KUjvačji rffffMMfci dneve* v£druUmih drt*wmh VaQe sa tm leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York cele leto • $7.00 I Za inozemstvo celo leto It.00 I GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev yAmerikL ■ ' Hm brgec! Slovenian lM2y fan tke United Ste lea ImimhI ihuj ilij except Sundeja and legal Hobdays. 75,000 Readers. TKLKFON: CHelsea S—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ udar Act of Congress of March 3. 1879. TKLETON: CHelsea ft-1241 No. 129. — Štev. 129. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 3, 1937—ČETRTEK, 3. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, NAD EVROPO SE ZGRINJAJO VOJNI OBLAKI ITALIJANSKE BOJNE LADJE BODO VSTAVLJALE RUSKE LADJE Preprečiti hočejo dovoz municije na Špansko. — Državni tajnik Hull je pozval Nemčijo k miru. RIM, Italija, 2. junija. — Italijanske bojne ladje 30 dobile povelje, da vstavljajo na visokem morju ruske ladje in jim preprečijo nadaljno vožnjo n«i Špansko, ako bi vozile vojni materjal za špansko vlado. Italijanska vlada pa je tudi razglasila svarilo, da se bo kalija naglo in brezobzirno poslužila represa-lij, ako bi bojne ladje ali pa aeroplani špan. vlade nadlegovali italijanske bojne ladje. Italijanske bojne ladje križarijo ob španski vzhodni obali, vedno pripravljene na boj. Zaradi naglih in nevarnih dogodkov na Span- * kem je Mussolini z aeroplano-m prišel i7 Rocca dei-g Carniate v Rim, kamor je dospel tudi nemški vojni minister maršal Werner von Blomberg na konferenco z Mussolinijem. Ko ste tlalija in Nemčija izstopili iz nevmešaval-nega odbora, bi bilo kaj lahko za Ruse, da bi dova-žali vojni materijal špan. vladi, ako bi obe državi odpoklicali svoje bojne ladje iz španskih voda. Za-f o pa bojnih ladij ne boste odpoklicali, temveč bo -rite poslali tja še več bojnih ladij. Medtem ko je Mussolini dal povelje italijanskim Hdjam, da vstavljajo in preiskujejo ruske ladje, bo najbrže tudi Hitler izdal za nemške bojne ladje isto povelje, in to bo najbrže dogovorjeno na konferen- * i med Mussolinijem in von Blombergo-m v Rimu. WASHINGTON, D. C., 2. junija. — Državni tajnik Cordell Hull je povabil k sebi nemškega in španskega poslanika ter ju, previdno zagotavljajoč nevtralnost Združenih držav, pozval, da storita vse, o.a njuni vladi mirno poravnate sedanji spor zaradi bombardiranja nemške križarke Deutschland in bombardiranja Almerije. Voditelji v kongresu so po prvem razburjenju hoteli razglasiti nevtralno postavo tudi za Nemčijo in Italijo toda, uvidevši, da bi to moglo napraviti litis, da smatrajo za ružene države, da obstoji med špansko in Nemčijo "vojno stanje**, so opustili to namero. Nemški poslanik Dieckhoff je Hullu sporočil, da je imela bojna ladja Deutschland pravico privoziti v pristanišče Ibiza. Poslanik je tudi rekel, da ima cd svoje vlade zanesljivo poročilo, da Deutschland ni streljala na španske aeroplane niti prej, niti pozneje, ko so jo aeroplani bombardirali. Hull je obema poslanikoma povedal, da Združene države skozi celo leto pridigujejo mir med vsemi državami, da pa, kadar pride kak posebno važen slučaj, zopet posebej povarjajo potrebo po miru, medtem ko Amerika obdrži svojo nevtralnost. Hull je tudi obema poslanikoma priporočal mirno poravnavo v namenu, da njegovo željo sporočita svoji vladi. Državni department ni naročil poslanikom v i-nozemstvu, da izrazijo kaki vladi željo ameriške vlade, ker je sedanji položaj tako delikaten in se je Hull odločil, da sam osebno pove svoje mnenje in želje. ŽENEVA, Švica, 2. junija. — Anglija in Fran-<. ija ste prisilili špansko republikansko vlado, da u-makne svojo zahtevo, da bi nastopila proti Nemčiji, ker so njene bojne ladje razdejale Almerijo. Španski delegat Julio Alvarez del Vayo je zahteval, da Liga narodov takoj posreduje, toda je uvi del, — ker skušate Anglija in Francija zadevo zmanjšati, — da je brez vsake koristi, da bi zahteval posebno sejo Lige narodov, Vatikan in Berlin se bližata prelomu R00SEVELT0VA POSLANICA NA KONGRES Predsednik je pozval kongres, da nastopi proti bogatinom. — Zamašiti je treba vrzeli, skozi katera se umikajo davkom. ANGLEŽI PROSIJO ________ZA JMIR Minister Eden namerava nemsko-italijahsko blokado proti republikancem. — Ponuja Nemčiji iskreno prijateljstvo. WASHINGTON, D. C., junija. — Predsednik Roose-'Vi'lt ji* poslal «na kongres poslanico, ki priporoča postavo, po kateri bi bile zamašene vrzeli. skozi katere so veliki bogataši umaknejo plačevanju dohodninskega davka. Predsednik pravi v •svoji poslanic?, j & da mora kongres takoj iti na delo, da prisili bogataše, da plačujejo dol i o< hi in sike davke in tie prepuščajo celega davčnega bremena samo "malemu možu". Kongres je predsednikovo poslanico sprejel z velikim zadovoljstvom. Komaj dve uri zatem, ko je bila poslanica prebrana, je sonat sprejel re-solucijo, po kateri bo posta %'-Ijen skupni odbor obeli zbornic dvanajstih mož, da preiskujejo 'vse -.-lučaje davoue prevare. Temu odboru bo poverjena obsežna obla-st in bo posloval do 1. februarja. 1938. Pred.M dnfk je svoji poslanici priložil natančno poročilo zveznega zakladnica rja Hen rvja Morgentliaua o iznajdljivih sredstvih, s katerimi se bogataši izogibljajo plačevanju dohodninskega davka. Nekatera taka sredstva so postavno dovoljena, nekatera so deloma dovoljena, ostala pa po menijo naravno-t kršitev davčne postave. Neixat je takoj odobril predsednikovo priporočilo, poslanska zl>ouni<*a pa bo danes o tem glasovala. Ko bo sprejela resolucijo tudi poslanska zbornica, bo skupini odbor mogel takoj pričeti z zasliševanjem pozvanih prič. Mnogi kongresniki so izrazili svoj.? prepričanje, da bo preiskava spravila na dan i-mena mnogih bogatih davkoplačevalcev, o katerih pravi predsednik, da sploh niso plačali dohodninskega davka, ali pa so ga plačali premalo. Zakladniški urad u<)>a, da bo po novi postavi, ki jo bo sprejel kongres, mogoče nabrati najmanj $100,000,000 davkov, ki do sedaj niso bili plačani. Zve7jni zcikladničar upa s temi dodatnimi davki -pokriti v (prihodnje vse zvezne izdatke. BERLIN, Nemčija, 2. junija. — Anglija, ko išče.izliod iz ■španske krize, je ponudi hi Nemčiji 44iskreno" in "koristno'' prijateljstvo, ako hoče Nemčija zagotoviti mir v Evropi. Nemški vnauji urad skrbno pret elit nje besede novega an-g 1 eš/kega poslanika Neville Hendersotua, ki jih je govoril v ozračju napetosti zaradi španske državljanske vojne. Henderson se jo poslužil priložnosti pri sestanku nem-ško-angleške družbe, da je ponudil Nemčiji vso pomoč Anglije, a'ko lx> Nemčija juinčila za mir. '4 Prav določno vam morem |K>vedati," jo rekel Henderson, 4'kaj in koliko hoče Anglija. Hoče mir — mir v Evropi in na svetu, ki je prav gotovo videl dovolj ' vojne v onih strašnih letiili od 1914 do 1918. "Zajaroči mam mir in minili razvoj v Evropi, in, Nemčija, boš videla, da nimaš bolj odkritega in, prepričan som, bolj koristnega prijatelja na svetu kot je Anglija." I/ON DON, Anglija, 2. junija. — Anglija izdeluje načrt za skuj no mornariško akcijo proti Španski mesto italijanske blokade pristanišč španske republikanske 'vlade. Po načrtu angleškega vna-njega ministra Anthony Ede-na se bodo brodovja Anglije, Francije, Nemčije in Italije združila v mednarodno bro-dovje proti Španski za slučaj, da bi bile ladje držav, 'ki so zastopane v mednarodnem odboru, še nad lego vane. Minister Eden je mnenja, da je treba itaglo delati, da -se Nemčija in Italija zoj>et vrnete iv nevmeševalni odbor in v patrolno službo. Medtem ko te dve državi niste več v odboru, ste lie samo pustili svojih bojnih ladij v španskih vodah, temveč so jih poslale tja še več ifn so dobile povelje, da streljajo na vsako špansko ladjo ali aeroplan, a!ko bi izgledalo. da hoče napasti fkako patrolno ladjo. eksplozija v avstriji HIRTENBERG, Avstrija, 2. junija. — Pet osef> je bilo nevarno ran .jenih, ko je nastala velika eksplozija v mum-cjski tovairni 'v Hirentenber-gu, ki se nahaja v bližini Rot-šildovega gradu, kjer je stanoval vojvoda Windsor ski, ko je zapustil Anglijo v začetku decembra. POLICIJA PAZI NA __STAVK0 Za sest žrtev nedeljskih nemirov priprav 1 j a j o skupni pogreb. — Policija se boji novih nemirov. "CHICAGO, ill., 2. junija. — Za še-1 žrtev nedeljskih nemirov pred Republic Steel Corporation v South Chicago, pripravljajo veličasten in skupen pogreb. Na«l 30 ranjenih se še nahaja v bolnišnicah. Pred isto tovarno, prod katero so se v nedeljo »vršili veliki izgredi, je bilo poslanih nad i)00 /policistov, ker je nevarnost, da pride zopet do novih izgredov, kajti delavci so zelo ogorčeni, ker so policisti talko brezobzirno streljali na stavka rje. Krajevni načelnik odbora za organizacijo jeklarskih delavcev, Van A. Bittner, je rekel, da se bodo pogreba šestih žrtev v četrtek udeležile vse linije. ki so združene v Cio. Po pogrebu bo korakalo po mestu do 25,000 delavcev. Nejmtrjena poročila nazna. njajo. da se delavci v jeklar-nah oust nun državne meje v Indiana Harbor pripravljajo, da (korakajo pred tovarne Republic Steel. Po nekom drugem poročilu nameravajo stavk a rji tudi z dinamitom razstrelita tovarno Republic. Mnogo dolatvcev pa še vedno dela v tovarni in se .nočejo pridružiti stav^arjem. Koronerjeva preiskava je dognala, da so bile žrtve ubite s krogi jami iz policijskih revolverjev. Ranjeni policisti pa niso bili otistreljeni, temveč so bili zadeti od kamenja, opeke ali palic. pogreb pristaniškega delavca LOS ANGELES, Cal., 2. junija. — Nad 3000 pristaniških delavcev je pustilo delo v pristanišču. da koralkajo za krsto sfvojega tovaritša Normana W. Gregg, katerega je pretekli teden vstrelil i>olioijst W. II. Redding. Koronerjeva porota je odločila, da je Redding delal v soglasju s svojo službo, toda je bil pridržan v zaporu na zahtevo d rža vnega praivdni *k a George Stahlmana, 'ki je dobil zaprisežene izjave prič, da je bil Gregg namenoma ubit. v jecTporodila trojčke WASHINGTON. D. C., 2. junija. — Neporočena mati je dala življenje v zvezni ikaznil-nici za ženske v Anderson, W. Va., trojčkom. Rafvnatelj zveznega kaznil-niiskega urada James Bennett ni hotel izdati imena matere, ki je stara 23 let, rekel pa je, do otroci tehtajo (po 4 ftmte. NEMŠKI POSLANIK PRI VATIKANU JE NA POČITNICAH" V BERLINU VATIKAN. 