mimo (tubcrk. Šoštanj», ťohrai^t- ' nrka. Skoruc^a, lA'pv njive, l^clih vod. Sicmeiia in Javorju, Igor bodo prenoćili. Na mednarodnem lokostrelskem tekmovai^ju v disciplini 3D v Limbušu ph Mariboru, kije bilo tudi ixhirno 7ii nastop na evropskem prvenstvu* so se odlično odre/ali člani LK Indiana iz I^>8ar* ske doline, V Članski konkurenci so s siimostrelom prva mesta osvojili Tomaž PraproinikJankoPinlcr in Sandi UuiC, pri veteranih je ssamosireiom zmagiil Maks JanežiČ, z lokom compound pa je bila pri članicah najboljša Bernarda SkornŠck. Kegljanje Šoštanjčani niso uspeli KcgljaCi druge ekipe .^tiSianjskega kcglja^kcga kluba v kvalifikacijah za uvrstitev v 3. državno ligo niso bdi aspci^nl Na turnirju v Slovenski Bistrici so za ptujsko Dravo namrcC asvojili drugo mesto, tretja pa jc bila ekipa Zagorja. ■ Balinanje Drugidan jih bo pot vodila čez Graško goro, PlcSivcedo lovske koče na Lul>cl; in na/;l i okrog I8.CK). | Pesje • Gord Oljka Že deseti pohod bosiii Vsakrtleliii pohiid bosih izPcsja naCioroOljkdho lelosže 10. pnvr-sli. Pohiidniki bodo napiHkrenili y. junijafib 8,()li.čc boiadan slabo vreme, pa bii pohixl naslednji dan. prav tako z začetkom ob 8.1X1, In-formacue: (0.1) 58T.10-K3.586-29-41 In (Ml •X49-IU2. ■ ZRK Vegrad Mladinke tretje v državi v ljubljanskem Tivoliju so sc štiri najliolj^c L'kipe borilv /m nnslov mladinskih državnih pr-vHkinJ. po predtvkmovanjih pa so se v sklepni del poleg Olim-pije, Žalca in Izole uvrstile (u* di mladinke velenjskega Vegra* du, IV \ v polfinalu so Velonjčanke izgubile z Olimpijo ÍL'^:20), v tekmi za tretje mesto so presenetljivo premagale vrstnice Izole z 18:17, v finalni tekmi pa je bila Olimpija kar za 13 zadetkov boljiia od Žalca., igralke Vegrada so bile najmlajše v sklepnem delu in bi lahko igrale celo v finalu kadetskega prvenstva, igralke «.»talih ekip pa so bile od njih ludi telesno močnejše. Trener Bojan Pužun je bil z uspch(îm zelo zadovoljen, predvsem z borbenostjo in razpoloženjem med igralkami. Tretje mesto so osvojile: Jasmina Rozman, Urška Avberšek. Mirzcta MuratoviC ( na obeh tekmah je dasegla 1 zadetek). Anja Bubik (8), AJraa OmeroviC (7), Martina Strmsek (11). Alja Vuk (2), Suzana Bojíkovií (1). Resula Ilalilovic (1), Renata Rusmir, Janja Radii, Vedrana BoSkoviř in Alma RahmanoviC, zaradi poškodbe ni mogla nastopiti krožna napadalka Mir-nesa Muratovič, trenerje biJ Bt)-jan Požun,vodja ekipa pa Mitja Bubik. V v/hodni skupini tretje državne li}>e so balinarjl ekipe Velenje l^remogovnik v 3. kr<»^u doživeli pni poraz. V Duplici so bili dfn malini Imljši /. 18:6« VelenJČani pa so p.S. in 4^)-lelnl S.S. pa sta sc v nesreči lažje poškodovala. Vse tri so z re.^valnini avlijmohilom odpeljali v slovenjegraSko bolnišnico, kjer so bili oskrbljeni, voznica pa je bila zadržana na zdravljenju. Raziskan vlom v Elektroniko Lani je iz skladišča gotovih izdelkov velenjskega podjeija Elektronika, izginilo za okoli milijona tolarjev monitorjev. Kriminalisti, ki so to tatvino vztrajno raziskovali, so zadevi zdaj priSli do dna. Talvine je cjsumljen VelenjČan R.B., ki jo je storil v sodelovanju z enim od zaposlenih v podjelju, S.B. iz Velenja. Monitorje sta prodala "kupcu" v Žalec. Vlom v skladišče Era Vino v Smartnem oh PakijebQov dneh vikenda vlomljeno vskladiíče podjeija Era. Vlomilci so si v skladišču nalo>^ili in odpeljali po prvih podatkih za blb.u milijon In pol pijač. ŽvečilkOf cigareti in cigare v noči na torek, 8. maja, je neznanec na Trgu mladmti v Velenju vlomil v lokai Gambrinus. Lastnik B.B., ki pogreša starejši telefon beneťon, žvečilne gumije, cigarete in cigare, je oškiidovan za40.0ij0 lolarjev. Lotil se Je pnevmatik v petek, 12. maja, je nezjianec namerno poákodovaI tovorni avtomobil znamke Man, last F.D. iz Mei^ice, ki je bil parkiran na Žarala ljubezni nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Lepojebitimilijonar 14.05 Umor. nan. 15.00 TVprodaia, nan. 15.30 Oprati show 16.25 Obala liubezni. nad. 17.20 Črni biser, nad, 18.15 Moja usoda sili, nad. 19.15 24 ur 20.00 Poroka lahko počaka, kanad. Rim 21.35 Urgenca. nan. 22,30 JAG. nan. 23.20 M.A.5.H., nan. 23.50 24 ur, ponovitev ť53> •tínali 9T 09.00 Naj spot dneva 09.05 Uladinsid program-Čas za nas 10.00 Vabimo k oçfedu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Video top, pon, glasbene oddaje 11.10 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Evropski turnirji v polfu. porto vitev 19.35 Obveďila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20,00 Klepet na kvadrat 21.00 Olimpijski 1.2,3 21.01 Pod mengeiko marelo. posnetek prireditve 22.00 Regionalne novice 22.05 Motor sport mundial. tedenski pregled dogajanja na področiu moto sporta 22.35 Nai spot dneva 22,40 Videostrani PETEK, 18. maja SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Pod Pekrsko Gorco, tv Maribor 09.00 Zverinice iz Rezije, 13/13 09.15 Volkovi, čarovnice in velikani, 10/13 09.25 Arčibaki, 3/26 09.40 Enajsta §Q]a 10.05 Otroika oddaja 10,30 Prn circom • nagrajene oddaje 11.25 Un cadeau la vie, franc, drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Aípe-Donava-Jadran 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Alpski večer 2001 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport. wBme 16.45 Zares divje 2ivali, 25/26 17.05 Lutke 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnik.šport.vreme 20.05 V dobrem in slabem, 1/13 21.00 Deteljica 21.10 TV poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gledališče Rok 22.55 Polnočni klub 00.05 Kombi. ang. film SLOVENIJA 2 08.30 Videospotnice 09,05 Rad imam Lucy, nan. 09.25 Osamljeni planet 10.15 TVpJtJdaja 10.50 Pokal Slovenije v nogometu finale, povratna tekma Hit Gorica :Olimpi|a, posnetek 12.45 Meč maščevanja, tranc. fiim 14.25 Strastna prijatelja, ang. film 16.00 10'letnicapekrsfôh dogodkov. [venos iz Man-bora 17.00 Angel, varuh moj, 23/30 18.00 Še vedno diham, am^. film 19.45 ^deospotnice 20.05 Cousteau ponovno odkriva svet, 3/4 21.00 Kontesa Dora. 5/6 21.50 Chattahooche, amer, film 23.25 Mccallum,4/10 00.15 Iz s[ove nskih jazz klubov 00.55 South park. nan. 0115 Videospotnice 07.00 Dolro jutro. Slovenija 10.00 Moja usoda si ti, nan, 11.00 Cmi beer, nan. