primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 6 (12.944)
Trst, petek, 8. januarja 1988
Proceduralne težave v poslanski zbornici
Vlada v težavah ob davčnem odloku
Ze v teku debata o finančnem zakonu
RIM — Parlament ne bo pravočasno uzakonil davčnega dekreta, ki ga je ministrski svet odobril na eni izmed svojih zadnjih sej v preteklem letu. Tako so se na podlagi nenapisanega sporazuma sinoči sporazumele vladne in opozicijske stranke, potem ko je v proračunski komisiji poslanske zbornice prišlo do nepremostljivih proceduralnih težav, ki bi dejansko ohromile ves postopek. Proceduralne težave izhajajo iz dejstva, da bi morala poslanska zbornica v bistvu istočasno obravnavati omenjeni dekret, finančni zakon in državni proračun, to se pravi tematike, ki so si v bistvu zelo podobne ter se v nekaterih aspektih celo vsebinsko pokrivajo. Vladni odlok pa je naletel tudi na politične težave. Nekatere vladne stranke, posebno demokristjani in liberalci, so namreč z različnimi utemeljitvami precej ostro kontes-tirale določene smernice tega dekreta.
Božični dekret, kot so ga nekateri poimenovali, predstavlja pravi udarec za družinske proračune. Med drugim predvideva povišek avtomobilskih taks, kolkovanih papirjev in pristojbin za vozniška dovoljenja in za potne liste. Uvaja nove količnike pri izplačevanju
družinskih doklad in precej sramežljivo odpira pot nujni davčni reformi, ki jo je pred leti začrtal tedanji finančni minister Visentini. Odlok tudi podaljšuje veljavo go-riške proste cone in nekatere ugodnosti iz tega davčnega režima razširja tudi na obmejne kraje videmske pokrajine ter na vso tržaško pokrajino.
Ministrski svet bo vsekakor takoj po zapadlosti tega dekreta odobril tri nove odloke, ki bodo v bistvu odražali smernice božičnih odločitev. To je sinoči potrdil zakladni minister in podpredsednik vlade, medtem ko komunisti z zadovoljstvom ugotavljajo, da so njihovi protesti zalegli.
Vlada je včeraj popoldne medtem že devetič zaporedoma predložila parlamentu dekret o gradbenem odpustu, ki ga je formalno izdelal minister za javna dela De Rose. Ministri so bili vsekakor mnenja, da je vlada tokrat zadnjič odobrila odlok o tem vprašanju, v primeru novih težav pa bo vso zadevo dokončno predala parlamentu. Dekret o gradbenem odpustu, ki je v marsičem do sedaj ostal le na papirju, je, mimo lepih besed, povzročil samo zmedo in velike birokratske težave.
Danes v Cisjordaniji, Gazi in vzhodnem Jeruzalemu
Začetek civilne neposlušnosti proti izraelskim oblastem
V Izrael prispe na obisk pomočnik generalnega sekretarja OZN Goulding Med demonstracijami v Mugaziju ubit 15-letni Palestinec
JERUZALEM - Danes se bo na zasedenih palestinskih ozemljih začela akcija za civilno neposlušnost Palestincev do izraelskih oblasti in akcija za bojkot izraelskih izdelkov. Kot je sporočil znani palestinski predstavnik in direktor jeruzalemskega dnevnika Al Fažr Hana Siniora, naj Palestinci od danes dalje ne bi več kupovali izraelskih cigaret. To pa je po njegovih besedah le prva faza v tem mirnem palestinskem protestu. Po dveh tednih naj bi sledil bojkot vseh izraelskih pijač, kasneje ne bodo več plačevali davkov in končno Palestinci naj ne bi več prihajali na delo v Izrael z zasedenih ozemelj.
Siniora je pri svojih izjavah zelo pazil, da ni uporabljal izrazov »Civilna neposlušnost« in »pasivni odpor«, da ne bi s tem dal povoda izraelskim oblastem, da ga obtožijo vzpodbujanja k uporu. Izraelske vojaške oblasti pa so njega in še nekatere druge vidnejše palestinske predstavnike opozorile, naj ne nadaljujejo s to akcijo.
Včeraj bi morala biti v vzhodnem Jeruzalemu tiskovna konferenca, na kateri bi morali palestinski predstavniki podrobno predstaviti celotno akcijo. Konferenca je odpadla, ker so nekaterim palestinskim predstavnikom preprečili udeležbo. Toda Siniora je dejal, da je bilo palestinsko ljudstvo na zasedenih ozemljih kljub temu podrobno seznanjeno z akcijo, ki je usmerjena proti okupaciji ter ima civilen in miroljuben značaj. Znani palestinski predstavnik pa je tudipozval Izrael, da prekliče sklep o izgonu devetih Palestincev in obenem izrazil upanje, da bo Izrael pokazal dovolj razuma in zaradi te akcije ne bo ukrepal proti njemu osebno ali proti njegovemu dnevniku.