2. junija. — Diplomati pri Vatikanu so skoro prepričani, da bodo diplomatski odno-^aji med Vatikanom in Berlinom prekinjeni. P , izmenjavi not med Berlinom in Vatikanom gledn f ovora kardinala Mundeleina iz Chicaga je vsak i diplomatska zveza med Berlinom in Vatikanom prenehala. Nemški diplomati >e ne ■vde-ložujejo diplomatskih prireditev v Vatikanu. Nemški poslanik Diego vou Bergen se nahaja v Berlinu na "počitnicah". Diplomati so mnenja, da se ne bo več vrnil na svoje mesto. Vaikanski uradniki nočejo govoriti o poročilu, da je 1 »i L papežev nuncij v Berlinu mon-signor Cesare Orenigo odpoklican iz Berlina. Vatikanski krogi zatrjujejo, da preloma me bo izsilil Vatikan, ker nikdar ne prekliče svojih pogodb. BERLIN, Nemčija, 2. junija. — Trije najodličnejši nemški duhovniki so bili izbrani, da gredo v Rini, kjer se bodo posvetovali s papežem o burnem položaju katoliške cerkve pod nazijsko vlado. Na zborovanju Škofov v Ful-di so bili izbrani, da gredo v Rim, ciadednji cerkveni dostojanstveniki: (kardinal Sohulto iz Kolina ob Ren i, berlinski škof Konrad von Prevsing in mipi-strski škof Klemen von G a lep. Napetost v odnosa jih med Vatikanom in Berlinom je nastala vsled govora čikaškega kardinala Mandolina, ki je o-stro kritiziral kanclerja Hitlerja. List 4 Das Schwa rzo Korps' je prinesel na svoji prvi strani karikaturo kardinala Minn-delcina: podobo duhovnika z velikanskimi usti. Mmnhdoiu pa pomeni v nemškem jeziku majhna usla. Pod podobo pa je napis "Mnndeleiu hoče zatajiti svoje ime." samomor ruskega uradnika MOSKVA, Rusija, 1. junija. — Obrambni podkomisar Jan Gamarnik, je sinoči izvršil samomor. Osrednji iavrševalni odbor komunistične stranke je takoj naznanil, da je bil Ga-maniik v zvezi z zarotniki proti sovjetom. Gamarnik, ki je bil star 43 let, je bil član osrednjega odbora in načelnik političnega urada Rdeče armade. Nekdaj je služil pod obraoubnim komisarjem maršalom Klernenti-jem E. Vorošilovim. Clan komunistične stranke je bil od leta 1916 in se je odlikoval v revoluciji. Osrednje odbdr ke-nnuristič-ne straivke je »proti njemu dvignil obtož!>o, da je bil Trotiki-jov ipristerši in da je bil v zajeti proti sovjetski vladi. STAVKA ZARADI NAJEMNINE Avtomobilski delavci ne mara j o plačevati previsoke najemnine. — Nekateri hišni posestniki so najemnino že znižali. PONTIAC, Mich., 1. junija. — Delavci, ki so člani United Automobile Workers of America, pravijo, da okoli 18,000 družin ne bo plačalo najemnine, a'ko jo hišni posestniki ne znižajo. Odvetnik avtomobilskih delavcev, Od in H. Johnson, pravi, —Ident__L> Bmmlit. Trowa. _Place of boatoM oC Um corporation and silili—m of tbora oCOem; H Wmk 11th Bfra«. iwih at H»tiM«i> Not I«fc Cky. N. T- • O L A 8 NARODI" __ ____(Valcc mi the People),__ iMsd lrery Day Except Sunday* and Holidays ■a oeko leto valla aa Ameriko In Kanado .....................fd.00 Ea pol leta ....................$3.00 | ®® četrt leta «•«•**••••■....■.. $1.00 J Za New York ea celo leto $7.00 Za pol leta................... |LB0 Ze lnosemstvo sa oeio leto . ... $7.00 Za pol leta....................fftJSO Advertisement on Agreement Doolet bre* podplea In oeetraostl ve ne priobčujejo. Denar naj ee blagovoli feotUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m na>n tndl prejftnje blvallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ____Subscription Tearly $0.00 "Glas Naroda" Uhaja t »a ki dan lsriemBl nedelj ln praznikov "ALA8 NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KKRftK V metropoli ameriških Slovencev. NOVINARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI Da se <>b priliki ljubljanskega velesejma prične tudi slovenska novinarska razstava »v Lljubljaini, smo že na tem mostu poročali v treli člankih. Ta razstava nima samo namena, a bo ta razstava tudi pokazala, kaj smo delali i»a narodnem |K>lju v tujini, je potreflmo nabrati podatke o naših prvih nerodnih delavcih v naši novi domovini. Vsega tega pa ne more napraviti samo kak lastnitk časopisa ali pa njegov urednik, temveč se moramo združiti vsi' naseljenci ter zbrati vse, kar spominja na delo naših rojakov v Ameriki. Razstawt -v Ljubljani pa ni samo začasnega pomena, namreč, da bi si obiskovalci razstave ogledali in se prepričal:, kako je slovensko novinarstvo iz -majhnega početlkia napredovalo in korakalo sporedno z novinarstvom drugih, večjih narodov, kot pa smo mi Slovenci. Razstavljene stvari bodo trajnega ponmna, 'kajti postavljene bodo v muzej, ki bo našim potomcem kazal, kaj smo ameriteansfki Slovenci delali na narodnem j »olju, kaj so mogoče naši rojaki prispevali v splošnem tudi za Ameriko. V tem »pridejo posebno 'v poštev naši veliki, -slavni možje, kot so škof Baraga, župnik Pire, šc živeči župnik Jager in drugi, ki uho delovali samo mod našim narodom, temveč so delovali in še delujejo v ameriški javnosti. O marsikaterem izmed teh bi znali kaj povedati naši starejši rojaki, ki so že dolgo vrsto let »v tej deželi, zlasti na ( srednjem zapadu in so poznali uaše prve delavce na kulturnem polju. Prosimo tedaj naše cenjene rojake, da se za to stvar zavzamejo in zberejo feaj podatkov o delovanju naših rojakov na kulturnem |>olju med našimi rojaki, pa tudi »v splošrai ameriški javnosti. Lahko rečemo, da smo Slovenci, da-i majhen narod, v novi domovini mnogo do«sc..e:li mi kulturnem polju in to maj bi ne bilo pozabljeno, zato ohranimo to svoje delo, da ga bodo videli tudi naši ipotomci še tedaj, ko bo slovenski živel j v Ameriki že izginil. V prihodnjih člankih 'bomo navedli, kakšne -podatke bi bilo treba zbrati in .jih poslati na razstavo v Ljubljano. DENARNE POSILJATVE i — < Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. , ▼ JUGOSLAVIJO £a $ tM__Din. 100 $ 5.M__Din. ZN $ 7.80___Din. S00 • $11.7«_____Din. SN I23.M_____Din. 1000 HS.N__Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.56_________Ur 100 $ 12.25----------Lir 200 $ 30.00 ------------ Lir 500 $ 57.00 ------------Ur 1000 $112.50---------Ur 2000 $107.50 -----Ur $000 III BE CENE BEDAJ H IT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMB1 OOE1 ALI VOLI Sa liplaHN vetjih sneskev kal um) navedene, bodisi v dinarjih it lirah dereUnJene Ae MJb IZPLAČILA V AMKElAHIH DOLARJIH Wm hoNb t 8— Berate poslati___t I.S 810«—• " "__flOJS tuu-. - "__818^- m— - "___hl— 9IL-< " •__$41 Ji " " _$$1A0 Fi alMli doM ▼ starem kraja leplaHla ▼ dolarjih. RUNA NAKASLA BTlSUJniO PO CABLS 1XTTO SA PU-I STOJBINO tL-4 | BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY [ "__"Glat Marejla"^ ^^ Kod si hodil, kje si bil, koti si čeveljčke rosilT Narodna. Zadnji teden me m bilo v listu Navada človeška je — in osebno še navada naših časnikarjev — da ve na dolgo ;n -;roko c,)rAvičrj'-ji\ pojas-nuj. jo na utsno in Jevo. Jaz sc:n sc v življenju ž davno na-va M tistega, kot pravi American: "to take and to give." Vse besede ne izpremene dejstva, da me ni bilo in zato naj to ofstane. Kakor ne branim nikdar ne sebe,, ne svojih člankov, pravtako se nikdar ne o-pravičujem. Ni me bilo — to je vse. Kadar potujem jaz proti naši slovenski metropoli — Cleve-lamdu, narajrmam po poti na vse sorte vreme. Ko je zvečer drsel vlak ob prelepem Hudsonu, so me spremljale jasne zvezdice. Migljale so med vejevjem gostega drevja, pogledavale in tse skrivale ka&or dekleta za gostim rožonkravtem, ko pojo fantje po vasi. Za nas, ki živimo v mestu, je pogled na zvezdnato nebo v prosti naravi nekaj nepozabnega. Zdi se ti, da je vse nebo okoli tebe. Zvezde niso tam gori, ampak kar med vejevjem in po vrh m-i h košatega drevja. Ne tiste zvoade, ki medle kakor k res i v na, .goba na pipi tobaka, ampak žive, polno življenja in čudovite lepote. Kadar me pripelje usoda v take noči, stojim očaran in vse življenje z mano vred se mi zdi eno samo veliko vprašanje. Pred veličanstvom prizora se s/krije vse, kar se nam zdi drugače silno veliko, važno in znanstveno. Vsaka razlaga neizmernega vsemi rja se ti zdi kakor drobna igla, ki praska po granitnih temeljih velikanske gore. Zadremal sem nekoliko in danilo se je, ko smo se ustavili v Buffalo. Pogledam na nebo. Bilo je kislo, kakor obraz dekleta, ko gre glas po vasi, da si njen "dragi" izbira drugo. Kadar se ustavim v Buffalo, se mi 'vselej zdi, da to mesto ne spada t je. Nedaleč od slavnih Nia-jrarskih slapov, polnih naravno lepote, bi človek pričakoval lepo, vabljivo in harmonično naselbino, ki bi morala biti vsaj doloma v skladu z naravo. A kaj najdeš? Same dolgočasne 1'jande" z vso mogočo starino, da si ne želiš drugega, kakor: čim prej smo preč, toliko boljše. Tisti del zemlje, ki leži na mbalih jeizera Erie med Buffalo in Olovelartdom — sega potem še dalje do Mieliigana — se mi zdi najlepši kos lepe, rodovitne zemlje v Ameriki. Najdeš ne samo lepa polja, ampak krasne vrte, trto in vseskozi dc&aj čedne, snažne naselbine. Kraj mi je znan, prevozil sem era dostikrat, ko sem bil v Clevelan-du. Ugaja mi posebno od Ash-talmle do Clevelanda. Genova, Mad ison, — središče naših far-merjev — Paineteville, Willogh-by, — sami lepi kraji, ki so bili vsi slavnostno okrašeni v po-čast mladi ' Vesni. Breskev, hruška, jablana — vso je šlo h poroki s šopki in venci, da je strmelo oko in uživalo srce. čimbolj smo se bližali Cleve-lan:i ta mož. Dovolj je. če omenjani, da j«* bil eden izmeti šte\ ilnih ohioskih republikanskih "ši b-rov," ki ne morejo biti nikdar pozabljeni. Kadarkoli se zgodi v naši javnosti kali posebno kričeč politični škandal ali korupcija, privlečejo žurnalisti toga možakarja na dan nekako tako-le: "kar se dogaja, presega vse meje in skoro spominja na čase, ko je vladal v senatu Mark Uanna." Ker jo bil muzej odprt, sem stopil notri in videl razstavo clevelamiskih umetnikov. Bil sem naravnost presenečen videti toliko zdravih, izrazoviti'i in v mnogih slučajih jako originalnih slik. Zdi so mi, da se ameriška umetnost ve>tlno bolj osamosvaja in da je nazadnje vendarle dobila tisti vir, ki je ostal toliko let nepoznan in neporabljen — to je: svojo Ame-ritko. Slišal sem kasneje, da je moral muzej mnogo finih del odkloniti iz vzroka, ker ni bilo prostora, kar se mi zdi škoda. Videl sem tudi porazdeljene nagrade in zdi se mi, da je komisija postopala »lokaj pravično. Nekaj nagrajenih del me je od izd alee potegnilo k sebi, prodno sem vedel, ali spadajo med odlikovana ali ne. Ker ostane razstava še nekaj časa odprta, bi svetoval našim Clevolairdčanom, naj no pozabijo obiskati te umetnosti. Tudi če ne razumete vsega, nekaj bo le ostalo v vas in iz to<;a "nekaj" se polagoma razvije trsto razumevanje in sodba, da boste vedeli, kaj je umetnost. Peter Zgaga Potreba je tako nanesla, da sem se obrnil proti Vzhodu. ClcvelarHl je bila moja najbolj za pad na točka. To se pravi Krštctov doni iia Shade Ave.