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je bili milijonar 14,05 Umor, nan. 15.00 TVprodaia 15.30 Oprah shov^ 16.25 Obala ljubezni, nan, 17.20 Ůmi biser, nan. 18.15 Moja usoda si ti. nan. 19.15 24 ur 20.00 ŠENclii, nad. 21.00 Poljubsmrtl, amer, film 22.50 2ata krila, nan, 23.40 Nevarr)e dirke. nan. 00.30 24 ur © k«iffi»ll 27 «a i 09.00 Dobro jutro, inbrmativ- no-razvedrilna oddaja i 10.00 Olimpijski 1,2.3 i 10.05 Pod mengeško mare to. posnetek prireditve 1 11,05 Vabimo k ogledu 1 11.10 Naj spot dneva 1 11.15 Motor sport mundia), po- novitev 1 11.45 Videostrani i 18.15 Naj spot dneva \ 18.20 Regionalne novice \ 18.25 Športni blok I 18.30 Miš maš. oiroška oddaja (3. TV mreža) 1 19.30 Obvestila i 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 1 20.00 Poficiiska enota, am. ak- ciiski film i 21.30 Regk)nalne novice : 21.35 Športni blok i 21.40 Iz oddaje Dobro jutro 1 22,30 Naj spot dneva i 22.35 Videostrani SOBOTA, 19. maja SLOVENIJA 1 08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Radovedni Taček 09,15 Male sive celice, kviz 10.05 Poredna škafa, risani film 11,30 Lingo, Iv igrica 12,00 Tednik 13,00 Poročila, sport, vreme 13.25 Mostovi 14.30 4x4 15,00 Ljubezen do plesa, avstralski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika nogavička. 2/26 17.10 Carski seL 2/26 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Svet čudes, 9/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Orionova pesem leta 2001 21,50 Frasier. 24/26 22.25 Poročila, šport, vreme 23.00 Sopranovi. 19,del 23.50 Nihče ne beži večno, ang. film SLOVENIJA 2 09.25 Videospotnee 10.00 Štafeta mladosti 10.55 Štajerskih? 13.15 Verdijevo življenje, do- kum. oddaja 16,15 Kolesarska dirt^a po Italij prDk)g 17.25 športna oddaja 17.55 KF za SP v rokometu (Ž) Sloveniia:Makedonija, prenos 19.30 VideospotnKe 20.05 Jean de i^oœtie, franc. nim 22,00 Praksa, 32. del 22.40 Sobotna noč 00.40 Videospotnice 08.00 TV prodaja 08.30 Žalec dolgoutiec in prtia-telii 10.00 PrincesaSissi.ris.sehia 10.30 Oliver Twist, risana serija 11.00 Omi kozak, risana serija 11,30 Rcdjocop oddelek Alfa 12.00 Me^ni fantje, nan. 12.30 Nenadoma, amer. Him 14.10 TV dober dan 15.00 Pofodne težave, amer, f\\n\ 16.40 Močno zdravito 17.35 Zameniava ob rojstvu, amer, film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Stare sablje, amer, film 23.00 Tvegan posel. amer, film 00.50 24 ur, ponovitev 37 M sa 09,00 N^ spot dneva 09,05 Miš maš, oddaja za otroke, pon. 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Policijska enota, am. akcijski film, pon. 11.30 Videostrani 18.55 Nai spot dneva 19,00 Avtomobibko zrcalo, 15 oddaja 19,30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 991. VTV magazin, reg. inf. program 20.20 Graška gors poje in igra. pon. 2. dela 21.35 Dn^bci življenja, pogovor, gost: dr. Dražigost Pokom: O zdrasn prehrani 22.30 VTV magazin, pon. 22.50 Naj spol dneva 22.55 Videostrani NEDEUA, 20. maja SLOVENIJA 1 08,00 Živžav 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša 11.00 Svet divjih živali. 5/9 11.30 Obzoriaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13.45 Orionova pesem leta 2001 15.30 izvfr(n)i 16,00 Umetnost bivanja, tv Maribor 16.30 Poročda, šport, vreme 16.50 Alpskivečer 2001,2.del 17.45 Slovenski magazin 18.15 Po dolgem in počez 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19,00 Danes 19,1^ Zrc^o tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21,40 Pod preprogo 22,40 Poročila, sport, vreme 23,00 Zgodbe o knjigi 23.10 Brez reza 00.10 Posnetek opere iz t/lilan-ske Scale SLOVENIJA 2 08,30 Videospotnice 09.(« V Afriko, 1/6 10,00 Našemalomesto.6/13 10.50 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojsiti 11.20 Naša pesem Maribor 2001 11.40 TV prodaja 12.25 Motociklizem za vn Francije - 250 ccm 13.20 Košarka nba action 13.55 Motociklizem za vn Francije - 500 ccm 14.50 Športni film 15.15 Kolesarska dirka po Italiji, 1. etapa 17.25 Šport 19.30 Videospotnice 20,05 Naše 20. Poletje. 1/12 20.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.30 Homo turistir.us 22,05 Končnica 23,1^ Poligraf, koprodukcijsid f. 00.35 Nestrpnost, nemi film 03.20 Videospotnice TX^ I 08.30 Z^ec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Princesa Sissi, nan. 10,30 OliverTMfist, ris. serija 11.00 Čmi kozak, ris, serija 11,30 RobocopoddelekAlla, ris, sarija 12.00 Osem prijateljev, nan. 12.30 Ameriška gimnazija, nan. 13.00 Mala princeska, am. film 14.45 Umorspremeni vsti, amer, film 16.30 Močno zdravilo, nan. 17.20 Korak prednosti, nem. f. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti miliionar 21.10 Tat za vedno, nan. 22.10 Športna scena 22.55 Delovno dekle. amer, film 01,00 24 ur, ponovitev iMnall 2T Sft PONOVI"^ ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09,00 Miš Maš, odd. za otroke 10.00 iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10,50 990. VTV magazin, reg. mfwmatívni program 11.10 Športni torek, športna informativna odd^a 11,30 Športni gost, pogovor v studiu, gost v studiu: Janko Požežnik, načelnik Športne šole SV 12.15 Vabimo k ogledu 12.20 Graška gora poje in igra 2000, ponovitev 2. dela 13.40 Izsred. odd. Dobro jutro 14.30 991.VTV magazin, reg. informativni program 14,50 Iz pet. oddaje Dobro jutro 15.30 Videostrani 17,00 Čas za nas, pon, mladinske oddaje 18.00 Policijska enota, am. akcijski film 19.30 Video top, oddala z vkie-ospoti 20.30 Klepet na kvadrat, pon pogovora 21.30 Videostrani PONEDEUEK, 21. maja SLOVENIJA 1 08.00 Utrip 08.20 Zrcalo tedna 08,40 4x4 09.10 Zares divje živali, 25/26 09.30 Zgodba o osamljenem človeku in lutkah 09.50 Naočnik in očalnik. 7/10 10.35 Resnična resničnost 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu 11,55 Svet čudes. 