Včeraj so posebne vojaške komisije nadaljevale z obravnavanjem pritožb devetih Palestincev, ki so bili obsojeni na izgon. V Gazi so branilci štirih obsojencev trdili, da obsodba sloni na krutih izrednih zakonih, ki so jih uvedle britanske oblasti v Palestini leta 1945 in so v nasprotju z ženevsko konvencijo, ki prepoveduje izgon narodov ali posameznikov, ki živijo na zasedenih vojnih ozemljih.
Danes bo na obisk v Izrael in na zasedena arabska ozemlja dopotoval pomočnik generalnega sekretarja OZN Marrack Goulding. Njegov obisk je povezan z decembrsko zahtevo Varnostnega sveta OZN, da se o položaju na zasedenih arabskih ozemljih pripravi podrobno poročilo.
V begunskem taborišču v Mugaziju na področju Gaze pa je včeraj zvečer padla nova žrtev. Izraelska vojska je začela stre-lajti na skupino demonstratov in ubila 15-letnega Palestinca. V istem spopadu sta bila ranjena še dva Palestinca, ki so ju odpeljali v bolnišnico. Palestinski viri navajajo, da naj bi izraelska vojska ubila še enega Palestinca, vendar ta vest ni bila potrjena.
Morda kmalu izraelsko predstavništvo v Moskvi
MOSKVA — Obstajajo realne možnosti, da se Izrael in Sovjetska zveza dogovorita za stalno izraelsko konzularno misijo v Moskvi? O tej možnosti je v sredo govoril novi šef sovjetske konzularne misije v Tel Avivu Martirosov.
To bi bil prvi korak k normalizaciji odnosov med državama po prekinitvi, do katere je prišlo leta 1967 po »šestdnevni vojni«. V Tel Avivu že od julija deluje sovjetska konzularna misija, kateri pa vizumi potečejo že čez teden dni. Kot kaže, pa Izrael vizumov ne namerava podaljšati, če ne bo dosegel dovoljenja za svojo misijo v Moskvi.
Biasutti odprl prvo deželno konferenco o kmetijstvu
Kmetijstvo pomembna dejavnost v gospodarstvu naše dežele
VIDEM Skoraj 310 tisoč hektarov obdelane površine, h 1-°^- zaP°slenih (kar je 7 odstotkov celotne delovne sile v deželi), 325 tisoč glav živine, visoko kvalitetna proizvodnja (več kot milijon hektolitrov vina, tri milijone hektolitrov mleka, skoraj pet milijonov stotov koruze, 26,6 odstotka se proizvodnje soje v Italiji): te osnovne podatke o kmetij-nHi? V furlaniji-Julijski krajini je včeraj posredoval deželni dbornik za kmetijstvo Silvano Antonini Canterin v svojem poročilu ob začetku prve deželne konference o kmetijstvu.
re nedvomno za pomemben dogodek, saj gre za prvo P ožično zasedanje o kmetijstvu od ustanovitve dežele urlanije-jniijske krajine. O zanimanju za to zasedanje pa Priča že dejstvo, da so pričakovali približno tisoč udeležen-evjV videmski dvorani pa se jih je zbralo mnogo več.
, Konferenco je odprl predsednik deželne vlade Biasutti, On?8 S,e> o™6!11 na kratek pozdrav, saj bo obširneje spre-viH °n irrori dopoldne ob sklepu konference. Po pozdravu Ze	župana Bressanija in rektorja videmske univer-
Ant ■ ìa P0^3! deželni odbornik za kmetijstvo Silvano in	Canterin dolgo uvodno poročilo. Antonini je v uro
dežr bajajočem govoru podrobno analiziral kmetijstvo v Pri 1 ^urlaniji-Julijski krajini ter se poglobljeno zaustavil ^ spremembah, ki sedaj nastajajo na tržišču ter v kmetij-nirf nasPt0d- Te spremembe terjajo nove prijeme in Anto-2a,1 le tu navedel vrsto predlogov za posodobitev deželne vladaje. Sicer pa odbornikovo poročilo v daljšem iz-cRu objavljamo v današnji prilogi Gospodarstvo, rati pt0niniteYemu P°r°čilu so sledili štirje strokovni refe-o vj ,°f. Mario Prestamburgo s tržaške univerze je govoril 10gi kmetijstva v gospodarstvu dežele Furlanije-Julijske
krajine in se je med drugim zaustavil pri razvoju infrastruktur in pri spremembah v rabi tal ter predlagal kmetijsko politiko, ki bi težila k modernizaciji kmetij in k poenostavljenju birokratskih postopkov. Prof. Piero Susmel z videmske univerze je govoril o živinoreji in poudaril, da se poleg govedoreje, ki je seveda poglavitna dejavnost, uspešno razvija prašičereja, medtem ko za kokošerejo ni večjih perspektiv. Njegovi predlogi zadevajo spremembe v zakonodaji, raziskave v zvezi z možnostjo novih dejavnosti in potrebo po večji medsebojni integraciji živinorejskih podjetij.
