Naročnina mesečno 25 Din. ca inuzem-»t»o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <M> Din, za inozemstvo 120 Din i i Uredništvo je v Kopitarjevi oLb/Ill
S£OVENEC
Ček. rnč.uu: Ljub* liano 4L 10.650 il 10.^40 za inserate,-Sarajevo Mv. 7565 Zagreb itv.S9.0ll,
Pruga-Dunaj 24.79» 1 -
(Jprava: Kopitarjeva b. teiefou 2993
Telefoni uredništva: dnevna siniti« 205» — nočna 299*. 2994 In 209«
Uhaja vsak dan ijntraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku
Abesinija in Evropa
Sedanje duševno razpoloženje povprečnega Evropejca v pogledu vojne nevarnosti, ki grozi v sosednji Afriki, je tako zanimivo, da ga je vredno vzeti v pretres. Kaže namreč, da izkušnje in doživetja enega rodu malo ali bolje nič ne vplivajo na zadržanje naslednjih generacij. Je islo, kot pri mladem človeku, ki ne smeje modrosti osivele glave, prepričati, da se ga s svarili hoče odvrniti od vžitkov, katerih so se drugi pred njim dositega na-vžili. Česa vsega ni bilo zadnjih 15 let zapisanega v prilog miru! Vse je slavilo in poveličevalo mirovno misel: poglavar krščanstva, kronane in nekronane politične glave, mogočne organizacije so sklepale resolucije, ki naj pospešujejo in utrjujejo prijateljstvo med narodi, čigar viden porok in vekovita za-slomba naj hi bila mirovna ustanova Zveze ! narodov ob Lemanskem jezeru. Iz različnih i gledišč m od najboljših duhov je bila vedno znova podprta mirovna misel: leto za letom smo obnavljali misel na krvave bojne poljane in na milijone mladih življenj, ki so izkrvavela, da bi vsaj mi mogli v božjem miru živeti; milijoni invalidov s svojimi okrnjenimi in pohabljenimi udi, morajo, tako smo mislili, v mladih glavah pregnati vsako skušnjavo, da je vojna le romantično doživetje; veliko opustošenje cvetočih pokrajin je leto za letom zgovorno pričalo, da vojna nikogar ne bogati: ne zmagovalcev, ne premagancev. Skušali smo govorico suhih dejstev podpreti še z etičnimi, moralnimi in verskimi razlogi. Ve'ik pohod proti vojnemu barbarstvu se je zdel popolnoma zmagovit.
Morda vse to mirovno delo res ni hilo do-ecla zaman. Toda gotovo je, da najbolj bistvenega ni pogodilo: ni se posrečilo, prepričati javnega mnenja in zavest narodov, da je vojna zločin nad človeštvom. Kar poglejmo! Pogosto in kar moč nazorno prikazovanje grozot bodoče vojne, kar naj bi narode odvrnilo od nevarnih in sovražnih misli in .jih nagibalo k spravljivosti in mirnemu sožitju — je mestoma rodilo bas nasproten učinek: dvignilo je vojno romantiko. Kako interesantiia vojna med bombniki, katerih vsak nosi s seboj nekaj ton raztreljiva! Kakšen pač mora biti učinek novih, še nepoznanih topov z izstrelki, ki gredo 50 in 100 km daleč! In opustošenje mest z mikrobi, bacili, nevidnimi plini... Zdi se, da take in podobne reči vplivajo nn bujno domišljijo šibkih duhov in jih fascinirajo, kakor svetla luč po-nočno veščo: vrti se toliko časa okrog plamenu, du jo požre. Tako se je tudi svet znova pričel opajati z vojno mislijo in se ji znovu privadil. Strahotnost zadnje vojne jih v jedru ui ozdravila pred željo po novih vojnah. Mijjfčcmu človeku se to vidi kakor misterij, ^flfpo.imljivn skrivnost.
_ In vendar je tako. Pripovedujte, kolikor hočete — da izločimo vsak višji nagib — o gospodarski povezanosti modernega sveta: Da je življenje na bombažnih plantažah Egipta in Indije odvisno od konjunkture na angleškem trgu: da bo Venezuela mogla bolje živeti le, če bodo čokoladne tovarne n« Češkem polno zaposlene; da slaba žitna letina v Ameriki podraži kruh v Evropi. Vsi ti živ-ljenski problemi so šele na drugem mestu, ker važnejše, kot vse to je gradnja novih seri.i podmornic, križark in novih letal... in pri tem še ostroumen spor o definiciji napadalca, kar vzbuja posebno temne misli. Očividno imajo vsi ti mirovni deklamatorji eno misel in se na skrivnem vsi pripravljajo »za vsnk slučaj«, ki je pri vseh le eden in isti, le da si ga ne upajo odkrito povedati.
Toda, da ostanemo pri zadnjem, izključno gospodarskem vprašanju, o katerem mnogi mislijo, da bi ga vojna mogla celo ugodno mzvozlati. Zadnja »velika« vojna je bila velika samo v veličini žrtev. Ni pa rešila pozitivno glavnega vprašanja, radi katerega so je pričela: gospodarskega. Znano je, da je najgloblji vzrok svetovne vojne bil boj za gospodarsko premoč dveh svetovnih impe-rializmov: anglosaškega in germanskega. Germanski je podlegel, toda tudi anglosaški se ni okrepil. Kriza ameriškega gospodarstva in angleške industrije sta zadosten dokaz. Okrepile so se le sile izven Evropo in nastal je nov imperializem, japonski, ki obuja k življenju tudi črni svet, Afriko. Rumeno pleme grozi, ila organizira vsa barvana plemena proti politični in gospodarski nadvladi belega plemena.
Vojni pohod, ki se iz Evrope pripravlja v Afriko je treba motriti tudi pod tem vidikom — in ne v zadnji meri. Poleg vojne romantike opazujemo tudi precejšnjo diplomatsko ner-voznost, kar nam daje slutiti, da stvari ne stoje tako enostavno, kot bi zgledalo na prvi pogled. Spočetka je bila mišljena neke vrste kazenska ekspedicija, nekakšna gospodarska osvojitev, kakor so jih evropski konkvista-dorji praktieirali 400 let nad neevropskimi narodi. Ker tudi nameravana zasedba Abesinije je v zadnji vrsti gospodarskega značaja. Polagoma pa sc stvari kažejo v novih obrisih, ki so za evropsko oko manj razveseljivi. Doli v Abesiniji bi Evropa utegnila razgibati mnogo nevarnejše sile, kakor pa so neguševi kimoni. Vzbuditi bi utegnila duha, ki ga sama pri svojih gospodarskih in političnih poslih nič več ne pozna. In to duha človeške enakosti in svobode, o katerem bi ravno Evropa morala biti učiteljica vsem narodom zemlje. Evropa se je v teku stoletij navadila, da z delom in sadovi drugih kontinentov množi svoje bogastvo in si lepša življenje. Kakor lydijska kraljica Oniphale orjaka Herkula, da se poslužimo stare pravljice, tako so je Evropa posluževala ostalih kontinentov, da zanjo delajo. S takimi eksperimenti pa, kot je nbesinski, bi pa utegnilo tudi te resnične pravljice biti konec.
Kajti barvana plemena ne gledajo več na lielnko'ega Evropejca tako, kot so gledala pred 300 leti, ali tudi še pred svetovno vojno. Ni jim več tiadsemsko bitje, polbog, ki gospoduje nad skritimi naravnimi silami, ain-
Velika Ljubljana uslanovtjena
Na predlog dr. Antona Korošca so kraljevi namestniki podpisali ukaz o spojitvi dosedanjih občin Moste, Šiška, Vič, južnega dela Ježi ce, Polje, Dobrunja vas, Stepanja vas z mest. občino ljubljansko
Belgrad, 13 sept. m. Na predlog notranjega ministra dr. Antona Korošca so kraljevi namestniki podpisali ukaz o spojitvi dosedanjih občin: Moste, občine Šiška, občine Vič ter južnega dela občine Ježica, dalje občine Polje ter od občine Dobrunja vas, Štepanja vas z mestno občino ljubljansko. Tozadevni ukaz se glasi:
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije kraljevski namestniki na predlog notranjega ministra in na temelju jiji 6. in 144. zakona o mestnih občinah odločajo:
da se mestni občini ljubljanski priključijo naslednja ozemlja: cela občina Moste , cela občina Šiška, cela občina Vič in od občine J e -žica njen južni del, razmejen z naslednjo črto: od stika meje med občinami Sent Vid —Šiška in Ježica vzhodno po stari občinski meji do poti na parceli št. 1103 k. o. Ježica. dalje severni rob te meje do križišča s potjo, ki obkroža na severu kompleks vodovoda mestne občine ljubljanske, oh severnem robu te meje do križišča s cesto Savljc—Ljubljana, tako da pripadejo mestu parcele št. 701, 700, 699/2 in 69« k. o.
Ježica, nato po vzhodni strani ceste Navlje Ljubljana (št. 1284) do parcele št. titMI. nato proti meji med parcelami št. tilHl in 599 k. o. Ježica iu po meji med parcelama 601 in 597 do občinske ceste proti Ježiri. Dalje parcela št. 1280, pu tej cesti do kamniške železniške proge, ilalje po zahodni strani te proge proti jugu do poti na parceli 1890/2 k u. Stožice, dalje preko proge v vzhodni smeri ob severnem robu parcele št. 1890/1 iu 1889 k. o. Stn-žire dn drž. (Tyrseve) ceste, oh znpadiieui robu te ceste proti jugu preko ceste oh južni meji parcel št. 13 in 428 k. o. Stolicc do poti v parceli 1913 do stiku te poti z ono na parceli 1910. odtod po severni strani parcel 1910, 1928, 1941. 1951, 1950 k. o. Stožice do meje napram občini Polje.
Od občine Polje jugozapadni del k. o. Šmartno. razmejen s črto: od meje napram občini Ježica (t. 4) v vzhodni smeri oh severnem robu poljske poti s parcelami 1243, 1242, 1244, 1253 k. o. Šmartno ter ozemlje ljubljanskega aerodroma, razmejeno na jugu i železniško progo Ljubljana— Maribor, na vzhodu po meji med parcelo 657 k. o. Slape na eni strani ter parcelama 649 in 651 k. o Slape na drugi strani; dalje po severnem robu
pnlj-ke pot i parcelo 1928 prol i zahodu do parcele 926 k .o. Slape (jinl), nato po izhodnem robu |iroti pare. 926 k. o. Slape (In poli pare. 921. dalje po severnem robu proti parceli 921 k. n. Slape jiroti zahodu do meje z iiprimio občino Moste;
Od občine l> o b r u n j n vas, Ste |> nuja vas ter tako, da teč« nova meja med Ljubljano in občino Dohruiijc pn poloku Mejaš« vodna par cela št. 8-12 k. n stepanja vn>. in sicer od izliva v Ljubljanico do izviru ua gozdni parceli št- 592 k. o. Stepanja ne. tako dn pripade la jiurccla i celoti mestni občini ljubljanski. 0(1 Iu dalje irrc meja ob gozdnih parcclnh št. 591) in 589 k. o. š l c -pu n ja vas. in sicer tako. ila |iri|iailcta obe ti par-ecli Ljubljani: potem jia preide mejna črta na pol parcele št. 888/1 k. o. Stepanja vas, ki teče »c sedaj ob njej meja med občinami Dobrunja va> in Rudnikom.
Minister za notranje zadeve naj iz\r„i la ukaz Na Bledu, dne 5. septembra 1935.
l)r. Anion Korošec.	Pavle, s. r.
minister zn notranje	Dr, Rad. Stankovič, s. r
zadeve.	Dr. bo Perovič. s. r.
Vo<na ali mir - v rokah Ženeve
Laval z Italijo
Mala zveza se približuje stališču Anglije
Govor, hi je razočaral
Ženeva, 13. septembra, c. Na današnji seji skup-ščine ZN je prvi govoril francoski zunanji minister Laval. Dvorana je bila zoj^el polna delegatov iu odličnega občinslva, ki je pričakovalo, da bo Lava-lov govor tudi tako obsežen in načelno važen, kakor je bil govor ministra Hoarea. Toda Laval je govoril kratko, jedrnato in njegov govor je trajal komaj deset minut. V svojem govoru je Laval izvajal sledeče:
Pol«Ion ZN . ..
V prijetno dolžnost mi je, da lahko pred vami govorim v imenu svoje države. Sicer sem govoril že pred svetom ZN, toda hočem še pred vami ponoviti jasno stališče francoskega naroda in francoske vlade. Izjavljam, da Francija ne bo mogla nikdar (»zabili svoje obveze iz pakta ZN. Zveza narodov je vzklila iz trpljenja človeštva in zato, da se v bodoče prepreči vojna. Mi trdno zaupamo v sodelovanje vseh narodov v okviru ZN, da se reši mir. Naše sodelovanje v ZN je slonelo na entuziazmu, ki je vzklil iz trpljenja svetovne vojne. Danes pa smo prišli v težak trenutek, ko bomo morali delali z veliko vztrajnostjo, da rešimo mir. Predstaniki Francije so zmeraj vztrajno delali za moralni prestiž najvišje mednarodne ustanove, ki je ZN. Oni so zmeraj stremeli za tem, da bi postala čiin močnejša. Ze od leta 1924, ko smo se borili za ženevski protokol, je Francija zmeraj delala za to, da ko-
lektivno brani svetovni mir. Pakt ZN jc za Francijo mednarodni zakon in temu zakonu se I raucija neuklonljivo podredi. Ce bi mi mogli zanikati to resnico, jiotem bi mi zanikali vso svojo dosedanjo politiko. Kaj vse smo storili v tej smeri, sc vidi najbolj iz paktov, ki sino jih vse sklenili v okviru pakta ZN. Da omenim samo Lokamo, pogodbe z državami Male zveze, pogodbo s sovjetsko Rusijo i,' rimski sporazum. Vse lo ie bilo sklenjeno v sklepu |>akta ZN. Ce pa bi to ne bilo- dovolj, bi lahko jodčrtal še neštete izjave |>redslavnikov Francije v tem smislu, ki so bile podane tukaj |>red vami.
. . . poki on Angliji
Z velikim zanimanjem sem poslušal liberalno doktrino angleške politike, ki jo je tukaj pred vami razvil zastopnik Anglije, lloare je rekel, da hoče Anglija kolektivni sistem varnosti. To bodi poslej glavno načelo njene mednarodne politike, le izjave angleškega zunanjega ministra ni nikdo sprejel z večjim veseljem nego Francija. V tein oziru je med FranciJo in Anglijo solidarnost jx>|»lna in ta solidarnost med obema državama v seli okoliščinah je moč pakta ZN. Mi vsi tukaj smo obenem z mojo državo veseli tega sodelovanja meti Francijo in Anglijo, da se reši mir. (Burno ploskanje.)
London - sen, hi se ni uresničil
Toda meseca februarja smo v Londonu |X>d-pisali londonski sporazum. S tem sjorazumom smo izdelali načrl med Francijo in Anglijo in smo takrat vsi mislili, da je mir rešen. Kmalu so pa nastopile težave in vi vsi veste, kaj se je zgodilo z londonskim sporazumom z dne 3. februarja 1035. London je bil za mene lep sen, ki se ni izvršil. (Lahka nervoza v vrsti angleške delcgacijc.) S jo-vzdignienim glasom nadaljuje Laval: Mi nc dvomimo nad vojno, ampiak mi jo sovražimo iz dna srca. Naša želja za mir je silna. (Ploskanje.) Mi hočemo mir za vse države s sodelovanjem vseh držav.
Francija ostane pri Italiji ...
Ko smo 7. januarja v Rimu [odpisali z Musso-linijem sporazum, smo ledaj uredili vsa v|3rašanja, ki so ločila Italijo in Francijo. Ničesar nismo o|>u-slili, da bi se vse storilo, da bi Italija lahko sodelovala z nami za mir. Med Francijo in Italijo je TOrašanJe miru rešeno in urejeno. Sledila je Slresa. Tam smo bili zbrani že vsi trije in Italija je zoj>et jx>kazala vso svojo voljo, da hoče mir. V Stresi sem našel v Mussoliniju isto željo za mir, kakor jo imamo ttii tukaj. Francija hoče vztrajati v tej jxi-litiki sodeloanja med Italijo in Francijo.
Mi vsi smo navdani z isto željo za sporazum in jaz nisem nič opustil, da bi ta sporazum dosegel bodisi v svetu ZN ali pa v odboru pietorice. V odboru petorice sem proučil vsa v|>rašanja in govoril o tem, kar bi zavarovalo ItaliJo in vse članice
pak le še spreten, pretkan človek, ki brezobzirno osvaja in ubija, da zadosti svojemu pohlepju po moči in bogastvu. Ne občudujejo več toliko našo stvariteljne sile, kakor sovražijo našo nenasitno željo po gosjiodarstvu in vladanju. Neusmiljeno občutijo na lastni koži strašno nasprotje med farizejsko po-vdarjenimi etičnimi načeli, ki jih proglašamo in pa med cinično izvedenimi imperializmi, ki jih dejansko zasledujemo. Zlasti pa .je pri barvanih narodih močno retuširnnii podoba evropskega človek« po zadnji veliki vojni, ko smo jim sami dali v roke orožje, da so nas ubijali in smo jih sami učili sovražiti do smrti. Belokožec je danes v očeh v barvanih plemen mnogokje le še rafitiirana pošast, ki se je boji in jo likruti sovraži, nikakor pa več ne občuduje. V tem je tudi eden vzrokov, zakaj je misijonsko delo tako silno otež-koeeno.
Bodoči dogodki v Abeseuiji že kažejo
I svoje obrise. Ze davno ne gre le za eno evrop-j sko državo, Italijo, auipak Abesinija jo postala predmet zanimanja cele Evrope. Evropa je gotovo se toliko močna, da bo tako ali drugače uklonila Abesinijo, nko jo bo hotela. Toda, ali ji bo tudi v korist? Kajti tudi pod-jarmljenje Abesinije ni več vprašanje neodvisnosti edino afriške države, iimjmk se zn njeno usodo zanimajo vsa barvana plemena, ki se jio stoletjih odvisnosti in sužnosti pripravljajo, da t-uili ona posežejo v tok zgodovine. Duhovna Evropa sama jim je pripravljala pot k vstajenju. Ni verjetno, dn hi materialistična in gosjiodstva željna Evropa mogla tegn duha znova ubiti. In kakor hitro se to ne zgodi, potom bi vojna v Afriki utegnila razrahljati ves kolonijalni sistem, nu katerem sloni nadoblast belega človeka nad ostalimi človeškimi plemeni. Evropn je na tem, da izkoplje nove jarke tam, kjer je bil že skrajni čas, da agradi mostove. driu.
ZN. Povdarjam, da ni nobenega nesporazuma med Francijo in Anglijo v tem težkem trenutku. Mi sino tukaj v Ženevi že premagali silne težave. Razrešili smo vprašanje Posaarja in razvozljali madjarsko-jugoslovanski spor. Vse to so bili evropski problemi. Mi smo uspeli včeraj in bomo uspeli ludi jutri. Jaz upam, da lo svet ZN storil svojo dolžnost. Mi vsi smo |ovezani v solidamosl pakta Zveze narodov in la jiaki nas vse enako objema.
Dolgo ploskanje jc bilo dokaz, kako jasno in razumljivo je govoril Laval. Angleški zunanji minister lloare ie prvi čestital Lavalu.
„Za vrečo zlala"
Francija se je odločila za Italijo
Pariz, 13. sept. c. Pariški veferniki objavljajo jirve komentarje k Lavnlovemu govoru. Mnenje časopisja je zelo razdeljeno. Juurnal des Debals in vTenijis pišeta v svojih uvodnikih, da je bil Laval lo|iol lako jasen, dn je izključen vsak dvom o bodoči francoski politiki. Večina neodvisnega časopisja pa priznava, da se je Laval v svojem govoru izjavil za italijansko stališče.
Najbolj nazoren je v tem smislu uvodnik člana j akademije Jucqucsa Hninvillen. ki pravi, ila sc jc | Laval v svojem govoril odločil za tezo. ki jo je j v eni svojih bajk postavil Voltaire. Junak Vul-j laireove bajke jc bil stavljen pred izberi), da se j odloči ali za vrečo zlata ali pn za herojsko smrt. [ Junak je hil tako posveten, ila sc jc odločil za I i reč« zlata, presojo o svoji herojski smrti pa je i prepustil zgodovini. Lavaliivega stališča niti naj I manj ne opravičuje dejstvo, ila se nahaja ta vreči zlata v It i m u.
Stališče Male zveze
še bolj skejitičen pa je komentar, ki gn objavlja Gallus v Intrasigeanlii . ko piše, da je stališče držav Male zveze nekoliko oddaljeno od misli, ki jih je razvil v svojem govoril Laval. Stališče Male zveze jc topot bolj na strani Anglije, ker je njena teza o kolektivni varnosti realnejša in nepiisrediiejša. Levičarski publicist Jacipies Kaiser jiiše v dnevniku »La France de Bnrdcaiix-t, da se je Francija definitivno odločila |iroti Angliji, vendar pa In tako. da ni zavzela odtočnega stališča za Italijn pa tudi lic proti Italiji. Francoski! javno mnenje se namreč sc predobro spominja, da je bila angleška diplomacija tista, ki je dopustila, da jc Nemčija nekaznovano raztrgala versaillsko mirovno pngndlio. Sedanje zmešnjave v Ženevi ni povzročila Francija in najbrž tudi ne Italija.
Odmev v Abesiniji
Addis Abeba. 13. sept. c. Lavalov govor so sprejeli v Addis Abebi pozno |io|>oldne. Ob |iol 7 zvečer je jKitom radia Lavalu odgovarjal nbesinski cesar. V tem svojem govoru ni neguš jiovednl nič novega, dolžil je samo Italijo, da je že dolgo zavestno delala nn tem, kako uničiti abesinsko neodvisnost. Zaključil je svoj govor rekoč: Italija se lahko zanaša na moderno orožje in na topove, alicsinski narod pa neprestano s svojim vladarjem na čelu prosi Boga za mir in srečo človeštva. Vse svoje deln naslanja neguš na zaupanje v pravico in v božjo pomoč. Neguš upu, ila bodo velesile rešil' Zvezo narodov.
Anglija misli resno
Kairo, 13. se|>tmebrn. F.gipitski listi pišejo, da se egiptske vojaške oblasti pripravljajo za obrambe meje. Oblasti utrjujejo morsko obrežje iu grade po morska 0|x>rišča v Akabi in Tirani ter letalska ojx> rišča v Solumu in Marsimatru. Angleške ladje sc razdeljene jo pristaniški Aleksandriji Siiezu, Port-saidu in Haifi. Dalje lisli poročajo, da je v Abukir prisjielo 'XX) letal novega tipa >-Y«. Krajevne oblasti povsod izdajajo tikrej* za zagotovitev normalnega funkcioniranja javnih uradov.
Vsakega Evropca bodo ustrelih
London. 13. septembra. AA. Doznava sc, da je italijanski konzul v Džibuliju sporočil 14 belgijskem častnikom, ki so potovali čez Džibuti v Abesinijo kot vojaški inštruktorji, da lo Italija, če pride do vojne z Abesinijo, pri priči ustrelila vsakega Evrop ca, ki bi ga zajeli kot vojaka v abesinskih vrstah
i Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno
• Sončno vreme. Vreme bo mirnoi
Ljubljana pozdravita novega bana
iVurnberšba senzacija
Nocoj okoli pol 8 sc je razvila izpred Mestnega doma in Vodnikovega trga veličastna bakljada, ki ic krenila po Mestnem Irgn, Stritarjevi ulici, Marijinem trgu skozi Prešernovo iu Aleksandrovo ulico in po Bleivveisovi cesti pred banovinsko palačo. |>o vseli ulicah je spremljala dolgi sprevod velika množica ljubljanskega občinstva, ki je navdušena odgovarjala vzklikom vzklikajoče množice v sprevodu. V začetku sprevoda sla jezdila jezdeca v narodni noši z zastavo. Nato jc korakala železničarska godba »Sloga«, zalem pa je vozilo okrog- 400 kolesarjev, ki so med odmori godbe vneto zvonili z zvonci. Za kolesarji je igrala vičanska godba, za katero je korakal mogočen sprevod narodnih noš. Pred dolgim sprevodom bakljoiiosvev, ki so spremenili vso Prešernovo ulico in Aleksandrovo ter Bleiweisovo cesto v morje plamenov, je korakala godba iz Mengša. Sledila je med dolgo množico udeležencev šc rakovniška godba. Občinstvo je popolnoma napolnilo Bleivveisovo cesto iu v strnjenih vrstah obkolilo bansko palačo. Neprestano so sc ponavljali vzkliki novemu banu dr. Marku Natlačeni!, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu ter kralju iu državi. Ko se .ie množica umirila, jc zaigrala godba >Sk>ga« uverturo slovenskih melodij, ki se jc končala s »Hej Slovenci«, katere je množica enoglasno zapela. Nato je za|ielo pevsko društvo »Ljubljana,« okrepljeno s številnimi pevci in pevskimi zbori z dežele, V hribih se dela dan« in »Domovina. mili kraj«. Navdušenim ovacijam. ki so se neprestano ponavljale, se je odzval ban dr. Marko Na-ilnčen, ki je vedno, kadar se je pokazal na balkonu, bil pozdravljen i navdušenim vzklikanjem, s kratkim govorom:
Banov govor
Dragi prijatelji!