-kjati dalje se nisem ]>odajal. V roke sva si segla z Eršte-tovo gospo, njenim možem Lo u i som, iki je iz dolenjskih Nebes doma, ter je prebolel iansiki želodčni trubel in je si>et tak kot se Slovencu oziroma Dolenjcu spodobi. Opisati imam še precej naselbin Ln naših ljudi, ki sem jili mod potoma videl in srečal. Tako naprimer ni bilo v moji koloni še nič o naselbinah Dunlo in Krayn, kjer sem v Tavžel.jevi in Bavdekovi družbi doživel -nadvse prijetne čase, kajti s •starimi slovenskim: Američani se tla može vat i, in človek v njihovi druščini pozabi vsakdanje skrbi ter vse križe in težave. Le za nekaj ur, pa je že to veliko olajšanje. V tamka.jšpjem Slovenskem domu sem se sestal z mnogimi rojaki, ki so doma od sv. Vida pri Cerknici, kjer sem bil nekoč v časih .moje naj nežnejše mladosti. Njihovo pripovedovanje je vzbudilo v mojem spomihiu že skoro zabrisane -like, ki so pa onega majskega deževnega večera v najbolj pestrih barvah vnovič oživele. Tista moč na Dumlo je bila prva, ko nisem mogel zatisniti očesa. P ozn (»je jih je bilo še precej, 'ko se je spanes preplašil mojega nemirnega srca tn se mi ni hotel približati ter mi leči na oči. Regija nje me je motilo. Toda ne regljanje žensk, ki sem tako vajen, da ga sploh ne slišim več, pač pa regljanje žab, ki jih mora biti po moji skromni sodbi milijarde in milijarde v barjih in močvirah okoli Dunla in Knavna. Do treh zjutraj sem jih i>o-slušal, nato se je pa oglasila iinizika, ki je že od nekdaj naj-prijetnejsa mojim ušesom, dež. SjJOČeHva je pršil, tla sem ga jedva slišal s šip in s strehe, izmfiada se je pa pohlevnež izpremenil v naliv in nevihto, kakršne v New Yorku vsake svete čase le enkrat tloživimo. Ko ves prečut vstanem in sc poslovim o«l gostitelja, pride Cerkljan Majk RčLsi>et s sinom Jackom in s karo pome. Medpotoma ~mo se ustavil* še pri družini Mavri in si imeli dosti i>ovedati. Nato pa nazaj proti Johnstownu, kjer je bilo letos v Pennsvlvaniji moje prvo pribežališče. Kadarkoli pišem o Johnstownu, .sie spomnim povodnji in moram zaključiti ž njo. Pokazali so mi namreč otroka slovenskih starišev — dvanajst ali trinajst let mu mora biti, — ki po vsem telesu tre-peče kakor tr<«j>etlika. Boječ je in preplašenega pogleda. In v pretrganih stavkih mi je i>ol slovensko, pol angleško pripovedoval: — Vsi so šli, ko je voda rasla. . . Mama je mislila, da sem pri teti, ko je bilo vse tako narobe. . . Pa sam ne vem, kako me je voda odinesla. ln me je nesla, in sem plaval in sem se bal, ko me je do tistega železnega mostu prinesla. Za most sem se zagrabil, ker je voda te kla že čez most . . . Nobene luči ni bilo in nobenega človeka .. . Jaz sem se pa za mo^t držal, za železo sem se držal, pa me je zeblo in moker sem bil . . . Most je pa škripal, veš, železen most je škripal, tako čudno škrpal, da bi jaz najraje jokal . . . see ... pa nisem jokal, ker nisem mogel, im mamo bi rad poklical, pa nisem mogel, ker se je vse treslo in sekalo . . . poglej še jaz se sekam ... le poglej, le poglej. RevešČe je utihnilo, mene pa ni zdržalo več, in sem se solznih oči poslovil. Jugo Slovanska Kat. Jedngta je najboljSa In najpopularnejša slovei.sk& podporna organizacija f Ameriki. Ratuna nizke asesmente in plain je liberalne podpore sa slniaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih druMer In iteje nad 20,000 članov t obeta oddelkih. Za ▼■tanorlter norega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. 8. K. J. FLY. MINNESOTA New York, Thursday, June 3, 1937 " r 7HE LZRGE8T 13LWENE DAILY IN VJ33. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin VICTOR PUNCER — FRANK MIKEK Smrt je zopet začela neusinL-'začasno u naknil v privatno ža- ljeno kositi med nami. Dj'gi listi njenih žrtev, ki se je vrstila v našem listu skozi zadnje tedne, sta se pridružili »daj ^c dve — Viktor Punc^r in Frr.uk Mikek. Oba sta odšla tako hitro, tako nepričakovano. Zlalsti za Franka Mikekr. ni nihče pričakoval, da bo podlegel tako naglo. Bil je res nevarno bolan, a vendar ni bilo povoda za strah, da utegne katastrof priti tako kmalu. Pri Viktorju Puncerju je bila st var druga. Zadnjih deset dni jo /e ležal v nezavesti in upanje na njegoVo okrevanje je hilo le neznatno. Toda tudi pri njiun je prišlo tako nagl^ in nepričakovano. Pred 14 dnevi je doma nenadoma padel v nezavest bil prepeljan v bolnišnico, a iz nezavesti se ni več prebudi Oba sta umrla razmeroma ndada, Punoer v 47. letu, M; kek v 48. letu. Oba sta h\\ : tudi zelo aktivna v našem javnem in društvenem življenju. Zlasti z Mikekom so naš. pevski zbori izgubili enega svojih najzaslužnejših delavcev za slovenske pesem v tujini. Frank Mikek Bil jo prvi slovenski učitelj petja v Milwaukee m Shebov-ganu ter našim pevskim zborom vlil novega duha ter jin. ustvari! podlago za nov razmah. Bi! je pevovodja nekdanjega •4 Zvona' \ " Z;, rjo' "Napreja" in "Planinske »?r» že." Pesmam, ki jih je on učil, je znal vliti tudi čut, srce !n dušo, ne samo melodije, ki so jih narekovale note. On je bil tudi prvi slovenski organist v Sheboyganu in v Milwaukee. Ker ni bilo drugega, na tem polju veščega strokovnjaka takrat med uar. , je dostikrat moral po končan m cerkven^.p opravilu v Milwaukee še v SV est Allis — in obratno. Xj'ir;ova prva < rcanistov-ska slir/'»a v Ameriki je b'la v Sheboyg:>nu, kamor ga je poklical takratni shebovgeuski župnik R*v. James Oherne, ki zupnikujc zdaj v West AUisu. S prili >^r»m Mikcka v Sheboygan so l. nalu oživeli tud, tiru gi, izven cerkveni pevski zbori, kajti kjerkoli se je ni^a skupina rojakov, ki so !.',ab;il petje ter želeli organizirati svoj pevski zbor. Franku ni bPo treba rt«"' dvakrat, da je pristopil zraven in s svojim strokovnim znanjem pomagnl zboru in slovenski pesmi do razmaha. Petje je Franku a je b:i bolan. V pelini je živel in *imrl. "Nerazpoloženja'* za pet,*:' rl poznal. Ob katerikoli uri si ga • vprašal, naj sede za klavir in katero '.vpojc, bil je takoj pripravljen. Bil je vedno ve-«el i-t dobrodušen, dobričina, ki ga je vse rado imelo. Bil je mci tis timi relkimi ljudmi, o kaWili se lahko trdi, da nimajo sovražni !:rw Najdnlje je bil stalni nevo vodja pri "Narprejn", dokler ga ni z***: je leto začela po m lom napadati bolezen in se je tišje. IVla vedno je še hrepenel po slovenski pesmi in s; želel, da bi kmalu z^pet niogi 1 biti aktiem v nji. Doma je bil iz Mozirja Tu zapušča poleg soprog« Antoi-rette še posinovljenc.» Louisa, * stari cCmovini pi so enega sina in en i hčer, ter sestro Jo-teplio. V Ljubljani zapušča tudi še i n*.ga brata, Davorina Mikekr, ki je upokojm! pisar-riški ti vatel j finar/ne direkcije. VeliiiLtni pogreb, k: je pričal o nj *govi splošni priljubljenosti, jc vršil 27. maja na Holy (V.ss pokopališče. Pogrebne c? rede je za pokojnikom optv.ril njegov dobri, stari prijatelj westalliihi župnik he v. Juries Cheme, ki je •>»! •udi pjk .jnikov prvi pokrovitelj in "*• dstojnik, ko je j -:šel iz star^ d movine v Sheboygan in nast "•»*.] tam pr: sloven-k i "erkvi tlužbo organ st». Svojega p. Rabljenega p »vovodja in dobri no Franka bodo zlasti pogrešali njegovi tovariši-I ovci, glol oko obžaloval pa bo l.jegov prerani odho^ gotovo tudi vsak, ki ga je p .znal. Z Viktorjem Puncerjem (žal nismo mogli dobiti na ra7po-lago nobene njegove slike), pa je posebno J. P. Z. Slcga izgubila enega svojih najvnetej-ših članov. Živo se je vedno zanimal za njen procvit in napredek ter z noVduŠpnjem šol na delo zanjo, kadarkoli jo bilo potrebno Radi svoje ina.ih-ne rasti je bil splošno znan kot "mali Viktor". V svoji vnemi za dobrobit Sloge je na društvenih sejah večkrat energično zagovarjal svoje nabore, v nekaterih pa je bil vedno iskren, čeravno včasih zmot:-o. Ta baš radi te njegove iskreno-sti ga je imelo članstvo rado in je našel vedno toplo me^to tudi v srcih tistrh, ki se sicer niso vsak čas strinjali z njim. Kadar jo prišel "mali sitnež" (kakor so ga dobrodušno tudi na-zivali) na sejo, takrat je vsakdo vedel, da gotovo ne bo dolgočasna in da se bomo zopet enkrat malo razgibali. Veljal je za svoje vrste original, ki najde celo v svoji "sitnosti" prijatelje. Zato bo tudi spomin nanj ostal v naših srcih vedno le v najsimpatičnejši luči zapisan. — Umrl je v soboto 22. maja zjutraj ter bil pokopan v ponedeljek 24. maja na Holy Cross pokopališču. Pokojnik je prišel v Ameri-ko leta 1914 ter je vep» čas bival v Milwaukee. Donin je lil iz Letuša v Savinjski dolini ter zapušča hi poleg soproge Mary še sina Alberta, ki štud»ra na Wi-sconsin univerzi v Madi^o-nu, ter »brata Franka, v starem kraju pa še 4 brate in o sestre. Rodbinama obeh pokojnikov naše globoko sožalje! ROJAK SE JE PONESREČIL Za poškodbami, ki jih dobil pri delu, je (podlegel dne 20. maja Louis Sterle, doma iz Markovca pri Ložu, Jugoslavija. Delal je za društvo Vihar in ko je bil v visočini 8 čevljev, se mu je spesnila deška, ko je klečal na nji in patlel doli. Par dni je bil doma, potem so ga pa odpeljali v Johns town v bolnišnico, kjer je .po p&r dnevih unrl; dobil je pljučnico in ta mislim, da ga je. spravila iz tega sveta. Naj mu bo ohranjen blag sjxmiipi in lalika