Prof. Elvio Refatti z videmske univerze je govoril o poljedelstvu ter je seveda poudaril pomen vinogradništva, omenil pa je tudi uspehe pri gojenju breskev, jablan in aktinidij. V deželnem kmetijstvu imata pomembno mesto koruza in soja, za povrtnino in cvetličarstvo pa so potrebne večje investicije, sicer ne bo mogoče kljubovati premikom na tržišču. Zadnje poročilo je bilo namenjeno odnosu do okolja. O tem je govoril prof. Cesare Gottardo z videmske univerze, ki je analiziral možnost skladnosti med sodobnim kmetijstvom in zaščito okolja. Konferenca se bo nadaljevala danes z razpravo, v večernih urah pa je napovedan poseg ministra za kmetijstvo Pandolfija.
Danes priloga
GOSPODARSTVO
V okviru sodelovanja med obema partijama
Napolitano in Rossetti gosta ZK Jugoslavije
Član CK KPI Giorgio Napolitano
BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Boško Krunič je včeraj sprejel člana sekretariata CK KPI Giorgia Napolitana in poslanca KPI v
Evropskem parlamentu Giorgia Ros-settija, ki sta na obisku v Jugoslaviji.
Krunič je italijanske goste seznanil z glavnimi značilnostmi družbenogospodarskega položaja v Jugoslaviji in s smermi dejavnosti ZK v izvajanju odločitev in stališč 13. kongresa ZKJ v boju za gospodarsko stabilizacijo in izgradnjo sistema socialističnega samoupravljanja. Govorili so tudi o sodelovanju ZKJ in KPI in jo visoko ocenili kot pomemben dejavnik v skupnih dobrososedskih odnosih. V ločenem razgovoru člana predsedstva CK ZKJ Vasila Tupurkovskega in člana sekretariata CK KPI Giorgia Napolitana sta izmenjala mnenje o mednarodnem položaju in ocenila, da najnovejši dogodki odpirajo možnosti za ustvarjanje ugodnejšega ozračja in za re-ševanje nakopičenih težav, ki obremenjujejo svet. Pokazala sta tudi na demokratične sile v svetu, ki lahko svoje naloge izvršujejo le s popolnim spoštovanjem načel enakopravnosti in odgovornosti vsake partije in gibanja pred svojim ljudstvom in delavskim razredom, (dd)
Slovenija podpira zahteve Slovencev na Koroškem
Ljubljana — »siovei
J“°re drugače kot da podpre zahteve slovenske nac upnosti, za katere meni, di s a u?e za nien obstoj. Takt i Problemom dvojezičnega j d,, J? predsednik izvršnec upsčine SR Slovenije Duši goj v novoletni čestitki sl manjšini na avstrijskem Ko oudaril je uspešno in razn sodelovanje med Slovenijo stnJ°> še zlasti med Slove zvezno pokrajino Koroško, pa je poudaril pomen sodelo okviru delovne skupnosti Al ran. V reševanju problema d hega šolstva vsekakor priča] oa bo Avstrija kot demokral nevtralna evropska država vse da ne bo sprejet niti Predpis, ki bi omejeval prav
KnigofISS)1116 SkUpn°Stl
Težave ZKJ z vodstvom mladinske organizacije
DEJAN VERČIČ
BEOGRAD — Afera o pritisku jugoslovanskega partijskega vodstva na predsedstvo jugoslovanske mladinske organizacije, ko je to volilo svojega predsednika, dobiva iz dneva v dan nove razsežnosti. Včerajšnja »Borba« je objavila pogovor s predsednikom komisije za informiranje jugoslovanske mladinske organizacije Goranom Markovičem, ki je prvi javno priznal obe ključni komponenti: partijsko vodstvo je mladinskemu grobo vsiljevalo svojega kandidata Sandija Češka, vsa stvar pa bi naj potekala v boju ideološkega kabineta predsedstva komunistov (ki ga vodi Stipe Šuvar) proti tako imenovani meščanski desnici.