Vesel sem vaših izrazov radosti in naklonjenosti in se vam zanje vsem najlepše zahvaljujem.
I Moja najsrčnejša želja jc. da hi z božjo pomočjo to vašo radost iu naklonjenost, ki s 'Iti jc nocoj deležen v toliki meri, s svojim delom in s i svojimi itsp lii tudi v čim najpopolnejši meri opra-I vičil. —
Ti uspehi, ki si jih sam želim in ki jih vi pri-i čakujete od mene, ne bodo izostali, če me boste pri mojem delu vsi, vsak po svojih močeh, podpirali in Cc mc bo pri tem mojem prizadevanju podpiral ves ; naš narod.
/ato pa jc današnji dan, ko stopam na čelo državne uprave v Sloveniji, moja srčna zija, zato I velja vam. dragi prijatelji, pa tudi vsem onim, ki i jih ni tukaj, moja iskrena beseda:
Ugasnilo naj bi med nami sovraštvo in prava I bratska, nesebična, požrtvovalna ljubezen naj bi za-| vladala med nami in obvladala naša srca in spremljala vsa naša stremljenj« in prizadevanja za boljšo j bodočnost našega naroda in veličino naše države — | kraljevine Jugoslavije.
(lovor lunin dr. Nullqccnn jc množica prekinila večkrat z živahnim odobravanjem, nn koncu pn z navdušenim vzklikanjem, ki ga ni hotelo bili no konca ne kraja.
Ban dr. Marko Natlačen je sprejel nato depu-Incijo nad slo zastopnikov z dežele in mesta, ki jih je vodil dr. .Juro Adlešič. Med njimi je bilo nad ">() prelepih narodnih noš, ki so novega bana otisule s cvetjem. Dr. Adlešič jo nato pozdravil noveg« bana v izredno lepem govoru, ki ga bomo priobčili v jutrišnji številki. Ban se je ganjen zahvalil za prisrčne čestitke in izraze globokega zaupanja in vdanosti. Mogočna množica, ki je štela najmanj 8000 ljudi, in v kateri je bila zastopana skoraj sleherna vas ljubljanske okolice in Gorenjske, je še dolgo vztrajala pred bansko palačo in se iinto med vzklikanjem razšla jjo mestu, kjer je še pozno v noč polnila ljubljanske ulice.
pust Reichstaga ?
Gauleilerji dobijo udarna pooblastila - Primat stranke v državi
Pragu. I", sept, I). Pruger Presssec poroča pn l nited Press . da namerava nemški državni kancler Hitler pred držuvnim zborom, ki-gu ; je ne.uudomu sklical v Niirnlie.rg zn jiriltodnjo I nedeljo (kot je Slovenec*, že j)oriičiitl dati zelo v a ž n o /. u n a n j c p o 1 i t i e no i /. j o-i v o. Nenadnimi sc jc v Niiriibergii pojavil 'nemški veleposlanik v lliniu von llnsšel ln njegov prihod spravljajo v zvezo z imenovano izjavo , državnega 'kanclerju o nemški /uliajnj- politiki.
Nadalje trdijo, da ho Hitler predložil Rcičhs-tngii v odobritev celo vrsto izjemnih zakonov, na katere je žc namignil v svojem otvoritvenem govoru. Govorijo o novih protižidovskih /iikonih, nadalje n zakonu, ki' I,o dni pokrajinskim vodjem naiodnosocialislienc stranke (Guiileitcrjem) čisto posebne pravice /n uveljavljanje idealov stranke v borbi proti nasprotnikom režima, ki jih jc Hitler v svojem
govoru tudi navedel, (boljševizem. |iolitični katolicizem. neumno, idiolizirano meščanstvo itd.). Tretji zakon nnj bi se tikal birokracije, ker ni več nobena tajnost, dn nemška državna uprava zelo ovira razmah idej narodnega socializma. Gnuleitcrji bodo mt vseh teli področjih dobili posebna udarna pooblastil n.
Takoj nato pu namerava Hitler po informacijah Pruger Presse« dr/uvnt zbor razpustili, ker nc ustreza več novjni jiotrebam. No-vili volitev lii /,u enkrat nc razpisovali. S tem dejanjem bi državni kancler nuj^ravil po njegovem mnenju zelo učinkovito demonstracijo proti parlamentarizmu, ker lii pokazal, du jc nemška režimska stranku več, kakor pa državni zbor. kongres stranke bi jiotemtakom nado-nicstil državni zbor in bi jiosvctil primat stranke v drža v i.
Pred mirovno akcim sv. očeta
Papež pripravlja mirovno posredovanje, če bi Ženeva ne uspeta
Proglas JRZ
Belgrad. IV septembra. AA. Izvršilni odbor organizacijskega odbora Jugoslovanske ruili-kalnc zujednice je izdal na svoje prijatelje tale proglas:
Narodna radikalna stranka, slovenska ljudska strunka in jugoslovanska muslimanska organizaciji! so sklenile, skupno ustanoviti enotno politično stranko, kj se bo imenovala Jugoslovanska rudikalna zajcdnica. Program in statuti te nove stranke so žc objavljeni in od pristojnih državnih oblasti odobreni, zato se lahko začne delo za organizacijo te stranke v vsej državi. Naša osnovna deviza je: z narodom in /n narod, ker smo globoko prepričani, du je naš narod popolnoma zrel in v polni meri zmožen sodelovanja v vseh državnih zadevah. S lo devizo in - programom, ki smo ga objavili in ki vsebuje štiri osnovna in neizprrmenljiva načela države: načela edinstvn države in naroda, monarhija in dinastija Karngjorgjevičev. mislimo. du bodo v vrstah Jugoslovanske radikalne /ajednice našli prostora ne samo dosedanji pristuši teh treh strank, temveč tudi mnogoštevilni drugi državljani, ki so jim (a osnovna načela draga in za katera so pripravljeni žrtvovati se in sc boriti z vsemi svojimi silami.
Na poti do ustvaritve jugoslovanske radikalne zajednice ni dvoma, da bodo nekatere težkoče. zlasti zaradi strankarske raztrganosti, podedovane iz preteklosti. V kolikor so sc v naših treh dosedanjih strankah. /Insti v narod-
ni radikalni stranki ume!,	. /.udiljili
10 let nekatere razcepljenosti, ,tno prepričani, da tega zdaj nc bo več in dn sc bo zdaj povsod složno in enotno izvršilo grupiranje okoli našega programa. Zlasti je treba pokazati soglasje med člani narodno radikalne stranke, slovenske ljudske stranke in jugoslovanske muslimanske organizacije, kjerkoli naj na terenu ustanove skupne krajevne odbore. V isti občini iu siez.ti sme biti samo po ena eitoina organizacija stranke. Delo za i izučijo stranke b zahtevalo tesno sodelc	/ izvršilnim komi-
tejem. zato je komite '■Jcnii ustanoviti pisarno Jugoslovanske radikalne' zujednice (njen sedež je v Belgradu. hotel Pariš«) kot pomožno listuiiovo izvršilnega komiteja. Strankarska poročila iu vso drugo strankarsko korespondenco je treba pošiljati na naslov te pisarne. Prijatelji iz notranjosti države, ki pridejo v Belgrad. bodo tu našli vsa jiotrcbnn pojasnila.
S tem, kar smo podpisali v programu in •.talulih naše stranke,, iu z gornjim pozivnimi vse prijatelje, do lire/, odlaganju iskreno iu odločno sc lotijo dela pri ustaim I jati ju jupo-le vnuske radikalne zujednice.
Belgrad, 12. septembra.
Izvršilni komite organizacijskega odbora Jugoslovanske radikalne /ajednice: Ven Stnnojevič I. r„ dr. M. Stojadinovič I. i„ dr. A. Korošec I. r., dr. M. Spalio I. r.
K izjavi sv. očeta o abesinskem; sporu priliki njegovega govora pri sjjreiemu odposlanstva mednarodnega kongresa bolniških sester, o kateri ( je »Slovenec« že poročal, izvemo sedaj iz Kima . še naslednje informacije:
Vatikan je bil pred kratkim prepričan, da bo mogoče preprečiti izbruh vojne med Italijo in Abesinijo. V tem upanju so ga utrjevale vesti iz Pariza, češ, da bo francoska vlada v tem smislu pri italijanski vladi posredovala. Vsled tega je bil Vatikan glede abesinskega spora zelo rezerviran, da bi ne motil francoskega prizadevanja za mirno reSilev tega spora. Ko se je sv. oče dne 28. junija ob priliki proglasitve znanega abesinskega misijonarja Jakobisa za služabnika božjega prvič dotaknil abesinskega spora, se je vzdržal vsake opombe, razen, da je pozval katoliški svet, naj ncvtrudljivo moli za ohranitev miru. Toda zdi se, da je v naslednjih tednih dobil sv. oče informacije, ki so ga prepričale, da je vojna nevarnost mnogo bolj resna, kot je sam spočetka mislil in upal. V tem papeževem razpoloženju je nastal tudi njegov zadnji in čisto nepričakovani govor dne 27. avgusta, v katerem je izrazil svojo zaskrbljenost glede Abesinije in poudaril miroljubno poslanstvo katoliške cerkve.
"" italijanskih uradnih krogih tega papeževega . ..j/a niso bili veseli. Italijanski tisk je papežev
Kdo so in	^ 9fi
Poučna razkritja o ,,razmahu" jugoslovanskih nacionalistov
Belgrad, 13. se|X. m. Jugoslovanski neodvisni nacionalni klub v narodni skupščini je da! dopoldne časnikarjem naslednje obvestilo:
22. juliju letos jc 12 narodnih poslancev ustanovilo .lugoslov. i......Ivisni nacionalni kluh. kateremu nn čelu ie g. Milan Božič. Klub je 2fi. julija j leto- pojasnil svojo akcijo v posebni izjavi, ki je j potrebna, da -e organizira sodelovanje vseh onih narodnih poslancev, kj stojijo čvrsto na stališču | narodnega rdinttva in ki hočejo prevzeti nase vse . politične posledice, ki izvirajo i/, tega stališča. Ne- I odvisni kluh je odločno podčrtal svojo težnjo za izvajanje troje jugoslov. politike potom organizacije jugoslov. naroda na širši nacionalni podlagi in je proti obnovitvi starih strank v katerikoli »Miki. Neodvisni kluli poudarja kol zelo nujno |K>treb«o. dn te rešijo vsa nerešena politična vpra&inl* » naši državi ter ho redno podpiral vsako delo. ki src za tem. da te zadovolji potrebe eelotnega naroda. ki hodo ustvarile pogoje za uspešno rešitev 1 teli gospodarskih, finančnih iu socialnih vprašanj, ki zanimajo jugoslov. javnost, predvsem pa našo nit. ( luni neodvisnega kluba -o v zvezi t tvojimi prijatelji imeli dotlej več konferenc po vsej državi, tako v Sarajevu 7. avgusta, tla Pohorju 11». in 2(1. avgusta, na livarn 2 in .-!. septembra, nekaj konferenc v ostalih krajih Jugoslavije pa te še pripravlja. Jugoslovanski neodvisni nacionalni kluh pravi nadalje v svojem obvestilu, itn je te akcije glavni cilj ustanovitev jugoslov. narodnega pokreta. ki naj v te borce in sodelavce, ki zastopajo izvajanje rit te jugoslov. politike, katero je kot podlago vtegn nn.šegn narodnega in državnega vprašanja proglasil kralj Aleksander Zediuitelj.c
„Specialist
za slovenska vprašanja"
Po i/vajunjili ilunov neod\isnega kluba to po znanih konferencah nu Pohorju in na I Ivani v klub stopili Kramarjev j osebni prijatel ji in somišljeniki, dr. Svctislav Popovič, ki ga jc Jutro« svoječasno proglasilo zu »strokov-njnka /a [lotebmi slovenska vpralunjn«, Viktor K i z i r, bivši pravosodni minister dr. l.jndevit Auer, Nikola S o k o 1 o v i č. dr. Ivan J n r i-šu. dr. Milko DoScn in Josip Cvetic,
kot jc i/, navedenega razvidno, sc jc ta klub po znani akciji masonskepu krila JNS pod vodstvom senatorjev dr. Angjclinovičn iu dr. Krniiicrja pomnožil samo za neznatno število narodnih poslancev ter o kakšnem predoru pohorske akcije nc more biti govora, ker pro-pagatorji tega. neke vrste fašističnega pokreta, ac morejo računati niti nn podporo svojih do-včerajšnjih somišljenikov v razpadajoči JNS, katero sedaj, ko vidijo, da jo ni mogoče spraviti več v življenje, zapuščajo in izdajajo. Pregledati ic treba samo ljudi, ki vodijo to akcijo, pa si lahko vsak politični začetnik ustvari svojo sodbo, kako močno poziciio bo morala imeti ta skupina v naroda.
A narod vidi skozi masko
Akcijo sla, kakor znano, začela senator dr. Angjelinovic in dr. Krumcr z nekaterimi lina- I riši, bivšimi najzvestejšimi pristaši Pribičevi- j eevinii, ker so v narodu šc živo v spominu časi i prejšnjih režimov, ko so iz čisto taktičnih razlogov postavili uu čelo temu pokretu vseskozi ! bivše Davidovičcve demokrate, senatorju \n-gjcliuoviča. ki naj bi pred nepoučeno javnostjo maskirni nov pokret. Narod pu sodi vsak pokret po ljudeh, ki ga vodijo ter je poleg Angjclinovičn takoj ojinzil ljudi, ki so jugoslovanski javnosti znani i/, žalostnih poglavij Pribičcv ičeve-ga puševunju v našem notranjem političnem življenju. Ko so bile prvič v naše notranje politično življenje vnesene metode »bglovljniija državnih uradnikov, ki niso slepo trobili v njihov politični rog. ko je državno uradništvo, v vsakem pogledu neomadeževano in vsekakor narodno zavedno prejemalo brzojavne premestitve iz enega dela države v drugega in ko so se te premestitve v centralnih uradih utemeljevale s tem. da jih je treba pošiljati rudi tega, da politični nasprotnik občuti vso pest samostojnega demokratskega paševanja in režima ter dn ne bi mogel mirno spati.
Režim JNS - režim Pohorccv
Mesto dosedanjih pofov, ki so sc šc po ja v il i na pohodu nad pošteno iu mirno ljudstvo, jc v sedanji svet, kakor je to še vsem v neizbrisnem spominu, zdivjala v naših krajih Orjuna, avantgarda Pribičeviča in njegovih somišljenikov. .lasno je radi lega, da so Ii bivši pribičevlčevci, ki so se pozneje spravili nn varno pod okrilje .IRKI), odnosno Sc pozneje v .INS, nadaljevali svojo proli-Ijudsko politiko, ki so jo uvedli skupno jired (f. januarjem s pribičevci v naši državi, kakor hitro so so prikopali do oblasti. Razdivjali to se uit vse strani ter kot kazenske ektpedicije brezsrčno odstranjevali vse. knr je bilo njim količknj nezanesljivo. ali celo. kur ni glasno odobravalo njihovega postopanju. Nešteto družin je bilo od njih razbitih, njilt redniki pn so bili prestavljeni v najrazličnejše kraje v s II teritorije dravske luinovine*. kakor so to zahtevali »interesi partije«. Mnogo teh ncsreiineiev. ki niso zakriviti ničesar drugega, kakor samo to. da to se zamerili na katerikoli način kateremukoli ovadnhii. s katerimi to bili preplavljeni naši kraji, je morali) oditi in napravili meti« strankarskim prigiuijnčcni .INS, ■/. eno hcted«. odstranjevalo te jc vse. kar ni pravilno funkcioniralo zn .INS. Samovolji in koristi te stranke so se dosli-krnl podrejali državni interesi.
Odgovornost za prestano goric
Kar se pu naše ož,je domovine tiče. to takratni slovenski ministri imeli Slovenijo v popolni oblasti m brez njihove vednosti in pristanka ni bil postavljen niti en tlnžitelj v Sloveniji. Vso pre iiiemilve. ki nli ni zahtevala ttiiiliena potreba, ker
govor objavil tudi v povsem drugi obliki, ki besede sv. očeta čisto zmotno tolmači. »Osservatore Romano«, vatikanska uradno glasilo je takoj na to prineslo dobesedni govor sv. očeta in mu dodalo ie jasno razlago, iz katerega sledi, da sveti oče vztraja pri svojih besedah in da ne mara dopustiti, da bi se krivo razlagale. Italijanska vlada je na to poskusila posredovati. Tudi Vatikan je stopil z italijanskimi vladnimi krogi v stik. Tako je o. Tacchi-Venturi iz D. J. večkrat govoril z zastopniki vlade in 'jim raztolmačil stališče Vatikana, ki jc nedvoumno, Vsled tega je javnost z veliko nestrpnostjo pričakovala velikega papeževega govora, ki ga je imel preteklo nedeljo pri sprejemu bivših bojevnikov iz svetovne vojne in ki je zopet jasno poudaril miroljubno poslanstvo krščanstva, ki nei uporabi vsa sredstva, da ohrani mir in pravico.
Vsa poročila, ki gredo mimo zgoraj navedenih informacij, niso točna in so tecdenciozna. Dostaviti bi morda bilo potrebno še to, dn namerava sv, oče za primer, da bi se ženevski pomirjevalni poskusi izjalovili, izvesti svojo lastno mirovno akcijo. Kako in kdaj, o tem danes ni mogoče govoriti. Gotovo je danes samo to, da Vatikan ne bo opustil nobene možnosti, da prepreči vojno in da ohrani mir. Sv. očetu je treba zaupati in je treba zauj moliti, da bi bila njegova akcija uspešua.
t/ O
,Jutrovi" nauki
V včerajšnjem »Jutru« daje nekdo, ki je veliko preskromen, da bi ae podpisal in tako ove-kovečil svoje ime, nauke ministru dr, Kreku, jugoslovanski radikalni zajednici.in našemu listu. Žal moramo ugotoviti, da tudi za njegove nasvete velja, kar so stari Grki dejali o modrih naukih, ki jih je Odisej dajal svojemu sinu Telemahu — da se jih namreč oče sam ni držal. »Jutrov« uvodničar je mnenja, da jc zahteva g. ministra Kreka po širokih samoupravah, ki naj ustrezajo zahtevani in potrebam našega ljudstva, premalo konkretna, češ da so tudi jugoslovanski pohorski nacionalisti za široko avtonomijo, glede katere da so izdelali že zdavnaj v vseh podrobnostih načrt, ki se »sigurno še nahaja v vladnih arhivih«, iz katerih naj ga gosp. minister Krek izkoplje. »Jutrov« pedagog se gotovo ni zavedal, kako zelo je s to svojo ugotovitvijo blamiral petletni režim jugoslovanskih nacionalistov, ki so svoje najboljše načrte in zamisli zapirati v —- državni arhiv, tako da so sedaj drugi primorani, da široke samouprave oživotvo-rijo. Kaj so pomagali »jugosloveuski edinstveni na-ciji« v vseh podrobnostih izdelani načrti o bano-vinskih samoupravah .dejansko pa so ljudje pod režimom »Jutrovega« uvodničarja in njegovih prijateljev vzdihovali pod bičem liajneusmiljenejšega centralizma, ki je uničeval zadnje ostanke avtonomije, kar jih je še uživalo slovensko ljudstvo in druga jugoslovanska ljudstva, zlasti na gospodarskem polju, S frazami o narodnem in državnem edinstvu, ki jih je »Jutrov« Odisej zopet kar cele sklade nakopičil, pa se sploh ne bomo pečali, ker nam in vsem jugoslovanskim ljudstvom že zdavnaj presedajo. Naj torej »Jutrov« nacionalni in državni metafizik sam razmišlja nanrej, ali je narod enak ljudstvu ali ne, ali je narod nosilec državne moči ali pa ljudstvo, ali je tri ena ali pa ena tri, ljudstvo pa, ki razmišlja, kaj bo jutri neslo v usta in s čim bo živelo človeka dostojno življenje, pa naj pusti pri miru s praznimi marnjami, s katerimi se imajo čas baviti samo tisti, ki so siti in nimajo drugih skrbi. Od tega, kako »Jutrov« tal-mudist formulira narodno in .državno edinstvo, nimajo Jugoslovani nič, naj so potem en narod ali trije. Če bi modri naukodavec >. Jutra« lo pomislil, bi se ne čudil ugotovitvi ministra dr. Mihe Kreka, da so unitaristi ubili ljudem ljubezen in smisel za državo, ampak naj bi se raje čudil temu, da so ljudje to ljubezen in smisel ohranili kljub temu, da jih »Jutrov« uvodničar že celili šestnajst let mori s svojimi razpravami o narodnem in državnem edinstvu.
Hodžerov shod
Belgrad. Iv sepl. m. V nedeljo' I", sčptcm-( bra bo nu levi obali Save shod Jugoslinanske narodne stranke, zn katerega je glavni odbor le stranke žc vse prijiravil. Na shodu bo govn-: ril jiredscdnik glavnega odliora Ic' stranke dr.
llodžcra. Na shodu misli Iu slrauka. ki sc jc , zadnje čase postav ila na cisto Fašisiično; Jiodla-go. zahtevati politične svoboščine, kakor svobodo tiska in lajno glasovanje.
Demokrati v JRZ
Belgrad. Iv sept. m. Snoči jc prosvetni minister Dobrivojc Stošovič obiskal predsedniki! kraljev ske vlade dr. Stojudihov iča ter jc osi.t'1 / njim dalj časa v ra/govoiti. (imicila sta o akciji, ki sc vodi med bivšimi demokratskimi
wii m imun miaiiiimahTwbw———w—
t« bile izvršene i/, čisto drugih rn/,logov, -o bile izvršene v pntaiur/nili resorih v več slučajih nn ujili intervencijo in zahtevo ali vtnj i vednostjo in pristankom. Ker nikdnr v ttittcm notranjepolitičnem življenju do dane- nihče ni imel tnke moči nn razpolago, knkur jo je inieln .INS. je »nuje tudi i dgovrrttn in nt!y ' i (odi /n vse, kar te je /.goiiiio /n časa njene ilaiie.
narodnimi poslanci, ki so te opredelili za v s Hip v JRZ. število teli poslancev stalno ra-ic tci sc bo, kakor izgleda, večina bivših demokratskih nosjancev-opredelila za JI!/. Ob lej,'priliki je ifr.~Stojadinovič obvestil ministra >njp*\ete,Jii»-toiča. o-S-klojiilj, ki jih ji s|)i'c jel fžvvšni OflJjor j (!/,»:■{<». IV o 'proglasu, ki tu g« liani izvi-ilftvgs odliiii a (c stranke izdali danes na fi5i od.
Volitve v OUZD odložene
l)»n javlja, . da je namestnik ministra za socialno politiko izdal iii<i'c(>, v smislu katerega napovedane volitve pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev odložijo za nedoločen čas. Minister je mnenja, da hi volitve preveč stale, na drugi strani jc tudi upošteval predlog delodajalcev, nnj hi sc sedanji volivni sistem izpreilienil. Dan nadalje poroča, da je ministrski svet pooblastil ministra za socialno politiko, da pozove zbornice delavcev in delodajalcev, da saine predložijo »vojc kandidate za vodstva okrožnih uradov.
Belgrad. I\ sept. in. Minister brez portfelja dr. Miha Krek jc v zadevi organizacijo lit/ dalje časa koiileriral / ministrom /u gozdove in rudnike Cjuro Jankovičcm tci / ministrom brez portfelja dr. šefkijo Bclimcnoin.
Novi Sad, IV. sepl. in. Novo imenovani ban donavske banovine Svctislav Paunovii ki jc včeraj popoldne ob 5 prispel na svoje novo službeno mesto, jc žc snoči od SMijega prodnika Milojka V a so v iča prevzel posle, 'tekom današnjega dne jc novi onn Pnunovič sprejel načelnike posameznih oddelkov.