9/13 12.25 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kuilun 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudie in zemlja 14.20 Polnočni klut) 15,30 (ne)znani oder 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 MikmMakinčricc^is 16.55 Telebajski 17.20 Radovedni Taček 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Julija, 6/13 21.00 Gore in ljudie 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Stebri slovenskega gledališča 23.40 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.25 Videospotnee 10.00 Angel, varuh moj, 23/30 10.40 Kontesa Dora. 5/6 12.35 Cousteau ponovno odkriva svet, 3/4 13.25 Trend 13.55 Sobotna noč 15.55 Pripravljeni, oddaja o sk)- venski vojski 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Angel, vamh moj, 24/30 17,50 Kolesarska dirita po Italiji. posnetek 19.00 Jasno in glasno 20.05 Sodni dan, dok. oddaja 21.00 Studiocity 22.00 Moška liga. 4. del 22.30 Metropolis 23.00 Srane Rončel izza odra 00.25 Izgubljeni raj, franc, film 01.50 Videospotnice 07.00 Oobro jutro. Sk)veni|a 10.00 Mc^a usoda si ti, nad. 11.00 Čmibiser.nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TVprodaia 13.10 športna scena 14.05 Umor, nan, 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show 16,25 Obala ljubezni, nad. 17.20 CmilHser. nad. 18.15 Moja usoda si ti, nad. 19,15 24 ur 20.00 TVdoberdan 20.55 Sedma nebe sa, nan, 21.50 Možjevbeíem, nan. 22.40 JAG, nad, 23.30 M.A.S,H., nan. 00.0 24 ur. ponovitev kanali 2T S2 TOREK, 22. maja SLOVENIJA 1 08,30 Mostovi 09,00 Otroška oddaja 09,20 Radovedni Taček 09.35 Lahkih nog nac^rog 10.30 Heceptzazdravoživljenje 11.30 Naokoli po Nemčiji 12.05 Julija. 6/13 13,00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremeni panorama 14,20 Goreinljudje 15.10 Stebri slovenskega gledališča: Bert SoUar 16.00 Pnsluhnimo ti^ni 16.30 Poročila, šport, vreme 16-45 Sprehodi v naravo 17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, 6/13 17.45 EduardoPacIozii. dokům. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarii 11,12/12 20.40 Steklena džungla, 3/6 21.10 Aktualno 22-00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Th zQOdbe. ital. drama 00.10 Eduardo Paotozzi, dokům. oddaja SLOVENIJA 2 09-00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy 10.00 Angef, varuh moj, 24/30 10.45 Sodni dan, dokum. oddaja 11,40 Naše 20. stoletje, 1/12 12.30 TV prodaja 13.00 Ljubezen do plesa, avstralski film 14.25 Studiocity 15-30 Državni zbor, prenos 18.00 AngeL varuh moj, 25/30 18.50 Kolesarska dirka po Italiji, posnetek 20,05 Sk)venska polka in valček 2001 20.55 Začaran krog, irsko ang. film 22.40 /Uica,dokum. fiim 23.10 Svet poroča 23,40 Izgubljena prtljaga, ko- produkcijski film 01.15 Videospotnice t - 07.00 Dobro jutro, Sloveniia 10.00 Moja usoda si ti. nad. 11.00 Crni biser, nad. 11,50 Obala ljubezni, nad. 12,40 TVprodaia 13.10 TVdoberdan 14,05 iJmor. nan. 15.00 TV prodaja 15,30 Oprahshow 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 črni biser, nad. 18.15 Moja usoda si ti. nad. 19,15 24ur 20.00 Deliti skrivnosL amer. f. 21.40 Naša sodnica, nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 M.A,S.H., nan. 00.00 24 ur, ponovitev <53> IcAnAlt sz 09.00 09.C« 10.20 10.25 10.30 11.00 09.00 Dobro jutro, inforrnativno i 18.55 - razvedrilna oddaja i 19,00 10.00 991. VTV magazin, pon. 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Naj spot dneva i 19.25 10.30 Graška poje in igra 2000, i 19,55 poT\. 2. deta j 20.00 11.45 Vkjeostrani 18.55 Naj spot dneva j 20,20 19.00 Regionalne novice j 20.40 19.05 Avtomobilsko zrcalo. pon, 15, oddaje 1 21.00 19.35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Oltfogla miza. kontaktna i 21.30 odd.; Pft>blematika miru- jočega prometa v Veleniu j 21,55 21.15 Regionalne novice 21,20 Slap Kozjak in Koseška korita, do kumentama od- i 22.20 daja i 22.50 21.50 Iz oddaje Dobro jutro i 23.10 22.40 Naj spot dneva i 23.30 22.45 Videostrani i 23.35 Nai spot dneva Okrcigla miza. pon, pogovora: Problematika mirujočega prometa v Velenju Vabimo k ogledu Nai ^pol dneva Slap Kozjak in Koseška konta, dokum. oddaja Videostrani Naj spot dneva Oiroški program-h/lladi upi, otroški glasbeni vkie-ospoti Obvestila Vabimokogledu/Oglasi 992. VTV magazin, reg. informativni program Športni torek, športna iti-formativna oddaia Športni gost, pogovor v studiu fair play, športna oddaja - predstavitev stovenske reprezentance v odbojki Evropski turnirji v golfu (3. TV mreža) Zgodovina avtomobilizma (3. TV mreža) Iz produkcije ZLTV: Studio Signal Ljubljana VTV magazin, pon. Športni torek, pon. Nai ^P^t dneva Videostrani SREDA, 23. maja SLOVENIJA 1 08,00 Odmevi 08.30 Doberdan, Koroška 09.00 Babar. 71/78 09.20 Carski sel. 2/26 09.45 Sprehodi v naravo 10.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta. 10.30 Lingo, tv igrica 11,00 Eduardo Paolozzi, dokum. oddaja 12,00 VrtičkanilL, 12/12 12.30 Steklena diungla, 3/6 13.0 Poročila, šport, vreme 13.30 Obzorja duha 14.00 Poredna škrata, risan, film 15.20 Aktualno 16.00 f^ostovi 16,30 Poničila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Skrivno livljer^e tigra. poljudnoznan. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20,05 Rossini, nemški film 22,05 Odmevi, šport, vreme 23.00 Gospodarski izzivi 23.30 Slovensia glasbeni dnevi 2001 SLOVENIJA 2 09.25 Videospotnice 10.00 Angel, varuh moj, 25/30 10.40 Vicious Girole, irsko ano. film 12.10 TV prodaja 13,30 Homo tunsticus 14.00 Aiica, dokum. film 14.30 Jasno in 0lasrK) 15,25 Dawn upshav/, intimni sodelavci 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Angel, varuii moj 17.55 DPvkosarki-1.tekma pollinala končnice (M) 20.05 športna sreda, liga prvakov v nogometu F-Milan 23,00 Kolesarska dirtia po Italiji. posnetek 00.00 Umori. 