Vprašanje je seveda, zakaj se v Jugoslaviji tako razburjajo zaradi zadev, ki so se dogajale junija lani. Odgovor je preprost: Stipe Šuvar, ki je ključna oseba afere, bi naj spomladi letos postal predsednik jugoslovanskih komunistov. Če bo do tega prišlo, potem nihče ne dvomi, da Jugoslavijo pravi boj s tako imenovano meščansko desnico šele čaka.
Zajec tiči prav v grmu tako imenovane meščanske desnice, s katero bi naj mladinska organizacija
obračunala že lansko pomlad tako, da bi odstavila nekatera uredništva mladinskih časopisov (predvsem beograjske »Mladosti« in ljubljanske »Mladine«), Toda na začudenje partijskih ideologov so mladinci to odklonili in niso odstavili nikogar. Temu je sledilo odprtje volilnega postopka za novega predsednika jugoslovanske mladine.
Sledila sta ideološki plenum jugoslovanskih komunistov (ki je meščanski desnici posvetil še posebno pozornost) in skupna izjava jugoslovanskega partijskega in državnega predsedstva o isti. Sledil je škandal, o katerem se je tudi šele zdaj izvedelo. Partijska celica komunistov v predsedstvu jugoslovanske mladine je zavrnila boriti se z »nejasnimi ideološkimi konstrukcijami« (kot pravi Goran Markovič).
Medtem se pripravljajo mladinske volitve. Okoli 10. junija se je v rokah nekaterih članov mladinskega predsedstva znašlo pismo s partijskega vrha, v katerem je prav jasno nakazano, da je edini novi predsednik jugoslovanske mladine lahko Sandi Češko (v torek je partijsko vodstvo sporočilo, da je pismo obravnavalo šele 16. junija). Ta pa enostavno ni mogel biti izvoljen, ker v Sloveniji ni dobil niti toliko podpore, da bi ga za predsednika sploh predlagali. Po tem, ko se pa vse to ve, pa tudi postane jasno,
zakaj tisti, ki so jih v Sloveniji predlagali, niso mogli v Beogradu biti izvoljeni.
Zanimivo je, da nekateri člani jugoslovanskega mladinskega predsedstva še do danes niso videli spornega pisma partije njim, da pa so tega zato že zdavnaj videli nekateri drugi. Tako je Aso Matilje-vič, strokovno politični delavec za idejno delo v bo-sansko-hercegovski mladinski organizaciji že 17. junija objavil v sarajevskem »Oslobodenju« napad na možne slovenske kandidate, ki pa ni drugega kot povzetek spornega pisma.
Torkovi razpravi na predsedstvih mladine in partije bi naj poskrbeli, da bi se vse to javnosti zamolčalo. Poskrbeli pa sta prav za nasprotno. Afera se je šele začela.
Končan proces o mamilih na Krasu
NA 5. STRANI
Bližnjevzhodno vprašanje in mednarodna konferenca
Že skoraj vsakdanji prizor protesta palestinske mladine v Gazi (AP)
Na ozemlju, ki ga je svojčas zasedel Izrael, se stopnjujejo spopadi med Palestinci in izraelsko vojsko ter policijo. Komentarji so si domala enotni v trditvi, da pri zdajšnjih razmerah res ni mogoče napovedati, kakšen in kdaj bo konec.
Vzporedno s slabšanjem položaja se te dni spet poraja, skorajda kot rešilna bilka, zamisel o sklicanju mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. To je pravzaprav več kot zamisel. Sklep je v zadnjih mesecih najprej podprla skupina neuvrščenih držav v OZN, zatem ga je sprejel Varnostni svet, pred dnevi pa so ga osvojili tudi na arabskem vrhu v Amanu.
Konferenca naj bi bila pod okriljem OZN, na njej pa naj bi vsekakor sodelovala tudi delegacija PLO kot zakonita predstavnica palestinskega ljudstva. Kaže sicer, da se v palestinska dogajanja zmeraj bolj vrinja islamska Homeinijeva struja, vendar še ni tako močna, da bi lahko spodrinila Arafata; ta je namreč še vedno nesporni vodja Palestincev v boju za svojo državo, svobodo in neodvisnost.
Sklep, ki so ga sprejeli na arabskem zasedanju v Amanu, je posebno pomemben ne samo, ker je zadnji v vrsti stališč o Palestini, marveč tudi zato, ker so ga arabski voditelji (ki so bolj poznani po nesoglasjih, kot po soglasjih) sprejeli enotno. Arabski tisk še zmeraj na-glaša, da je šlo za zgodovinsko zasedanje.