Ravnatele SžvheHi se vtnv
Belgrad, 13. sept. m. Dosedanji svetnik |x>St-nega ravnateljstva v Skoplju Jože S I u k e 1 j jc v Istem svojstvu prestavljen s kraljevini ukazom na poštno ravnateljstvo v Ljubljano Kitvnatalj SfukelJ je bil iz Ljubljane prestavljen v Skoplje pred 3 leli nn zahtevo JNS.
Žalec, 13. septembra.
Položaj v hmeljski kupčiji je ne:/.prcmer jan. Za prvovrstno in v barvi brezhibno blago je i o-vpraševanje prav živahno in tendenca prav čvrsta. Cene so ostale v glavnem neizpremenjenc in ' vrste. Tekom današnjega dne se jc prevzelo nba količine nakupljenega blaga in rai'una se, d e že prodano iz prve roke nad polovico letosni ,;a pridelka,
Žatec, 13. septembra.
Pri neizjvrenieojcnem položaju na hmeljiketii trgu se ie tudi danes nadaljevalo z nakupovanjem in plačevalo po 31—36 Kč, to je 56—65 Din in čez za kg, Semtertje je bila najvišja cena tudi takoj v gotovini plačana, Prav tako je v Roudnici in Uštelui položaj neizpremenjen in se nadaljuje z nadaljevanjem po 22—26 Kč, lo je 41—47 Din za kg. Prodano je doslej iz prve roke samo v Roudnici nad 1700 stolov letošnjega pridelka.
Adolf l/pšič umrl
Belgrad. Ki. sejit. ni. Včeraj zjutraj je tukaj umrl zadel ud kapi Slovenec Adolf Uršič, uradnik Priv. agr. banke. Njegovi posmrtni ostanki so bili danes popoldne položeni ob veliki udeležbi tukajšnjih Slovencev k večnemu počitku. Ob odprtem grobu sc jc od njega poslovilo več govornikov v iniemt raznih organizacij, mod njimi tudi inšpektor poštnega ministrstvo dr Ha poteč. Tukajšnji Slovenci so zapeli na njegovem grobu nekaj žaloslink.
Itelgrnd, lit. sepl. AA. Češkoslovaški poslanik liti tinScm dvoru Vticluv (lirsa je v spremstvu dosedanjega vojaškega atašeja podpolkovnika ffajena in novega vojaškega atašeja polkovnika Malyja vS» raj oil-..| na Oplemic iu sc poklonil spominu pokojnega kralja Aleksandra i. Zcdiniteija.
Ob 50 letnici tiskarne sv. Cirila
naj si preskrbi društvo koncesijo za lastno tiskarno. Mariborski mestni svet pa je prošnjo zn koncesijo zavrnil, »ker vodi društvo, v katerem je |>oleg 10 lajikov 124 duhovnikov, po lastni izjavi konservativno, v resnici pa subverzivno |>olitiko, ki bi utegnila postati nevarna ludi državi« Društvo so je proti laki odločitvi priložilo na Kraško nninest-ništvo, ki pa je na podlagi poročil okrajnega glavarstva v Mariboru prošnjo tudi zavrnilo in društvo se je proti temu pritožilo na ministrstvo, ki je z odlokom z dne 11. maja 1885 podelilo Katoliškemu tiskovnemu društvu v Mariboru zaprošeno koncesijo. Društvo je kupilo nato v prvi polovici meseca septembra Leonovo tiskarno v Mariboru, preselilo je lo tiskarno v poslopje 1111 Koroški cesti 5 ter je dalo podjetju ime prvega izmed slovanskih bralov prosvelileljev Tako je tudi »Slovenski gospodar« dne 24. septembra 1H85 prvič izšel v tiskarni sv. Cirila.
Takrat je bil predsednik društva dr Ivan Kri-žanič, ki je vodil z malimi presledki društvo skoraj 25 lel. Umrl je kot profesor bogoslovja, stolni kanonik in dekan, slar šele 58 let v letu 1901. Pred njim je bil predsednik društva Franc Košar, za njim pa so bili llerg, dr. Pajek in dr. Matek. Šesti — sedanji — predsednik Katoliškegu tiskovnega društva je stol. prošt dr. Maksimilijan Vraber.
Kakor so delovali vsi predsedniki tiskovnega društva samo za napredek in procvit tiskarne sv. Cirila, tako so delovali soglasno s temi tudi vsi ravnatelji Cirilove tiskarne. Med temi zavzema gotovo najvidnejše mesto dr. Anton Jorovšek, ki je umrl 1. novembra leta 1932. Na tega velikega moža naj bi vsi, zlasti pa še štajerski Slovenci mislili samo z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem Bil je to mož kristalno čistega značaja, neomahljive od-ločnosti v cerkvenih zadevah in pravičnih rečeh, praktičnega razuma, občudovanja vredne nesebične delavnosti, pa tudi otroške ljubezni do svoje rodne grude. Bil je mož vsestranske delavnosti, ki je dvigal tiskarno sv Cirila vedno višje, da je danes |K)djelje. ki more tudi v teh težkih časih odločilno posegati v usodo življenja Slovencev na štajerskem.
Ni mogoče na kratko opisati (ramena in delovanja Cirilove tiskarne med Slovenci v severni Sloveniji. V verskem, kulturnem, prosvetnem, narodnostnem, gospodarskem oziru, povsod se poznajo sledovi delovanja Cirilove tiskarne. Zato je naslovil oh jubileju tiskarne na njo vladika lavantinski prelepe besede: »Pohvalno priznam, da je Tiskarna sv. Cirila v Teku 50 let skrbno izpolnjevala svojo nalogo. Prizadevala si je služiti Bogu, katoliški Cerkvi in narodu. Z izdajanjem krščanskih časopisov in dobrih knjig je vršila veliko vzgojno in izobraževalno delo. Še vedno se trudi, da bi izpopolnila in razširila svoje delovanje za dušno zveličanje in zemeljsko blagostanje prebivalcev la-vantinske škofije.«
Kdor piše zgodovino narodnostnih bojev na Štajerskem, mora omeniti tudi zgodovino Cirilove tiskarne. V borbi proti nemštvu so listi, izhajajoči v tiskarni sv. Cirila, v začetku zlasti »Slovenski gosjradar« in »Sudsteierische Postf, pozneje [>a »Siidsteierische Presse« poleg »Slovenskega gospodarja« ter še »Naš dom« (1901) in »Straža« (1909) s propagiranjem narodnega programa prebudili slovensko štajersko deželo Tako je [Kislaln iz leta 1800. politično nemške dežele v 10 letih na-
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
'Vaše zobe	Za ugtubto
boste obimvvali 1	britje uporabljajte
ERASMIK	ERASMIK
NILOM IN PASTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRITJE
rodna dežela Večkrat je biln zalo Cirilova tiskarna tudi nasilno napadena Tako so lela 1905. policijski organi nasilno odstranili slovenski napis na tiskarni, |>o septembeiskih dogodkih leta ItKlH. jo napadla mihujsknna množica poslopje tiskarne sv. Cirila, enako tudi med demonstracijami ob izbruhu svetovne vojne leta Ulit. Naslednja lela je bila nato tiskarna središče akcije za majniško deklaracijo, večkrat je morala delati ponoči, ob zaprtih ia zastraženih vratih, da je bila zavarovana pred nemškimi napadi.
V težkih časih pred in med vojno so se slovenski listi umikali i/, štajerskega v notranjost Slovenije, tiskarna sv- Cirila pa se je borila naprej. Okrog »Našega doma« je zbirala slovensko mladino, ki je bil tudi list, ki je začel brezobzirno
Tiskarna
Cirila v Mariboru.
borbo proli štajercijanstvu, proli Schulvereinu in Sudmarki. Možje, ki so delovali v podjetjib Cirilove tiskarne (dr. Jerovšek, dolgoletni urednik »Slovenskega gospodarja« in --Našega doma« dr. Anton Korošec, Franjo Zehot in drugi) so priznani delavci na področju narodne prosvete. Tiskarna si je bila vedno v svesti, da je za organizacijo prosvetnega dela treba tudi denarnih sredstev ter je zato dala ves dobiček delomu spet nazaj v pod-jetje, da se to razširi in izj>o|K)lni, nadalje pn za uresničitev idealov, za katere podjetje živi od leta 1885. naprej. Zato je odkritosrčna želja vseli Slovencev, ki jo izražajo ob 50 letnici jubileja tiskarne sv. Cirila, naj Bog blagoslavlja njeno prizadevanje za verski in gospodarski j>ovzdig slovenskega ljudstva, naj s svojo milostjo podjiira njene sode* lavce in naj množi število njenih jirijateljev.
Model podmornice na razstavi Jadranske straže v Ljubljani.
O profesorskem kongresu v Nišu
Ban dr. Natlačen prevzel poste
Ljubljana, 13. sept. Ze včeraj je gledo na vest o imenovanju dr. Natlačena za bana pričakovala na ljubljanskem kolodvoru precejšnja množica jiri-jateljev in znancev prihod novega banu dr. Natlačena. Vendar se ban dr. Natlačen ni pripeljal, kakor so mnogi pričakovali, z včerajšnjim večernim brzovlakom. Na našo vest v današnjem »Slovencu«, da je odpotoval ban dr. Natlačen zvečer z ekspresnim vlakom v Ljubljano, se je zbrala na peronu davi okrog 8 zopet množica prijateljev bana dr. Natlačena, ki so prihiteli čestit k imenovanju. Vlak je pripeljal s četrturno zamudo nekaj čez 8. Ko jo izstopil ban dr. Natlačen, so ga obkolili njegovi prijatelji tor mu čestitali. Nato se je ban odpeljal v banovinskem avtomobilu v banovinsko balačo.
Ob 10 dopoldne jo ban dr. Natlačen prevzel v uradnih prostorih banske uprave od bivšega bana g. dr. Dinka Puca posle bana dravske banovine. Jutri dopoldne se bo ob 8 zjutraj banovinsko uradništvo poslovilo od bivšega bana dr. D. Puca, oh po! 9 pa se bo predstavilo novemu banu dr. M. Natlačenu.
Bfseromašnih Lavtižar - častni honzistorijalni svetnik
Dne 11. sept. je daroval duhovni svetnik in župnik v Radečah g. Jožef Lavtižar bisorno sv. mašo. Na izrecno prošnjo gosp. jubilanta »Slovenec« o tem jubileju ni j>o-ročal. Zamolčati pa ne moremo visokega odlikovanja, ki ga je bil ob tej priliki deležen g. jubilant. Na dan biserne maše je prejel od škofijskega ordinariata naslednji dekret: »Gospodu Jožefu Lavtižarju, župniku v Radečah. Ne glede na druge Vaše zasluge, ki sto si jih v dolgem in plodovitem duhov-skem življenju pridobili, zaslužijo Vaše tepe romarske šmarnice, s katerimi ste toliko src vneli za intenzivnejše češčenje Matere božje, da Vam dam vidno priznanje, zato Vas s tem imenujem za častnega konzistorijalnega svetnika ljubljanske škofije. Škofijski ordi-nariat v Ljubljani, 6. sept. 1935. Dr. Gregorij Rožnian, škof.«
K visokemu odlikovanju kakor tudi k bisernemu mašniškemu jubileju g. konzistori-jalnemu svetniku in našemu odličnemu so-trudniku iskreno čestitamo in prosimo Boga, da bi ga ohranil vedrega in zdravega do skrajnih mej človeškega življenja.
Dr. Anton Milavec, novoimenovani komisar Pokojninskega zavoda za nameščence.
Dobrova pri Ljubljani
Jutri se zaključi pobožnost, »šmarnih sv. maš«. Sv. maše bodo ob 5. 6, 8, 9 in pol 11. Ob 9 ima pridigo in nato sv. mašo dr. I1 rane Kimovec, stolni dekan. Popoldne ob 4 pridiga (govori Alojzij Košmerlj, stolni dekan) nato darovanje za cerkev, potem procesija s sv. R. T. Med procesijo ljudsko petje. Po procesiji slovesne pete. litanije M. B. in zahvalna posem. Romarji! Marija vas zadnjikrat vabi v letošnjem letu v svoje svetišče na Dobrovi!
Okrog Afrike
Piše dr. Ivan Knific. (Nadaljevanje.)
V	zamorskem delu sem opazil lepšo trgovino čevljev z naslovom Bata. Podobno sem v Freetow-nu izsledil trgovino Dvorzak. Kako daleč seže češka podjetnosti
Ni dobro, če človek sam hodi po zamorskih delih mesta. Hudega ti sicer nihče ne stori. Nekateri črnci še pozdravljajo. So pa drugi nadležni. Spremljati te hočejo. Če sem rabil angleške besede: hvala, srečno, kaj želiš, pojdi proč, nič ni zaleglo. Neki zamorec je bil posebno usiljiv. Ko se ga nikakor nisem mogel iznebiti, sem zagledal policista. Zakličem: »Policeman, bring this man away, pleasel« (Stražnik, spravite tega moža proč, prosiml) Policist to slišati, črnca zgrabiti in tirati proč, je bilo delo ene minute. — Tudi sicer zamorci belcu kaj neprijetnega privoščijo. Stopil sem na ulici k vodovodni pipi; po nerodnosti mi je voda brizgnila v lice. Nastal je krohot po vsej ulici in še v sosednji se je v kratkem razvedelo, kaj se mi je zgodilo.
Belci se vozijo samo v taksijih, kar je seveda drago. Sredi mesta, na glavnem trgu, pa sem videl prav lepe javne avtobuse z usnjatimi sedeži. Stopil sem v takega, ki vozi na deželo, v letovišče Jaba. Vse bi bilo v redu; bili pa so v njem sami črnci: vse oči so se uprle vame in še s trga so prišli sitnarit mladiči; ponujali so mi taksi, moledovali denar itd. Stražnik jih je moral odganjati. Ob povratku se je ponavljalo isto. Otroci so stegovali roke in prosili penny (dinar). V Italiji sem svoj čas usiljive frkoline, ki so moledovali »un eoldo« krotil tako-le: »Perche? (Zakaj?)« Vsak je odstopil. Isto sem poskusil v Jabi, Vprašam: »Why? (Čemu?)« Kaj napravi smrkolin? Dvigne srajco in mi pokaže — trebuh, češ: Lačen sem.
V	Jabi sem videl, kako lepa so alriška letovišča, Same palme in južno drevje, krasni vrtovi,
Leto 1859. je odločilo, kakšen in čigav bo Maribor, odločilo tudi, kakšno in čigavo bo ozemlje južno Kozjaka in Mure. Že lakrat je bilo odločeno, da ostanejo lako Maribor kakor tudi vsi kiaji južno označene meje slovenski. Že takrat so bili ti kraji pridobljeni za Jugoslavijo. Vsi poznejši dogodki, kakor tudi so bili važni in odločilni, so vsi vezani na važen dogodek v letu 1859. Tega leta jo prenesel Anton Martin Slomšek, škof lavuutinske škofije, ki je imela svoj sedež v Št. Andražu na Koroškem v Labudski dolini, v današnjo obdravsko prestolico, v Maribor. S tem je fiovzdignil Slomšek Maribor v prestolico nove 'ovenske ško-
Dr. Maks, Vraber, stolni prošt in predsednik KTD v Mariboru.
fije, s tem pa je bilo tudi rešeno slovenstvo na ozemlju, ki ga je obsegala nova škofija.
Maribor je bil takrat še malo mesto, saj je preteklo komaj dobrih 10 let po otvoritvi južne železnice. Zato je bila takrat v Mariboru tudi samo ena sama mala tiskarna in ta je bila seveda nemška. Še predno je prišel Slomšek v Maribor, že je vprašal v nekem pismu, če ima Maribor sploh tiskarno, da bo v njej mogoče tiskati uradne škofijske tiskovine. Ni bilo takrat v Mariboru ne slovenske tiskarne in slovenskega glasila, ki bi v onih odločilnih letih, ko so se začeli narodnostni boji, moglo zastopati koristi Slovencev na Štajerskem S škofom Slomškom pa se je preselilo v Maribor krščansko časopisno in književno delovanje, ki je moralo biti edino slovensko, saj je bil predstavnik tega delovanja Slomšek, veliki verski in narodni bu-ditelj, neutrudljivi pisatelj slovenskih knjig.
1'otreba po slovenskem glasilu je bila vedno večja in leta 1867. je ustanovil dr. Matija Prelog časopis »Slovenski gospodar«. Ta list si je nadel nalogo, da narodno, kulturno, politično in gospodarsko usmerja ljudstvo ter ga vzgaja. Vsled poostritve narodnostnih bojev v tistih letih pa je bila nevarnost, da ne bi hotela nemška tiskarna Edvarda Janschitza, v kateri se je tiskal »Slovenski gospodar«, izvrševati tiskarskih del. ki bi bile v interesu slovenstva. Tako bi bili Slovenci lahko naenkrat pojiolnoma nesjrasobni za vsak večji narod-nopolitični in kulturni pokret, nesjiosobni bi bili za vodstvo narodnostne obrambe pred Nemci, nesposobni bi bili prejioroditi ponemčene in narodno nezavedne kraje ob naši narodnostni meji na Štajerskem. Zato se je ustanovila leta 1870 v Mariboru »Narodna tiskarna F. Skaze in drugov«, ki predstavlja prve |)očetke današnje Cirilove tiskarne. Vendar pa nista imela s tem ne še »Slovenski gospodar in ne nova tiskarna prave zaslombe. »Gospodar« je prinesel 15. decembra 1870 poziv mariborskih narodnjakov, ki so sklenili ustanoviti slovensko tiskovno društvo, ki je bilo nato res ustanovljeno 12 aprila 1871 ter se je imenovalo »Katoliško tiskovno društvo«. To je pokazalo takoj svoj namen, ko je že 8 dni [x> ustanovitvi kupilo list »Slov. gospodar« za 1000 goldinarjev, s 1. julijem istega ieta pa je jrastal »Gosjiodar« društvena last. Društvo pa še ni imelo lastne tiskarne in so je zato tiskal »Gosjiodar« sicer ne več v nemški tiskarni, ampak v Narodni tiskarni, toda lastnega doma še ni imel. Pa tudi Narodna tiskarna je kmalu nato prešla v nemške roke, ko jo je kupil tiskar Janez Leon iz Celovca. Zato je začel odbor tiskovnega društva že premišljevati, da bi se preselil »Slov. gospodar« v Ljubljano, kar pa je večina odbora nu veliko korist Slovencev na Štajerskem preprečila. Ko je bilo nato ustanovljeno v Ljubljani Katoliško tiskovno društvo, je dalo to pobudo tudi Katoliškemu tiskovnemu društvu v Mariboru, da je bilo sklenjeno 3. decembra 1884,
med njimi pa vile.
Lagos leži na vzhodnem delu preliva. Na drugo stran pa vodi dolg most, ki se v sredi odpira, da morejo večje ladje v notranščino. Onstran je Ido, važna postaja nigerijske železnice. Kako jc vse preprosto, brez vsake udobnostil Po Afriki se Evropejec ne more voziti v 3. razredu; ta je le za črnce. V Nigeriji pa je še 2. razred preslab in se belci vozijo le v 1. razredu. Zato je železniška vožnja v Afriki draga.
Dolgo sem v Lagosu iskal katoliško cerkev. Saj cerkva je nekaj, velikih in čedne zunanjosti; toda vsaka je zaprta, znamenje, da je protestan-tovska. Slednjič nekje opazim vrata odprta in vstopim; v prednji klopi misijonar v beli obleki mali dnevnice, ob strani pa zamorci kleče in molijo rožni venec. Prezbiterij je zelo lep; ima tudi pisana okna. Ne manjka niti Male Cvetke. Ladja je preprosta, brez slikarij; po 2 m visoka okna so prazna, to se pravi: ob dežju ali prehudi vročini nekatera zapro z lesenimi deskami; drugače pa je vse odprto, da se vedno zrači.
Beli mož je govoril nemški. Razložil mi je, da v Nigeriji deluje lyonska misijonska družba; da je ta cerkev stolnica; škof je rodom Irec; župnija šteje 12.000 duš, večina zamorcev (rod Jo-ruba); treba je znati njih jezik, sicer bi bilo pa-stirovanje nemogoče, Cerkev je postala premajhna; na istem mestu — drugod ne dobe prostora — zidajo novo; zidovje ie stoji; bo trikrat večja kot sedanja, dasi je že ta razmeroma velika; ko bo novi prezbiterij gotov, bodo piodrli staro cerkev, ki stoji sedaj v novi; škoda je bo, pa drugače ni mogoče.
Na nekem trgu sem videl spomenik. Na visokem kamenitem podstavku stojita dva bronasta nigerijska vojaka; prvi razkoračen, puško namer-jeno v daljavo; drugi strumno, v polni bojni opravi; napisa nikjer nobenega. To je spomin onih Nigerijcev, ki so v svetovni vojski kot klavna živina bili žrtvovani na oltarju angleškega svetovnega goopodstva.
V	dne 8. in 9. sept. je bil v Nišu letošnji redni kongres Jugoslov. prof. društva. Udeležba je bila posebno velika, okrog 500 članov, med njimi 230 delegatov; Slovencev je prišlo kljub veliki oddaljenosti 14; to pa zato, ker je bil podal predsednik društva prof. Ned. Divac ostavko, ki je hila objavljena po časopisih in še posebno zato. ker 1 je nameravala belgrajska sekcija prevzeti v Nišu | vodstvo društva, na kar se je ze več let pripravljala.
Takoj po konstituiranju predsedstva so bili opravljeni običajni pozdravi raznih zastopnikov, j Navzoč je bil ludi kraljev zastopnik sodski pod-jralkovnik iz Niša.
Slovenci so bili častno zastopani v vseh odsekih, in sicer v odseku za resolucije prof. dr. Savnik, za spremembo pravil prof. Bajuk, ki je osnutek tudi izdelal, v verifikacijskem pa prof. dr. Novak. V predsedstvo kongresa je bil izvoljen prof. Rupnik, tajnik ljublj sekcije.
Ker članstvo ni bilo popolnoma informirano, bo li predsednik Ned. Divac vztrajal pri demisiji, je bil potek prvega dne zelo živahen, mestoma celo buren. Z večino glasov so bila sprejeta jx>-ročila Glavne uprave. Popoldne pa je imela občni zbor kreditna zadruga društva, ki je pokazal, da je tudi letos krasno napredovala pod vodstvom upokoj. direkt. Mirka 1'opoviča. Istočasno so delali vsi odseki in končali šele v poznih večernih urah svoje delo.
V	ponedeljek se je nadaljevalo delo že ob osmih. Tudi sedaj se občni zbor ni mogel prav orientirati, kaj bo z novo upravo. In ko je preds. Divac odločno vztrajal pri svoji ostavki, se je dis-orientacija še jiovečnla, ker je opozicija (belgr.
I sekcija) pripravila kandidaturo prof. Andjelino-I viča za društv. predsednika, kateremu že več let očitajo, do ima zveze z bivšim prosvetnim in pravosodnim ministrom Kojičem.
Kmalu je bil dosežen sporazum med vsemi sekcijami razen belgrajske. Pri rešenju krize sta odločno posegli vmes ljubljanska 111 splitska sekcija, katerima se je jiosrečilo prepričati vse ostale sekcije (razen belgrajske), da je v danem trenutku najprimernejši kandidat za predsednika društva Radivoj Kulzevič, prof. II. 111. gimn. v Belgradu. Pri volitvah je dobila njegova lista 151 glasov, opozicija 63, praznih listkov je bilo 6, ostali delegati so bili pa že odšli.
S tem je prešlo vodstvo društva po dolgih letih zopet v roke srednješolskih profesorjev.
Po porazu belgr. sekcije se jo večina njenih pristašev umaknila in pri popoldanskem delu so sodelovali le še 4 člani belgr. sekcije pri spremembi pravil.
To delo se je začelo ob 4 in sla bila referenta za spremembo pravil člana ljublj. sekcije prof. Bajuk in Grnfenauer Franc.
Ker je inoglo biti izmed lanskih resolucij le malo izvršenih, so bile v glavnem sprejete zopet
iste v modificirani obliki. Kongres je med drugim sprejel tudi zahteve katehetov dravske banovine, da se njihov službeni položaj pravično regulira.
Med važnimi zahtevami, ki so bile sprejele, je hila tudi ona profesorjev južnih krajev po samostojni skopski sekciji; dosedaj so pripadali namreč k belgrajski. Po nekaterih težkočah je bil predlog sprejet z veliko večino.
Dosedanji predsednik Ned. Divac je bil izvoljen za svoj trud in delo v društvu za društvenega častnega člana.