6/23 00.40 Nič osebnega, amer, film 02.10 Videospotnice 07.00 Dobro jutnD. Slovenija 10.00 Mojausodasi ti, nan. 11.00 Črni biser, nad. 11.50 Obala liubezni, nad, 12,40 TV prodaja 13.10 f^aša sodnica, nan. 14.05 Umor, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Čmi biser, nan. 1615 Moja usoda si ti. nan. 19.15 24 ur 20.00 Nasprotr)ici, amer, film 21,40 Newyorška poleija. nan. 22,40 JAG. nan. 23,30 Í^.A,S,H.,nan. 00.00 24 ur. ponovitev kanali S7 09.00 Dobrojutro, informativno - razvedrilna oddaia 10.00 992. VTV magazin, pon, 10.20 Športni torek, ponovitev 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 t^aispotdneva 10,50 Športni gost, pon, 11.10 Videostrani 18.20 Naispotdneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Otroški program {3, TV mreža) - V mojem kosko je pa mavrica 19.25 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20,00 Naj spot, kont. oddaja 21.00 Vivaturistica 21.30 Regionalne novice 21.35 Iz oddaje Dobro jutro 22.25 Najspotdneva 22,30 Videostrani 18 OBJAVA 11. maja 2001 Na podlagi 15., 17. in 18. clena Zakona o varnosti cestne-ga prometa (Uradni Ust RS, št. 30/98) in 24. čiena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnih Mestne občine Velenje, št 4/99) je svet Mestne občine Velenje na 18. seji, dne 27.3.2001 sprejel ODLOK O ureditvi cestnega prometa v IVlestni občini Velenje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se v naseljih Meslne občine Velenje urejajo: I. SPLOŠNE DOLOÍBE II. PRISTOJNOSTI ORGANOV 2A IZVRŠEVANJE DOLOCB TEGA ODLOKA lil. OMEJITVE PROMETA IV. USTAVUANJE IN PARKIRANJE V. POSEBNE PfiOMETtJE STORITVE VI. ODSTRANJEVANJE NEPRAVILNO PARKIRANIH. POKVARJENIH. POŠKODOVANIH IN ZAPUŠČENIH VOZIL Vil. NADZOfl Vili. KAZENSKE DOLOČBE DC PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (pomen izrazov) (1 ) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo enâk pomen, kot izrazi v 19. členu zakona o vamosli cestnega prometa (Uradni list RS. 30/98) in v ^A. členu zakona o javniti cestah (Uradni fistRS. šL 29/97). (2) Območja naselij po tem odloku so območja označena s prometnimi kr označujejo začetek, oziroma konec naseljenega kraja. (3) .lavne prometne površine so po tem odtoku vse kategonztrane občinske ceste in javne poti, trgi, kolesarske steze, p^čniki. posebne površine za pešce (za promet z vozili zaprto območje}, parkime površine in avtobusna postajališča, Id jih iahko vsak uporablja na način in pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne c^e in varnost prometa na njih. (4) Javne parídme površine so površine OTiačene s prometnimi znaki ali talnimi obtežbami (5) Rezervirane parkime površine so javne površine za: ' tovoma moloma vozila, avtc^use. počitniške prikolice m plovila; - tovoma motoma vozlia. ki prevažajo rtevame snovi; • vozrla, ki so označena z znakom za invalide: - taxi vozUa; • avto šole; • hrambo In varovanje vozâ, (6) V zvezi z ureditvijo prometa se Mestna občina Veler^e razdeli na naslednja območja: t. Za promet zaprto območje, 2. Cftmočje Kaideljevega trga in Stantetove ulice, 3. Območja mesta. Id obsega preostala območja znotraj f^jevnih tabel. (7) Območje za pe^e je prometno območje, ki je namenjeno izključno peâcem Drugi udeleženci v prometu ga lahko uporabljajo samo v prime-m. ko to dovoljuje prometna signallzac ja. II. PRISTOJNOSTI ZA IZVRŠEVANJE TEGA OD-LOKA 3. člen (pnstoinosti Mestne občine Velenje) (1 ) Mestna občina Velenje za zagotavljanje nemotenega In vamega odvijanja prometa skladno z zakonom o varnosN cestnega prometa za posamezno cesto ali njen del. ozroma za naselje in njen del odredi način odvijanja prometa: 1. Določi parkime površine, način parkiranja, prepoved partdrania in ustavitve po določenih cestah In c^ trgovskih In gostinskih lokalih, 2. Odredi postavitev in vzdrievanie varovalnih ograi na nevamih krajih, kjer so ogroteni pešci, 3. Odredi dodatne tehnične ukrepe in dm^e ukrepe za varnost otrok, pešcev In kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol. zdravstvenih zavodov, igrišč, stanovanjskih nase^ih irt droglh območjih, kjer se ti udeleženci pqavifajo v večjem številu: 4. Odredi odstranitev uničene, poškodovane, izrabljene a^ neustrezno postavljene prometne signalizacije, ter postavitev rvve ^gnalizacije; 5. Odredi ukrepe za umirjanje pnmta; 6. Predpiše pogine in ukrepe, ki [h je potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in dmgiii delih na javnih prometnih površinah; 7. Določi prednostne in stranske ceste: 8. Določi enosmerne ceste. 9. Omeji hitrost vožnje skozi naselja: 10. Uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vpre^imi vozili; 11. Uredi način gonjenja in vodenja živine. 12. Ukrepa v dnjgfh zadevah lokalnega pome* na v naseljih; 13. Odredi pogoje in način odvoza nepravilno parkiranih vozil ter za postavitev naprave, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo; {t) Za strokovno urejanje zadev po določbah tega odloka in določbah odredb je odgovoren Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje (v nadaljevanju: Urad). (3) Urad mora v prfmerih. ko to narekuje vamost fvometa. nemudoma z odločbo inšpektorja odreči večjo dovoljeno hitrost, oziroma hitrost vožnje omeji pod 50 krnil na območjih v naselju ali delu naselja, če je zaradi gostote prometa pešcev In njihove varnosti to potrebno (območje omejene hitrosti). Hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h. ZJlgn (omejitev prom^a v zaprtem območju) (1) Viaprtem območju je prepovedan promet z motornimi vozili v delu Vodnikove ceste od ^Ttžtšča z Jenkovo cesto do Trga mladot, na Trgu mladosti, na Titovem trgu, na C^nkatjevi pMoščadi in na delu blokovne gradnje v Šaleku. (2) Prepoved prometa mm biti označena z ustrezno prometno signalizacijo. (3) Župan lahko z odredbo določi dodatna zaprta območja za omejitev prometa. Litefl (primeri dovoljenega dovoza v zaprto območje) Ne glede na prepoved iz pn/ega odstavka 7. člena tega odk^ka je ^omet z vozili na javrúh prometnih površinah dovoljen v naslednjih primehh: 1. Za preskrbovanje organizacij in gospodinjstev v zapftem območju, če dovoz ni mogoč z dvoriščne strani: -med 6.00 in 9.30 uro z vozili do 6 ton največje dovo|ene mase. za gospodir^stva pa tudi med 16.00 in18.00 uro, - s posebnim dovoljenjem, ki ga izda Urad. za vozila do 12 ton. - vozlb mora po končanem ra^-lekti vza promet zaprtem obmocfu so se dolžni oskrtnvati z dvor^ aii dnjgega pockDbnega prostora, kjer so za lo d^i pogoji. (2) Dejstvo, ali so podani pogoii za oskrtiovanje z dvorišča ali drugega podobnega prostora, ter če so na funkcionalnem zemljišču zgradb možni parkimi prostori in njih ètevik). ugcíovi Urad. (3) Na osnovi ugotovitve iz prejšnjega odstavka izda Urad dovQlilnk:e za vstop na zaprto območje. Dovoljenje za dovoz mora voznik odložiti na vidnem mestu pod veirobranskim steklom tako. da bo možna kontrola in da bo raz-vkien lastnik vozila in registrska številka. 