Priprave in prvi del zasedanja pa niso bili preprosti. Zmerne arabske države so namreč prvotno predlagale, da bi na vrhu obravnavali samo odnos Irana do arabskega sveta, ter ga tudi odločno grajale. Kot drugo točko pa naj bi razpravljali o ponovni vključitvi Egipta v Arabsko ligo. Skupina tako imenovanih radikalnih držav pa se je zavzela tudi za razpravo o politiki Izraela. Zanimivo je, da je podporo tej inačici dala tudi Alžirija, ki jo sicer imajo za zmerno arabsko državo.
Tako se je zgodilo, da so obravnavali in sklepali o Egiptu, o Iranu in o Izraelu, oziroma Palestini. V zvezi s prvima dvema vprašanjema so se opredelili za sicer jasna, pa vendar kompromisna stališča, pri zadnjem pa so vsi zapihali v isti rog. Glede Egipta niso sprejeli predloga o tem, da naročajo Arabski ligi, da sme vanjo spet vstopiti Egipt, marveč varianto, da se lahko sleherna članica Lige samostojno odloči za tak korak. Dobesedno v zadnjih dneh so na ta način egiptovsko »arabsko pripadnost« priznali frak, Kuvajt, Saudova Arabija, Emirati, Katar, Bahrein, Severni Jemen, Mavretanija in Maroko.
V zvezi z Iranom so imeli prvotno pripravljen sklep, s katerim bi morali najodločneje grajati to državo in se je tudi znebiti iz Lige, vendar so se morali opredeliti za nekoliko bolj umirjeno formulacijo-, z njo so sicer prav tako »obsodili Iran zavoljo agresije na iraško ozemlje ter podprli Irak«, vendar so to storili z zmernejšimi izrazi. Pri vprašanju Izraela, oziroma Palestine, pa niso imeli dvomov; osvojili so stališče, da Izrael »nesramno nadaljuje svojo agresijo, da se mora nepreklicno umakniti z zasedenih ozemelj ter da je treba dati Palestincem možnost, da ustanovijo svojo državo«.
Kriza na Bližnjem vzhodu se je dejansko začela leta 1948, ko je bila ustanovljena izraelska država. V 40 letih ni ponehala. Pavze so bile kratkotrajne. Seveda jo imajo za najdaljšo krizo na svetu, v neredkih okoljih pa tudi za sila težko rešljivo. Prvi arabski vrh pa je bil leta 1963 na pobudo tedanjega egiptovskega predsednika Naserja, nesporno karizmatičnega predstavnika arabskega sveta. Kajpak so tudi tedaj grajali napadalno izraelsko politiko ter poudarili vlogo reke Jordan kot združevalnega arabskega dejavnika na Bližnjem vzhodu (Jordan resnično »veže« Libanon, Sirijo in Jordanijo).
Zdajšnji sestanek v Amanu je potemtakem bil »zgodovinski«. Vrh, ki so ga konec lanskega leta imeli v glavnem mestu Jordanije, je sicer vnovič pokazal, da Arabci preprosto ne znajo sprejemati »jasnih in jedrnatih« sklepov, vendar so stališča tokrat bila kaj malo dvoumna. Stališče o Izraelu pa je bilo domala kategorično. Poznavalci razmer menijo, da je bil uspeh že v tem, da so se v Amanu zbrali najvišji predstavniki vseh arabskih držav, česar več let ni bilo mogoče doseči. Zadnji vrh, ki bi ga bili morali imeti pred štirimi leti v Riadu, je namreč propadel zaradi novih nesoglasij med nekaterimi arabskimi državami.
Zasedanje v Amanu je torej tudi novo opozorilo, da je napočil čas za sklic mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Njegov potek je pozorno spremljalo tudi gibanje neuvrščenih, saj je večina arabskih držav članic gibanja. Tudi v gibanju so namreč mnenja, da bi bilo treba predlog zdaj neodložno »operacionalizirati«. Operacionalizacija pa kajpak pomeni predvsem odločno vztrajanje na zahtevi, da Izrael končno privoli v mednarodno konferenco. Navsezadnje tudi v tej državi le niso več vsi proti temu, da bi se pogajali.