Na koncu kongresa je znani direktor Hadži Taškovič predaval o ustanovitvi novih pedag. institutov na univerzah. Predavanje je bilo prav tehten del kongresa, ker je večina navzočih pazno sledila in predlagala veliko predlogov, ki jih bi morala nova uprava v teku prihodnjega leta iz delati in usmeriti na pristojna mesta. 1'rih. kongres bo ali v Belgradu, ali v Varaždinu.
Radi utrujenosti članov je bil izlet na Ople-nac preložen in bo pozneje prišel na vrsto kol izlet vseh profesorjev. Vendar se je del udele. žencev poklonil pri povratku manom umrlega vit. kralja Zedinitelja; med njimi preds. prol. Gra-fenauer za sekc. upravo I. dr. gimn., prof. Rupnik tajnik sekcije in zastopnik gimn. v Kranju, ter jirof. Antičeva, zastopnica klas. gimn. v Mariboru Druga skupina slov. udeležencev je |ia odpotovala v Skoplje in na Kosovo polje.
^ Na povratku iz Niša se je zglasila deputacija 5. članov ljublj. sekcije pri ministru dr. M. Kreku, ki jo jo sprejel v daljši avdijenci. Predsednik sekcije mu je čestital k imenovanju za ministra in 11111 v dolgem referalu podrobno obrazložil šte vilne potrebe in težave profesorjev, posebno je poudaril in osvetlil nekatere kričeče slučaje jx>sa meznih prizadetih profesorjev. G. minister je vsi zadeve sprejel s posebnim zanimanjem, se o ne katerih vprašanjih še posebej podrobno in formi ral in obljubil vso svojo pomoč.
Metlika
Vodovodna dela napredujejo. Sedaj izkojia-vajo jarek za polaganje cevi mimo hiše g. Bar-leta proti konsumnemu društvu. Ob izlivkah pa obzidavajo stene in Ila, da bo tako odgovarjalo vsem higijeuskim zahtevam. Kako potreben je bil vodovod, je najbolj razvidno iz tega, da |K> neka terih javnih pipah teče voda kar po par ur sku paj, ljudje pa jo v škafih odnašajo na svoje do move.
Slana je zadnje dni padla po Gorjancih. V zgodnjih jutranjih urah je izgledalo, kakor da jf v Gorjancih zapadel sneg. Škode ni napravila mnogo, ker pri nas v goratih krajih ne sejejo dosti ajde.
Ljubljanski živilski trg
Zadnje čase smo že večkrat poročali o načrtih, ki jih ima mestna občina za živilski trg. Upamo, da bo to vprašanje rešeno in ona izmed prvih nalog prihodnje občinske uprave bo, da sedanji živilski trg izbriše z zemljevida Ljubljane. Sedunje stanje je go-lovo nevzdržno iu malenkostna popravila ali spremembe nikakor ne morejo spremeniti nemogočih razmer. Sicer so pred nekaj ledni mestni delavci posuli Vodnikov trg z debelim in ostrim peskom. Motorni valjar ga je tudi nekoliko povaljal in potlačil, vendar ne zadostno, tako da se med grobi pesek še se: daj nabirajo ravni odpadki zoleiijiidi, kateri se skoro ne dajo odstraniti niti z dobrimi in ostrimi metlami. Posledica je seveda kaj neprijetna. odpadki ostanejo na trgu. kjer gni-jejo in tako še noveeavajo slab vtis, ki ga napravi trg na gledalcu. Slično je z odprtimi mesarskimi stojnicami, ki so v popoldanskih in večernih urah kaj ugodno zatočišče iu po-
čivališče za razne brezposelne, ki marsikdaj niti najmanj no pazijo na čistoto svoje, okolice. Ce se drugi dan stojnice res temeljito ne očistijo, jo ka.i lahko mnogokrat v nevarnosti zdravje ljudi, ki prihajajo na trg po živila. Poglavje zase je prostor za mesarskimi stojnicami, ki je pravo gnojišče različnih odpadkov. Vsi ti odpadki zlasti poleti povzročajo kaj neprijeten duh, ki daje ljubljanskemu živilskemu trgu tako dobro znano značilnost. Kljub temu, da smatramo ljubljanski živilski trg za provizorij, vendar no bo neumestno. čc se tudi za sedaj |k> možnosti nekoliko bolj pazi na tako »malenkosti«, ki kaze središče mesta. Upamo, da sc bodo našla sredstva, ki bodo omogočila spomladi rešitev tega vprašanja. Pa s tem nikakor ne želimo, da se obremeni zopet blagajna mestno občine. Gotovo se bo našla rešitev, du so bo trg amortiziral sani po sebi, podobno kukor druge mestne naprave.
Mariborske vesli:
Delavske plače v Mariboru
Pri zaprfiiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
ItflRistrirauo od Min. 80C. l»ot. in nar. /.dr. S. br. 1.'<.485 od 25. V. I93.r>.
Strokovnjaki • elektrotehniki v Ljubljani
Včeraj so sc pripeljali v Ljubljano zastopniki eletrotehničnih podjetij v državi na občili zbor /veze elektrotehničnih podjetij, ki bo jutri v Zbornici zu TOI. Gostje, ki so pri: šli iz vseh krajev našo države, so se zbrali danes v Zbornici za TOI in so nato obiskali velesejem ter si ogledali druge ljubljanske zanimivosti in tehnične ustanove. Med došli-mi gosti omenjamo zastopnika ministra za trgovino in industrijo g. inž. Popoviča. Od upravnega odboru zvezo so prišli predsednik inž. I. Jojčič, podpredsednik inž. M. Petrovič iu ravnatelj A. Tndič. Flelgrajsko elektrarno zastopa inž. Milivoj IJakič, zagrebško inž. V. Žepič, inž. Filipovie in M. Srkulj, sarajevsko M. Slepčevič, suboliško ravnatelj Hedin in novosadsko direktor inž. Pajanatovič. srem-sko dr. Milan Kostič, centralo v Mucki Pa: lnnki pa inž. Unger. Orl podjetij v Sloveniji zaslopa banovinske elektrarne inž. Miklavc, falsko elektrarno inž. Kippach, ljubljansko občino pa ravnatelj inž. Stanko Sonc._
1 Najnovejši jesenski
,„ „,,.........in KOSTUMI
Vas /.e čakajo pripravljeni v damski Konfekciji
PAUL1IM, LJUBLJANA, Kongresni irfi 5
© Sv. maša za turiste in izletnike bo
jutri v kai>eli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka.
© Zadnja pot Dragotina Hribarja. V članku |x>d tem naslovom smo |Ximotonia objavili v včerajšnjem »Slovencu«, da so zapeli pevci jievskega društva »Slavec« žalostinki Usliši nas Gospod« in pri Podvozu »Blagor mu, ki se spočile«. V istini pa je zafiel obe žalostinki |xvski zbor »Glasbene Matice«.
O Nabiralna akcija ljubljanskega Pododbora Rdečega križa. Kot uvod v »Teden Rdečega kri/a« bodo v nedeljo 15. t. m. od 8.30 -12.30 nabirale ljubljanske dame in gos|X>d;e denarne prispevke ua raznih krajdi mesta. V času od II. do 12.30 ure se bo vršil pred Narodnim domom promenadni koncert vojaške godbe. Občinstvo vljudno naprošamo, da nc odklanja prispevkov, ki bodo prišli v dobro ljubljanskim revežem v bližajoči se zimi. Naj ne bo tedaj nikogar, ki ne bi vsaj s skromnim darom prispeval k tej akcij i!
Komanda dravske il i v i z i jsk r oblasti v Ljubljani sprejme v službo gradbenega iužeujerja. Prošnje je vložili do 5. oktobra I. I. Pogoji so na vpogled v mestnem vojaškem uradu soba št. 1.
Prosvetno društvo »Trnovo« vabi vso člane in prijatelji! ua slavnostni občni zbor in društveni izlet, ki bo jutri v nedeljo, po sledečem sporedu: Ob 11 sv. maša za vse umrle člane društvu v farni cerkvi trnovski. Po sv. maši oli 10 bo v Društvenem domu slavnostni občni zbor, združen z rednim letnim občnim zborom, pri katerem iiuii govor župnik F. S. Finžgar. - Popoldne se vrši društveni izlet na Žalostno goro, kjer bodo ob I! popoldne pote litanije. Po litanijali ogled Prosvetnega doma v Prcserjili in okolice. Odpeljemo se 7. vlakom, ki odhaja z glavnega kol. ob 13.55
in sc vrnemo ob 22.08. Vožnja tja in nazaj stane 4.50 Din. Vsak naj zahteva pri blagajni nedeljsko izletniško karto. — Odbor.
© Kdo Peržaj zaključi svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 15. t. m. Ob 10 in Iti vodstvo. Vodi slikar sami
© Kino Koileljevo igra danes ob 20 -Grešnega kozla s Haroldom Lloydoin in več lepih prediger.
0 Okrožni urad v Ljubljani jc uredil svoj delovni čas tako, da prične poslovanje že od pol 8 zjutraj daljo. Ta delovni čas se jc lako uredil iz razloga, du imajo zavarovani člani in delodajalci tudi pred nastopom svoje službe možnost osebno urediti svoje zadeve pri uradu.
© Žeparjev plen vrnjen. Poročali smo že, kako je v nedeljo popoldne ukradel neki že par g. Ivanki Goričar, trgovki na Sv. Petru cesti 29, na velesejmu iz torbice nad 10IH) Din. Zadnje dneve jc polov ila ljubljanska policija celo vrsto teh tatov iu med njimi tudi 14-letnega fantiča, ki je eden najspretnejših žeparjev. Našla je pri njem nad 1000 Din. Priznal je, da je denar ukradel na velesejmu neki gospej iz torbice. Po opisu torbice je policija ugotovila, da gre za denar, okrudene g. Goričnrjeve. Včeraj dopoldne je vrnila policijska uprava g. Goričarjevi 1268 Din v veliko veselje oškodovanke. Priznati morami). du v tem primeru policija zasluži vse priznanje, saj je rekdo kodu j mogoče najti pri žeparjih še kaj od ukradenega blaga ali denarja.
© Namesto cvetja ob smrti g. Dragotina Hribarja daruje sorodstvo 200 Din za slepe.
© Izgubil se je brever pri blagajni na glavnem kolodvoru. Pošten najditelj se naproša, da ga odda pri upravi »Slovenca«.	112";9;
Jezica
Manifestacijska prireditev RK. Jutri, v nedeljo, 15. t. m. |>riredi Občinski odbor RK na Jožici svojo redno vsakoletno manifestacijsko prireditev, ki se vrši v okvirju vsedržavne proslave Tedna RK . Spored proslave je sledeči: od pol 8—8 zjutraj formiranje sprevoda pred Zadružnim domom na Ježici. Ob 8 krene sprevod z godbo na čelu po Dunajski cesti proti Črnučam. Onstran črnuškega mostu se pridružijo sprevodu Črnučam, nakar krene sprevod proti črnuški župni cerkvi, kjer ho oh !) zahvalna služba božja za padle domačine, ki so sc v zadnji vojni žrtvovali za naše narodno osvohojenje. Po sv. maši bodo pred spomenikom molitve z godbo, petjem in govorom. Nato se znova razvije sprevod, napravi mimohod pred miličniki. ki se bodo udeležili slovesnosti, ter se nato razlile. — Vse udeležence sprevoda |>rosiuio, da se v sprevodu uvrsti! na mesto, ki je zanje določimo. Posebej opozarjamo, da tvorijo svojci padlih v sprevodu pOBebno skupino. - Lastnike hiš. mimo katerih bo šel sprevod, prosimo, dn svoje hiše okrase z zastavami, cvetjem in zelenjem. V slučaju slabega vremena sprevod in slovesne" molitve pred spomenikom odpadejo, dočim vse drugo oslnne, t. j. sv. maša, molitve za pokojne se opravijo v cerkvi, ostali del programa, predvidenega pred spomenikom, pa se izvrši v črnuškem društvenem domu — Občinski odbor RK vljudno vabi vse občinstvo, da se v obilnem številu udeleži manifestacijskega sprevodu in ostalih slovesnosti iu da lako jjokaže svoje visoko razumevanje za plemenite ideje organizacije RK.
Maribor, 13. septembra.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal zanimivo poročilo o stanju delavskih mezd v Mariboru in okolici. Poročilo temelji na statistiki OUZD, ki ni glede mezd čisto točna. Tako se ne nanaša na vajence, ki so vsi brez razlike umeščeni v prvi razred zaslužka, potem na zaslužke železničarjev, poljedelskih delavcev in deloma trgovskih nameščencev, ki pri OUZD niso zavarovani, točno se ne dado izračunati tudi zaslužki služinčadi, ki je v Mariboru vsa uvrščena v IV. mezdni razred, poleg tega pa sc mora upoštevati, da je zavarovana mezda povprečno za 20 odst. manjša od taktičnih zaslužkov zaradi napačnega prijavljanja. Statistika taktičnih mezd je taktično neizvedljiva, ker bi zahtevala ogromne denarne žrtve. Kljub tem nedostatkom pa je edino poročilo OUZD primerna osnova za določitev povprečne mezdne lestvice z. ozirom na posamezne vrste obratov. Najvišjo povprečno dnev-
Arheofogi v Mariboru
Maribor, 13. septembra.
Sinoči okoli 7 so se pripeljali na dveh avtobusih arheologi iz Ptuja v Maribor. Avtobuse jim jim je dala na razpolago mariborska mestna občina. Gostje so se nastanili v hotelih »Orel« in »Meran«. Okoli 8 zvečer je bila skupna večerja v Grajski kleti. Tam jih je pozdravil v imenu mestne občine mariborski podžupan g. Golouh v slovenskem in nemškem jeziku. Zahvalil se mu je ravnatelj rimsko-germanske komisije nemškega arheološkega instituta dr. Grhard Bersou. Arheologi so prispeli v Maribor jxid vodstvom univerzitetnega prof. dr. Sarie in ravnatelja banskega arhiva prof. Baša ler bano-vinskega konservatorja dr. Stelela. Pozdravnega večera so se udeležili tudi nekateri mariborski odlič-niki, med ulimi ravnatelj dr. Tominšek, g. Minarik in dr. I ravnar. Danes ob 8 z-i. so napravili arheologi izlet na Pohorje in v Hoče. V Poštelu so si ogledali staro gradišče, v Komopoši stare grobove, v Ijočah jxi so si ogledali mitrejo in staro kripto v župni cerkvi. Popoldne so obiskali mariborski muzej, kjer jih je jiozdravil ravnatelj muzeja in zgodovinskega društva prof. dr. Kovačič, ki jih je skupno s prol. Bašein vodil po muzeju. Zatem so se podali na Kalvarijo v grobišče, ki ga ie prof. Baš pred dvema letoma odkril. Jutri se bodo arheologi iiiipotili v Št. llj, odkoder bodo nekateri odšli nazaj v domovino, drugi se pa udeleže ekskurzije v Južno Srbijo, da se odzovejo jx>vabilu kneza-nainestnika Pavla, Ta ekskurzija bo trajala do 20. se|3teniura.
□	Občinska seja odpovedana. Zn 19. t. m.
napovedano sejo občinskega sveta jc g. župan dr. Lipold i z neznanega razloga odpovedal. V Mariboru je povzročilo to zanimive komentarje.
□	Mestni načelnik dr. Lipold odstopi? Po
mestu so sc razširile vesti, da namerava mostni načelnik dr. Franjo Lipold v najkrajšem času odstopiti. Nismo se mogli uveriti, v koliko bi te vesti odgovarjale in beležimo to le kot kronisti.
□	Novomašni.ško posvečenje b o prejel jutri v nedeljo ob pol 6 zjutraj v Alojzijev; cerkvi g. Ivan Zličar iz Št. Jurija ob .i. ž., ki radi vojaščine ni mogel biti posvečen juniju skupno z drugimi novomašniki.
□	Blagoslovitev temeljnega kamna za novo šolsko poslopje bo jutri v nedeljo ob 11 ob Magdalenski ulici na stavbišču.
□	Slava rezervnih častnikov. Mariborski pododbor UROI praznuje jutri v nedeljo svojo slavo. V spomin na padle tovariše se bo
! vršilo ob jiol 11 dopoldne na trgu Svobode žalno bogoslužje. V slučaju slabega vremena j se slovesnost vrši na unionski verandi.
□	Paralelka na trgovski akademiji. Mi-j nistrstvo trgovine in industrije je odredilo
otvoritev paralelke za I. razred. Ravnateljstvo poziva vse one učence in učenke, ki so bili pri sprejemu v 1 razred odklonjeni, da ■so javijo pri ravnateljstvu najkasneje do torka, dne 17. septembra.
U Službe božje na planinah. Planince ■ opozarjamo, da bo v nedeljo poleg Uršljc ; gore služba božja tudi na Krenzarjevem vrhu nu Pohorju pri novi, luni otvorjeni postojanki, kjer ima mislinjska podružnica SPD svojo slavnost.
□	Žetev smrti. Visoko starost 83 let jc doživela zasebnica Marija Zuraj, ki je včeraj umrla v Linhartovi 15. — V bolnišnici je umrl kotlar drž. žel. Frane Zagoda, star 68 let. — Naj počivata v miru!
□	Glavo razbil s kamnom. Na cesti pri duploškem mostu jc metal Franc Toplak ka-
no mezdo izkazuje grafična industrija s 44.07 (v oklepajih mezda za ženske — 30.96), centrale za proizvod sile 41.05 (34), denarni in zavarovalni zavodi 35,— (22.56), gradnja prevoznih sredstev 34.61: kemična industrija 34.57 (26.30); industrija kož in gumija 33.25 (22.27); gledališče itd. 33.15 (25.801; kovinska industrija 32.78 (22.33); tekstilna industrija 31.83 (27.67); industrija za predelavo lesa 31.42 (23.11); trgovina 30.12 (21.69); občinski obrati 31.10 (31.31); zasebna prometna podjetja 20.23 (11.60); industrija hranil in pijač 29.19 (18.47); gradnje nad zemljo 28.83 (12.67); oblačilna industrija 28.40 (20.56); gozdno-žagarska industrija 27.67 (15.40); predelovanje kož 25.14 (22.09); gostilne, kavarne, krčme 24.60 (18.76); higiena 24.48 (23.23); poljedelstvo 24.35 (16.33); industrija kamenja in zemlje 24.34 (16.25); gradnja železnic 24.26; javni promet 23.79 (16.75); industrija papirja 23.67 (16.88); hišna služinčad 23.35 (11.48); industrija tobaka 20,— (18.40).
men jo v delavca Antona Glavica. Ta je Toplaku pričakal na mostu ter ga obklal z nožem v hrbet. Toplak se je na drugi strani inostu skril v zasedo ter znova napadel Glavica s kamenjem. Zadel ga je v čelo in mu prebil lobanjo.
□	60 gramofonskih plošč je ukradel neznani vlomilec gostilničarju Klemenščaku na Pekerski cesti v Studencih.
□	150.000 Din nabral za knjigo o pokojnem kralju. V zaporih okrožnega sodišča v Celju imajo nekega Petra Banka iz Mostarja. Sodišče se je obrnilo na mariborsko policijo za nekatere ugotovitve. Bank jc namreč nabiral denar po celi državi za izdajo knjigo o blagopokojnem kralju Aleksandru, ki pa najbrže ne bi nikoli zagledala belega dne. Zbral jc na ta način nad 150.000 Din, kur je razvidno iz potrdil, ki jih jc imel pri sebi. Predstavljal se jo svojim žrtvam tudi kot Vladimir Markovič in Nikolič. Zbiral je tudi v Mariboru ter dobil znatne prispevke pri tukajšnjih tekstilnih industrijcih.
□	Izlet na Vinagoro. Mariborska katol. društva priredijo v nedeljo, 22. t. m. celodnevni izlet na znano božjo pot na Vinagori in v Rogaško Slatino. Odhod bo ob 5 zjutraj izpred frančiškanskega samostana. Peljali se bomo z mestnim avtobusom. Ker pa je žc en avtobus zaseden, nuj se vsi, ki se žele izleta udeležiti, prijavijo do 18. t. m. pri samostanskem vratarju, ali pa v upravi »Slovenca«, da bo tudi drugi avtobus poln. Vožnja tja in nazaj 35 Din, polovico jc treba plačati naprej.
Celie
s& Položaj v Cinkarni. V četrtek popoldne so se vršila v Cinkarni ponovna pogajanja med zastopniki delavstva in tovarne, pri katerih sta bila navzoča tudi zastopnik rudarskega glavarstva g. ing. Kubias in zastopnik Delavske zbornice g. Kopač. Ravnatelj Cinkarne g. Lazarevič je pri pogajanjih izjavil, da želi, da bi se spor med podjetjem in .delavstvom rešil ]x>voljno in da je sam tudi za pravično rešitev spora ter za ugoditev zahtevam delavstva, v kolikor so zahteve res upravičene. Izjavil je pa, da sam ne more odločati, temveč naj se počaka na sejo upravnega sveta, ki bo v soboto, to ie danes dopoldne. Prosil je tudi delavstvo, naj do končne odločitve upravnega sveta nadaljuje z delom, kar sc je res zgodilo. Zaradi tega sklepa je delavstvo včeraj ob 4 zjutraj res šlo začasno zopet na delo, dokler se fioložaj ne razčisti. Delavstvo vztraja pri svojih zahtevah.
er Članom Katoliškega prosvetnega društva in Gledališke družine. Po več kakor dveletnem neprostovoljnem odmoru pričnemo zopet s prosvetnim delom. Da si začrtamo jasne smernice za delo v tekoči zimski sezoni, je neobhodno potrebno, da se vsi bivši pa tudi novi člani sigurno udeleže dveh važnih občnih zborov, ki bosta danes in jutri. — Drevi ob 8 zvečer v garderobi Ljudske posojilnice občni zbor Gledališke družine, jutri, v nedeljo pa ob pol 0 zjutrai v Domu občni zbor Katoliškega prosvetnega društva.
& Šahovski klub v Gaberju je priredil dne 0. t. m. problemski reševalni turnir v čast domačega probl. komponista g. dr. Antona Schvvaba. Razpisano nagrado, knjižico »Schachregelu des \VeIt-i schachbundes« si je priboril g. lanežič Štefan. Izid ; simulfanke g. Csorgo proti svojim članom 25. av-I gusta je bil 5 in pol proti 5 in pol. Društveni fur-I mr, katerega se udeležuje 22 igralcev, se je pričel 15. avgusta in bo trajal do 31. oktobra.
-er Pevsko društvo »Oljka« priredi jutri, v nedeljo 13. t. m. izlet na goro Oljko, Zbirališče pred Narodnim domom ob 7.
KuHurm obzornik
Knjige Slovenske Matice za L 1935
3. M't5ko Kranjec: Tri novele
Knezova knjižnica XXIV. zv„ str. 200
Miško Kranjec, ki jc začel svojo pot v »Ognju., se je v par letih razmahnil ter dal nekaj pomembnih romanov iz Slovenske Krajine in je danes že priznano pisateljsko ime. Odlikuje ga resnični pripovedovalni talent, ki ni v zadregi za invencije in motive, neka preprostost ter v veliki meri liričnost, ki jc zlasti v njegovih manjših črticah prišla do polne veljave. V teh novelah, ki jih je izdala leto« Slovenska Malica v tradicionalni Knezovi knjižnici, skuša najti nova pota, kot jih je že nakazal v svojem letošnjem večjem romanu »Os življenja", ki je dobil letošnjo Prešernovo nagrado (10.000 Din), prvo tovrstno pri nas, ki ga pa naš list — ne vem zakaj — ni dobil v oceno.