1Q. člen {območje Kardeljevega tiga in Stantelove ulk») (1) Na s prometnimi znaki označeno ol^očje Kardeljevega trga In Stantetove ulk:e (obe plosčadO je prepovedan promet z motom^i vozili. (2) Dovolilnic za vstop na to območje ni možno iz- dati. (3) Dostava v območjiii pod točko 1. se opravka z mobilnimi vozički na ročni ali elekihčni pogon. 11. člen (izjemna zapora ceste) (1) Urad lahko v primem elemenlame nesreče, izrednih snežnih padavin ali v primenj prekomerne onesnaženosti zraka, ter ob drugih izrednih razmerah, zapre posame^e dele javnih prometni!) površin in lemu phmemo določi možne obvozi« smen. (2) Župan lahko v primehh Iz prvega odstavila tega Člena odredi konkretne ukrepe za odpravo nas^lih razmer, če pooblaščena podjetja r^ sposobna sama v najkrajšem možnem času normalizirati razmer. (3) Za skladnost dela mobiliziranih defôvnih sredstev in delovne sife ob izrednih razmerah skrbi občinski štab civilne zaščite v skladu s svojimi načrt. 12. čten (območje za pešce) (1) Župan z odredbo dokici kot območje za pešce del ceste ali cesto v naselju ali del naselja. (2) V območjih za pešce lahko voz^o tudi kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev, vendar ne smejo obrati ali ogrožati prometa pešcev. IV. USTAVUANJE IN PARKIRANJE 13. člen (javne parívila, t^ zasesti le površine z drugimi predmeti. (2) Odstranitev sredstev iz prvega odstavka tega člena se podrobneje določi s pravilnikom. 24. ďen (uporaba javne prometne površine) Javne prometne površine se lahko s soglasjem Urada (v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja od pristotnega upravnega organa) uporabljajo za postavljanje kk)Skov. prodajnih stojnic, gostinskih ^v, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panojev, gradbiščin začasnih deponij materiala, za prirejanje prireditev fn podobno. Za uporabo ja\?ie prometne površine oziroma njenega dela mora uporabnik plačati posebno takso v skladu z odtokom o komunalnih taksah. 25. ďen (nadzor) Če pristojni inšpektor ali občinski redar ugotovi, da se uporablja javna prometna površina iz 24. člena brezdovcljena ali v na^rolju zdovoljenjem Urada, pristojni inšpektor odredi odstranitev ot>-jekta ali predmetov iz 24. Člena na stroške kršitelja. Pritožba na odtočbo ne zadrti izvr^v od-točbe. VI. ODSTRANJEVANJE NE-PRAVILNO PARKIRANIH, POKVARJENIH, POŠKODOVANIH IN ZAPUŠČENIH VOZIL 26. ďen (zapuščeno, pokvarjeno, poškodovano in nepravilno parkirano vozilo) (1) Od^z zapuščenih, pokvarjenih, poškodovanih in nepravilno parkiranih vozil se podrobneje določi s pravilnikom. (2) Pogoji za namestitev naprav za btokiranje voziia se podrobneje dok>čljo s pravilnikom. VII. NADZOR 2UIgn (opravljanje nadzorstva) Uresničevanje dotočb tega odtoka in dotočb pred-l»sov oureditvi prometa, ki se neposredno uporabljajo za javne površine, nadzirajo pristojni inšpektor In občinski redarji skladno z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovno področje VIIL KAZENSKE DOLOČBE (prekrški) (1) 2 denarno kaznijo 100 000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. ravna v nasprotju z dok>čbam 11. odstavka 7. člena. 2. ravna v nasprotju z dotočbami 1.in4.točke 1. odstavka 8. člena. 3. ravna v nasprotju z dotočbami 1. odstavka 9. člena in če nima dovolilnice podotočbah iz 3. odstavka 9. člena. 4. ravna v nasprotju z dotočbami 1. in 3. odstavka 10.člena. 5. ravna v nasprotju z dotočbami 1. odstavka 20. člena. 6. ravna v nasprotju z dok)čbami 1. odstavka 24. člena. (2) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe. če ravna v na^)n:Hju z dokičbami iz prejšnjega odstavi. 29.čien (prekrški) (1) Z denamo kaznijo 40.000 tolariev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni pod-jetn^-posameznik, ki ravna v nasprotju z do-k)čbami 1. odstavka 23 Člena. (2) Z denamo kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe. če ravna v na^n^^u z dok)čbami iz pr^šnjega odstavka. 3Q.cten (prekrški posameznikov) Z denamo kaznijo lO.OOO tolarjev se kaznuje za prekršek vozni K če: 1. ravna v naspro^u z določbami 1. odstavka 7. Člena. 2. ravna v nasprotju z dotočbami 1. in 4. točke 1. odâavka 8. člena. 3. ravna v nasprotju z določbami 1. odstavka 9. člena in Če nima dovolilncG po dotočbah iz 3. odďavka 9. člena 4. ravna v naspro^u i določbami 1. in 2. odstavka 10. člena. 5. ravna v nasprotju z dotočbami 1. odstavka 20. člena. 31.člen (prekrški posameznikov) Z denanv kaznijo 10.000 tdanev se kaznuje za [^kršek lastni sredstva, la ravna v nasprotju z določbami 1.odstav4(a23Čl^a. 32.čten (prekrški posameznikov) Z denamo kaznio 5.000 tc^r^v se kazn^e za prekršek voznik, če: 1. ravna vnasprotju z dotočbami 1.. 3., 4. In 5. odstavka 16. čtena. 2. ravna v nasprotju z dok^čbami 4. odstavka 18. člena. 3. ravna v nasprotju z določbami 1. odstavka 22. člena. 33.čten (prekrški posameznikov) Ž denamo kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za fvekršek voznik kolesa. Če ravna v na^rotju z dotočbami 1. odstavka 21 člena. D(. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34.Gten (1) Pravilnik iz 26. člena tega odtoka je potrebno sprejeti v roku 3 mesecev po uveljavitvi odloka. (2) Obvestilne znake rz 20. člena je potrebno postaviti v roku ) leta po uveljavitvi odloka. (3) Dovolilnice, izdane na podlagi prejšnjih predpisov. prenehajo veljati v roku 3 mesecev po uveiavitvi odtoka. (4) Do podelitve koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb dejavnost upravljanja s partd-rišči izvaja Uprava Mestne občine. 35. čten 1 dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odtok o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenie (Uradni vestnikobčine Velenje, št. R'89,17/90 in 17/92). 36. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po ot^avi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. Številka. 