MIRO KOCJAN
Po obisku zunanjega ministra Ševardnadzeja
Kakšen Afganistan po umiku SZ? Neodvisen, nevtralen, neuvrščen
MOSKVA — Če naj bi se uresničili načrti in dogovori, ki jih je sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze dosegel med svojim tridnevnim obiskom v Kabulu, potem bi se afganski vozel letos razpletal takole: sredi februarja naj bi Diego Cordobez dosegel, da bi se Afganistan in Pakistan sporazumela o prekinitvi vmešavanja od zunaj in vračanju beguncev, ZSSR in ZDA bi jamčile ta sporazum in 60 dni po tem, ko bi začel veljati, bi se začel umik »omejenega kontingenta sovjetskih enot« iz Afganistana. Ševardnadze sicer pravi, da je Washington pristal na prekinitev pomoči mudžahedinom v trenutku stopanja takšnega dogovora v veljavo iz ameriških krogov pa je slišati zatrdila, da se bo pomoč nadaljevala, dokler ne bo zadnji sovjetski vojak zapustil Afganistan.
V sovjetskem zunanjem ministrstvu je visoki diplomat Jurij Aleksejev poskušal pojasnjevati tisto, kar je včeraj izjavil Ševardnadze afganski tiskovni agenciji Bahtar: »Želeli bi, da bi to leto 1988 bilo poslednje leto bivanja sovjetskih vojaških enot v vaši državi.« Nujno potrebni pogoji za to pa se lahko ustvarijo v bližnji prihodnosti, je dodal sovjetski zunanji minister.
Ali afganistansko vodstvo računa s posredniško vlogo kralja Dauda? Ševardnadze je v intervjuju omenil celo njegovo ime, češ da je ZSSR vedno imela dobre odnose z Afganistanom, vključno s kraljevskim režimom Dauda. Moskva torej naravnost poziva kralja iz rimskega izgnanstva, naj pomaga zagotoviti narodno spravo.
Ali sovjetsko vodstvo računa, da bodo Nadžibulah in njegova ljudska demokratična stranka obdržali prevlado v novi, koalicijski vladi? Na takšno vprašanje Aleksejev že ni hotel določno odgovoriti, češ da gre za »konstruktivni politični dialog, v katerem ne bo nihče zase zahteval monopola nad oblastjo«, kot je to že izjavil Ševardnadze. Četudi ni monopola, pa to še ne pomeni, da bi se zdaj vladajoča stranka sama umaknila z oblasti, je dodal Aleksejev.
V čem so tiste »nove ideje«, ki jih omenja Ševardnadze in ki naj bi jih imelo afganistansko vodstvo za rešitev krize? »Ideje so ideje in dobro je, če kdo ima nove ideje,« je vedel na to odgovoriti visoki sovjetski diplomat.
Ali sovjetska stran sprejema zahtevo Pakistana, po kateri naj bi se njena vojska umaknila že po osmih mesecih po podpisu sporazuma? Tudi te izjave zunanjega ministra (da bi namreč lahko umik opravili že v manj kot 12 mesecih) Aleksejev ni določneje komentiral, ni pa izključil pakistanske verzije. Zastran modrih čelad OZN je sovjetski diplomat rekel, da zamisli o tem obstajajo na več straneh, da pa gre zdaj prvenstveno za umik sovjetskih enot.
In kakšen naj bi bil Afganistan brez sovjetske okupacije? Ševardnadze je nanizal zdaj kar štiri oznake: neodvisen, suveren, nevtralen in neuvrščen. Da pa bi obstajala nevarnost kakšnega protisovjetskega režima v Kabulu — o tem Moskva sploh več ne govori.
ANTON RUPNIK
Po razsodbi jezikovnega razsodišča
Za jezikoslovce je stavka stavka, tudi v Jugoslaviji
Pred valom stavk v javnih prevozih
RIM — Italiji spet grozi val stavk v javnih prevozih, posebno v železniškem in v letalskem sektorju. V nedeljo, 10. januarja, bodo prekrižali roke strojevodje, ki so včlanjeni v avtonomni sindikat FISAFS. Stavka se bo začela ob 14. uri in bo trajala do iste ure v ponedeljek. Vodstvo državnih železnic računa, da bo stavkovna akcija prizadela predvsem železniški promet južno od Rima, njene posledice pa bodo-gotovo prišle do izraza po vsem polotoku. Strojevodje FISAFS, podobno kot njihovi kolegi, ki jih združujejo tako imenovane sindikalne enote COBAS, zahtevajo boljše delovne pogoje in seveda višje plače, da bi upoštevali njihovo vlogo in specifiko v železniškem sektorju.