Prvo, kar pade v oči pri branju teh treh novel, ie zavestno odklanjanje vsake impresionistične liričnosti, tiste, ki je za Kranjca tako tipična in mu je vedno tako uspela. Takih pokrajinskih slik in razpoloženj ni veliko — v njegovo škodo — in je morda vzrok, da ic zemljepisni okvir teh kmečkih podob življenja manj -plastičen kot bi pričakovali. Vso važnost polaga odzdaj pisatelj na smisel svojih zgodb, ki hočejo resda nekaj povedati. Prva »Režonja na svojem, prikazuje kmečkega delavca, ki se vrne iz vojske z boljševiškimi nazori ter ukrade ob prevratnem razbijanju židovskih trgovin svojemu gospodarju-židu denar, ki bi ga sicer moral čuvati. S tem « ie začela
njegova sreča: s pomočjo agrarne razdelitve ter ukradenega denarja obdela svoj svet ter si postavi svojo hišo, vzredi otroke, ki se pomože oz. gredo v samostan. Vse življenje pa čaka v nekakem strahu, da mu bo ukraden denar v prekletstvo; to je »tisto kmečko prepričanje, da se vsak greh maščuje. . Nasprotno pa vidi, da mu je prav ta denar v blagoslov, ter »ne klone, čeprav stoji na slabih tleh«, umira celo s prepričanjem, da je postavil dom na »trdna tla«. — Toda to prepričanje je le pisateljeva misel. Režonja, katerega duševna razpoloženja in razmišljanja so glavna vsebina novele — druge osebe so le slaboten odblesk brez lastne fiziognomije — sam v sebi to misel podira: vse v njem se upira. Toda, ker sc nič strašnega nc zgodi, zmaga misel, »In zemlja in misel je vse, drugo so le neumnosti,« — Druga novela »Beg s kmetov« opisuje bedno življenje f.ize, ki jo zapusti mati ter je z dvema nezakonskima otrokoma primorana dati se prvemu, ki jo hoče, da se preživi. Iskala je vhod v življenje, ni si pn mogla izbirati, kakšno. Tako je prišel k njej Kramar, in skupai sta vodila gostilno in življenje in dobila šc enega otroka. Živela sta v divjem zakonu, ker se poročiti nista mogla — on je bil ločen — pa tudi sicer: ti6to cerkveno je Ic nekaj mrtvega«, V tem pride prava žena in Lizi odvzame moža. Liza z otroki beži v mesto. Tam si dobi druge ljubimce ler živi sebe in rodbino, kakor more. Končno pusti svoje otroke Martinu Žaligu, vaškemu pastirju, ki se ne more privaditi mestu, gre v življenje — za plačilno v neko kavarno, ter pride končno po otroke. Izgleda, da se vsem dobro godi. Življenje jc izravnalo vse. kajti »v življenju se vedno vse lepo poravna-. — Tretja povest je zgodba »Martina žaliga na kmetih". Pride z največjim hrepenenjem v svojo rojstno hišo, pa ga nihče več nc pozna. Toda s svojo kmečko filozofijo si pridobi pravico gostovati pri sorodnikih in je priča drame v hiši. Gospodinja je bolna in gospodar ljubimkujc z
njeno sestro ter upa, da mu žena vsak čas umre. Žena ve za njegovo razmerje ter si želi živeti, da prepreči načrt. V tem svakinja zanosi, žena pa ozdravlja: treba se je rešiti škandala, Odločijo sc za splav, ki ga izvrše v božičnih dneh. Vsi mislijo, da bo smrt kazen božja. »Če je kdo nad nami, tedaj nas bo udaril.« Toda že zopet se izkaže, »da se daleč v bodočnosti vse poravna in jc vse dobro, naravno, razumljivo in nujno«. Lepo jo »izvozijo«. Svakinja gre v mesto v službo — in vse je v največjem redu, le starec Žaliga misli na smrt, na onostranstvo, ki so »mu ga vbijali v mladosti«, končno pa le vc, da 6e je »le nekdo hotel ponorčevati z nami in ni pomislil, kako uboga revna stvar smo ljudje«. Vse je neumnost, toda kljub temu je živeti — lepo. V lepi majski noči umre,
Tako sem opisal vsebino Kranjčevih novel, vsebinski smisel njegovih zgodb, med katere so pomešani še razni idejni drobci, govoreči o življenju, ki teče daleč od vseh zakonov, še naj-dalje od cerkvenih, prepričanje da »dokler bodo grofje, popje in Židi, se ne bo dalo živeli kot človek« itd. Vse gledanje jc skrajno razdrobljeno, vsa podoba sveta je zrahljana, »tu imate boga, tu zakon, tam življenje, tu ženske, tam moške, otroke, denar, zemljo, sploh vse, vse lo zase« ... V teh novelah ni več totalitetnega gledanja na življenje kot celoto, kol kosmos s svojo usodnostjo, vse se zgublja v plitvini, v materijalizmu. Človeka se loteva obup, ko ne vidi smisla življenja, ki ga ni. Vse je relativno, nič ni večnega, nič duhovnega, nikakega closa več, vse samo slučajnost, »neumnost, brezpoinembnost«. Čudim sc, da ima Kranjcc kljub takemu pesimizmu, ki ga izpovedujejo njegove osebe, vendar le v bistvu optimističen pogled na svet: vse bo dobro, vse se bo poravnalo, življenje bo teklo naprej, samo ti živi brez misli, bo že kako. To je filozofija kot jo izražajo Poljanci: Bo žc tok, da bo kok, šc zmeri je b'lo kok«. Ta etični nihilizcm do-
zdaj še ni bil nikjer iz.ražen s lako silo kot i teh novelah. Mnenja sem, da ljudje s takim nazo rom nc morejo biti predmet veliki in globoki umetnosti: saj ni mogoča nikaka tragika, nikak duhovni polet. Vse ostaja na površini življenja, r.a tisti, kot gledamo zgodbe z najnavadnejšimi prozaičnimi očmi, ko so vsa dejstva enako pomembna, ni velikih in malih stvari, vse jc samo tok življenja. To je površni naturalizem, da, že mate-rializem, ki še nikdar ni dal velike umetnosti.
Kranjcu-umetniku moramo priznati, da ima nenavaden narativni talent: pripoveduje živahno, zanimivo, tudi plastično. Zlasti tretja novela je podana v polnih barvah, nazornih opisih ter psiholoških potankostih. Tej bi prisodil prvenstvo, ne samo v tej knjigi, morda tudi med drugimi Kranjčevimi novelami, V prvi noveli se mi nc zdi psihološko dobro utemeljeno ljubimkanje Re-žonjeve žene, ter se mi tudi sicer zdi premalo poudarjena v tistem, kar je Kranjec hotel, to je v ljubezni do zemlje, ki nima nikjer — komaj pozneje pri 2al;gu — malo bolj močnih potez, ludi druga novela se mi zdi bolj osnutek za večjo povest, kajti za črtico je v njej preveč dogajania, pa premalo psihološko podanega, Trdim, da se Kranjec v teh novelah ni obdržal na tisti visim, kot ga poznamo iz prejšnjih povesti, das-dela vtis, da bi mogel tudi v tem svojem žanri, dal, novele Maupassantovega duha in načina Kaiti Kranjčevi kmetje so še najbolj podobni Maupassan lovim in so zelo pomeščanjeni: odprt nam pogled v kmečko hišo, pa vidimo francosk seksualni trikol, meščanski nravni nihilizcm tei archgiozni materialnem, o čemer imam mnenje da se ni last našega, niti prekmurskega kmeta, ter so zgodbe le projekcija Kranjčeve tendence Na vsak način pa se mora Kranjčevo gledanjr na umetnost in človeka poglobiti, kajti nevarnost obstoja, da zaide še globlje v samo pripovedovanje, namesto da bi tudi umetniško tvorno ob-IikovaL	(j
Banovinski uslužbenci
in znižana voznina na železnicah
Banovinski uslužbenci vse države so že od ustanovitve banovin bore za dosego znižano vožnja na železnicah in ladjah v državni cks-ploataeiji, kot jo imajo državni uslužbenci. Nešteto peticij .to bilo vloženih na odločilnih mestih, intervenirali so in še intervenirajo ministri in poslanci, prošnjo stanovskih druš-štev banovinskih uslužbencev skoroda vseh banovin podpirajo bani z uradnimi predlogi itd., toda brezuspešno. Po ^ 31. in 32. zakona o banski upravi ho pravice in dolžnosti banovinskih uslužbencev enake onim državnih uslužbencev. Za banovinsko in državno uslužbence veljajo v pogledu disciplinske odgovornosti določila VIII. poglavja zakona o notranji upravi brez ozira, da-li no postavljeni v breme državnega ali ba no vinskega proračuna. Po § 23. zakona o banski upravi in čl. !)9. zakona o notranji upravi so tudi ocenju; jejo banovinski uslužbenci po predpisih, ki veljajo za državne uslužbence. Po § 33. zakona o banski upravi ne morejo obstojati za posle liano vinskega področja ločeni uradi. Vsi posli banovega področja se izvršujejo skupno z državnim in banovinskim osebjem. Po pravilniku o službenih razmerjih banovinskih uslužbencev, ki je bil izdan na osnovi § 31. zakona o banski upravi in odobren od ministrstva, veljajo za banovinsko uslužbence v vsakem oziru določbo zakona o uradnikih z vsemi uredbami in pravilniki poedinih reso-rov brez katerihkoli blagodati.i za banovinske uslužbence. Funkcija banovinskega uslužbenca se prav v ničemer ue razlikuje od funkcije državnega uslužbonca oduosnega čina in položaja. Banovinski uslužbenci so torej tako rekoč postavljeni po zakonu o uradnikih in izvršujejo iste posle kakor njihovi tovariši, nameščeni v breme državnega proračuna Kljub temu pa banovinski uslužbenci nimajo pravice do znižano vožnje, ki bi jim ob pru: vilni interpretaciji zakona o banski upravi ter pravilnika o službenem razmerju bano-vinsiiih uslužbencev po vsej pravici pripadala. Nerazumljivo je, kako se jim more ta pravica tako dolgo odrekati.
Za podelitev polovične vožnje na železnicah ne govore samo jasni predpisi zakona o
Ljudski tabori v Prlehiji in Slov. goricah
V nedeljo, dne 15. t. in. priredita okrajna odbora JRZ v Ljutomeru in v Mariboru dva velika ljudska tabora, na katerih govori minister dr. Miha Krek. Prvi tabor se vrši v Križevcih pri Ljutomeru v Slomškovem domu po rani maši. Poleg glavnega govornika govorita še dr. Lesko-var in Marko Kranjc iz Maribora. Drugi tabor se vrši pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Tu bo govoril poleg ministra dr. Kreka še Franjo 2 e b o t.
Kamila krem«
Vhetii i. t. d. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, drogerijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Liubliano „Venus" pred pošto.
banski upravi in pravilnika o službenem ruz; morju banovinskih uslužbencev, ampak tudi drugi razlogi gospodarskega značaja. V banovinski službe prevladuje namreč strokovno osebje, ki vrli posle zunaj svojega stalnega službenega mesta. Mišljeni so tukaj gradbeni, kmetijski in finančni uslužbenci. Ti morajo po bistvu svoje službe potovati. Ker nimajo
pravice do znižane vožnje na državnih železnicah, jim je treba priznati in izplačevati za povračilo potnih stroškov celotne vozne
Arheologi v Sloveniji
V deželi Latobikov.
V	ponedeljek zjutraj je arheološka ekskurzija zapustila Zagreb in se odpeljala v Slovenijo. Na programu so bila stanovališča, utrdbe in druga najdišča na ozemlju Latobikov. Iz Brežic je ekskurzija krenila naprej v Drnovo, nekdanji Nevio-dunum, med potoni pa si je ogledala grad Atteni-sov v Brežicah. V Drnovem sta razlagala gostom najdišče prof. R. Saria in R. Ložar, razvila se je pa živahna debata. Med potom iz Drnovega v Veliko Malence pri Brežicah so si gostje pod vodstvom konservatorja Steleta ogledali kostanje-viški grad in cerkev ter lepe zgodnje gotske por-tale v Kostanjevici, ki pripadajo istemu času kot cerkev v Gradu. Ti spomeniki so izzvali pri tujcih splošno občudovanje in je zlasti cerkev v Gradu pritegnila nase pozornost vseh. Nato je skupina odšla k rimskemu vodovodu na Izviru pri Cerkljah, odtod pa na Kastel Velike Malence.. Kastel je izkopaval prof. Saria in datira iz poznoantič-nega časa. Za to priliko so bila izkopana, odnosno odkrita zapadna vrata, ki so zares lep spomenik. Po uvodnih pojasnilih prof. Sarie so poprijeti za besedo Bersu, Kahrstedt, Egger, Kolthe in drugi, vendar je mrak prekinil debato. Treba se je bilo vrniti v Brežice, kjer so po večerji razgovor nadaljevali Egger, Bersu, All'oldy in drugi. Ker ima Kaštel silno važno vlogo v sistemu zapor na našem ozemlju, je ponovno prišlo na program vprašanje pomena in časa nastanka teh utrdb. Iz razgovora je bilo razvideti to. da današnje naše znanje o teh napravah ne zadošča za teorije, kakršne so bile že publiciranc in ki jim manjka mnogokje podlage. Posebno dalekosežna je bila v okviru debate domneva H. Zeissa, da stoje zaporne naprave na Krasu in Dolenjskem v nekaki zvezi z enakimi stvarmi v Kranju, ki je njegov inventar tudi prejel mestoma zelo drugačno interpelacijo, nego smo je bili doslej vajeni Štele je nato naprosil goste za njih mnenje glede konser-viranja zapadnili vrat. Skoraj soglasno so bili vsi zato, da se v interesu nepoškodovanosti vrata zopet zasujejo. Debati v Brežicah je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Poklukar in župan mesta Brežice, dr. Jesenko.
V	isti okvir je spadal obisk Vranjega nad Sevnico. Ta dan je bil pač eden najlepših in brez dvoma si bo vsakdo zapomnil potovanje z lojtr-sklm vozom po kameniti cesti iz Sevnice do Vranjega, ter nato strmi vzpon na vrb. Skupino sta tu vodila kaplan g. Lesjak in zdravnik dr. Mušič. Utrdbe na hribu nad Vranjim so pobudile nad vse živahno debato, ki jo je vodil prof. Saria. Naprava, ki po mnenju večine izvira iz časa 400 1. po Kr., pa lo tudi res zasluži. V gostilni Kragelj so se na povratku gostje ponovno lahko prepričali o zares brezprimerni gostoljubnosti naše dežele. Občina Sevnica je priredila na verandi gostilne izredno bogato založeno zakusko, tekom katere je arehologe pozdravil podžupan g. Jakil, zahvalil na se mu je za gostoprimstvo ravn. g. Bersu. Nato je ekskurzija preko Rimskah Toplic, kjer ji je šef zdravilišča, dr. Uhlich. dovolil brezplačne te nialne kopelji, po ogledu napisov krenila v Celje.
cene pripadajočih jim železniških razredov in to neglede na dejstvo, ali potujejo na račun držuve ali banovine. S takimi izdatki se občutno obremenjuje banovinski proračun. Priznanje znižane vožnje banovinskim uslužbencem na železnicah in ladjah v državni eksplo: ataciji zahteva le kratko dopolnitev § 3. sedaj veljavnega pravilnika o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eks-ploataciji. Enako ugodnost imajo tudi duhovniki vseh priznanih veroizpovedi ter uslužbenci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev ter njihovih ekspozitur. Ako imajo ti uslužbenci pravico do znižane vožnje na državnih železnicah, je z vidika, da so uslužbenci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev uslužbenci samouprave v polnem pomenu besede, povsem nerazumljivo, kako se more odrekati enaka ugodnost banovinskim uslužbencem. Banovinski uslužbenci, so tako tesuo povezani z delom državno službe, da imajo v pogledu službovanja iste dolžnosti, kakor državni uslužbenci, da nimajo ločenih uradov in da službujejo v sklopu upravnih oblastev enotirnega upravnega sistema tako, da jih veljavni predpisi ločijo od državnih uslužbencev z edino pravno razliko, da so državni uslužbenci postavljeni v breme državnega proračuna, banovinski pa v breme banovinskega proračuna.
Banovinski uslužbenci upajo in pričakujejo, tla bo sedanja vlada rešila to pereče vprašanje in naklonila banovinskim uslužbencem znižano vožnjo na železnicah in ladjah v državni ekflploataciji, katere ugodnost jim po polnem pravu pripada.
Zdravilišče Dobrna
Glavna sezona, ki je bila v letošnjem letu izredno dobro obiskana, jo zu nami in jesenska sezona je pri najlepšem vremenu v polnem razvoju. Število gostov v letošnji sezoni, ki bo presegalo dosedanji obisk za približno 100 gostov, nam priča, kako priljubljena je postala Dobrna in kako visoko se coni tukajšnja zdravilna termalna voda. K sreči je bil novi hotol s (54 novimi, z vsem modernim komfortom opremljenimi sobami in novo kopališče s 6 kabinami pravočasno, t. j. s 1. julijem pripravljeno za sprejem gostov, ker bi drugače veliko število prijavljenih in že došlih gostov moralo oditi v druga zdravilišča. Sicer se jo to kljub temu dogajalo, ker .ie še vedno primanjkovalo stanovanj, vemiar ne v večjem obsegu. Gostje so se težko , a vsakem oziru zadovoljni, poslavljali od nas, kar nam bo gotovo služilo v dobro reklamo. Uprava zdravilišča se je v resnici potrudila, da ustreže po možnosti vsaki želji gostov. Vsled novih naprav je bil ves obrat zdravilišča že mnogo olajšan, vendar pa obstojajo še mnogo pomanjkljivosti, katere bo treba odpraviti.
Gost.ie zdravilišča so bili v tekoči sezoni tudi prijetno iznenadoni s simfoničnimi koncerti združenih orkestrov obeh banovinskih zdravilišč Rogaška Slatina in Dobrna, ki so jim vsakih 14 dni pripravili izreden muzi-kaličen užitek. Tudi zdraviliški orkester sam je bil na višku svoje naloge.
Koledar
Četrtek, 14. septembra. Povišanje sv. Križa.
Novi grobovi
-j- V Ljubljani je umrla gospa Marija Kaučič, soproga trgovca in hišna posestnica. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Knific
žima
Glci oglasi
—	Enoletni trgovski tečaj na Kongresnem trgu
2-11 (Trgovski učni zavod) vpisuje še samo do sobote, 14. t. m. — Vsa pojasnila in prospekti brezplačno.
—	»Slovencev a« ekspozitura na Velesejmu, v neposredni bližini glavnega vhoda, sprejema vsa naročila, tičoča se »Slovenca«, »Domoljuba«. »Bogoljuba«, naročnino oglase itd., ter daje vsa tozadevna pojasnila
—	Aljažev kljub obvešča prijatelje gora. da bo v nedeljo 15 t. m sv. maša na Krvavcu ob 9 iu na Planini pod Stolom tudi ob 9. S tem dnem zaključi Aljažev klub službe božie na planinskih postojankah. V izrednih slučajih, ako se oglasi večja družba, bo skušal Aljažev klub po možnosti ustreči, ako se pravočasno javi na Aljažev klub, Miklošičeva cesta 7, Ljubi; ana.
Volitve e?en
Lutz
že prod leli v velikih količinah izvažal v sosedne države. Tako je bil izvoz v Avstrijo, Italijo, Celko, Madjarsko. Poljsko, Romunijo in Turčijo znaten, ker v vseh teh državah ni bilo niti enega znanega kamnoloma, ki bi imel lako dober pi-ščenec za brusne kamne. Na žalost pa so nesolidni podjetniki. ki so skušali izvažati v inozemstvo tudi slabše blago, diskreditirali našo obrt, kakor že v mnogih slučajih, tako da so naročila ponehala. Pred kratkim so odkrili v Dobovcu še boljši kamen, ki ima izredno brusilno moč, pri tem pa je zelo tin in drobnozrnat. Želeti bi bilo, da se la obrt zopet razvije kakor nekdaj, saj bo s tem ludi prišla cela vas kamenarjev, ki žive pri Sv. Roku ob Sotli iu ki so sedaj v velikih stiskah, do kruha.
Dobro jutro
Lutz
Cenik Tovarna Lutz-peči, Ljubljana - filška
—	Ameriški izletniki se poslavljajo. Kakor smo bili obveščeni se povrne 15. t. ni. potoni Francoske linije, ki ima zastopstvo v Ljubljani, Masarykova cesta 14, letošnja največja skupina ameriških Slovencev, pod osebnim vodstvom gosp. Leo Zakrajška, zastopnika v Ne\vyorku. ki je letošnje poletje pripeljal v domovino naše rojake in sicer na francoskem brzoparniku Champlain . 28 ameriških izletnikov odpotuje iz Ljubljane v nedeljo, 15. t. m., da si ogledajo Pariz, ter se bodo 18. sept. vkrcali v pristanišču Le Havre na najnovejši francoski ekspres-parnik »Normami i o«, nositelj sinjega traku Atlantika, ker je tudi naše Slovence zapeljala misel preživeti 4 nepozabne dni na tea bajnem pomorskem orjaku. Med njimi se vrača tudi g. župnik v Chicagu p. Aleksander Ur;*ikw ter dva novomašnika g. P. Bogolin in P. Marlnshek. Vsem srečno pot!
—	Naši brusni kamni najboljši. Na letošnji velcsejmski razstavi v Ljubljani je prvič razstavila tvrdka Plevčak, Bauman in Rojs iz Dobovca v občini Rogatec brusne kamne, ki so po kvaliteti najboljši v državi. Zanimivo je, da je brusni kamen, iz katerega se dolnjo brusi najrazličnejših oblik, izredno dobre kvalitete in da se je kamen
Cenik: Tovarna Lutz-peči, LJubljana — Slška
— IV. mednarodni kongres Kristusa Kralja v
Saljburgu bo od 24. do 27. okt. 1935. Na kongresu bodo sodelovali avstrijski iu evropejski kulturni delavci, ki se udejstvujejo na prosvetnem polju in na polju Katoliške akcije. Kongres ima zelo aktualna temata. Spored zborovanj je sledeč: Otvoritev v četrtek, 24. okt. ob 10 dopoldne, zboruje Katoliška akcija: Kako izkoristiti kongres Kristusa Kralja za KA, dr. P. Peter Schmitz S. V. D. Ob Ki v dvorani sv. Petra Pregled kongresov Kristusa Kralja, prelat J. Fried in konz. svet. Janez Kalan, Duhovni in verski položaj v sedanjosti, P. G. Bichlmair S. J., ob 19 v stolnici evharistična tridnevnlca, prvi govor, kanonik dr. F. Mačk, ob 20 dvorana sv. Petra, pozdravni večer, nagovor knezoškofa dr. S. \Vaitz, v petek 25. okt. ob 0.30 v kolegijski cerkvi korna maša z nagovorom škofa dr. A. Sclieiwilerja, ob 9 Aula academica: a) zopetno pokristjanienje modernega človeka, rektor 1'. A. Ciemelli, O. F. M., b) zopetno pokrlaljanjenje družine, ga Oda Schnelder, c) zopetno pokristja-njenje ljudskega in narodnega življa škof dr. A. Schei\viler, oh 15: duhovnik in iajik pri skupnem dušno-pastirskeni delu. msgr. F. Gessel in dr. M. Metzger, ob 19: v stolnici oh priliki evharistične tridnevnice, govori dr. F. Mack, ob 24 v stolnici pontifikaina maša škofa dr. J. Filzerja, v soboto, 20. okt. ob 0.30 sv. maša / nagovorom prelala J. Frieda, ob 9 Aula academica: a) Način kako rešiti one ljudske plasti, ki so v nevarnosti bodisi, da jih zajame komunizem ali brezbožno gibanje v luči najnovejše španske zgodovine, P. Berher S. J. b) Namen in uspeh katoliškega delavskega mladinskega gibanja v Belgiji, P. Arendt S. J. c) Socialno karitativni apostolat Sv. Cotolenga in Don Bosca, P. A. Caviglia, ob 15 apostolat v rdeči če-trli francoskega velemesta P. Le Roy S. J., kore-ferat: Apostolal na Dunaju, msgr. dr. J. Gorbach, Nevarnost r»vcxa poganstv.i in kako to nevarnost premagati, P- Jabn O. F. M., ob 19: evharistična tridnevnica, Iretji govor, dr. F. Mack, nato evharistična rimska procesija. V nedeljo 27. okt. skupno obhajilo v vseh cerkvah, ob 9.30 slavnostni govor kardinala knezoškofa dr. T. Initzerja, pontifikalno mašo daruje kuezoškol dr. S. \Vaitz, ob 15 a) slavnostni nastop katolisl mladine, b) slavnostni govor knezoškofa dr. S. \V:iitza, c) evharistični blagoslov. Podrobnejše informacije o obisku in bivanju v Salzburgu se dobijo v tajništvu Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7. Brez dvoma so temata in razprave tako aktualne, da bo marsikdo obiskal 'a kongres, ki se vrši v naši bližini.
Kapital v zimi
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. LJubljana - Šiška
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 210 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 35 tednika -Narodno kolo«, dalje šl. 35 tednika »Istra«, šl. 36 tednika »Nedelja« in »Prvi zagrebški dijaški koledar 1935-36«, ki se tiskajo v Zagrebu.
—	Huda poškodba. V petek so pripeljali v ljubljansko bolnišnico G0 let starega Kastellca Fr., ki je doma iz Male Cešnjice. 8. sepl. sta ga napadla dva soseda in mu pri tem poškodovala levo roko in levo oko. V bolnišnici so ugotovili, da je ranjeni na levem očesu oslepel in da ima roko težko poškodovano.
Ne
pozabi
coholade.