ameriška zemlja. Anton Tauželj, poročevalec. s POTA Chicago, ki ga ^imenujejo središče Amerike, in.a prccej slovenske zgodovine. Prvi naseljenci so se vsako leto zbirali v Chicagu. Bili so večinoma trgovci — krošnarji - k: so na hrt)tu nosili svojo rol>o in jo prodajali ])o deželi. Včasih pa so se zbrali v Chicagu, da se |>orazgovore in zabavajo. Tako mi je pripovedoval rojak Stalcer, čegar sin Anton še živi v Peru, 111. Stalcer mi je mnogo pripovedoval o življenju tedanjega časa. Bil je tudi sam krošnjar. Ko pa je leta 1871 mesto Chicago pogorelo, je imel gostilno bliizu kraja, kjer je divja; najhujši požar, toda njegeva hiša ni pogorela. Pripovedoval mi je, kako so takrat zbegani ljudje pribežali v njegovo gostilno. Prva leta, kadar sem prišel v Ohicago, sem vedno stanoval pri njem, tudi za časa, ko je prišel v Ohicago slovenski sve cenik, danes žiupnik velike jo-liebske župnije Rev. J. Plevn:k, ki je kupil dolinast lot z neko staro, zapuščeno cerkvijo, pred katero je bil lesen obcestni hodnik. Cerkev je izgledala kot kaka stara kovačnica. V to cerkev je zahajal Sta^c-1 :n tudi laz. kadar sem se mudil v Chicagu,. Vse f > sem premišljeval 23. maja, ko se je ob priliki prve slovenske nove maše gnetlo na tisoče ljudstva. Gledal sem o-pronino množico malih otrok in odra H ib mlavleničev. Videl sem pa le še nekaj starih znan cev. ki so se večinoma naselili iz -Pittsburg, Kans. Stnnečo sem zrl na to množico okoli slovenske cerkve sv. Štefana. Razni žalostni i'i veseli dogodki so mi k^t i a ta morgana stopali pred oči. Zamišljen sem stal pri veliki do-vensloi cerkvi — zapnščen. Rev. Pi.vnik je v siromaštvu pričel in koliko je mož žrtvoval! P»>zneje so njegovo delo nadaljevali župniki Krašovec, Kranjc, in Sojar, ki ie umrl daleč od svoje župnije, v Pitts burgliu, Pa. Toda začetnik cericve sv. Štefana, Rev. Plev-nik je svojega mrtvega prijatelja pripeljal v Joliot, kjer so ga slovesno pokopali. Kaj je danes vse okoli sv. Štefana, vedo oni, ki so tam; jaz imam največ bridke spomine na stare dni. Oni dan sem ob velikem "Mich i ganskem jezeru v Ciiicagn obiskal prostor, kjer je bila pred leti velika svetovna razstava. t re je poruŠ »no in oni, ki so razstavo obiskali, v te-laj izvoljenega predsednika Roose-velta v Floridi. Obstal sem pri lipah in se žalostno zamislil. Vse mine; konec je tudi z miljonrkiini stroški postavljenih stavb. Le pri lipaih se blišči velik kitajski tempelj, sicer lesen, toda fino izrezljan in lepo pobarvan. Nisem mogel izvedeti, kaj hočejo napraviti s tem res lepim kitajskim poslopjem. Pred razstavo sem opazoval kako so v jezeru ogradili velik prostor ter ga natpo'nili s skalami in peskom, ki sj ga velike ladje prinašale z dna jezera. V6e je izgledalo kot velikanska luža; ko pa je bi'o vse zasuto, so na prostoru nastale NARODNA NOŠA SE JE POSTAVILA "SLOVAN" BO IMEL PIKNIK Kot je bilo <že poročano v tem listu, priredi Slov. pevsko društvo "Slovan" svoj veliki 4* PIKNIK*' z obširnim zanimivim programom v nedeljo dne 6. junija 1937 v zelo prijaznem Charleys Gardens Parku na: 6018 Metropolitan Ave., Ridge-wood, Brooklyn, N. Y. (mod Forest Ave. in Fresh Pond Rd.) Začetek tib 2. uri popoldne, Vstopnina 25 centov. Otroci v spremstvu starišev so prosti vstopnine. Ker je tam na razpolago obširna 7 d osna dvorana,, kakor tudi drugi obširni notranji prostori, se bo omenjeni 1 * PIKNIK* * laliko vršil ob vsakem vremenu. Za ples bo igrala izvrstna godba, naše domače in ameriške komade. Tako bo vsem v zadovoljstvo. Se razume, da bo tudi za lačna in žejna grla prav dobro preskrbljeno z okusnim prigrizkom in prvovrstno različno kapljico. Ko nekaka posebnost, kot je bilo že zadnjič omenjeno, na tem "PIKNIKU" pa'bo skupni nastop "Slovana" z mladinskim tamburaškim zborom pod vodstvom dveb izkušenih glasbenih in pevskih dirigentov Mr. I. Iludota jn Mr. John Ger-javicha. Razposlalo se jo v to s vrh o že nekaj vabil rojakom in rojakinjam v Greater New Yor-ku, in okolici. Kdor slučajno ne prejme vabila, naj blagovoli vpoštevati ta dopis kot direktno "Slovanovo" vabilo na ta "PIKNIK." Navodilo za prihod v park: — Na Wvckoff in Myrtle Ave. postaji, naj se vzame Flushing Ave. karo do Metropolitan Ave. tam krenite na levo dva bloka. Torej kličem vam vsem: na veselo svidenje prihodnjo nedeljo dne 6. junija na "Slova-novom" pikniku! naša zadnja prireditev do jeseni. Fr. Edward Gabrenya. New York, N. Y. SMRT ROJAKINJE Na Ely, Minn., je umrla Mrs Martin Fink v starosti 47 ler, rojena v Vojni Vasi pri Črnomlju pod imenom Jožefa Maverle. Tu, v Elv, zapušča soproga, brata Jožefa in eno sestro, omožena Antonija Ma-rolt. ADVERTISE in "GLAS NARODA "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA. rt V Indianapolis, Ind., je u-mrla Mrs. Mary Gačnik, doma nekje v Savinjski dolini na Štajerskem. Njeno dekliško ime je bilo Mary Krefel. Bolehala je dolgo časa. * V Sheboyganu, Wis., je umrla Marv Razbomik, vdova, stara 59 let. V Ameriki je bila 20 let. Zapušča dve hčeri, obe poročeni. * V Milwaukee, Wis., je kap zadela zadnji teden znanega rojaka Matha Pugeljna. Zvečer je bil še na prijateljskem obisku pri družini Anton Udovič, drugi dan zjutraj so ga našli mrtvega. Star je bil 55 let in je bil v Ameriki okoli 30 let. Doma je bil iz Toplic na Dol en j- krasne stavbe, v katerih smo občudovali čudesa celega sveta. Tam stoji tudi Fieldov muzej, za njim zvezdama in poleg poslopje, kjer se vidijo ribe iz vseh delov sveta. Kdor kdaj pride v Chicago, naj nikar ne zamudi ogledati si teh prostorov. V bližini je svojčas imel, kot mi je pripovedoval Stalcer, svoje veliko posestvo nek Grrlešič, ki se je poročil z neko Indijan-ko in je postal lastnik danes tako bogarte zemlje. Matija Pogorele. skem. Zapušča tri sinove in dve hčeri. ★ V sredo je v Cleveland*! v Glenville bolnišnici preminul dobro znani rojak Anton Mustek, star 60 let. Doma je bil iz vasi Storovo, fara sv. Trojica na Notranjskem. V Ameriko je prišel leta 1901. Ranjki zapušča tu soprogo Margaret, rojeno Krašovec, štiri sinove, Antona, Josepha, Alberta in Wil-liama, hčer Frances, poročeno Oražem, enega brata, v stari domovini pa brata Ivana in sestro Agnes. * 28. maja je preminul v Charity bolnišnici v Clevelandu Frank Duša, star 47 let, ki je bolehal in se nahajal v raznih bolnišnicah nad 6 let. Ranjki je bil doma iz vasi Ča-gošče, fara St. Vid pri Zatični. V Ameriki je bival 24 let. V stari domovini zapušča očeta, ki je star 90 let in dva brata, ter sestro Agato, tukaj pa soprogo Ano, roj. Keržin iz vasi Dobruje, fara Soster., sina Franka, starega 12 let in brata Antona. Hčertka Margaret je umrla pred letom dni. » V Gowanda, N. Y., jc umrla Mary Bratuš. V Uniionville, Pa., zapušča brata v Clevelandu pa sestrično in več drugih sorodnikov. Da •ne bo kdo očital odboru pozneje, češ, da ud odbor Ju-goslovensfcega kulturnega vrta pisal o graditvi istega in da ni opozarjal za darove ob ča-ko bo vrt v svoji veličini in lepoti in ko bo spominska knjiga vsa dovršena z imenikom darovalcev in delavcev, naj v ta namen sledi naslednji članek, katerega sem napisal potem, ko sem prelistal največji elevelandski dnevnik "Plain Dewier, ki je z dnem 31. maja prenesel rizbo vseh do sedaj nameravanih in že dovršenih ali skoro dovršenih vrtov, med 'katerimi se nahaja pod številko 18. tudi naš J. K. Vrt. Do sedaj je do 30 teli vrtov naročenih, 19 izmed teh je pu že *a!i dovršenih ali skoro dovršenih, naš J ugoslovamski spada med -skoro dovršene, dovršen bo pa še to jesen ko bodo nasadi v jeseni dejani v vrt, kajti, za to spomlad jc bilo prepozno za nasade, ki so cenjeni do $3500.00 pa katere se je že odplačalo vsoto $50?. Zakaj vam ipojasnu,jem in ponovno razlagam o naših kulturnih vrtovih? Odgovor j*-tale: Zato, ker je to ta'ko veli kega pomena in velike vredno sti za nas kot inarod, pa naj vzamemo to kot tsamo Slovenci ali pa kot Jugoslovani. Mi stno naročili naš vrt za »vse tri nas Jugoslovane, Slovence, Hrvate in Srbe, ker smo hoteli tem olajšati težko breme 'stroškov in na ta naičun dobiti večji, lepši in sijajnejši vrt; to na eni strani; drugo pa je nam reč, da smo ipokazali, da smo narod Južnih Slovanov, kjer je težko majti meja med nami Slovenci s Hrvati in tako tež ko najti moja med Hrvati in Srbi. In, ker ni nikakoršne posebne razlike medsebojnega narečja ali jezika, smo sklenili vzeti naš vrt na ime Jugoslovanov, za kar se čutimo ponosno jšikin močnejši. In zakaj pošiljam to dopise in pojasnila še 'v druge, izvor. Clevelanda naše nam »naklonjenem časopise, naj sledi sledeče pojasnilo: Gre se za nekaj podpore, da me l>o-te razumeli ! Ničesar ne prosjačimo, hočemo samo to, da bo narod Jugoslovanski izvedel, za kaj gre. Rekli l>oste: "Clevelajndča-ni, baliači, ki vas je kot listja in trave, pa si upate a^lirati na druge izven Clevelanda!" Prosim, »potrpite malo, da •vam pojasnim, kako je med nami. Pnav gotovo, da boste nam oprostili, če skušamo odborniki potrkati še na one iz veqi Clevelanda, mislim na take. ki čutijo in imajo v sebi zavest za resuična kulturna dela in za gojitev kulture. Res je, da je nas Jugoslovanov do (50 tisoč v Clevelandu, toda, pozor, da vam navedem, zakaj nas ni toliko za ";teti v podporo ijn naklonjenost k graditvi kulturnega vrta: Prvič naj vam pojasnim, da je že doma med nami Slovenci razdor. Precejšen del onih, ki si nadevajo ime 4'napredni", so odrekli z nami sodelovati, vse smo poskusili, da bi skupno gradili naš vrt, toda vse je bilo zaman, ne samo da niso prispevali ničesar, marveč so z svojimi časopisom in s časopisi, ki so radikalnega nazira-nja, pobijali naše delo pri gra-ditvi vrta na tako strupen način. da so zbegali mnoge še dobro misleče rojake, da so se jim pridružili in da niso niti nam pomagali k skladu za zgradbo tega tako vzvišenega cilja kulturnega vrta. Radi teh je izginila tudi soba Tvami Cankarja, ki še danes ni ne duha in ne sluhu za njo. Naročiti smo morali novo, ki bo postavljena to leto na dan 25. julija v vrt na krasen podstavek, ki je naravnost divota v vrtu. T or a,j, če jo opozicija v