V ponedeljek, 11. januarja, pa bo ves dan stavkalo pomožno osebje na letališčih. Štavko je proglasila enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL v znak protesta zaradi nezadovoljivega poteka pogajanj za obnovitev delovne pogodbe tega sektorja. Protest pomožnega osebja bo skoraj gotovo ohromil vsa italijanska letališča, tako da bosta družbi Alita-lia in ATI dejansko primorani ukiniti vse polete, tako na notranjih, kot na mednarodnih progah. Dan kasneje, v torek, pa bodo prekrižali roke delavci in pomorščaki trajektnih družb, ki vzdržujejo zveze z otoki, posebno s Sicilijo in Sardinijo.
Nadaljuje se obisk predsednice britanske vlade
V Nigeriji bo imela Thatcherjeva težje delo kot v prozahodni Keniji
NAIROBI — Britanska premierka Margaret Thatcher je včeraj popoldne začela drugo etapo afriške turneje z dvodnevnim obiskom v Nigeriji. Dopoldne je Thatcherjeva končala štiridnevni obisk v Keniji, ki ga je označila kot izredno uspešnega in dejala, da je očarana nad Kenijo, kar so tukajšnji časniki z velikimi naslovi objavili na prvih straneh.
V teh dneh je bilo z obeh strani, kenijske in britanske, nasploh izrečenih toliko lepih besed in ubrano zvenečih diplornatsko-političnih fraz, da skeptiki kar težko verjamejo, da bi vodilni politiki obeh držav v resnici mislili drug o drugem toliko lepega in dobrega. Kljub temu politični opazovalci poudarjajo, da je obisk Thatcherjeve v Keniji potrdilo več za tezo, da so afriške države praviloma silno tesno povezane z bivšimi kolonialnimi metropolami. V tem se manifestira, tako pravijo, neokolonialistična povezanost in odvisnost bivših kolonij od bivših kolonialnih gospodarjev. Ta je sicer velikokrat zavita v radikalno politično retoriko o emancipacijskem boju in politični ter ekonomski suverenosti in neodvisnosti, s čimer ni mogoče povsem prikriti pravega bistva medsebojnih razmerij, ki temeljijo na nadrejenosti in podrejenosti.
Potrdil za takšno razmišljanje je precej, od nenehnega moledovanja afriških držav za različne vrste pomoči (Kenija v tem ni nobena izjema), ki naj jo dajo razviti in zlasti bivše kolonialne metropole, do iskanja rešitev v tujih socialnih, političnih in ekonomskih modelih, kar naj bi Afriko potegnilo iz globoke krize. Če naj bi sklepali po vznesenih besedah tukajšnjih časopisnih komentatorjev, potem sta Kenija in Velika Britanija po končanem obisku Thatcherjeve trdno zakoračili po poti v srečnejšo prihodnost (nič manj in nič več). Premierka pa bo menda na osnovi tistega, kar je videla v Keniji, kjer ji po uradnih zatrjevanjih niso nič skrivali, ker bojda tudi razlogov za to nimajo, mogla bolj vsestransko in tehtno presojati o afriških problemih.
Prva preizkušnja te vrste se kaže že med obiskom v Nigeriji, za katerega britanski krogi pravijo, da ne bo mogel biti tako razveseljujoč kot kenijski del afriške turneje. Vzroki za to naj bi bili v bolj radikalnih političnih stališčih nigerijskega političnega vrha in predsednika, generala Ibrahima Ba-bangida in v izboru tem, ki bodo obvladovale pogovore Babangida in Thatcherjeve. Nobena skrivnost ni, da so v Lagosu dokaj kritični do zunanjepolitičnih opredelitev britanske konservativne vlade in zlasti do njenih stališč glede afriških političnih in gospodarskih problemov. Velike razlike so tudi v pogledih na krizo na jugu Afrike in v Južnoafriški republiki, o čemer bo med britanskim obiskom precej govora.
Gotovo bodo imeli nigerijsko-bri-tanski pogovori še posebno politično težo, ki presega okvir dvostranskih odnosov, že zato, ker je Nigerija poleg Južnoafriške republike najpomembnejša afriška država v gospodarskem in političnem pogledu. Nigerija je največji britanski trgovinski partner v tako imenovani črni Afriki. Med državama pa je precej odprtih vprašanj, zaradi česar iz Lagosa prejkone ne bodo poročali o nekakšni idili in o sladkih besedah, kakršnih je bila Thatcherjeva deležna v Nairobiju.
Na sliki (telefoto AP): Kenija je predsednico britanske vlade sprejela nadvse prisrčno.
AVGUST PUDGAR
LJUBLJANA — Včerajšnje ljubljansko »Delo« je objavilo sporočilo jezikovnega razsodišča, strokovne skupine, ki slovensko javnost že dalj časa opozarja na najbolj groba posilstva nad slovenskim jezikom. Tokratna razsodba se glasi: Slovenci lahko spet uporabljajo besedo stavka.