—	V smrt iz Jeze. Kos Fr., posestnikov sin iz Zg. Zadobrove se je spri v petek opoldne z očetom radi prodaje konja. V jezi Je pograbil steklenico lizola in ga spil, Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer Je umrl.
—	Za avtobusni izlet na velesejem v Gradec od 20. do 22. septembra je zadnji dan prijave 16. septembra. Cena vožnje, prehrane in prenočišča je 410 Din za osebo. Potni list si mora vsak izletnik nabaviti sam. Avstrijski vizum preskrbi Putnik, LJubljana.
- Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost uervozriost. omotičnost, hude sanje, splošno sla bost olajšamo, če popijemo vsak dan čašn »Kranj Joselove« grenčice_—^^
—	Megalielloskop bo od jutri naprej postavljen na velesejmu pred paviljonom K. — Ta aparat je skonstruiral profesor Lorčenko. Z aparatom se lahko opazuje razno zanimive pojave na solncu in stanje solnca: lotosfero, solnčne pege, baklje, hromosfero, granulaclje itd. — Aparat povečava 600 krat tako, da se vsi fenomeni solnca jasno in lepo vidijo. Zvečer pa bodo interesenti s pomočjo velikega Zeissovega teleskopa mogli premotriti stanjemeseca s kraterji visokimi 10 km, z bregovi in velikimi dolinami. S pomočjo lega aparata si bodo ogledali največji planet našega solnčuega sistema, Jupitra z njegovimi štirimi meseci, dalje »starca:: Saturna z njegovim kolobarjem, ki Jc 60 kilometrov širok, in mesecem.
—	Na Krekovi gospodinjski šoli v Šiški - Ljubljana VII - ho vpisovanje 15. sept. za enoletno gospodinjsko solo, zn tromesočni gospodinjsko-kuharskj tečaj, za nedeljski in večerni kuharski tečaj.
—	Na Dunaj — z avtom — za 320 Din. Vzamem še par oseb. Interesenti dobe pojasnila zastonj. Dopise je nasloviti na: vDu-nujski biro«, Ljubljana, Poštni predal 245.
&
^jro^^ i 1
V
Ptui
Opozorilo vinogradnikom. V zudnjem času so sti pojavili v Halozah in Slovenskih goricah vinski trgovci, ki obetajo za letošnji vinski mošt sramotno nizko ceno, in sicer en dinar in celo tudi 0.75 Din za liter. Ljudstvo se opozarja, naj ne nasoda kupcem in na.i počaka s prodajo, ker bodo cene letošnjemu pridelku znatno višjo in lo tembolj, ker bo letošnji vinski mošt, kakor so to strokovnjaki ugotovili, znatno boljši od lanskega. — Potrebno bi bilo, da oblast jiokrcne korake za ustanovitev zadruge, ki bi prevzela obveznosti za prodajo in izvoz novega pridelka. Pripomnili je, da jc banovina nakazala večji znesek za napravo »silov« in bi bilo toraj koristno, ,da se tudi našim vinogradnikom pri prodaji in izvozu vina nn enak način j»ri-skoči na pomoč.
Nascnanila
Liubliano
1 Dopisovati si morete z v#em svetom edino !«• v eaperantu. Direktno lahko dobite raznovrstne znamke, knjige, časopise itd. Klub I«>perant istov v Ljubljani bo otvoril fečaj /a začetnike v t,on'k 17. t. in. oh Lil v prostorih II. dekliško incfteansko šole, Bootfioviuova ulic«, pritličje.
I Spored intiuincpa koncerta (ilasbene Motive, ki ga izvajata pianist Anton Trosi iu čelist Bogomir Leskov io v ponedeljek m. t. in ob JO v Hubndovi pevski dvorani, Jc naslednji: 1. Bratom*: Sonata v r-imdu za '^olo in klavir. Šchube.rt: Sonata v b-duru /n klavir, in nalimaiiinova Sonata /a čelo in klavir. Sedeži po 10, stoji*-a po 5 Din so v pred prodaj i v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
1 Nočno sinih o i mojo /okorne: mr. Sumi i k, Marijin trg 5, mr. Karali; Gosposvetska cesta 10, in mr. Bo-hince, Hlmskn cesta Ul.
1 Zdruienje fjledall&kih igralcev, sekcijo Ljubi jo no ima svoj redni občini zl>or v nedeljo 22. t. m. oh 10 dopoldne v opernem gledal iftiii. Odhor
1 Kino Kodctjcvo. Done.* oh .0 prenii.iern zabav nega filma Grešni ko/.el- s Haroldom LIoydom, in sti-ri zanimive predigre.
Drugi krati
Prosvcta v Borovnici vprizori jutri ob -T popoldne vojno dramo -A njegn ni . . . v (tojKilnoma urmovlj«. ni izdaji. Zveza 7, vlaki.
Cerkveni veslnik
Konffrennc.fjn učiteljic in konnre flori ja pnspodičr* pri sr. Jožefu r Ljubljani pričneta 7. rednimi sestanki 7. oktobra, na prvi ponedeljek, ob pol 7 zvečer.
Poizvedovanja
Zatekel sc jc kanarček. Nahaja se na Tabor« 1-Sop ključev je bil izgubljen včeraj od Jugoslovan fvke tiskarne po Kesljevi cesti. Komenskega in Tavčarjevi ulici ter TyrSovi cesti do Zadružne zviv.e. Kdor jih je nafiel, naj jih blagovoli izročiti v uredništvu Slovenca-.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20.
Nedelja, 15. septembra ob 15: Kralj Edin. Na lofnem glodaliSču v Tivoliju. Cene od 20 Din navzdol.
OPERA. Začetek ob 20.
Sobota, 14. septembra: lioccaccio. Izven. &tiižauc cen«
od 30 Din navzdol Nedelja, l.i. septembra: Trubadur. Gtvdujota tonor dr Adrian in bn^sUt Marjan Rus. Znižane ■•••ne od Din navzdol.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sobot.n. U. septembra:	PUiS^c TJ.4.1! Vreme,
porofiln 13.00 Ca«, obvestita 13.1.'' t'Ui.;<v 14.IX) Vreme, Siioroil 18.110 n'tt delopust — veselih lic. Hod. ork. is.411 Ztinuuji politiiSnl pregled (clv. A. Kuhar) 1!) no (:a». vreme, poročila, spored, obvrotiln 13.30 Noe. uru 'Jo.no Tam po«l Tivoli... (peter vefirr 8 «o.leloviMijeni limlij-skega orkestra, radijskega jaz^.n. iManov radijske dramske ilniiino, pov«kepa kvartetu, harmonik e in vseh mof.nlll vclMfJmskih zvokov) 32.00 On.. vreme, porodila, spored ?2.13 I.:ihkitl IIOK' na '-kron. [indijski J a?./.. Konce, ob 23.
Drugi programi i
Sobota. II. nrpiembra: — Ihtarad: 20.00 Klavirski koncert 20 30 Prenos iz- fflcdali.š^a Ujel, NuSie 23.0P Lnllika glasbo 23.30 Plesna cla^bn - Zapreti: 20.00 Slovanski vefor 21.30 l.ohko glasba 33.Ki Ple»nn Klnsba — Dunaj: 1,1.15 C-itrnAki koncert 1« 1.1 Plesna Flit-sbn na plohah jn,IS (.'agliostro na Dunaju, opereta. Strans-22.10 Posint l-n arije 32.M Kabaret plodeč — Rmtim;icita: 20.1.', Cloobc.na revijo 32.10 (''iranska glasbo 2.1.01) Salon skn glasba - Trti Milan: 17.10 Koncort 20.40 Narmlm melodije 21.10 Pestra ura 22.30 Plošie Rim/larl: 20.10 Itonioo In julija, opero, Zaadonoi — Prana: I0..10 1? življenja rudarjev 20.00 Vojonka Kslhn 32.3u 1'loSee, note plosna glasba - Vuriain: 20.00 I.uhka glasba 21.30 Pe.«t.r<> i*il ur« 33.00 OrkesLralnl in pnvukl koncert 33.K Plosna glasba — I'*fr \cmttja: 18..Vi Pronrv ljudske vesoljci- U Nurnbc-rfia.
Med staro in novo Kitajsko
Z avtom je Kitajska odprla vrata v svojo hišo, ki jo je tisočletja skrbno čuvala. Cesar ni zmogla stoletna zunanja trgovina, to zmore zdaj avto. Prav polagoma se inozemec navadi na nepojmljivo resničnost, da se sme z avtom peljati prav v notranjost, doslej tako močno zaklenjene, skrivnostne kitajske dežele. Izletniki, ki se vračajo s takih voženj, se zazdijo ko raziskovavci .Saj videvajo spotoma pradavne templje, hudournike, orjaška gorovja čudovitih oblik — nekaj, česar doslej niso bili vajeni videti.
Prva večja senzacija je nastala, ko so otvorili cesto od Sangaja do Hangčova. In od llangčova dosežeš z dveurno vožnjo Tien-Mu-šan, oni sveti, najvišji hrib Cekianga, kamor so dospeli prej le romarji in prav izredni tujski popotniki. Obrežje Tsjen Tanga je zdaJ v vsej svoji lepoti razodeto vsakršnemu človeku. Povsod moreš, prav do južne Kitajske imaš svobodno pot.
Povsod videvaš postaje za bencin, povsod zidajo nove hotele, povsod kričijo vsakovrstne reklame. Kitajski kmetiči osuplo begajo sem in tja ali čepijo v kotu oinnibusa, nešteti psi nimajo nikjer nobenega miru več. Tudi na Kitajsko je prišel nov čas, so prišli novi ljudje, so prišli tudi bobneči in rjoveči motorji. Vse to ie Evropcu že davno znano, a Kitajcu je tako nekaj izredno novega, da se ljud-sto ne more vživeti v ta svoj novi svet.
Kako je v deželi džunk? — Naš čoln stoji pri Sučovu, za dve postaji od Šanghaja. Ze Li-Tai-pe je v 7. stoletju opeval to mesto, kako da je staro in častitljivo. Ooln nima motorja. Peljemo se z \«trom, z vesli, s hitrostmi pač, ki so naravne. Saj si tudi ne želim, da bi se hitro vozil, marveč bi rad počasi lezel v deželo, kjer poznam sleherno pot, sleherni grič, kier so mi poedina drevesa znana sko-
raj osebno in se veselim svidenja z njimi. Ni, da bi mi kdo očital, da si privoščim tako uživanje prirode s pomočjo petih kulijev, ki se mučijo z veslanjem. Ze ime kuli je nekaj, kar mi prav napak razumemo, ker mislimo samo s tehniško pametjo, bolje: ne-spametjo. Treba je, da poznaš te ljudi in koj veš, da si niso vsi enaki, marveč — so ziiski, ljudje — ko drugi. Ce si bom dal kdaj vdelati motor v čoln, mi bo prav hudo ob slovesu in žalostni bomo vsi, ko bom rekel: »Otroci, zdaJ vas pa nič več ne potrebujem...«
Božje stvarstvo moreš s pridom uživati samo na poljskih stezah in le, če imaš čas ali če se pelješ z živimi bitji. Še nedavno smo imeli tu eno samo uporabno cesto — od Šanghaja do Minghon-ga. Ce si se ob tej cesti vozil s čolnom in nato po njej z avtom, boš sprevidel, kako malo vidiš z avta in kako uživaš pri počasni vožnji s čolnom.
Res je udobno frčati z avtom, ko te hladi veter, a kako tuj, oddaljen je svet, ki brzj mimo tebe! Svet se nam odmika, ni nič več naš, je le še, kot so kulise na odru. Avto je podaljšan del mesta in iz avta gledaš kot z okna kakega donebnika, — Pred leti sem bil na Tien Mušanu, na hribu »nebeškega pastirJa«. Tedaj sem dosf>eI drugega dne iz Hangčova, ko sem 10 ur hodil r>eš, v dolino samostana I Tjen Muja. Spominjam se še, kako sem ves utrujen in izčrpan od neskončnih težav hifx>ma obstal zvečer pred prastarim samostanom. Zamolkel glas samostanskega gonga se je vpletal v glasove mnogoštevilnih ptičev. Menihi so v temnih haljah svečano stopali pred rumenim zidovjem templja in so molili. V tej prazniški samoti mi je bilo ko v paradižu. — Zdaj — dandanašnji — moreš zares silno naglo priti do Tjen-Mušana. Avtomobili se ustavljajo na prelazu. Ondi je tudi hotel, in so garaže in tanki za gazolin —, a paradiža ni več!
Abesinija sklicuje vojaštvo, ki tabori pred Addis Abebo.
Starinoslovke
Šestdnevna mednarodna dirka z motornimi kolesi: Anglež Oarty pri prvi kontroli
i-dokina: Deželei čudežev
V	Indokini sta divjina in kultura skufaj. Zjulra.i sediš doma na vrtu, pojx>Idne blodiš po pragozdu, a zvečer poslušaš opero v gledališču. Pragozd je tako blizu, da bi ga prijel in astaltne ceste jxj mestu so tako lej* ko v Evropi. Po teh lepih cestah dospeš tudi notri v notranjost dežele, kjer je mnogo riževih njiv. Ozki jarki jih preprezajo in majhni, čokati in rumeni kuliji obdelujejo svoj riž. Rumeni kuliji so Anamiti; delo pa, ki ga opravljajo, spada pač med najtežavnejša človeška dela: da do kolen stojiš v vodi, da žge sonce nate po dvanajst do štirinajst ur in te pikajo komarji in si v nevarnosti, da dobiš nevarno mrzlico — to je pač več, kakor da bi kdo pri nas zmogel! A zvečer, ko pridejo utrujeni in zgarani v svoje ilovnate kočice, prav zadovoljno čepijo na tleh in kadijo. Kadar govorijo o svojem delu in življenju, niso njih besede prav nič podobne našim: nič niso nezadovoljni, vse Jim je prav in zares so — srečni. In to je pač čudež te dežele, ki o njem Bradeker prav nič ne pove. — Po vseh mestih te dežele imajo cesta imena izza davne dobe anamitskega cesarstva. Tu je pot »svile«, oni je cesta »lončarjev« in dalje ulica »zlatarjev«. Ker jih je toliko, je videti dežela ko veliko mravljišče. Šele ko natančneje pogledaš, vidiš, da je to mravljišče jako dobro urejeno. Ni kar tako, da barantači z zlatnino, s porcelanom itd. sedevajo kar po cestah. Ti ljudje fioznaJo moč reklame in so jo poznali, preden je stal Njujork. Po čajankah dobiš kosilo tako poceni, da se ti zdi kar nemogoče. — Kar je tukaj po mestih belih ljudi, so sami trgovci, častniki in višji uradniki. Dobro bi jim bilo, če ne bi fioznali domotožja. A tako vendarle hrepenijo po cestah, kjer bi bili sami beli ljudje in po svojem jeziku hrepeniio in po svojcih. Pač zaslužijo mnogo denarja, imajo lastno hišo in avto in po dvajset služabnikov. A vse to ne odtehta domovine.
V	teh vročih pokrajinah je bujna domišljija
Zdaj bom že moral kupiti drugo knjigo «e naveličali
te sem
in so dotnisleki bujni. Prif>ovedujejo o nekem davčnem uradniku, ki si jc najel deset anamitskih pisarjev, da so mu prepisali vse davčne predpise od I. 1890 dalje — ker — mu je bilo dolgčas. — In govorilo o nekem načelniku, ki čepi nekje zunaj v pušči, kjer so daleč naokoli sami rumeni ljudje in mu je tako prišlo, da je razbil gramofon in radio in bi rad spet kdaj spregovoril vsaj deset domačih besed. Pa se je bil spomnil, da je v neko bližnje mesto prišla neka geološka komisija. Tako silno si je zaželel svojih ljudi in svojega jezika, p»a je brzo-javil generalnemu guvernerju: »Tu Je [»del meteor z neha. Pošljite komisijo!« In ponoči mu je bilo žal, kaj če bi izgubil službo? In je vnovič brzojavil: »Meteor izginil, komisija nepotrebna!« Guverner f>a je dejal: »Kdo bi se čudil? Ali veste, kaj se pravi šest mesecev živeti v pragozdu, brez človeka, ki bi se mogel pogovoriti z njim? Čudež je, da ni znorel!«
Angkor-Vat, orjaško mesto v razvalinah, pokažejo vsakemu turistu kot največje čudo. — To zapuščeno mesto ni zbirka razvalin in tudi ne kako razrito skalovje. Angkor-Vat ie resnično, pravo, ogromno mesto, ki ima stolpe, palače, široke ceste, mostove, trge — prav po velemestno. Seveda ni tu nobenega stražnika, ki bi urejal promet, zakaj po teh cestah ne slišiš nifi najfišjega koraka. Vse te ceste so zapuščene in vendar vplivajo tako živo, kakor bi se šele včeraj izselili ljudje iz mesta. Vstopiš v tempelj kralja Surijavarmana. Z viška te gleda kamnita groza, zadaj je soba kralja, ki je bil gobav — in s tem čudom se starinoslovci že 400 let belijo glave. Pa čuvaj zavrti gumb in v hipu zaplapola ves tempelj ko požar —, ves Je v električnih lučkah, kar silno moti in je vsa skrivnost pri kraju.
Telefon - 5600 m visoko
Najvišji telefon, kj so ga sploh kdaj kje postavili, bo na gori Elbrus v Aziji — v višini 5597 m. Da so mogli delavci napraviti to zares posebnost, so se naravnost junaško borili z vsakršnimi zaprekami. Saj so morali kot izvežbani hribolazci plezati na mogočno goro in se upirati megli, nevihtam, sneženim metežem. Večkrat so bili v nevarnosti za življenje. Slednjič so srečno prestali vse nevarnosti. Zdaj je orjaški Elbrus jx>ln barak in taborišč, ki imajo petnajst telefonskih naprav. Pot od vznožja Ellrusa do vrha meri 110 km. Ob tej poti so postavili 2000 brzojavnih drogov in porabili so 250 km brzojavne žice. Odlični tvorci te telefonske naprave bodo skušali telefonsko zvezafi še druge nedostopne gorske pokrajine na Pamirju in Kasbetu.
Vlomilec (gospodarju, ki ga zbudi ropot): »No, vi imate pa kaj slabo vest, ko tako nemirno spite!*
Nedavno so bili starinoslovci v Ljubljani. Zanimivo je, da se tudi ženske posvečajo tej vedi.
Nekega imenitnega arheologa-starinoslovca — so vprašali, komu bo posvetil knjigo, k j jo bo spisal o svojih odkritjih. »Pač svoji ženi?« so dejali. A učenjak je odvrnil, da ne. »Moja žena bo knJigo sama spisala«, jim je [jojasnil.
Ženske se zares uspešno posvečajo odkritju davnih kultur in izkopnin. Večinoma spremljajo svoje može ali očete na takih potih. Poznamo ime I slavnega raziskovalca izkopnin, Schliemanna, ki ga je spremljala in z njim sodelovala njegova lepia žena Zofija. Ta je prebila mnogo pekočih [»letij s svoJim možem na ozemlju Mikene in Troje. Ne le, da je sodelovala pri izdaji njegovih učnih knjig in se borila z njim vred za pomen njegovega imena in njegovih del, marveč je tudi sama z lopato in nožem razgrinjala dragocene najdbe, kar je Schlie-mann |x>veril samo rokam svoje spretne žene. — Tudi znameniti raziskovalec Lenart Woolley, ki je
večletnem trudu na Kaldejskem, v Abrahamovi
"vini, odkril mesto Ur, je bil deležen izdatne . ...-^i svoje žene, ki je z možem vred prestala vse muke in nadloge težavnega jx>tovanja in dela. Vendar niso ženske jx>membne le kot sodelavke svojih mož — starinoslovcev. Tudi same zase so starinoslovke. Tako je prva ženska tega poklica Gertruda Bell, Angležinja, ki je v starosti 31 let prebredla sama vso Arabsko puščavo in je stikala za starinskimi napisi in proučevala zgodovino in pokrajino davnih narodov. A čeprav se je ta Angležinja z svojimi raziskovanji, jako odlikovala, vendar je zaslovela še bolj kot diplomatska. V Bagaadu je ustanovila muzej in ga vodila, a ker je jx>znala deželo, ljudi in jezike, so jo perzijsko-arabska plemena po božJe častili in zato je med svetovno vojno neskončno veliko dosegla za uspeh Anglije v vzhodnih kolonijah. Slednjič je kronala svoje delo, ki ji je vzelo telesne moči in zdravje, s tem, da je bil Faisal imenovan za kralja na Iraku.
K najvažnejšim arheologinjam te dobe prištevamo Gertrudo Caton-Thompson, ki je z geolo-ginjo Elinor Garduer večkrat prejx>tovala Libijsko puščavo. Ze na prvi ekspediciji je dognala, da so |xxt puščavsko jxwršino sledi prazgodovinskih kultur. Začela je raziskovati, kdo in kdaj je najprej bival na oazi Kbarga, ki je dolga 1158 milj. Ker je ondi silna, dušeča vročina, so vaške ceste |X>d zemljo. Tu je starinoslovka odkrila ostanke pradavnih živali in je dognala, da je bilo ondi nekoč mnogo studencev, ki so dajali oazi življenje.
Mnogo presenetljivih skrivnosti je odkrila A. E. Garrod v gorovju Karmel. Po raznih globinah (do 20 m) je našla nebroj kresilnih kamnov, sulic, trn-
Drobtine
300 mrtvili radi spalne bolezni.
Na Japonskem je umrlo 300 ljudi radi spalne bolezni in 400 vojaških konj je poginilo radi nje. Najnevarnejša muha sveta — tse tse, ki prenaša to bolezen, — še zmeraj zmaguje.
Letalo ob letalo.
Nad angleško grofijo Lancastre se je športno letalo strčilo z voznim letalom, se vnelo in v plamenih prav nad mestom treščilo na hiše. Iz letala je vrglo neko ženso, ki je mrtva obvisela med vejami drevesa. Letalo je najprej treščilo cerkveno streho in zdrsnilo na drugo streho hiše, ki se je vnela. Gasilci so našli v razvalinah letala mrtvo truplo pilota.Ceprav je bilo veliko ljudi na mestu nesreče, vendar je le neko ženo tako zadela ojieka s strehe, da je tudi umrla.
kov, harpun itd. Te izkopanine pričajo, da je bilo v Palestini pred 8000 leti neko pleme, Netudiani, odkoder morda izhaja domovina človeštva. — Mis Garod je že prej našla pri Gibraltarju sledi nean-dertalskega človeka in zdaj nadaljuje raziskovanja na gorovju Karmel, kJer so nekoč Karmeličani jxistavili svoj prvi samostan. —- Važna je tudi Winifred Lamb, ki je na otoku Mitilene (Lesbos) odkrila pet mest, ki so drug vrh drugega in je zadnje mesto tako zanimivo, da ga bodo skušali ohranili.
A tudi Francozinje so starinoslovke: Gospa de Cresolles, ki je v Alžiru, v Djemili, odkrila ostanek rimskega mesta; J. Alquier, ki je v Zani našla rimske ostanke in jih obnovila; Marta Culič, ki je na Kreti in Egejskih otokih globoko jx>d zemljo našla več tisoč let stare dokaze kulture in lih dvignila iz zemlje. — Kot Nemka je znana dr Margareta Bieber, ki je spisala veliko delo »Grške noše« in Margareta Giitschov, ki je v Rimu, na razvalinah našla ostanek starodavnega sarkofaga, ga sestavila v celoto in postavila temelj za jx>sebeii muzej, kjer bodo shranili izkopnine iz prvih krščanskih stoletij.
—	Pri nas je veliko kopala — dala kopati in odkriti mnogo starodavnih in rimskih dragoenosti rajna vojvodinja Mecklenburška z Bogenšperka.
—	Nekaj izkopnin je ostalo pri nas, najdragocenej-še pa so — žal — romale v Nemčijo in Ameriko
Maharadža iz Pafiale, eden najmogočnejših knezoi je prišel v Berlin.
Ubogi otroci!
Uradna »Komsomol Pravda« poroča, da so uradno izpraševali 1200 otrok, ki so jih polovili po leningrajskih cestah. Vprašali so jih, zakaj so ušli staršem. Zvedeli so, da jih je 14% ušlo radi pomanjkanja; 29%, ker so jih drugi zavedli in 26% zato, ker so domači pijančevali, ker so jih pretepali in so bili starši razuzdani. Le 11% jih je ušlo iz veselja do potepuštva. Poglavitni vzrok je bilo vendarle razrvano družinsko življenje, ki ga tudi pri nas pospešujejo na lahek način izvedljive ločitve na sodišču.
Poskusni poleti jadralnih letal, preden bodo jadralna letala na mednarodnem taborišču na prelazu gore
lungtrau.