lastnih vrstah in še celo od tistih, kateri bi morali najbolj za-•vzeti za vrt, katerim je bil tudi iz početka vrt vročen v roke, in so bili že v odbora zainj, kaj mislite potem, da ni težavno se boriti za sklad, ki ga zahtevajo .po procentih voditelji in graditelji vrtat Z drugo besedo, »vlada sama, ki ne pomaga narodom, če si tudi sami ne pomagajo finančno. Sami Slovenci bi ga za igračo lahko zgradili, če bi bili v resnici tako navdušeni in kulturni. kakor so trkajo nekate : iz naprednih vrst. Druge težave so z brati Hrvati, ki sedaj še nisi pili z nami v a'kcijo, iaven par častnih izjem, mož, ki so vedno za vsako dobro akcij,«« . nami Slovenci. Bratje Hrvati se niso zložili z nami, ker »e tudi v domovini še niso povsem ujodinili z 'vlado kot navdušeni Jugoslovani, toda, z velikim upanjem .pričakujemo. da se bodo bratje Hrvatje odločili, da postavijo sporne nik 'katerega svojega prvaka poslika na že določeni kraj ^ krog v sredi kulturnega vrta, kjer v ta lvamen ž*? stojita .slo-\enska in srbska spomeniku 'čakajoč še tretjega, da bo ju-goslovenski narod pravilno ro-prezentiran po svojih aa-lu-žtciili in kulturnih možeh. Bratje Hrvatje, na noge! — Smo v Ameriki, kjer naj ne pride v pošte v meti nami tukaj nesporazum, ki mogoče vlada v domovini. Tukaj se med seboj razumemo prijateljski vse povsod, bilo v doinovil: in hišah, bilo v dvoranah ali ^ cerkvah, smo en narod, naša govorica in naša muzika ali pesem poslušamo po radio z veseljem in ponosom in se čutimo čisto zadovoljne drug z drugemu. Bratje Srbi so že storili svojo dolžnost, prekosili so na-številne Slovence, zbrali so svoj določeni sklad za vrl, kar pride /na nje in imrajo časten spomenik, svojo kvoto so že izročili do malega central-jnemu odboru za stroške nasadov in drugih potreb. Naj bo I ob enem tudi še pojasnjeno to. da smo pri stroških naredili z brati Srbi takole pogodbo: — Slovenei smo vzeli na sebe dva dela stroškov, ker smatramo, da nas je Slovg?v\ rJ^^iii»iiiiiiiiiiiiK^i>gaiiiiiiiintiti;itg>A/>^oln ueslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva i-Ufo nove strani Človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ...... M GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zrezka. 208 in 136 strani. Cena ........................ .76 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se Bimminja njegovih romanov "V padlšahovl senci", "Vlnetov", "Žut" itd. Dejanje 4'o. LISTKI, (Ks. Meško*, 144 strani ............ ,7f MALI LORD. spisala Frances Bodgeson Burnett. 193 strani. Cena _______________________...... JO Globoko zasnovana i>ovesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriSke vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Com JO Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena____________ JO Zanimiva povest Iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. PM1-llps Oppenheim. 92 strani. Ceaa ____________ .76 Do skrajnosti nnpet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani ang'e&kl ro-anoplsec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........60 MIMO ŽIVLJENJA. Svan Cankar. 230 str. Cena .80 PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 167 stranL Ceaa JO Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta Iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ J PRODANE DUŠE. spis?! Joia Lik ovit 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fsSlstl z našim ubogim ljudstvom na Krasu, nat nrečita to pretresljivo zgodba PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 stranL Cena ___________________________________ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega Indijskega pisatelja. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. stranL Ceaa .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako Čudovito fineao. da mora člta-telj nehote s napetim pričakovanjem Citati do konca. MLADA LETA. (Jan. tU «.'rek), 188 str. MOŽJE, spisal Emerson Bngh. 201 strani. Onal.66 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Gar&in. 112 strani. Cen* ......... J5 Junaki tega romana blodijo ln tavajo skozi teino življenja. Vzpenjajo se kvlSku, a sredi pota omagajo. NAŠA LETA, spisal Milan PugelJ. 125 strani. — Cena vez. _________ .70 Broft.-------- JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 04 strani Ceaa «41 Zanimiva povest iz Časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne 7. PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 stranL Cena ______________________________________ JO Verna slika pestrega vellkomestnega 1J en j a in spominov nanj. Hv- PINGVINSKI OTOK, spisal Anatale Franee. 282 strani. Cena ____________________________________ .60 To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slsvni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren ▼ svoji zabavljlcl. PLAT Zt ONA. spisal Leonid Andrejev, 1S1 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskegs pisatelja vsebuje knjiga Se dve, nasreč "Misel v megli" ln "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ______ L25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 06 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj PugelJ deset, črtic ls nafte** domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Metko. — 79 stranL Cena ...................................... JO Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vneta za njegova dela. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena J6 Mojstersko delo slavnega ruakega plsatella. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladlmfr*Levstik. 144 stranL Ceaa---------- JO Povest Is vojne dobe. k*, se je v srcih vseh naSlh raasodnfh ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično oplsaL Z osvobojenjem domovin tudi povest svoj višek. ROMANTIČNE DUŠE, stranL Ceaa ------ Ivan 87 SPI8JE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena ____________________________________ J6 SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 stranL Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojci" stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 »žfSaL Cena.....60 Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni prečita. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena JO NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Sottner. 228 strani. Cena ______________________________________ JO To je ena najslavnej9h knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. PoSa-stnl prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki Je izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ. spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti. ki Jih je posvetil svoji materL TARZANOV SIN. Vezano, L501 strani ..........1.2k TUNEL, spisal Bernfaard KeUenaaun. 295 str. Cena L2t Globoko pod zemljo vrtajo orjaSki stroji tunel med Evropo In Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela salotl graditelje strahovita kstastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžlnirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-po ln Amgrfko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 61 strani. Cena __________________________ .76 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega area, o ljubezn*. - sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VIC AH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta lz naSega kmetskega življenja. JO V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 stranL Cena _______________________ 1J0 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neStetlml zapletljajl In nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAkOTJU. spisal Anton Koder. 130 stranL Ccn_____________________ Zanimiva povesi ls prejšnjega stoletja. L VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez.---- .75 Mehko ves. _____ .60 V knjigi je vsebovana globoka mlnu modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega Indijskega pisatelja. V ROBSTVU, spisal Ivan Mattttt. 269 stranL Trda vez. Cena_____;_______________________ L26 Ivan Matlčič je eden tistih redklb naSlh ljudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih gro-■ot ter posledic, ampak sna tc^ vse pretresljivo opisati. VOJNIM IB, splsdl Josip Ofrinec. 78 str. Ceaa JS3 Zanimiva povest is časov prekrSOevanJa koroških Slovencev. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Ceaa ______ .76 Zvesek vsebuje povesti Mllčinskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis MUčIa-skega "Mladih zanikernežev laaial življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. fienoa, poslovenil L. J. sa Ljudsko knjižico, 878 strani, ln je Jako zanimivo plašni Osna ................................... .75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevskl. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski Je podal v tem svetov-noznsnem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanlh katorgah, utrjealn Jetni-Sklh taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1J5 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duševnostl zločinca kot pa je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal Conan Doyle. 382 stranL Trda vez. Cena.... JO Broftirana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko člta poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako Je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skuSal, Itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (IL zvesek). Cena 2JO V tem zvezku so zbrani spisi nsKega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. TemK. 220 strani. Cena _________________________________ .75 Roman lz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodlvSčlne; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena ___________________ 70 Pregelj je eden najboljfiih slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI la PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMIJK-NA Z LEPIMI SLIKAMI ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 stranL Cena ........................ -35 ANDREJ HOFER ............................................