343-129/2000-648 Datum: 28.3.2001 Zupan Mestne občine Velenje Srečko MEH, s.r. 17. maja 2001 «iČAS OBVESCEVALEC 19 mali OGLASI APARATI 1K STROJJ SAMONAKtAOALKO POTIN-GER. t O m3, hribovska in plug, prodam. Telefon D3/5S83-054 RÛTADIJSXÛ KOSILNICO.ISS cm, prodam. Telefon 041/776-176. POPOLNOMA NOVO SOBNO ANTENO in nov medicinski vibrator (Etectrunic puise massagerlens) prodam. Telefon 5893-665. DELO IŠČEM VARSTVO na nažene ali vašem domu od januarja 2002 na-praj. za takrat lO-mesečnega in dveletnega lama. Telefon 041/878-463 ali 5866-138. IŠČEM ŠTUOENTAaližGjdentKo.ki bi bil pripravljen ob vikendiri pouCevat) angleščino 8letneçd fanta. Telefon 031/858-7Q8, IŠČEM IZVAJALCA za demrrfasa-do in prodam 4000 m2 zemljišč. Telefon 5866-003. KOLESA KOLO PONY. lepo ohranjeno, brezhibno, poceni prodam. Telefon 5875-124. POSESTI VLOKOVICI PRI Šoštanju prodamo hišo. prtKijuCek na vročevod In KTV, gospodarsko posk)pie in zemljišče, status stavbnega ZTT^jiščá, 1 ha in 70 ar Telefon 03/588.22-82 ali Û2/B22-10-60, od17.do 20, ure. KUPIM ZAZIDUlVO parcelo cca. 10OP m2 v okolici Vrenja. Telefon 6865-504. PRODAM MANJŠO, nedograjeno hišo na sončni legi, 5 km iz Velenja. Into zveeer 040/568-449. NA LEPI SONČNI LEGI ugodno prodam stavbno zemijiáče 1900 m2. GSM 031/816-313. OSTALO VSUŠĆIČARNIMIŠ MAŠ v Šoštanju sem pozabila denarnico z vsemi dokumenti in karti-can^. Ves dan sem bila odsotna in zvečer, ko s^ izgubo odkrila, sem dobib vsa naz^. Pošlenim prodajalkam se Iskreno zahvaljuje Marija Z. BREZPLAČNO ODDAM KOŠNJO. Telefon 5868-264 ali 041/678-078, Studence pri Ponikvi. PREKLIC PREKLICUJEM DEJAVNOST pomola dela v grabeništvu» Xhevat Gashi.s. p.. Koroška 26 ŠoštanNZ dnem 14.5.2001. STIKI-POZNANSTVA SIMPATIČNA 33-letna Velenjčanka» zapa^lena. si želi prijatelja do bn starega. Resno. Kom.t0^ 090/7442. UREJENA 49-l€lna uslu2benka, samostojna,želi poznati moškega do 60 let starega. Kom. tel. 090/7442. OSAMLJENA KMEČKA, razgledana ženska. 60 let stara, M najti prijatelja do 65 let. Šifra "Prijatelj". FANT 30 let Star. želi spoznati dekle aii mamico za resno vezo. najraje Šta^mo.GSM 041/899-442. UPOKOJENEC. VDOVEC, dobro situiran, vitalen. 7ô-leten. spoznati sebi prirrierno žensto z vozniškim Izpitom. Siira "Možnost dedovanja', RAZNO PRODAM TOVORNO PRIKOLICO. 500 kg, brez atesta, prodam. Telefon 5874-828,od20.do21.ure. STAREJŠO TOVORNO PRIKOLICO za osebni avlo ugodno prodam. Telefon 5885488 ali 5885-587, DOMAČE VINO ŠMARNICO. (Zabe-to, prodam. Telefon 5888-594. BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 5886.267. KUHINJSKE ELEMENTE, BELE, poceni prodam. (3 mare hladilnik in pomivalni siroi), GSM 041/374-102. TRIPLASTND POLI KARBONATNO PUSTlK0(l6mm)vdveh kosih prodam po polovični ceni. (5,2 m2- 256X207 cm in 345X77 cm). Telefon 041/394-626. 2,3 HA 60Z0A. prodam. Telefon 041/430-990. STANOVANJE NAJAMEM ENO ALI DVOSOBNO Stanovanje v Velenju ali oki^ici. Telefon 5869-315. OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. Telefon 5865-086. NAJAMEM GARSONJERO ali eno-sobno stanovanje. Telefon 041/513-757. STORITVE MANCI čudno, hiko boli kadar s/' prijatelj pjvsalî • un seboj pusti le tišino (Ihm Bivivn) OBNOVA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA. Banko, Rečica ob Savinji 17, telefon 03/5853-341.041/411-218, ROLETE, ŽALUZIJE in PVC okna izdelujemo in montiramo. Telefon 547-19-43 ali 041/661-194. VOZILA PRODAM GOLF Z. letnik 91, Telefon 040/570-766. JUGO 55 KORAL, ieimk 91. neregistriran. vozen,prodam. Telefon 5885-339. UGODNO PRODAM AUDI A6 2,5 TDI TIP TRONIC AVTOMATIC, letnik 98. Telefon 041/622-124. ŽIVALI PRODAM TELIČKO in bikca cca. 130 kg. Telefon 031/768-945, zvečer. DVA MLADA PSIČKA, nemška ovčana.oddam, Teleîon 5885-146, BIKCA SIMENTALCA, težkega 130 kg,prodam in lujpim teleta starega 7 do 10 dni. T^efon 5869-835. NA OBMOČJU LEPE NJIVE smo našli mladega psa voičjaka. Telefon 5834-117 ali 041/657-628. DVE KOZI in tri mladiče, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 03/ 5865508. mali OGLASI in ZAHVALE 8: 898 17 51 Po pooblastilu Ministrstva za Šolstvo, znanost in šport» á^pančičeva 6. Ljubljana, objavlja šolski center Velenje JAVNO DRAŽBO 22 prodajo poslo\mega prosio ra v Dijašicem in študentskem domu na EfankovI 61 v Velenju, pritličja stolpiča B, v izmeri 78,51 m2 s solastništvom na slojpnih dalih stavbe In pripadajočim zemljišiem (pare. §1.2431/3 in 2443/11 ice. Velenje). 1. Izkíícna cena ?naša 900.00 D£M/m2, plačljivo v Siï po srednjem te(^]u BS na dan prodaje. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pra^e in fiziSne osebe, Id predložijo dokazilo o vplačilu vaičine v viSini 100.0(X],00 SÍT na ŽR 62800-603-38568. V^rSčina bo uspelim ponudnikom vračunana v kupnino, neuspelim ponudnikom pa bo vrnjena v roku 2 dni po končani dražbi. 3. Pfostor bo prodan po naCelu videno-kupljeno. Prodaja prostora je možna v delih, prednost pa \m\o kandidati, ki kupijo poslovni prostor v celoti. 4. Oražitelj mora pred javno dr:albo predložiti dokazilo o državljansNu Republike Slovenije, če je Rzična oseba. oz. izpisek iz sodnega registra, če je pravna oseba tar pooblastilo, če pravne osebe ne zastopa statutami zastopnik. 5. Uspeli ponudnik mora kupno pogodbo skleniti v 5 dneh po javni dražbi ter v 8 dneh po podpisu pogodbe plačati kupnino. 6. V primeru, da uspeli ponudnik pogodbe ne sklene in kupnine ne plača v roku, izgubi varščino. 7. Javna dražba bo 25. maja 2001« ob 10. uri v sejni sobi Šolskega centra Velenje na Trgu mladosti 3. 8. Infonnacije daie Omega Velenje, g. SvoljSak, tel, 03 8961456. CVETLIČARNA IRiS IN i POGREBNA SLUŽBA TIŠINA •Uraka pMudb» intim^ei, cvet^ iHfnic^ •pognbM stsrttvff v ctl«ti HaiPMt pMilt u «»e BMcof tênnaÉm GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Melila Gatej. Pleâivec št. 22 in Silvo Krenker. Plešivec št. 22; N?ta§â Jeien, Velenje, Stantetova ul. št. 6 in Zoran Klemertc, Velenje. Siante-tova ul. 6: r^nia GrotKlnik. mi. 1926, Rove 2. Zagorje ob Sdvi;r^arta Frančiška Colnarič. roj, 1937. Kidričeva ul. 78, Rogaška Slatina; Jožef Zmrlzii kar, roi 1931, Žerjav 51,77: Anton Resnik, roj, 1911, Lukovec St. 3. Sevnica: Jožef Sa-blatnik, roj. 1942. Vrenje, Cesta IW27: Ivanka P1uSčec,roj. 1921. Celje. Šarano vi čeva ui. 7/b; Bojan KoGiikjo). Celje, Breg§t. 40; Manica Flis, roj. 1958. To-polšica št. 8S/a; Frančiška Ramšak, roj. 1922, Ftorjan §t. 24; EmiiiianGkJ^e, roj. 1939, Prifnva 22/a, Nazarje; Miti<«l Po\\dk. roi. 1934,PodlerSt,3, Upravna enota Žalec Poroka: Taja Tfotovšek, Partaje 11A) in Pet« erStebtovnik. Parižljell/b. ZAHVALA Ob prezgixlnji izgubi cirage mame. sesire in orne LJUDMILE ŠTRAVS IL 7,1935 - IL 5. 