Gospodarstvo
Velika javna deta na Poljskem
V času krize so izdatki zn javna dela lia 1'oljsUem padli od 357 na 70 milj zlatov od 1920 do 1931, loda leta 1933 je bil ustanovljen posaben delovni fond, iz katerega so prihajala znntnu sredstva zu javna dela- Ta iond pa dobiva svoja sredstvu iz 2% davščine na prejemke delavcev ia nameščencev, od tega plača vsak polovico: delavec in podjetnik. Nadalje morajo v ta fond prispevati občine, stekajo se posebni davki na konzunt, končno pa se fond dotira tudi z znatnimi vsotami iz državnega proračuna.
Sicer ni edini namen tega louda finansiranje javnih del, vendar gredo sredstva tega fonda pre-težiio za javna dela (v proračunskem letu 11)33-11134 58% vseli izdatkov, 193-1-1935 pa že 78%.
Trenutno so zavzela javtiu dela na Poljskem velik obseg. Na 1400 raznih krajih Poljske se grade ceste, vodne zgradbe, mostovi, poslopja za drž. urade, šole, pa ludi razne druge stavbe. Pri teh delih je bilo meseca julija zaposlenih 147.000 oseb, li delavci bi morali sicer dobivati podpore
Še tri dni je časa za Jadransko razstavo
Bližajo so zadnji dnevi velike jadranske^ razstave, kajti v ponedeljek se razstava zaključi in nam do tedaj preostajajo le še trije dnevi, katere bodo gotovo vsi skušali izkoristiti. Razstava pa je tudi taka, da res zasluži rekorden obisk.
Posebej bi še opozorili na zanimivo razstavo koralske zadruge v ZlarlnU. Ta zadruga je edina svoje vrste in daje kruha prebivalstvu celega kraja, ker je zaposleno še pri predelavi ulovljenih koral. Korale love s posebnim nalašč zalo konstruiranimi mrežami in je ta lov zelo zanimiv.
Angorski kanci na velesejmu
Veliko pozornost vzbujajo angorski kunci, razstavljeni na velesejmu v paviljonu »F« takoj pri vhodu. Vsak obiskovalec se ustavi in z zanimanjem ogleduje to razstavo, ki jo je priredilo društvo rejcev angorskih kuncev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Kočevju. To je prvu razstava te vrste pri nas in nam nazorno prikazuje vse podrobnosti iz reje angorskega kunca in korist, ki jo nudi reja angorskih kuncev. 1000 Din letnega dohodka nudi reja 12 angurskih odraslih kuncev, poleg tega pa vrže prodaja mladičev, kožic in uporaba mesa tudi lepe denarce.
Najlepši so izdelki iz angorske preje In ko-žtihovine, katere najbolj občudujejo spoštovane dame. Razni izdelani vzorci iz angorske preje, ki sc dobro pere in nc izgubi na barvi in trpežnosti, so stalni predmet občudovanja. Naj omenimo, da je nošnja perila tz angorske volne sigurno sredstvo za sialno odpravo revmatizma. Bon iz kožuha angorskega kunca nalikuje povsem boi iz kožuha polarne lisice, radi česar jc prejelo društvo že več naročil za to vrsto izdelkov.
Hvalevredno je delo društva, da širi lo ko-*Mno reja med vse sloje, posebej šc med manj HjjiiroftKrin- hudi S teTfi "poitv&r v pfvi. vrštr?fpez-p0flelnim<*da pridejo vsaj do zaposlitve-in s tem do skromnih dohodkov. Od 12 kuncev prejme rejec letno 4 kg angorske volne, za katero prejme pri društvu, ki posreduje skupno prodajo, po 250 Din za 1 kg. Pri vsem tem je prehrana kuncev zvezana s tako malimi stroški, da je omogočeno tudi najrevnejšim baviti se s to rejo. Čim več volne se bo vnovčevalo, tem višja bo prodajna cena. In baš najrevnejšim In brezposelnim nuditi Skromne dohodke za obstoj je namen društva, ki deli kunce ludi brezplačno potrebnim interesentom.
ZAČETEK LETOŠNJE VINSKE TRGATVE
Banska uprava objavlja: Po 38 zakona o vinu In člen 26 pravilnika k temu zakonu je dovoljeno trgati namizno grozdje, čim dozori Obrn trgatev grozdja vinskih sort pa so ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo sporazumno z okr. nnčel-stvom za svoj okoliš občinske uprave- Občinska uprava lahko dovoljuje sporazumno s prizadetimi vinogradniki trgatev ranih vinskih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako tudi podbi-ranje bolnega grozdja kasnih sorl.
Neupoštevanje določenega roka, to je vsako predčasno trgatev kaznuje po § 30. zakona o vinu pristojno okr. načelstvo z globo 25 do 1000 Din ali z zaporom 1—14 dni.
Občinske uprave naj določijo letos čim poznejši rok za pričetek 6plošne trgatve v svojem okolišu. Ta rok ne sme biti določen pred l._okt., izjeme so dovoljene le v slučaju, da bo deževno vreme ali druge elementarne nezgode ogrožale pridelek. Po službeni dolžnosli se ima prijaviti vsak slučaj predčasne trgatve pristojnemu okraj, načelstvu. — Pomočnik bana
Velika kmetijska obrtna razstava v Pluju. Ptu.i-ski okraj bo priredil od 28. septembra do 6. oktobra l .1. kmetijsko obrtno razstavo v »Društvenem domu«. Priprave so v polnem leku. Kaj pa bo vse razstavljeno? Vsi raznovrstni obrtm in industrijski izdelki, dalje lovska razstava, vsi kmetijski pridelki, poleg tega sadjarstvo in vino vseh letnikov, vse kmetijske potrebščine, zaščitne naprave itd. Na razstavi bo vinska poskušnja in se bodo lahko sklepale vinske kupčije. Sadje in grozdje se bode prodajalo v malih in večjih količinah. Vse, kar ima ptujski okraj dobrega in zanimivega, vse bo podano na razstavi, lako da bo razstava za vsakega obiskovalca res trudila tudi poučni vir blagostanja ptujskega okraja. Ce omenimo, da bo razslava plemenske živine in tudi premovanje konj m govedi ter druge živine, bo kmečki živel prišel na svoj račun, ker bo prejel odlikovanja in nagrade za svoj I rud in napredek.
Ptujski okraj, eden iz največjih okrajev v prav; ski banovini, obdan od ene strani s slikovitimi vinorodnimi Halozami, tia drugi strani od bogatih in lepili Slovenskih goric, vmes ob Dravi pa značilno Dravsko polje, jc že v času Rimljanov bil veliko središče rimske kulture. Preko Ptuja se ie vršil pohod ljudskega preseljevanja. Stari spomeniki iz te prastare dobe dokazujejo dovolj jasno o veliki slavi lega okraja. Ptuj je centrum vinske in sadne trgovine bil nekdaj in ie še danes.
Kdor hoče videli Ptuj in ptujski okraj v vsej njegovi veličini nekdaj in danes, naj se udeleži razstave ter posluži znižane železniške vožnje.
Pluj Je že priredil več razstav, vinskih iu sadnih, a ta sedanja bo največja. Vsi, ki so obiskali prejšnje razstave, so bili zadovoljni, upamo, da bodo ludi ledaj obiskovalci odnesli najlepše ulise ter se s sadjem in grozdjem obložili na pol domov.
za brezposelnost, sedaj pa jih plačuje deldvni fond ali v denarju ali pa v naturalijab. Letošnji proraSun delovnega fonda za finansiranje plačil mezd pri javnih delih znaša 91.7 milj. /jalov. Od tega znesku je OS milj. iz rednih dohodkov fonda, (ločim ie 21.8 milj. zlulov izplačanih iz donosu investicijskega posojila na podlagi sklepa ministrskega sveta. Izdatki delovnega fonda se razdelc sledečo: za gradnjo cesi 30,892.000 zlatov, za vodne zgradbe 9.UOO.COO, za grndnjo mostov ob rekah 3,871.000, za regulacijo neplovnih rek 4.448.000, za mestne investicije 12,701 .(*)<) in za zgradbo delavskih stanovanjskih hišic 5,000.000 zlatov. Denar iz investicijskega posojila je znamenje zu dela samoupravnih korporacij, ki zagotavljajo takojšen donos. Sredstva fonda služijo izključno zn plačila mezd, dočim mora vse oslnle stroške nositi stavbni gospodar. Pri razdelitvi nu posamezne okraje sc upošteva višina brezposelnosti v posameznih okrajih. Seveda pa se razdelitev ne vrši shematično, ampak se upoštevajo tudi gospodarski momenti.
da tudi svoji družini dajo pokusitl dobroto ptujskega okraja.
Kakor se nam javlja, bo ob priliki razstave v Ptuju tudi zborovanje raznih udruženj in korporacij, žalibog, da arheologi ne morejo jiočakati razstave, ker so bili že II. in 12. septembra v Ptuju, da precenijo starine in ptujski znameniti muzej.
Nameravajo se priredili izleli v I laloze in Slovenske gorice po znižani ceni z avtobusi, za prenočišče je tudi preskrbljeno, glede prehrane pa je itak znan Pluj koti najcenejše mesto.
Sortirni in pakovalni tečaj sadja priredi razstavili odbor kmefijsko-obrtne razstave v Ptuju. Sadjarji morajo odpeljali sadje za razstavo dne 23. in 24. septembra I. 1. v skladišče pri Društvenem domu. Dne 25. in 26 t. m. se vrši sortirni in pakovalni tečaj. Dne 28. t. m. ob 10 pa se olvori razstava.
Ker naši sadjarji veliko premalo cenijo sortiranje sadja in niso vešči pravilnega vlaganja in pa-kovanja v sode, holandske in ameriške zaboje, ka-: kor lo zahteva sodobna sadna trgovina, je nujno potrebno, da se tozadevni poučni lečaj priredi. — I Sprejme se 20 tečajnikov obojega spola, vsa! 16 lel i starih. Prijave je nasloviti na okrajnega kmetijskega j referenta g. Zorčiča v Ptuju, ki ludi daje potrebna i pojasnila.
Uvoz češpelj v C'SR. Pragcr Presse piše, da je bil letošnji uvoz jugoslovanskih češpelj za češke uvoznike katastrofalen. Vagonske pošiljko so bile prodane pod nakupno ceno, ki je letos zaradi napačnih vesti o slabi lelini znatno višja kot je bila lani. Uvozniki izgube pri vagonu približno 5000 Kč. Deloma so la položnj zakrivili sami uvozniki, ko so sprejeli zahtevane visoke cene, deloma pa jc bil letos koti/um češpelj zelo slab. Pravijo, da Celil nc ljubijo več toliko češpljevih cmokov kot nekdaj, ko so veljali ti cmoki za narodno jed. Na praških trgih se prodaja jugoslovansko blago po 3 Kč, domače češko pa po 2.40 Kč. Položaj je za izvoznike toliko boljši, ker se da vnovčiti saj pečke, katere' kupuje Nemčija za izdelovanje razstreliv. Nemčija jc v la namen kupila tudi največji del jugoslovanskega pridelka češpelj.
Produkcija bakra > borskem rudniku jc narasla od 3.487 ton v juliju na 3.500 ton v avgustu.
Naš kliring s Francijo. Po stanju z dne 9. septembra je bilo mi račujlti A izvršeno zadnje plačilo šl. 4.423 z dne 24. maja 1934, na računu B pa Jt. 342 z dne 20. marca 1933. Stanje se torej ni dosti izboljšalo v korist francoskih izvoznikov.
Letina pšenice v Italiji. Letošnji |>ridelek pšenice v Italiji cenijo na 77 milj. met. stolov, kar pomeni v primeri z letom 1934 povečanje za 21.6 odstotkov. Vendar pa letošnja letina vkljub svoji obilnostl ne dosega rekordne letine iz lela 1933. ki je dalo 81 milj. met- stolov.
Siten
Plavalni dvoboj Celovec : Ljubljana
Borrn
Dne 13. septembra.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Amsterdama, Berlina, Curilia. Londona, Pariza in Prage. Narasli so pa Bruselj, New York in Trst.
V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil na 8.48—8 58, na zagrebški borzi na 8.475—8.575, na belgrajski pa na 8.45—8.55. Grški boni so nadalje čvrsli in so noltrall v Zagrebu 34.15—34.85, v Belgradu pa 33.65—34.35. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 231.75—233.35, v Belgradu pa na 232.70 - 234.30. Španska pezela je v Zagrebu notirala 5.675 blago, v Belgradu pa 5.60—5 70.
Ljubljana. Amsterdam 2957.44—2972.03, Berlin 1756.08—1760.95, Bruselj 738.11—743.17, London 215.70—217.75, Curib 1424.22- 1431.29. Nevv York 4343.94—4380.25, Pariz 288.30—289 94, Praga 180.07 do 182.08, Trst 356.67—359.76
Promet brez kompenzacij je znašat na zagrebški borzi 302.454 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.25875, London 15.1775, Nevv York 307.50, Bruselj 51.875, Milan 25.075, Madrid 41.975. Amsterdam' 207 60, Berlin 123.65, Dunaj 57.40, Stockholm 78.25, Oslo 76.25, Kopeiibagen 67.75, Pragu 12.71, Varšava 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, llclslng-fors 6.69, Buenos Aires 0.8275.
Vrednostni pnplrji
Tendenca za državne papirje je tudi danes ■ bila čvrsta, vendar znatnejših Izprememb v tečajih nI bilo. Promet je bil srednji.
Ljubljana. 7% invest. pos. 80—82, agrarji 45 do 47, vojna škoda promptna 868—372, begi. obv. 64—66, 8% Bler. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 72 -73. 7% pos. Drž. h i p. banke 76—77, 7% stab. fiosniilo j, 80 blago.
Zagrob, Drž. papirji: 7% invest. pos. 80—81, I agrarji 45—46.50, vojna škoda prompt. 371—372.50, i 7.. 10., 11. in 12. 371—372, begi. obvez. 63.50 do 64.50, H% Bler.' pos. 80-81 (SO, 80.30), 7% Bler-pris. 72—72.50, 7% pos. Drž. hip. banke 76 deli. — Delnice: Priv. agrar. banka 230.75—231 (230.75, 281), Trboveljska 100 den., Isis 40 bi, , Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 82- K3, agrarji 46.50—47.25, vojna škoda promptna 371.50 do 372 (372), begi. obvez. 66.75—6? (67, 66.90), TJ", Bler. pos. 72.50 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 75-76, 7% stab. pos. 81.SO-8i (82). - Dcinicc: Narodna banka 5880 den-, Priv. aararna banka 231.50—232.50 (282).
Žifni trg
Pšenica je nadalje čvrsta. Dovozi so skoro po-polnoma izostali. Trgovci kupujejo blago, da se pokrijejo za svoje prijave Prizadu. Prizmi pošilja znatne količine blaga v razna skladišča in se še
Kari Steiner skače!
Tradicijo, ki se je v Ljubljani že udomačila — da se namreč plavalne tekme vršijo zvečer — morn tokrat |irireditelj medmestnega plavalnega dvoboja Celovee:Ljubljana, obiti Pa ne samo, ker je v čisto jesenskem vremenu za plavanje le že nekoliko premrzlo — še drug, sila važen razlog je tu: ska-kaiile! Prirediti primerno razsvetljavo za možnost izvajanja skokov jc namreč praktično skoro nemogoče.
Skoki pa bodo v okviru tega dvomateha brez-dvonino največja senzacija, ki dobiva svoj pečat z udeležbo dolgoletnega avstrijskega prvaka in in-ternacionalca Karla Steiner ja.
Steiner je že nekaj čns.i sam bistven sestavni del vseh evropskih prvenstev, vseh velikih mednarodnih tekmovanj in je tudi v obeh meddržavnih tekmovanjih Avstrija:Jugoslavija sodeloval in v skoku zasedel prvo meslo. Njegov cel vijak s trlmeterske deske je umetnina, ki slovi po vsem športnem sve LJubljana bo prvič imela priliko videti skakača ve-
likega formata in evro|-»ke, da, svetovne klase ler tako primerjati znanje in sposobnost obeh naših prvakov Kordeliča in Ziherla z znanjem mojstri mednarodnega kova.
Dvomatch se bo vršil ua kopališču Ilirije v nedeljo 15. t. m. ob II dopoldne in ob 15 popoldne. Da bo ludi z druge strani omogočeno vsakomur, ogledati si to prireditev, jc podzveza kljub velikim stroškom določila izredno nizke cene: stojišča za dijake 4 Din, navadna stojišča 8 Din, sedeži druge vrste 10, v prvi vrsti pa 12 Din.
Bell zobje
narede vsdk obraz privlačen in lep. Do dobimo lepe, bele zobe, jih snažimo zjutraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okuino zobno paito Chlorodont. Ze po kratki uporabi dob£ zobje čudovito lep letk slonove kosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod.
Slovenski športniki v zagrebški luči
V zadnji številki Olimpijske«*« športa . ki ga teliti ju J LAZ v Zagrebu, Je izšel izpod peresa ne/nn nega pisca tendenciozni članuk, ki opisuje razmere ob priliki državnega prvenstva zu poedinee v Ljubljani, članek je poln napadov na organizatorje prvenstva ter na poodlnce , tako, du dobi človek, ki ni informiran in ki prvenstva ni *niu gledal, v lis, tia .1«» bilo to prvonatvo llajveoji fhiftko, ki ga Je doživel lahkoatletski *l>ort zadnja leta v Sloveniji. H tuli preidlia ulovenekogn lah-koatletakegn *|H»rta Je potrebno, da se branimo pred takimi anonimnimi napadi, in ker se na« v tem f»ltlčnju žo obsoja /. nedopustnim lokalpatriotlzmotn , moramo ugotoviti, tla Je buA omenjeni članek v <01 hmelj skem športu ptsan popolnoma v tem duhu, ker iualroktuo povzdiguje kvalitativno vrednost zugrebških funkcionarjev, sodniškega zbora, igrišč in ostalih športnih naprav, nas pa postavlja kar za desetletja nazaj — Kadi priznamo, dn v finančnimi pogledu nismo kos priredit vntn v Zagrebu, ker so pri na« skoro v*o lah<kontlet«kn prl.rodltve iletdeltne. — PlsCu oiuenjehegu članka je to prav dobro znan rt in ravno radi tega fe njegov nflčln k ip.au j a popolnoma nedopusten, ker s 10(10 T>!t1 podpore, ki jlli je AbK Prifnorje prejelo od Zvoao•/u Izvedbo prvenstvu, ne ud da delati čudežev. — Zato Je tudi izostala prepotrebna javna reklumu, zvočnik ua Igrišču In Se marsikaj drugega. - Preko rešitve felt važnih vprašanj hi kritike ,1o ščl pišoč omenjenega članka brez vsaike pripombe, pač pa hsco drugod napake. Očita, dn pesek na* odttkofoi deski ni bil 12 umu visok, da ni bil zmočen. ampak auh, da lata zu skok v višino. ni bila črno-belo prepleskann; strašno se mu Je pn /umerila trava pri fnčtil krogle in konja.- — Na Angleškem so v«a IgfišSa, celo jokatUe-a, nokrita * travo,vemo pn, tla so Angleži kljub tonili Odlični atluti. Da Je »emu tako. dokazuje v .istem Olimpijskem sporttl objavljen člnnok iRngle/i i! Zagrebu«, kjer se posebno po vdat* J« n j Ulovu .prilagoditev vsakemu VTdmcntl Irr vsakemu terenu, medtem ko so naši ret>rezentanti na H»j prireditvi kar po mil odpoVedali. K sreči v Ljubljani en dan preti prireditvijo ui deževalo, ker sicer nč vemo, kako bi so ubranili stroge kritike.
Dolžnost d (»legal a Zvezo hi Ml a, Via hI hll prisoten neprestano .pri ureditvi igrl**a, naprav zn m«1e In skoke in merjenju prog. Pod njpfrnvirn strokovnim' nadzorstvom .<lgurito ne bi prišlo do nam neljubih napak rn^jjp*i\lfiinju protfe na -Jon m in ostfilih par brez-l>oiT)emonih Tjvnleukosti.
-m^m^ktK) ko delali pipeu funkcionarji, oziru m n sodniki, th katere trdi, an so ueviltlnirani. Pri pmninjnm samo, da so bili to vsi uprašanl lalvkontlet-skl sodniki z mnogoletno prakso, položenim teoretnim ln praktičnim izpitom, torej vsi dovolj kvalificirani in brez dvoma kos svoji nalogi Program %o Je razvijal hitro iu brez zastoja, na veliko zadovoljstvo gtedateov, in m/lsllm, da tiči ravno v tem rutina hi zmožnost "vodjo tekmovanju, ov.iroma sodniškega zbora. Za « asa biologa 10 le finega aktivnega športnega sodelovati ia v tu- in inozemstvu, pa tudi v Zagrebu, sem imel priliko videti mnogo prav »labo organiziranih prireditev, in radi tega mislim, tla jo vsa»ko tako nelojalno očitanje brez-i>om6mbno iu ne falr!
Vprašanje starterja jo pri nas že davno po\oljno regotto, čeprav je njegova služba najtežja, najbolj de Likalna ju odgovorna. Tekmovalci morajo imeti zaupanj« vanj In biti prepriča ni. da nc bodo pri startu prikrajšani. Htnrter pa mora poznati tekmovalce in si znati pridobiti njih zaupanje — Pa še nek a.j je važno: starter morn dobro poznati tehniko starta, posebno globokega, in vsi triki, ki se lih poslužujejo nekateri tekmovalci, mu morajo biti dobro znani. Star ter ju na lanski balkonijndl v Zagrebu se je na primer zgodilo, dn ie Manti.kas napravil start Iz gibanja (roke *o preti Strelom bile pred startno črto), Kovači je ušel in /a nJim Bauer in Krftnganolis, Kovačič, navajen na pra WIctl start, pa jc obtičal. Zato t,ud i njegov pora/, na 10U ml Ce bi »tal starter prod tekmovalci, se niu to tie bi zgodilo!
Zna ilna jo tudi izjava našega starega »printerja dr. Stanka Perparja; on trdi, da se je vedno počutil sigurnega samo tedaj, kadar je bil starter g. D. S. .Vu ln ravno ta gospod jo bil starter na letošnjem prvenstvu, —. Na 100 m je Bauer dvakrat ušel in bil pra vilno diskvalificiran; oba starta sta fotografsko posneta ln se visi detajli jasno vidijo. — Znana jc namreč stvar, tla Jtllo rad prehitro starta in zato je tudi popolnoma razumljivo, da jc treba konkurenci Bauer-Kovačič posebno paziti in posvetit/i vso psi njo na regularen start. — Kavno radi te svoje slabe navade Bauer pri tekmovanjih v inozemstvu, oziroma pod vodstvom tujega star terja, ne moro (oči 100 m pod 11 sekund (Udine, Jugosl.-Vel. Britanija); pri nas ga pa preveč pardonirajo. O startu na 100 m v troboJu Bel-grad-Praga Bukarešta niti no govorim. — NTa tak način handicapiratt ostale tekmovalce Je nefnir in trdim, dn to v Ljubljani pod vodstvom našega starteria ne bi moglo zgoditi. Priporočani prav vsem starterjoin, nf1 •IZvzcmšl zagrebških, da temeljito protlče članek v OliniT^jskeni športu Štev. 10 Htarter treba dn tk>-štivn prava t.mačn in tla se ros po njem tudi v praksi ravnajo.
Dalje govori pisec v članku o vollkom razočaranju v pogledu kvaliteto tckališčn. Boljšega in bolj elastičnega Jaz v državi ne poznam; to so potrdili tudi atleti sfednje-evropskega slovesa, ki so tekmovali f»b priliikl
lft letnice AMK Priniorju, kakor ing. Hron, Ho*loky« 54chulz lu Otahal. — Mislim, da kak drug komenfar nI lK>trobonl Nobeilega dvoitin pa ni, da bi bilo tckališčn in fikrtkalnlee laltko *e |m>1Jšo, če na bi ve«< dni pre*l prvenstvom močno tleževalo.
.Taktizitanje kakor pisec Ironično Imenuje način toka na snu in l.VKi metrov od strani rtkuSkn ln Uurtlo, Md mu /.tli iieun^sinu iu nedopustno, češ, da na la način 01 uiogln dobiti jasna -li ku o moči itoedi.iii h atletov. — Ce bi Nikhazi sprejel o.l Ourtle diktirani tem-ito pri toku na 800 ni, bi bil nieg<»v dosoženi čas znatno izpod minuti, kar hi tu odlični tekač lahko že da\uo dosegel, čc bi forsiral onlreiSl tempo v prvi rundi. -Zal teče N i k bazi vodno le na /.mago, ne pn nu rezultat« zanašajoč se na svoj dober fiuiš.