— 50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA -----------------------------35e BELGRAJSKI BISER -----------------------............35c BOŽIČNI DAROVI ________________________________________35« BOJ IN ZMAGA .....................................................20c CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare in mlade)---------------30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ...................25c DEVICA ORLEANSKA ..........................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35c FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ......................................................50c GOSPOD FRIDOLFN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- činski, veselomodre humoreske, 72 strani .35 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) .....................................................SOe KRALJEVIČ IN BERAČ _________________________________30c KRVNA OSVETA (povest iz abruiklh gora) 30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO _____________________25« MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON— 75e MARON, krščanski deček iz Libanona ____________25« MU SO LINO, ropar Kaiabrije _________________________40c MRTVI GOSTAČ __________________________________________35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ..............70e MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja MeSka) ----------------------------------------- 25« NA RAZLIČNIH POTIH __________________________40c NA INDIJSKIH OTOKIH __________________________50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Splllman. Cena ........ JO PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest lz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............SO PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... JO PABERKI IZ ROŽA _________________________________25« PARIŠKI ZLATAR _________________________________35c POŽIGALEC ..............................................25e PRSTI BOŽJI ____________________________________________30c PRAPREČANOVE ZGODBE ............................. 35c POVODENJ (spisal Krištof Sta it) ______________________30e PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez. _________ l._ PIRHI (spisal KriStof Šinit) __________________________30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- «v.--------40c n. zv.________40« PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani lz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBElICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena .......................... .70 PRASKI JUDEK ..._______________________________25« PATRIA (povest Iz Irske zgodovine) _______________30« POSLEDNJI MOHIKANEC__...____________________30« RDEČA IN BELA VRTNICA _____________________30e REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ..........30c ROBINZON KOŠUT NIK ___________________________ j| SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev, Cena ............................ .60 SUEŠKI INVALID_____________35c SI8TO IN 8DE8T0 (povest oz Abrueev)___30c SVRTA NOTBURGA__________35« 8TEZOSLEDEC______________30« SVETA NOČ (pripovedke)______SOe TISOČ IN ENA NO(\ s slikami, velika iztlaja. Bros. 3 knjige. Cena......3/jr> TURKI PRED DUNAJEM___________________30« VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ Jt% VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; s slikami).................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ...........-.......................................50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ......................... 25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ------------ 40« IL del .............40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezkn ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (111. zv.). «angl .............. .50 ZNANSTVENI in POUČNI SPISI AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. U7'J Ptrarii. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Neince iu za one. ki so nem-fičine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Ceua......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slo-veneev; njihova druStva in dr ura iviruuiie ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 95 sfranl. Cena...........40 BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjiiiro — "How to become a eitizen of tbe United States". STATES. V tej knjigi so vsa i»ojasiiiih in zakoni za naseljenee. Cena ...................30 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 DENAR. Spisal dr. Kari KngHS. 236 strani. Cena .........................so Uenarni problem Je zelo zapleten in težaven ln ga nI mogoče storiti vsakomur jasn«-p.i. Pisatelj, ki je znan fe.škl narodno-gospoihir-skl strokovnjak, je razširil svo1« delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orientačnl spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. bros............. |#25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranL Cena .70 Zanimiv potopis s slikami »Sutiu krnjev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani S slikami. Cena .......................... GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln. 8 katerimi je v gotovi meri zvez»»— zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-stvu, IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ .§0 Levstik. 220 strani. Osna broTs. . .30 vez. UL0 •JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugI del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80____II. f>el .80 Zemljepisni pregled; natančni funlntkl o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez .... .50 Broš......35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. »5 strani. Ona.........30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. 30 KUBIČNA RAČUNICA. Trds vei. 144 -tr. Cena .75 Navodila za lzračunanje okroglega, /ezane-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Cena...... .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah Je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pisate- lja in iezikoslo\ ca. _(Dalje prihodnjič.) SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th NEW YOREi N. Y. STREET "QLA B V A ROD A » * New York, Thursday, June 3, 1937 ' THE LARGEST 8WVENE DAILY IN TJJ339. ^fS g KRATKA DNEVNA ZGODBAJ| K. Bl ftKERT: Nihče si ni mogel tega pojas-' niti, a bila je pač tu. Desetnik' Alojzij jo je bil pn i našel. Bil j je |>o poklicu vrtnar in je iiael prave oči za take sivari. Tr-j dil je, da je tisto zelenje, ki je sililo iz tal, zelenje p »tonike in koj je začel odmikati kamenčke; proč in je z lopato razrahljal prst. ^ | Zvečer i>t<^?a dne je bila ondi že lesena tablica, kjer je bilo' e modrini svinčnikom napisa-' no:4'Pozor! Potonil:«! Prosimo' pazite!" Kdor misli, da so vojaki to' tablico in napis na "n jej imeli za kako noroijo, pač ne pozna vojne. Dotrčni tudi ve, da tam Kunaj v jarkih, kjer smo bili veflkrat tudi po tetine dolgo ko zakleti, da oiuli računajo z drugačnimi količinami, da. smo1 ondi prav uvaževali in častili,! Česar človeku v navadnem živ-! Ijenju še v sanjah ne bi prišlo na mar. Isto je bilo s to potoniko. frsij to ni bilo kar tako, da se j<* prikazala spredaj v prvi liniji, med žičnimi ovirami in jarki, kar iznenada prava prav. rata potonika. To ji- bilo bolj važno ko rnno^n drugih stvari, ki jih je imel človek pred očmi dan na dan, tako da jih je bil */«• do grla sit, — in prav vneto so so nam ha v i le misli z njo. kako je mogla ta rastlina priti semkaj? Bili smo visoko na nek« ni višavju, kjer je še pred nekaj ieii po-Mu;eval raz-H zcn jjozd; vre ur daleč ni bilo nobene vasi - torej kake naj bi si bili to razlagali t Ker ni bilo moči priti tej stvari do dna, smo slednjič nehali preudarjati in smo sprejeli pi ičujočnost |H>tonik«' kot darilo iz nebes in silo bdi veseli, da smo jo imeli. Ni ga bilo nie t nami vojaka, ki bi se ne bil udeleži; tega veselja. Kdorkoli je prišel mimo, .i«' obstal za manj :?!• dalj časa. Saj je bilo treba pogledati, ali je potoni ka od včeraj že kaj zrastla? Vsakdo je poznal sleherni listi"* na njej. Kasneje — medtem jo prišel mesec maj — smo vestno šteli potonikine f>opke, ki si y)i je bila nadela. Kilo jih je trinajsr Nesrečno število, so zatryvali nekateri. Drugi pa so menili, da je to pač "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-lje, co lahko stori. — \ Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n® posi li»mc. - Is L. Ganghofer: > lil Grad Hubertus £|| . :: Roman :: "v* II 1 _ f " " " POTONIKA slučaj in da je brez vsakršnega I pomena. j Kar nič ni bilo čudnega, da je potomka dolr'u nekega dne tudi svoje ime. Vsak jarek, vsalko podzemlje, vsak del jaška je imel svoje ime. Zakaj bi ga ne imela še potomka! "Lo-ia" smo ji reki-. Nihče ni vprašal, kdo ji je dal to ime. Nasprotno pa je vsakdo občutil, da se je odtlej vpletala nekak šna skrivnost v potomko. I Bila je zdaj več ko samo rastlina. Kdorkoli jo je pogledal ali mislil nanjo, je menil, da Lma prod seboj kako dekle ali, ženo in v njegove poglede, v j njegove misli so dahnile nežne' barve. Ce so zdaj govori1«: o njej, so govorili drugače ko i,r-; Po-! govarjali so se o njej ko o kakih lepih sanjah. Besed«* so večkrat kar mehko /verele. N kaj kakor pobožios* je poni-' havalo v teh bes< dali. Neka ti ! Sia bojazen je štela za njimi in časih se je vpletel vanje temni rvok zaskrbljenosti. Francoski topničar tam zada.; za svojim topem? Že neka.|kr«-< je poslal granato prav v bližino. Le kaj i«* imel v mislih .