2001 iz Vinske Gore SK iskre no zahvaljujemo ocebju Kirurškega oddelka Bo inišnicc Slovenj (Jradec za ncg<.> in lajSanjc bi>Iečin ob Itudi bolezni, »jrodnikom. sosedom , , , in prijatdjcm, kisle Jo pospremili na zadnji piMi. nam izrekli kakoiknpl,e,monnvo,i. soNje,dar(^ali cvetje, svečc/^ maSe Hvalu ludi/aganljivc \^>torpitmo. iKidvwo... ^^^^^ ^^^^^ ^^ obredom, gvxibcnikom za odi^ane žaloslinke. gcc>podu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Usar. VSI NJEN/ Svojo življenjskem pot je sklenila naša MANICA FUS rojem Vtiči na Od nje smo se poslovili v družinskem krogu, Joco, Živa,Anřje Prazen dom je in dvorišče, iinjiiiookoznmau Iviščo, ni več tvojega smehljaja, utilinil je h'ojglas. Ifoloč^im in simioto slo pri i\ns. Pot naju vadi tja, kjer sredi tišine .$piš. a r iicijinih srcih, dniga hčťika fi živiš. ZAHVALA Ob tragični smi li najine ljube hCerke ANDREJE sc iskreno zalivaljujcva vsem dobrim ljudem, ki so nain ncscbićno pomagati v dolgih letUi Upljcnja in upanja in nama ob žalostnem koncu izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvctje, sveie, svete mai»e in izbrane besede slovesa ter ponudili ramo, Iqcr sva se lahko izjokala. Vg,lohoki falinai mami in aii ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očela in starega oCeia IVANA STROPNIKA 18.12.1924 - 6.5. se iskreno 7.ahvaljujeaio vse sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam v teh tc?.kib trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveêe in dcnai za svete ma-îe. Hvala vsem izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna se zahvaljujemo gospodu Ivanu Uibancu. dr. med., za skrbno zdravljenje njcgwe l.>olezni. palronažni službi Velenje in medicinskemu osebju Bolnišnice TopoUica za lajj>an]e bolečin v zadnjih dneb njegovega Življenja. Najlep^ se zahvaljujemo Pavelnovim za pomoč. Enaka zalivala vetja gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Usar. ŽMUtjoći icm Fanika^ sim/va Roman in Ivan z drittinama V nicojiaih časa živijo spomini hpGun njih so nepozabni trciwtid, ki si jih jireživol z nami in zo nas. Območno združenje RK Velenje Za plemenito delo le priznanje VELENJE, 9. maja - Območno zilniženje RK Velenje je letiišnji mednarodni dan H. maj in (eden Rdeče^^a križa (cid 8. dii 15. m^ja) med drugim zaznamovalo s svečano ^ejo/druženja. Bila jvv sejni !>obÍ velenjskega 7xlravstvenega doma, na njej pa so najprizadevnejšim pn>st<)voljec te oi^ani/^cge podelili priznanja. Več kol 250 jili deluje bodisi v krajevnih organi/acijah ali aktivih v podjetjih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmanno ob Pak i. Kot smo lahko slišali, brez njih RK ne bi bil tako uspeSen pri opravljanju svojega poslanstva kol je. Predsednik območnega združenju Jože Medved je v na-gcMiru zbranim podčrtal, da sledijo začrtanim smernicam. V letošnjih i^lirih mesecih so na po-drixju krvodajalstva zabeležili 1912 odvzemov, kar je sicer nekoliko manj kol lani, a še vedno največ v Sloveniji. S pomočjo donalorjev in dobrih ljudi so kupili in tudi razdelili 611 prehrambenih paketov pomoči potrebnim posameznikom in družinam v omenjenih občinah. Iččaj prve pomoči za víwnike motornih vozil je opravilo 260 iibčanov. ■'Delo v RK je plemenito delo, prostovoljci, ki ga izvajajo, plemeniti ljudje, saj za sv{)je delo ne pričakujejo materialnega plačila. Za njihovo dobro voljo in pripravljenost pomagati .sočloveku se jim lahko zahvalimo le s priznanji." 'Ikko je na svečani seji Območno združenje RK Velenje izreklo posebno priznanje 53 prostovoljcem, predsednik republiškega RK Vladimir Topler, dr. med. pa je podeiii še diplome, bronasti, srebrni in zlati znak RK Slovenije. Slednjega so prejele: Slana Kovič iz Velenja, Marija Pokorný iz Smarl-nega ob Paki in Anica Repnik iz Skal. Priložnostni kulturni program je pripravil podmladek RK o.snovne šole (jorica Velenje. tp Prejemnice zlatega znaka RK Slovenije so povedale: Siana Kovič: "Ne vem, kaj jc hil povod za to, dti scni se vključila med prostovoljke RK. Morda to, da sem delovala v KS Levi breg, ki še ni imela krajevne organizacije RK, Ko pa postaneš enkral njen član, težko izstopiš. Sploh, če ti ni vseeno, kako i^ivijo tvoji sokra-jani, s kakšnimi tegobami se srečujejo. Nič mi ni težko narediti in zelo vesela sem, če jim lahko pri re.ševanju stisk pomagara. Delo prostovoljcev ni nuđenje pomoči. boij odkrivanje pomoči potrebnih in opozarjanje odgovornih, da ukrepajo 1er jim pomagajo, To delo me notranje bogati, pri vsakem primeru se nekaj naučiš. Odnosi z ljudmi in med ljudmi niso vedno najboljši. K nekomu prideš z najboljšo željo, odhajaš pa lahko tudi šokiran. Kljub temu moram reči, da mi lo plemenito delo pomaga živeti, spinh za- dnjih 7 let, odkar živim brez moža. Nikoli za delo v RK nisem pričakovala plačila, zato meje zlati znak prijetno presenetil. S.^ let bom najjolnila letos in dokler bom lahko, bom pomagala tam, kjer bom čutila, da lahko." Anii'a Repni k: "Predsednica krajevne organizacije RK Skale -Ilrastovcc sem že 15 let. V organizaciji sem delovala že prej, saj sem imela dobri vzornici. Že moja mama je bila prostovoljka, teta predsednica RK. Zlati znak ni edino priznanje, ki sem ga prejela za delo prostovoljke, je pa najbolj žlahtno in nepričakovano. Sem namreč tudi krvodajalka. Kri sem darovala 6y-krat. Zaradi zdravstvenih razlogov sedaj to nisem več, se pa skupaj z o.stalimi našimi prostovoljkami toliko bolj tnidimo, da bi pridobile nove krvodajalce. Včasih smo jih imeli v naši KS precej več kot jih imamo danes. Vesela sem. ker nam pri izpolnjevanju nalog tako vneto pomagajo na.