Isti slučaj Je bil pri teku na IftOO m, samo s to razliko, dn Je Hku.«ek takti/.irnD lo zn tekače Primerja, ker drugi Jim nd t i od daleč niso bili konkurenčni.
Kur se pa tiče tekačev Kovmiča in BauerJa, smo vsi že davno prepričani ln ponavljamo, da je Kovačih zmagal nad Bauerjcm vedno le pod vtdftvoui objok-tivnoga .>tartevja. Žal bo moral KovuAič startall n;» bidkanl.ladl v CnrMgrndU nnv.adiKstJio pripravljeli, k«r mu je tcž-Ln bl<N»ura ob I>rlliki teka na Jno m na drž. prvenstvu onemogočila trening.
V	dnevnih zagrebških listih, kakor ludi slgžltenlh glasilih, imamo priliko čOsto .-ltali ironjčn«1 nn/.lvo
stručnjak iv. Ljubljane', itručujak v/ Belmiula Itd., kar se nanaša ua razva miSl.ienJii s|tortnih delavcev teven Zagreba ru<li rešjtve ra/.nib opornih nport-iiih vprašanj. — Malo več spor tu c objektivnosti In fairne.se ter malo manj loknlpatrjoti/.ma priporočam gospodom Ir Zagreba, kfn* končno ie l.ilfkonlletekl »i»ort pri nes rnvuotako st4ir -kekor v Zagrebu, in radi tčgn mislim, ila je strokovno mišljenje nn4ib sporlni h delavcev ekvivalentno onemu /ngreUšklh! — .1 WeibL
Mars: Gralika
Poslovilna tekma igralca Fr. Kataviča
Grafika:Mars. V borbi za točke snideta v nedeljo popoldne nn igrliču SK Slovana zgoraj imenovana Kluba. Sodeč po proJlolieiielj&kem tekmovanju, v katerem ie Mafs |X>razil moštvo SK Reke. ki je eno najbolj&ih drugorazrednih klubov, ie vsekakor Mars favorit. Sicer pa bomo videli .. Ob lej priliki bodi omenjeno, dn igra priljubljeni ipruc SK Grafike Pr. KSfAVt? sVojo zadnjo tekmo zn (Tr.nfiko. ker odhaja iz Ljubljane. Grafika mn l-»o priredila malo svecartOSt. Stanovski tovariši vabljeni!
Tramvaj t Mitnica
Drevi, 14. septembra na igrišču ASK Pri mor j A senzacionalna prireditev: Večerna nogometna tekma tramvaj—mitnica, ki je že doslej stala v ospredju splošnega zanimanja, je dobila nepričakovan spoit-iif po vda rek. V predfekmi nnMoptin ligino moštvo ASK V t ,'morja in enujstoricn SK š^ogc, prvak tlru-geg.i razreda. Ta pridružitev bo nedvomno in upravičeno potencirala |irivlačnost tekme i.i privabila drevi na igrišče Pritnorja ludi skeptike z vrst ljubiteljev SfKirta.
S|xired je sledeči:
Ob IS predtekma Primorje (liga):Sloga; ob 18.45 koncert Plilipps-Radio; ob 19.30 tekma Tramvaji Mitnica.
Za prireditev zadostuje samo ena vstopnica. Za prevoz poselnikov bodo na r.iz|>olago avtobusi Magister. kdor ljubi šport kol šport ali kot zabavo, kdor hoče prispevali za pomoč mestnim revežem, kdor hoče športnega užitka združenega z zabavo, naj pride drevi na igrišče Pritnorja.
Nastop bokserjev
V	Ljubljano je prispel črnec Kid Curney, profesionalni bokser, ki se odpravlja na bokserski nastop na Reki. Sedaj trenira pri SK Slovanu na Ledini in pripravlja Slovanovce, da bodo čim časfneje zastopali Ljubljano na naslonu, kjer bodo nastopali mariborski Spartanci, Katmiičani, ljubljanski Slovauovci in tudi črnec Kid Curney.
Nastop bo 22. t. m. v delavski zbornici in bomo v firihodnjih šlevilkah še podrobneje poročali o njem.
SK Ilirija, table letini* seltcija. lh,nf* ob KMll oil* virami fipjitiumk sf.itcijskPKii fl.-inHtvii v Kfiriierobi nu (.-
nlSkih ItrrlSflh. Ilnevnl re«l: ITopri-nm zn sezono tOSi-IK ln I-/,bera lokA-ln. Vpisovanje novih flnnov iMfrtam.
ne ve, če bo Slo lo blago za izvoz ali pa bo prodano za domač konzuni.
Koruza je nekoliko popustila in so bile danes njene nolacije na ljubljanski borzi nižje za l Din pri ftlO kg. Ta slaba tendenca je v zvezi z novo letino, ki kaže dobro iti je pričakovati žr v drugi polovici oktobra umetno sušene koruze. Umetno sušena koruza nove ledne sc taksirn na S4—S5 nakladalna postaja.
Novi Sad. Pšenica: bč. 78 kg 2% 128-131. bč. lurljii Tisa liil—130. bč. ladja Bege j 138-13«, slav. 122—124, srčni. 124—131, Imn. 127—131. Oves: ne-izpremenjen. Kž: ne n oli rn. Ječmen in koruza n«-izpremcnjeno. - Moka: t>č. in ban. Og in Ogg 195 dn 215, št. 2 175—105, št- o 153 -I7S, št.fi (33 do 155, SI. 7 115—125. St. 8 1(10-103. Fižol in otrobi nelzpremefiieno. Tendenca čvrMa. Promet srPdnjl.
Hnnilinr. Oves: bč.. srem. in slnvon. 105—107. Koruza: bč. In srem. 87 79. Maku: bč. Og ln Ogg 200—220, št. 2 180—200. št. 5 1(X>—180, št. 6 1-15 do lfi(>, št- 7 120—130, SI. 8 102.50—107.50. - Vso ostalo neizpr. Tedenra čvrsta. Promet 22 vagonov.
Živina
Maribor, 13. sept.
Nu današnji mariborski svinjski sejem je bilo pripeljanih 323 svinj. Cene so bile »lcdečc: Prašiči 0(1 5 do 0 tednov stari so bili po 40—00 Din, od 7—9 tednov 70—80 Din, od 3—4 mesece 120 do 150 Din. od 3—7 mesecev 200 do 230 Din. od 8—10 mesecev po 300—500 Din in eno leto stari
po 380 do 430 Din. Kilogram žive teže jc sini 4 do 5 Din, mrtve pa 7.50—9,50 Din. Prodanih je bilo 155 svinj.
Svinjski sejem t Pinjn. ki so je vršil v sredo, dne 11. sept. je bil srednje založen. Prignali 194 svinj iu 96 praseov, skupaj 290 ščelinnrjev. Od teb so prodali 72 komadov in je bila kupčije lokrat slaba. Povprečne cene za kilogram žive leže so bile naslednje: pršutarji 4—450 Din, debele 4.50—5 Din. |ilf>inene 4—4.25 l>in; prašički sc prodajali od 30—80 Din komad.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Poezije dr. Franceta Prešerna bi moral |ioznuti in ludi imeli vsak Slovenec. Saj še ui dovolj, da poznamo našega prvega slovenskega pesnika le po imenu, njegovih iieseiii pu ne poznamo. Vs.ik zaveden Slovenec, ki sc zaveda dolžnntdi do naših vclniož, ima v svoji knjižnici lo knjigo. Zbrano delo dr. Franceta Prešernu obsega vse pesmi In pisma, kar jih jc katerikral naš pesnik napisal. Delo sta uredila gg. dr. Olonnr In dr. Pirjevee. ima 295 slrani, priročno obliko in je vezano * elegantni vezavi. Cena je za nevezano 44 Din, vezano v polplntno 55 Din. v celo elegantno nsnjf 90 Din in kol tako najprimernejše darilo zn vsako priliko. Knjigo je založila •liigoslovonsk« knjigarna I v Ljubljani
MALI OGLASI
V malih oglasih velja «saka beseda Dta 1*— t lenllovanjskl oglasi Din J —. Najmanj« znesek sa moli oglas Dla tO-—. MaU oglasi s« plačujejo tako) pri naročila. — Pri oglasih reklamnega ana£a|a ne račnna enokolonska S mm •faoka petltaa mUca po Dla 2*90. Za plemen« odgorore glede malih oglasov treba piiloSltl znamka
Za šolo
mamo veliko izbiro šolskih lorblc, nahrbtnikov aktovk, map, peresnlc ln drugih šolskih po-, trebščin. Dalje čevlje in obleke po Izredno nizkih cenah.
\m. KRISPER, LJUBLJANA
II
Dva nižješolca (-ki)
sprejmem v vso oskrbo: glasovir. - Rimska 21. (D)
Kuharica
samostojna gospodinja — želi službo pri samskem gospodu, gospe) ali manjši družini kjerkoli takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod
»t. U080.	(a)
Denar

Posojila
M vložn« knližic« dal« Slovenska banka. Llub-Bana. Krekov trt 10
Nove srečke
državne loterije beograd ske kolekture — prodaja Menjalnica R e i c h e r & Turk, Ljubljana. (d)

ODDAJO: Stanovanje
s vso oskrbo oddam proti instrukciji dijaku klasične gimnazije. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11206. (D)
Tri dijake
sprejmem v veliko zračno sobo — z zajtrkom — blizu obrtne šole. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11098.	(D)
Enega ali dva dijaka
sprejmem v solnčno sobo (center). Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11233. (D)
Dijaka
nižjih razredov sprejmem v vso oskrbo. - Novi trg št. 1-IIL, Plevnik. (D)
I23JBBS
IŠČEJO!
Sobo ali stanovanje
soba velika, z najmanj 2 oknoma, svetla, ali dve manjši sobi, eventuelno eno- ali dvosobno stanovanje, vse neopremljeno, v bližini Aleksandrove c, do Evrope - iščem za takoj. - Ponudbe upr. »SI.« pod »Svetlo« 11266. (c)
Poizvedbe
Izgubil sem
na poti od Kamnika proti Podgorju aktovko z raznimi akti, vzorci in na-ročilno knjigo — Pošten najditelj, za katerega je vzorčna knjiga brez vrednosti, naj vrne aktovko policiji v Kamniku ali direktno na moj naslov. — Stroške povrnem, poštena nagrada zagotovljena. — Rado Pregrad, Podčetrtek.
H2BEB3SJ1
ODDAJOs
Zobozdravniku
se odda v najem dobro upeljana zobozdravniška. ordinacija v Sevnici ob Savi, ki je opremljena z vsem modernim inštru-mentarjem. - Informacije daje Sonja Hribarjeva, vdova po zobozdravniku v Sevnici ob Savi,
Izgubil sem
poročni prstan v Mostah
v Predovičevi ulici. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi 100 Din v upravi »Slov.«.	(e)
Cl arte s v01 stan pruaa/ui at motorja bt inebil st rad hrt kupce r ti mirneo priietu Startni** na imuni? tnsrral .«»«♦«««»♦«<♦»♦»»♦«♦♦♦♦♦•
Rabljena kolesa
ženska in moška, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križevn. cerkve.
(1)
Kopalne banje
in peči, klosete, umival nike, kuhinjske lijake in ves instalacijski materijal, vse samo prvovrstno blago. dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stupica trgovina z železnino, največja zaloga poljedelskih strojev, razstreljiv, čebelarskih potrebščin, stavbnega materiala itd. - Nakup starega železa in drugih kovin po naivišiih cenah.	(1)
Šolske potrebščine
po najnižjih cenah nudi
trgovina H. NICMAN Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Nogavice, rokavice
ki pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (II
Vino
Prodamo več ali manj hI pristnega »Bizeljca«, postavljeno v Ljubljano. — Naslov v upravi »Slov « pod št. 11283.	(1)
Hrastove irize
in rezani hrastov materijal kupujemo. Ponudbe z navedbo cene in detail nim izkazom zaloge poslati v upravo »Slov.« pod št. 11166. (k)
ZIMO
za žimnlce od preproste do na|flne]že vrste kupite najceneje pri tvrdki
]. KNIFIC, tovarna za žimo STRAŽIŠČE pri Kranju	Telefon StražiSče St. 2
Na velesejmu paviljon
Tinčkove in Tončkove prigode 12 8.
Strašna eksplozija v pragozdu
NOVOSTI
v
Jabolka
namizna, zlata parmena, kanada, kakor tudi mešane, od 5000 kg napre) -kupuje po najvišji ceni: Renier, Podčetrtek. (k)
liMtiffll
iJrooen uglui r 'JUvrmcu noststvo ti hitro proda: rt it ne t gotovim dinarja*, nai kuprn ti k kniirien Hn
Lončene peči
in star štedilnik - naprodaj. Dalmatinova ul. 15, pri vratarju.	(1)
Koleselj
lep in lahek, skoraj nov, po zelo nizki ceni proda Franc Kuhar, Dol pri Lj.
(D
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa
Mariia Kaužiž
soproga trgovca in hišna posestnica
dne 12. septembra 1935 ob 22.30 mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 14. septembra ob Ij.^0 iz hiše žalosti Rožna dolina cesta X. št. 4 na viško pokopališče.
Ljubljana, Trst, Rim, dne 13. septembra 1935.
Žalujoči ostali: Ivan Kančič, soprog; Lojze, Berto, Mercede, Jožica, Josip, Virgilij, otroci; Antonija Gionconi, stara mama, in ostalo sorodstvo.
PRINAŠA TVRDKA
„V E K A"
MARIBOR.
Točasno
LJUBLJANSKI VELESEJEM paviljon „E".
Zopet smo cenejši!
Ia športni sukn|i£ 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač. perila itd. Pre-sker, Sv. Petra c. 14. (1)
Kupimo
Namiznih jabolk
več vagonov, za izvoz — kupimo. Ponudbe z navedbo vrste in cene na: M.. Jevak, Ljubljana, Miklošičeva 13,	(k)
Bicikelj z motorjem
kupim - do 2000 Din. — Ponudbe upravi »Slov,« pod »Motorček« 11297. k
Prodam posestvo
bližini industrijskega kraja Zagorje, eventuelno z gostilno ali gostilno brez posestva Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10992.
Vilo v Petrovčah
prodam. — Poizve se pri g. Vodeniku v Petrovčah _(p)
Zemljišče
ca. 16.000 m2, v Spodnji Šiški, v bližini nove cerkve, ugodno naprodaj. — Elekrika in vodovod, dober zemljiščni materijal na mestu. V poštev pridejo tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daje Miškec Mirko, brusilaica stekla in ogledal, Ljubljana VIL, Medvedova 38, tel. 35-75. (p)
Berite
\Slovenca
in oglašujte v njem'
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030.
Tonček je tako močno pihaj v pipo z mehurjem, da ga je že vse bolelo in mu je začelo zmanjkovati sape. Da bi se malo odpočil od napora, je vzel pipo iz ust in zajel nove sape v pljuča. Potem je začel s še večjo vnemo pihati v mehur.
To pa je imelo usodne posledice — ne zanj, pač pa za divjake. Pošastna zajčja glava ni mogla več vzdržati toliko sape, pa je rekla — reskj in »bumfl« ter se razpočila...
Da bi bili tedaj videli divjake, kako so planili na nogel Eksplozija nedolžnega mehurja je bila zanje nekaj tako strašnega, da si strašnejšega pač niso mogli misliti na tem svetu. Kar koj so vzeli podplate pod pazduho in jo hrabro popihali nazaj v pragozd ...
Tonček je bil rešen.
Zahvala
Za premnoge dokaze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi nepozabnega, skrbnega soproga, zlatega očka, brata, strica in svaka, gospoda
Srečka Kadunca
višjega poštnega kontrolorja
se vsem iskreno zahvaljujemo. Srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev. Posebna hvala čč. duhovščini, gospodu primariju dr. Lavriču, g. poštnemu direktorju dr. Vagaju, g. dr. Lainutu, g. dr. Lebarju, g. upravniku Colu, celokupnemu uradništvu pošte Ljubljana 2, vsem stanovskim tovarišem, poštni godbi, z.a ganljivo petje, ter vsem, kateri so nam pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. — Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob pol 8 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Globoko žalujoča soproga Ivanka s hčerko Majdo in vse ostalo
sorodstvo.
Joseph Conrad:	|
Na morju
Spravili smo vse na svoje mesto in pojavili Jarbol na barkači, ki je sklenil naš kapitan prevzeti skrb zanjo. Ni mi bilo žal, da sem za trenotek sčdel. Obraz mi je bil čutiti hrapav, vsi udje so me boleli kakor zlomljeni, čutil sem vsa svoja rebra, in prisegel bi bil, da sem si zvil hrbtenico. Čolni so ležali krepko privezani zadaj v globoki senci in vse naokoli sem mogel videti od ognja razsvetljeni kolobar morske površine. Velikanski plamen se je ravno in žarko vil proti nebu. Besno je vzplam-teval in plahutal, kakor da bi šumele peroti, pa hrumel kakor grom- Vmes se je slišalo treskanje, votlo bobnenje in z vrška zublja so prhale iskre, pričajoč, da je človek rojen za nesrečo: za ladje, ki puščajo vodo, za ladje, ki gore.
Motilo me je samo to, da čolni, ker je ladja ležala z bokom proti struji in takemu vetru, kakršen je bil, — bila je zgolj lahna sapica — niso ostali za njo, kjer bi bili na varnem, temveč so, kakor je pri čolnih navada, kakor svinje rili naprej, se zaganjali pod ladjo in pluli ob njenem boku. Nevarno so se valjali in se približevali plamenu, medtem ko se je ladja zaganjala nanje in je 6eveda pretila neprestana nevarnost, da sc bodo jarboli slednji trenotek prevesili. S svojima dvema čolnarskima pomočnikoma sem jih z vesli in kvač-ljami po svojih najboljših moftah podpiral, ali pričelo mi je presedati, da bi moral biti neprestano pri tem delu, zlasti Se, ker ni bilo nobenega vzroka, zakaj se ne bi takoj izselili. Mi trije nismo mogli videti tovarišev na ladji in si tudi nismo mogli misliti, kaj je vzrok njihovemu obotavljanju. Moja dva pomagača v čolnu sta potiho klela, pa zategadelj nisem imel posla samo s svrjim delom,
temveč sem moral venomer paziti tudi na svoja <fva tovariša, ki sta neprestano kazala voljo, da bi rada legla in prepustila vse skupaj usodi.
Naposled sem vzkliknil: >Vi, tamkaj na palubi!« In nekdo se je ozrl čez ograjo. »Tukaj smo opravili,« sem zavpil. Glava na palubi je izginila, pa je kmalu spet pokukala čez rob ograje. »Kapitan pravi, da je vse v redu, sir, in da čolne lepo odvračajte od ladje.«
Pol ure je preteklo. Zdajci je nastal strahovit hrup, ropot, rožljanje verig, sikanje vode in na milijone isker je prhnilo v tresoči se steber dima, ki je lahno visel nad ladjo. Sidrno vreteno je pregorelo in dve razbeljeni sidri sta padli na dno ter potegnili za seboj dve sto sežnjev iztrgane razbeljene verige. Ladja se je tresla, gmota plamena je plahutala, kakor da bi se hotela sesesti in nastavek sprednjega jarbola se je zrušil. Odletel je kakor ognjena puščica, se zadri v morje, pa se hipoma prikazal na površju, za dolžino vesla oddaljen od čolnov, nakar je ves očrnel po svetli površini mirno plaval dalje. Iznova sem zaklical na palubo. Ne dolgo, pa mi je nekdo z nepričakovano veselim, pa tudi pridušenim glasom kakor da bi skušal govoriti z zaprtimi usti, sporočil: »Takoj pridem, 8ir,» in izginil. Dolgo časa nisem slišal ničesar drugega ko prasketanje in hropenje ognja. Vmes so se čuli nekaki piskajoči glasovi. Čolni so poskakovali, poležali za vrvi, se igraje zaletavali drug v drugega, se trli z boki ali pa se, naj smo storili, kar smo holeli, zaganjali skupaj proti ladijskemu boku- Tega nisem mogel dlje prenašati, pa sem se oklenil z nogami in rokami vrvi ter splezal na krmo.
Bilo je svetlo kakor podnevi. Ko sem naposled prišel na ladjo, se mi je ognjeni zastor pred menoj zdel nekaj strahotnega in vročina mi je bila sprva neznosna. Kapitan Beard je s skrčenimi nogami in
z roko pod glavo spal na blazini naslanjača, ki jo | je bil privlekel iz kabine, in svetloba se je poigravala na njem. Ali pa veste, kaj so ostali počenjali tačas? Sedeli so čisto zadaj na krmi okoli odprtega zaboja, se zalagali s kruhom in sirom ter pili pivo iz steklenic.
V ozadju plamena, ki se je v besnih jezikih sukal nad njimi, so bili videti pri tem doma kakor salamandri in podobni tolpi obupanih gusarjev. Ogenj se je lesketal v belini njihovih oči in se jim blestel v li6ah na beli koži, ki se jim ja videla skozi raztrgane srajce. Vsakdo je imel kako znamenje, kakor da je divjala bitka okoli njega — obvezano glavo, roko v obvezi, pasico iz zamazane cunje okoli kolena, — ali nekdo je držal steklenico med koleni in kos trdega sira v roki. Malion je vstal. Po čedni vsakdanji glavi, sključenem profilu, po dolgi beli bradi in držeč neodmašeno steklenico v roki je bil podoben nekakšnemu predrznemu morskemu razbojniku, ki si je nekoč v davnih časih sredi nasilja in nesreče delal vasele ure. »Zadnja večerja na palubi,« je govoril slovesno. »Ves dan nismo imeli ničesar jesti, zakaj naj bi bili torej brez vsega tega.« Zavihtel je steklenico in pokazal na spečega kapitana. »Rekel ja, da ne more jesti, pn sem mu svetoval, naj leže,« je nadaljeval. Ko sem ga začudeno pogledal, pa: »Ne vem, ali se zavedaš, da mož že več dni ni pošteno spal — a tudi v čolnu bo imel preklato malo spanja.« »Saj kmalu ne bo nobenega čolna več, če boste še nadalje blazneli okoli.« sem ga zavrnil nejevoljno. Stopil sem h kapitanu in ga stresel za ramena. Naposled je odprl oči, a ni se premaknil. »Čas je, da odidete z ladja, sir,« sem rekel mirno.
S ležavo se je dvignil, se ozrl na plamen in čez morje, ki se je v bližini ladje svetilo, a bolj daleč od nje je bilo vse črno. črno ko črnilo; ozrl se je proti zvezdam, ki so skozi tenko kopreno dima
motno sijale z neba, ki je bilo črno, črno kot Erebus.
»Najmlajši naprej,« je dal povelje.
In preprosti mornar si je z roko vnic obrisal usta, vstal, splezal preko krmene ograje in izginil. Drugi so se odpravili za njim. Nekdo je med plezanjem čez ograjo še trenotek obstal ter izpraznil steklenico, nakar jo je z velikim zamahom vrgel proti ognju. »Tu imaš!« je vzkliknil.
Kapitan pa se je neznansko dolgo mudil in pustili smo ga pri miru, da se je nekaj časa na samem ukvarjal s svojim prvini poveljstvom. Nato pa sem spet stopil k njemu in ga nazadnje le spravil proč. Bil je že skrajni čas. Železje na kasaru se je bilo namreč tako močno razgrelo, da sa g i nismo smeli več dotakniti.
Nato smo presekali vrv »barke« in vsi trije čolni so se privezani drug k drugemu hkratu gladko odmaknili od ladje. Šestnajst ur je že preteklo od eksplozije, ko smo odšli z nje. Mahon je imel poveljstvo nad drugim čolnom, jaz pa sem imel najmanjše, 14 čeveljsko plovilo. Barkača bi nas bila mogla prevzeti lepo število, ali kapitan je rekel, da moramo rešiti kar največ imovine — za zavarovatelje. In tako sem dobil 9voje prvo poveljstvo. Imel sem s seboj še dva moža, vrečo prepe-čenca, nekaj škatel mesa in sodček vode. Ukazane mi je bilo držati se barkače, da bi nas mogla u slučaju neurja prevzeti.
In veste li. kaj sem tedaj mislil? Premišljal sem samo to, kako bi se mogel čimprej iznebiti drugih dveh čolnov. Želel sem imeti prvo poveljstvo čisto zase. Dokler mi je bilo mogoče križariti. me nikakor ni mikalo pluti s celini odredom bro dovja. Čisto sam sem hotel pristati. Hotel sem prekositi druga dva čolna. Mladost, sama mladost, brezumna, mameča, krasna mladosti
(Dalje prihodnjič.)