* ('asih je i>o več dni skupaj žjralo sonce na postojanko. Oz račjo je trep,«taio in drhtelo, iz gninatnih drobcev so se kre--alr iskre ko iz lemantov, suhi pesek je onr'jal po stenah jarkov, puškine cevi in varnostni ščiti so bili vroči ko oijenj. Potem so se Uničili poslednji) kosci lubja z umild) drevesnih : tre lje v; tisto bore Savice, ki se je bila priiinila pod žično oviro na dan, je bila spet osmo-jena in po t on i V n se je sescdla in povesila vse svoje li>t". Potom ot in spet vernoi poročali o Lori v pismih. Trinajst popkov! Da so že kar I veliki in rdeči. V enem tednu ,se bodo zares vsi razcveteli. T< bodo imeli potem prave pravcato l>in kosti! Tako in podobno jo bilo brati v pismih in pri tem so pozabili pisati o marsičem drugem, kai bi bilo nemara važnejše. Kklor je pogledal I^oro, je bil kar vos blažen. Oči so mu zrle tako začudeno, ko da vidijo lepo pravljico v dalji. Časih sr je celo pripetilo, da je kdo v sanjah govoril o njej. Tedaj je hušlknil jm) razoranem, str iriščnem obrazu vojaka blažen otroški smehljaj. Nato so zares prišle binkošti in prav tako se je zgoo bili radostno razgreti. A ko so krog poldne l<*]i vsi v. skroviščih pri svojih k ličih. so iznenada prišle granate. Trikrat, Štirikrat je pi i-tulilo, razparalr» trup zemljo in vi s ti^ti sinji binkošti^ »»nkoj jo bil izgubljen. To je bilo neka i. č»»-:ir ni rlhče pričakoval, ha nos <«■. bili vsi občutili, kako .iili ,.1-daja in prešinja večni Duh, ki bo v bližnji ali daljni bodočnosti premagal vsakršni človeški spor; upali so, da +mli njih protivniiki isto občutijo — pa so se varali. To razočaranje je bilo zlasti z močno pisavo zapisano na obrazu dosMnika Alojzija in videti 11111 j" bilo da kar ne more verjeli vs »ga tega Desetnik Alojzij je c.lložil žlico iz roke. se počasi povzpel kvišku, stopil na lesene stopnico, ki so vodile iz podzeml.jp ven v dnevno luč in vsi =;o zdaj vedeli, kaj bo storil: da bo š 1 pogledat, kako je z Loro. Brrz dvoma se je bal, da se ji je kaj pripetilo. Začno pa so si mo-iali priznati, da jo to v tem hipu velika neumnost. *4Ostani še tukaj!" so zavpiii za .ijim. Boš videl, da bo še kaj prišlo!" Toda Alojzij jih ni v č slišal, ali pa mogočo ni hotel slišati tega: mi dil je še 11a horn. Bilo mu je, ko da mora Lori na kak način pomagati. Francoz pa jo zares še enkrat čavsnil. Aloi- Važno za potovanje. Mor W> na menjali p«»tovatt * *1i»rt krnj ali dohiti kofta «m! Um, Jr po4rHiii«i. «1» Jr pmi^m t Mmn-h. VJt^ dolgo- letne skuAnje Vam saan«. junija; Faust 11. junija; Cannon 12. junija; Trovatoro lo. junija. Ob delavnikih jo pričetok ob 5.15; r>!» nedeljah pa ob 8. zvečer. zij jc stekel kar naravnost tjakaj. Granata je šinila prav v sredo evetočoura binkoštneura grmiča. Li pe. rdeče rožo so brizgnile v ozračje. Alojzij je videl to še s poslednjim pogledom. A potem je bila že šapa usode nad njim. Ostri, koničasti. železni drobec mu je siknil v plapolajoče življmje. STAVKA VOZNIKOV BUSOV V LONDONU 1"J.» Vl ^-f.' .........I ■,!.■.,ill It . ,! .,.■■ , ., , v Vsleesede — v Franctu so se h ik l/i le >umnje, da mu je zastajalo srce. "Miha! Jezus Marija!" "Ali bi bil hud?" France je odkimal. Ne da bi še kaj črhnil, je Patscheider vstal, potrkal na 'gospodova vrata in stopil v izbo. "Proi-im, gospod grof," je dejal Patscheidtr v zadregi, "rad bi ipogledal malo po svojih ljudeh. Alko mi ne odrečete? Jutri na večer še pred zal a zoni bi se vnail f" "Le j>ojdi!" Grof Egge je brenknil in nagnil alio nad struno. "In reci H o megger ju, da gre iahko spat. *' France je sprejel poročilo (kot ukaz, in ko je Vi i za pahnil za 'Pat soli eider jem vežn* vrata, je splezal po lestvi v podstrešje. Bud on je ležal v temi jkkI lemezi in si ibelil jriavo s svojimi zmešanimi mislimi, dočini so iz gosposke sobo prihajali nožni glasovi citer. Grof Egge je igral ta večer samo resaie melodije. Na Košatovo "Zapuščen, zapuščen" je navezal "Samotno .-am" v mojstrskih flažolet-skili tonili. Otožna melodija v A-molu je prešla v tirolsko narodno — 14Ko k svojemu otroka grem—' Pri tej pesmi je moral grof Egge nayuiti glavo vznak, da bi solze, ki so mu tekle po ličili, ne padale na strune. Citre so zelo občutljivo glasbilo in ne prenesejo vlage. Pri sklepnem a-kordu je grof Egge tako globoko vzdih nil, da je Jelenko, >ki je ležal pri peči. dvignil glavo iu začudita pogledal svojega gospoda. Citre so spet zapelo. Budnemu lovcu na senu so segli njeni nežni glasovi v *rce. Sedel je, stisnrl glavo v dlani in začel tuhtati. Xenelio »na sta mu vstajali pred duhom v isti čas dve podobi, in ena je pobijala drugo. Sleherna ihl-sel, ki se mu je zbudila, ga je pripeljala po stranpot i h do velike vrzeli, kjer je brez pomoči obstal in skušal najti drugo rešitev. In v lastno žalost se je mešalo še usmiljenje z "ubogim gospodom tu spodaj", in skrb, ki ga jo grudila za tovariša. Patscheider je imel v trdi noči slabo pot do-iiiov. (Vz planine >še ni bilo take sile, zvezde so dajale še »nekaj luči, toda v črnem emreikovem gozdu je izkirpil precej bu.šk in krvavih prask. Polnoč je bila, ko je prispel Patccheider v \*as. Ob hišah, mimo katerih ga je vodila pot, so lajali psi in zamolklo je šumela Acha v nočni tišini. V dolgih plasteh se je dvigala megla iz jezera, ovijala cerkveni zvonik in so spuščala ;ia pokopališče in traivnike. Vse hiše so bile temne, le pri Bruekuiorju so še svetili. Ko je šel jovcc mimo hiše, se je prikazala pri oknu sonca. Bil jo gospodar sam, 'ki jo hodil bos ]>o izbi gor iu dol. Švarcvalderiea jo tiktakala in tlečo je gorela tenka sveča na mizi, za katero je v kotu pod Bogcein sedela Mali iu na-lan jula glavo na steno. Na usnjeni zofi, ki so jo po Fo>-beekovem odhodu .prinesli iz zgomjiee v hišo, Je spala Ančica. Za Mali je bila na tleh pripravljen blazina z rdeče rožastim vzglavjem in volneno oKii ▼ Goropa ; Di u%ba En Nscr Cfxn ----------------IA* V (JOKAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 516 strani Vseltlnn: KovhČ 6im»-n; ZaruM z znerpkaml: V RO. -»t» ojHku; *«<»linmpilBT'«lcl sfptulK Cms ------------- IM 1*0 DFiELI SKIPETAIUEV B 4 knjige, s slikami. 577 strank IVcN»blos: Brata AladSIJa; Koča ▼ soteski; MirMIt; Ob Vardarju Cen« ......................1.5t SATAN IN ISKARIOT 13 knjig, s slikami. 1704 strani Vsebina: IzMt'ljptiri; Yuma Aetar; Na sledu; Nerar-no»rl nasproti; Almsden; V treh dellb sveta: Izdajalec; Na lorn; Spet na divjem upadu; Kcftpoi milijoni; Dediči G 5.5t Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street WINI.TOF 12 knjig, s slikami. 175S strani Vaeblna. 1'rrlkrat na rilTj^m zapailu; Za ftirljetije; Nfio-Ol. lepa Imlijanka; i'r«>kl<'Rtvo zlata; 7m detektiva; Med Komnuči In Apnfl; Na nevarnih |iotlh; WinnPtovoT roman; Sana Ear; Pri Komantih; Winuetova smrt; Wln-n*>tova ojKjroka Crnn* ------------------B M Ž l' T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina ; b«J z mertredom: Jbidii draguljev; kontno — ; Rib. In njegova poslednja pot Cena -------------------1.5« "Glas Naroda" New York. N. Y. k v,- 9L29 wzmona U: oga mala Veša P ROMAN 12 2IYLJEIUA Of^O ZA "6LA5 NARODA" PRIREDIL: I. H. New York, Thursday, June 3, 1937 |22( 33 E. 62 nd St., Cleveland, O. P. S. Da vsakdo laliko dobi poirled, kakor prostoren je naš »J.K.V., maj bo povedano, da meri 260 čevljev širine in 450 čevljev dolžine in sejra iz zsror-nje ceste v Blvd., da spodnje, po katerih cestah se vije neprenehoma avtomobilska veriga dan in noč in tam se bere: "Jugoslav Culture Garden", j Se nviogo spomenikov bo tu lahko po- tavljenih. i idejo za širjenje narodne kulture. Vsakdo, ki je kaj prispeval, ali e jima v imenu organizacije naj iskrene j še zahvalji-jera. Vsem drugim pa prij>oro cam, da naj sedaj prispevajo, ■ker mora biti ta denar to poletje ve- organiziran ali dobljen. Oglasite se za veliko kulturno dt lo za naše velike pesnike 11 pisatelje, ki so bo drili naš narod za slovensko stvar in v največji skromnosti prenašali trpljenje v delu za narod: Baraga in Gregorčič aš z šte». 18, zn na^i mje češki z štev. 17 itd. Kakor veriga se vijejo ob dveh cestah v parku od St Clair Ave do Sueprior Ave., kjer j<* druga poulična železnica. Našim ljudem pa niti ne bo Vča-sih se Doša ojunači, se splazi k njemu in mu sede v naročje. Objema tric, ali me imaš še kaj rad?" Vedno to boječe, proseče vprašanje! Pohrža jo preko njenih velikih oči. "Ne le malo Veša. temveč zelo!" Srečna nad tem odgovorom pritisne svojo glavo na njego-^a pt>a. Tukaj je bil nien dom. tukaj ie bila varna! In rada ie potem prenašala zlobo tete in Fride. Iz ljubezni do strica je hotela živeti in vse storiti, kar je mogla videti v njegovih očeh. da mu ni bilo treba toliko žalovati za Hano. Njeno srce je kipelo v ljubezni do strica. Toda tn dvojna blaženost ni trpela dolgo. Kmalu se teta in Frida vrnete z obiska pri stari materi, ii kateri niste vzeli Deše, kar pa ji je bilo samo ljubo, kajti, kaker Hana, stare gospe ni mogla trpeti. Takoj je bil konec lepega miru. Deša je obema stekla naproti. Frida ji vrže klobuk in suknjo. 4'Tukaj imaš, obi-si!" ISamrzave.-tno .ie od Deše zahtevala usluge, kot bi bil? njena služkinja. "Ali je kuharica že doma?" "Ne teta, Selme še ni." "O pol sedmih hi imela že biti tukaj! Saj danes ni njen preiti dan!" "Ravnokar je odbila ura š.-st," opravičuje Deša kuharico. "Ali sem te kaj vprašala? Vedno me hočeš prehiteti. Seveda se zavzemaš za svojo drngo Selmo, ker ti vedno daje najboljše kose. Ali misliš, da t< ga ne vidim?" zmerja gospa Otiliia rzlovoliena. I)e>a molči. Na nj»*no majhno notranjo veselje zop<*t pade -lana. zlasti še. ko je Frida še pri|K>mnila, da se je že toliko ponižala. d:i sklene pri iat Ijvtvo s služkinjo. "Pa kaj, cirkuška kri!" To je bila njena najljubša beseda. kadar je hotela «vojo sestrično posebno dražiti. " Medtem moreš pogrniti mizo, Veša! Pogrni pa še za i nega gosta več; »stric Horst bo prišel." Gospa Otilija bratu ni mogla mireči, ko se je povabil, četudi bi ga najrajši* ne videla, ker jej imela pred njim vedno nek tajen strah. Toda kazal se j h zelo u>hižnega in ji je krajšal čas, ker „e bila zaradi Hanine smrti bolj navezana na dom kot sicer. De^a vestno izvede dano povelje. Pa to ni bilo prvič, pogrinjjinje mire je žo |*>stalo njeno običajno delo, kakor je tudi mrrala sobarici marsikaj |K>magati. Ot**]wi Otilija j.' pri možu to uteljevala s tem, da hoče iz Veše napraviti dolrro gospodinjo. Pii njeni hčeri j«' prišlo to manj v pošte v. Fridi ni bilo treba iraniti niti z enim prstom in streči ji je celo morala Veša. Baron Horst Froliberg je prijel točno na večerjo. V molčeči krog skuša prinesti nekoliko razpoloženja, toda bilo je težavno, kajti Hanina senca je plavala nad vsem in zatem-rila vsako mimogredoče veselje. ".Na draiga, dobra Hana! Kolikokrat me je dražila." pravi Horst in pri tem žalosrtno dre t i izgovorjene besede, ki so bile tako odihriiene .d mišljenja tako mladega otroka, so dr AsehcmbnehR globoko zadele. Toda p redno more izreči ka-*o dobro, tolažilno besedo, se že -zadere gospa Otilija: "Da. zakaj pa ti nisi bila!" D<-Š„ kratko in bolestno krie zdrži vsake nadalljne pripombe, da v otrokovi prisotnosti ne povzroči kakega neprijetnega nastopa — toda pozneje bo Otilija polteno dbčutila njegovo nevoljo. Tudi Horst maje z glavo in očitajoče gleda se*cbi! Postaja kar mogoče še bolj tiha in udana. Komaj da ^mo kdaj rzcovorila kako h. sodo. ne da bi bila vprašana. je mi>!iht in čutila, je zapirala v se. Celo proti stri-mA je bila bolj boječa. Bilo je skoraj, kot bi jo obvladovala ji; Želijo nii amrti!" lUaije priootajfej SHEYBOYGANSKI SLOVENCI SE ORGANIZIRAJO STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Nu iur.