ši gasilci, ker nam zna prisluhniti vodstvo KS, pa šola. Manj vesela pa lega, ker nam nekateri, /lasti pri pobiranju članarine, vedo povedali, da za RK ne bodo nič prispevali, ker te organizacije ne polrebiijejo. RKeesl res ne more asťaltirali. Rada bi počasi dolžnost predsednice prepustila drugim, a za zdaj pri tem še nisem bila uspešna. Priznanje, pravijo, je obveza za delo v prihixl-nje. Dalo mi je novega poleta." Marija Pokorný: ' Do solz me je ganila takšna pozornost. Za svoje 18 letno prostovoljno ilelo sem že prejela nekaj priznanj, zla- PGD Šmartno ob Paki Dve desetini več kot lani SMARI NO OH PAKI, 13. maja - Na nogometnem igrišču pri osnovni so člani smarškega Prostovoljnega gasilskega društra pripravili 2. tekmovanje v spomin na tragično preminule tri ryihove mlade člane: Tino, Kristino in Matica. lèkmcaîinja seje udeležilo 30 pionirskih in mladinskih desetin ali dve več kol lani. Ronuji in pionirke so tekmovali vvaji zvedrovko in v .šialeti s prenosom v(xle, mladinci in mladinke pa v vaji z motorno brizgalno-suha i/vedba invštalet-nem teku / oviranii. Med 12 picmirskimi desetinami so zmagali tekmovalci Dovž pred Pobrežjem ob Savinji in Lokovico. Pri pionirluih je tekmovalo šest desetin, zmagale pa so Škalčanke pred 'IbpoLšico in domačini-desetino Šmartnega oh Paki. Pobrežje ob Savinji, Rcčica ob Savinji in Paška vas je bil vrstni red treh najboljših v konkurenci osmih mladinskih desetin. Najskromnejša je bila udeležba pri mladinkah. Tekmovale so le štiri desetine, zmagale pa so tekmovalke P(iD (io-miisko pred Šmartnim ob Paki in Loki)vico, 'Ibkmovanje so si ogledali tudi starši preminulih otrok in se ob tej priložnosti zahvalili gasilcem za izkazano pozornost, ■ tp Pri pionirkah so slavile Škalčanke Stana Kovič Anica Repnik Marija Pokorný lega znaka pa res nisem pričakovala. Kaj meje pritegnilo med včasih aktiviste RK? Najbrž stiske ljudi in misel, da jim morda lahko kako pomagam. Srečna sem bila. ko sem videla, da so ljudje sprejeli pomočspravim leskomviKeh. Zadnji čas sem precej manj aktivna. Leta so tu, tudi pri zdravju nisem najbolje. Pa saj imamo v našem okiilju pridne prostovoljke in prostovoljce, ki vneto nadaljujejo naše delo." Gorenje bo letos prvič izplačalo dividende in ustvarilo blizu 150 milijard čistih prihodkov PoJOSIT za delnico Leto 2000 je bilo za delavce (>orenja leto velikih preizkušenj. Zadali so si pomembne proizvodne in naložbene načrte in doživeli še hud udarec, ko jim je septembra p(^o-reia galvana. Pa se niso dali. Se bolj so strnili sile, zavihali rokave in dosegli mnoge proizvodne in prodajne rekorde. Ustvarili so za 132 in pol milijard tolarjev prihodkov (18 odstotkov več kot predlani) in dosegli 2,7 milijarde tolarjev dobička. V celoti so izpolnili tudi vse naložbene načrte tako doma kot na tujem, kjer so poleg tega osvojili še nekatere dodatne trge. Predvsem so svojo dejavnost močno razširili v Bosno in Hercegovino, Ce.ško Rusijo in na Poljsko. Leto.< bodo prvič v zgodovini (iorenja (tako predlagata uprava in nadzorni s"vel, dokončno pa bodo odiočah delničarji na skupščini 22. junija) delili dividende, in sicer naj bi na delnico ra/dclili po 70 tolarjev bruto. Na junijski skupščini bodo ocenili poslovanje zadnjih štirih let, ki kaže, da so dosegali i5,7-odstotno letno rast prodaje, čisti dobiček pa je zadnja tri leta naraščal celo .s poprečno 28,')-odstotno stopnjo. (.)snovna dejavnost ostaja seveda bela tehnika, vendar pa se v n jihovi strukturi prodaje, natanko tako, kot so si zastavili, povečuje delež drugih dejavnosti. Te so lani dosegle že 16,2 odstotka čistih prihodkov skupine Gorenje. Sem sodi tudi pohištvena dejavnost s katero imajo velike načrte. Marca letos so postali večinski lastniki Ciorenja Notranja oprema. Zato so tudi spremenili letošnje načrte, ki so bistveno višji kol so prvotno načrtovali. Skupina Ciorenje naj bi letos ustvarila blizu 150 milijard lolarjev čistih prihodkov od prodaje in preko 3 milijarde tolarjev dobička. Uspešno je Ciorenje starialo tudi v letošnje leto. Prodajajo vrednostno kar z.a 20 odstotkov višja kot lani v enakem času. Zotvoritviji) nove lovarne hladilno-zamrzovaJnih apiuatov konec marca je Ciorenje sklenilo obsežno obdobje intenzivniii vlaganj, za katere so v zadnjih štirih letih namenili kar 35 in pol milijarde lolarjev. Vlaganj pa seveda še ni konec, saj še naprej napovedujejo vi.soko rast, ki naj bi se v naslednjih petih letih ustalila na treh milijonih in pol gospodinjskih aparatov in na milijardi eurov prometa. Ravno v leh dneh so odkupili prostore Surovine, kjer naj bi zgradili velik parkirni proslor, v naslednjih nekaj ielih pa nameravajo zgradili Se dve veliki sodobni tovarni. Mira Zakošek Nekaj najpomembnejših dogodkov Gorenja v jubilejnem letu 2000: • 50-4etnica ustanovitve Gorenja, 25^etnica Gorenja Avstrija, 7-obletnica Gorenja Orodjarna in Indop • Predstavitev jubilejne linije Pininfanna na sejmu Confortée v Parizu in Cankaijevem domu • Skladiščni in poslovni prostori v BiH in na Češkem • Pričetek proizvodnje na šlirih od petih montažnih trakov v novi tovarni hladilno zamrzovalne tehnike • Požar v obratu galvana, iskanje alternativnih rešitev • Vstop v redno borzno A kotacijo ljubljanske borze ter uspešno opravljena certifikacijska presoja ISO 14001 OS bratov Letonja Šmartno ob Paki Bili so in ostafajo del nas Tudi domače desetine niso ostaie brez pokalov ŠMAR TNO OB PAKI, 11, maja - S koyšo priložnostno slovesnostjo so v avli osnovne šole bratov Letonja odkriti ploščo v spomin na štiri njihove učence: Matica Batista, Sabino Drev, Tino Meh in Kristino Vrečer. Mlada življenja so izgubili v prometni nesreči v PtKilogu pri Šempetru pred dvema letoma, koje ob vničai\ju i ogleda jame Pekel v avtobus s šolarji na takrat nezavarovanem železniškem prehodu trčil potniški vlak. Spominske svečanosti so se poleg staršev preminulih otrok med drugim udeležili še predstavniki Direkcije Slovenskih železnic ter KS Šempeter v Savinjski dolini. Ob tej priložnosti je v. d. ravnatelj šole Bojan Juras dejal, da z besedami ni moč govoriti o tistem, kar boli v du.ši, se rojeva v srcu, »Bili so in ostajajo del nas. Plameni življenja Tine, Kri- Ob vhodu v avto šole je spominska plošča, s katero sta kipar in avtorica posvetlinih stihov upodobila ptice kot metaforo za drugo vrsto svobode. Sline, Sabine in Malica nas val domačin, akademski kipar osvetljujejo, spreminjajo in oblikujejo. Tudi ker smo jih poznali, smo takšni, kot smo.» Spominsko ploščo jc idejno zasnoval in jo s sodelavci i>biiko- Marjan Drev, avtorica posveiil-nih stihov na njej pa je pesnica Silva Železnik. ■ tp