>tril)l ............7.60 POKRAJNI ROČNI zemljevidi: Jugoslavija ..... 30 l)r»vH|ui lianuvina.......... 30 canada združenih držav V LILI KI MALI . nova evropa 4U .40 .15 .60 zemljevidi posameznih držav: .Muhama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky, TeniM-ssee, Oklahoma. Indiana. Montana. Missippi, Washing ton. Wyoming .............25 Illinois. IVnnflylvania, Minnesota. Mirhi^an. Wisconsin. West Virginia, Ohio, N>w York Virginia ............ .40 *waro*ilom je priložiti drnar. hodi si v gotovini. Monej Order all poAtne /namkr po I all 2 r^nta. ("e pošljete gotovino, rekomandi raJte pismo. knjigarna 'glas naroda" 21P W. 18 Street New York, N. Y. ttte LJK&TBT wwvtwe ttmly rw VJS.H. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so Se prerrj t nejasnosti glede potovanja. Vefina onih, ki »e hotejo pridružiti tem j ali onemu Izletu, misli, da se morajo z isto grupo (udi vrniti. To nI pravilno. I/lete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj »i pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela /a dve h ti, pa še vrt, te je potrebno. Torej ima vsak izletnik reli d\e l<-ti časa za ostati v domovini. I »al je ni potrebtno, da bi se vrnil z istim pa mikom, ampak si sam izbere parnik. s katerim se hoče vrniti. Ce je pa slučajno razlika v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, l>!xčii. če izliere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva i* samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, lorej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki *e izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si stoje potue lis«e podaljšajo in ravnotako potratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni. iti so namenjeni letos potovati v *tari kraj, naj si takoj /aj.imrrio prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij in julij m ie skoro vsi prostori oddani Na pamikih, ki so dehe*o tiskani, se vr£e izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJI". PAKiN (KOV - SHIP NEWS Tukaj vam pošiljam nekaj narornin, knten* sem nabral pri tukajšnjih rojakih, oziroma naročnikih vašega lista in rani obenem pošljem par novic, katore l»i mogere mogle koga zanimati iz našega, ne tako |n*t malega Shehovgana. Kli»'l»ovi»nn leži o'l> kraju Mi-»liigarskega jezera in je zelo •isto in prijazno mestec««. Ima lekaj eez 4«i ti-soe prebivalcev. Saj je dobro po/nato thrstim našim rojakom ki prejšnje •as» stanovali tukaj, samo izhajamo in j Ilir ne zaostajamo za onimi, ki" po večjih mestih dost i boljše j zaslužiji). Ni tako slabo, ali i radi bi imeli malo bolje, /,;»to smo d mirih krajih dobijo še pre-i cej primerne pla«*e. zakaj bi mi ino i a- h va2no za naročnike rola^nasiovH Je .L^vIdLO do *'daj ln,nt? plačano uaroftjlno. Prva i^nipnl rnest^, drtma «1«n In tretja \>e .eto. I »a nam prihrani.«? U^T^'frclmejr« rleln In rtrnikii v Vašem krnju »11 pa kateremu Izmed saxtoplkov. Kojlh foiena r«. tlskona z debelimi črkami, ker »o upravičeni ohisbatl tudi dmge naselhlop. kjer Je kaj nnaih rojakc»v nas^ljenlb ••OLOKADU: Pueltlo. Fecer Culi«. A. Sartlč WBlseoburg, M. J. Baruk INDIANA : Indianapolis, ft. Županji«. 'ILLINOIS: Cbk-ago, J. HevčW. J. i^ukaalib Cicero, 4. Fabian (Cbk-ago. Ck Ti In Illinois} Juliet, Mary Aamhlib La Sal le, i. Sp^llcb Mawoutah. Frank AukiihUb North Cblcajco. Joe Zelene ohio: Bart*?rton, Frank Trona Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Kart linger. Jar-ob Uesalk lohu Slannil iilrard, Anton Narode Loraln, Lonls Ralant. John Krn><" Youngntown. Anton KtkelJ HtE(i()N: Oregon dty, Ore« i. Koblai PENNSYLVANIA : Bessemer, John Jevnilu^T Brouchton. Antoo Ipaveo fV»nemanKb. J. Brenner Coverdule In ukollca, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis Supaniit Farr»>l. Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Greensburg, Frank Novak Jobnatown. John Polants Krayn. Ant. TanielJ i^nzerne, Frank Balloen Midway. Jobn Žoat Pittsburgh in okolk-a, J. Pogafar lu Philip Progar Steel t on. A. Uren Turtle Creek. Fr. Beklfrar West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West A Til a, Fr. Sheboygan, Joseph Kakei WTllMING: Rnrk SpHnea, Lonts Ttsrfcar Diamondvllle. Joe Rollcta Vaak zastopnik Irda potrdilo sa sv» to, tratero Jo preleL Zas^pnlke topis UPKAVA "OLAi NAKAHA" .» juinja : Vui<*atiia v Trat •». juniju : lameli Mary v Cherbourg i0. junija: Bremen v Bremen junija : Cliaiiiplait. v llinie Coiitc iii Savola v tjotioa '.•3. juniju: .Ma una t tati v Havre Ai|iiitui:ia v Cherbourg N'oruiandle v Havre •S. junija: Kij ropa v Bremen M. junija : lie d»- I-ram-e v Ilh.re BKKKN4.\KI \ v ( IIKKBOI K', • Saluruia v 'l »st S'., jnnijii : t.Mniri Mary v (,'berliourg .U. junija : It<-x v :>«'ii<>n junija : Brruo-ii v llfimn l^i fa yet te t Huvre I 11, j ii litja : NORMANIH K v II.WRK 1 AQl ITA.NIA v ( IIKKIIOlVIi I VVa>iiui^t..ii v llavre I » julija : ' '••nt»* ili Mivoih v S:-ih>b B**r*'imaria r CfierlH>urg i 'bamplaln v llavre ti. julija: l.iirnj.a v Bremen 7 julija: yiltrll Ml»r> * 4 "ln-rr»i.«;rK lic I rame v Havre iC Juliji, \'u!« arjia » Trsi 1-1. ju! i ja " Normalnih- v Havre A<|idl.iii:a v (*tn*rl»»Tirjc Manhattan v Havre . It«*x v ti«*n«..i Bremen v Bremen . julija : IJ'Tencaria v f"h«Tbi.urg !-* :. julija: j KI'ROPA v B K KM FN , J4. julija : Satnrnia v Trst t'hainplain v Havre -'S- julija : Washington v Havre oiieeii Mary v Cherbourg ju'ija : ll»* tie France v Havre ^1. julija: Conle dl Savoia v (lenoa '■'>. avgusta : Bremen v Bremen 4. avgusta : Aquitauin v Cherbourg Normandle v Ha\ re • ». avgusta : i»c tlraxse v Havre T. avgusta : Hex v Ceilira 10. avgusta : Kil rojia v Bremen 11. avgusta : <»iiH'ii Mary v Cheihourg II. avgu*-ia: Vulctoiia v Trst t'hauiplain v Havre IS. avgusta : Normandle r Havre AHnirg -'•i avgusta : lie F ranee v Havre Kuropa r Bremen avgusta; l^i fa yet te v Havre Satumia v Trst 7:i »sa pojasnila clcilc p«dnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNI* KI ODDKIKK "SLAS NARODA" 216 W. 181 h St^ New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovali meseca junija ali julija, kajti /a ta dva meseca so na vseh parn:kih skoro ie vse kabine oddane. DARJE IN OUIŠfETF MARYLAND: Kitrmiller. Fr. Vodoplvee UICHICAN: Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Ooufte Ely. Joa. J. Peahel Eveleth. Louia Cionle Gilbert, lunula Veaael Hihhlng, JoL.l Povile Vlrgina, Frank Brvatlcb MONTANA: Ronndup. M. M. Panlao Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodertek NEW YORK: Oowanda. Karl fHialrtm um« rails, Trmk Mit i delali za tako nizk<% ko v«»mlar živimo \ »»ni naj>tarejši in ir»»-1 ovo t lit I i najlt»p>i »Iržavi. Wisconsin j«« nb»!ai j«»n od narav«' - številnimi malimi in velikimi krasnimi jezni, v kablih si' nahaja polno raznovrstnih rib, i m okoli nijli hladijo izletniki «xl vseh shrani 7*Iru-ži-nih držav in se obem'in zabavajo z riboluvtrm. \"sak «■♦» želi kar najbolj osvežiti «»»1 na |K>rneira dela. in od velemestni* hude vročim-, tako da par tednov okoli tukajšnjih krasnih jezer da vsakemu svežo moč za nadaljevanje -vojeira naj>orne-tra dela. Poročati moram tu« I i da je dne 'J'?, maja rhhajal prv«> sv. maso Rev. CVril Shireel. sin iroipe in Aros])oda Antona Shireel. On je prvi slovenski fant. ki j«' bil posvečen v mašnika v na-i fari. Naša slovenska cerkev Sv. (>*rila in Metoda j--bila jak«> lr^po okrašena. Z«*lo minljivo je bilo videti, ko j«* «»n pi-vikrat dal Sv. obhajilo -vojemn očetu in s<»stri. ki je tudi za- nuno, in svoji materi, in potem vsem ostalim bratom in s« strani: in en majn«»d-pornih < 1 ltuštev. Po ma>i so se zbrali v cerkveni dvorani in na. redili njemu na čast veliko po-jedinjo, ali banipiet. katerega se je n«l«'ležili tudi mestni župan. Willard Af. Sonnenburir: sodnik Henrv A. Detlinir in sodnik K. H. Puhr in vec dru-irih mestnih uglednih mož. Torej, čestitam starine m in čest'-j tam njihovemu sinu. ker se je j z vso |>ožrtvovalnostjo potni-idil, da je odsedel svoj cilj. BoaIolj;ro "Vse naSe"). 1«» strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SAMSKA KNJIGA ......1.50 ŽENINI NAftE KOPRNEI.E. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHI.O NAROČITE PRI: liriAVi "GLAS NARODA' KNJIGARNA TLASNARODA' »I« WEST IRth STREFT NEW VORK. N. PRSTAN MINISTROVE SOPROGE. Na potovanju iz Var>avr v Bukar«-što izgubila ^r-na ru-munskeira zunanjega ministra Antonesca briljanten prstan v vrednosti 50UD /lotov. Med vožnjo se je sklonila skozi ;»kno kupeja in pmtan ji je padel iz vlaka. Xi že več upa';;, da se bo dragocenost š<* našla. T« hI a našla se ji* in na prav nenavaden način. K nekemu starinarju v Grodeku je priseli možakar in mn ponudil v nakup prstan, za katerega je zahteval pol d rug- zlot. Starina r je spoznal po policijskem opisu, da «rre za prstan soproge rumunskoera zunanjega ministra in je uikreml vse potrebno, da pride lastnici y roke.