Za kaj gre? Jugoslovanski uradni krogi že več kot dve desetletji izumljajo nove besede in nove besedne zveze, s katerimi prekrščujejo stvarnost. Tako v Jugoslaviji vlada ni vlada, ampak je izvršni svet, parlament je skupščina, podjetje je temeljna organizacija združenega dela, plača pa osebni dohodek. In tako tudi stavka vse do včeraj ni bila stavka, ampak je bila najprej ustavitev dela, potem ustavitev proizvodnje, prekinitev dela, izsiljeni sestanek zbora delavcev in
še marsikaj. Lani pa so novinarji spet začeli pisati o stavkah in štrajkih.
Tako se je jezikovno razsodišče znašlo v zadregi in salomonsko razsodilo: »Po večdesetletnem tiščanju glave v pesek in po dolgotrajnih polemikah smo vendarle prišli do spoznanja, da v jugoslovanski družbi stavke so in da jih z zanikanjem besede stavka ne moremo preprečiti niti spremeniti njihovega bistva.« Tako se razsodba začenja, konča pa se tako: »Po dolgem času smo spet dobili "pravico" do rabe besede stavka, zato prenehajmo z nepotrebnim zameglevanjem resničnosti. Le tako se bomo v naši družbi bolje razumeli in napredovali.«
Pričakujemo lahko, da bodo Jugoslovani prišli do svoje države (zdaj živijo v družbenopolitični skupnosti). (dv)
Na Filipinih 29 mrtvih v predvolilnih spopadih
MANILA — Položaj na Filipinih postaja iz dneva v dan vse bolj napet. Včeraj je izgubilo življenje kar 29 oseb, število mrtvih v sedanji predvolilni kampaniji je tako naraslo na 60. Filipinci bodo šli na volišča 18. januarja, na upravnih volitvah bodo morali izvoliti kar 16 tisoč upraviteljev. Kandidatov pa je več kot 150 tisoč, zato je nesoglasij in nevoščljivosti med kandidati na pretek.
Predvolilna kampanija se je pričela že v decembru, od takrat pa so se atentati in vojaški napadi vrstili kot na tekočem traku. Največ umorov je bilo na Jugu države, kjer so politična nesoglasja najbolj občutena. Včeraj je tu izgubilo življenje kar sedem oseb, eno od teh so umorili v največjem manilskem trgovskem centru Makati. Nekdo pa je tudi podtaknil bombo v stanovanje kandidata Ben Arca-yena, eksplozija je ubila le neko žensko in prizanesla politiku.
Zaradi bližnjih upravnih volitev so se poostrili tudi boji med redno vojsko in gverilskimi enotami. Na otoku Minda-nao je umrlo kar 22 oseb, najbolj ostri spopadi pa so bili v Cotobatu, kjer sta umrla dva vojaka, sedem gverilcev pa je bilo hudo ranjenih.
Umrl Trevor Howard
LONDON — Trevor Howard, eden izmed najbolj priljubljenih britanskih igralcev, je umrl sinoči na svojem domu v Hertforshiru. Imel je 71 let in je bil kljub hudi bolezni, ki ga je močno ovirala, še vedno aktiven in se je pravkar pripravljal na dve novi snemanji.
Svetovno pozornost je pritegnil z nastopom v Leanovem filmu Bežno srečanje (1945), mnogi pa se najbrž še spominjajo njegove interpretacije kapitana Bligha v filmu Upor na Bountyju, v katerem je igral z Marlonom Brandom. Za nastop v filmu Ključ je prejel nagrado iz sklada British Film Academy za najboljšega igralca. Nadvse markantne pa so bile tudi njegove vloge v filmih Ryanova hči, Tretji človek, Odet-te in Ludwig. Nastopil je tudi v Supermanu in v še premalo znanem filmu Prah režiserke Marion Hànsen.
Z včerajšnje medobčinske konference ZK Reke
Gradnja odvisna od dotoka sredstev
SRH naj osvoji »slovenski model« za razvoj italijanske skupnosti
Čistilne naprave prednostna naloga za koprsko SKIS
V Kopru posvet o italijanski narodnosti v SFRJ
REKA — Peticija, ki se zavzema za odločnejše reševanje vprašanja italijanske narodnosti v Jugoslaviji in ki jo je podpisalo več kot tisoč ljudi, predvsem Italijanov s slovenske obale, ubira sedaj čudna pota. Pobudniki peticije so namreč nameravali organizirati javno tribuno o odprtih vprašanjih italijanske manjšine danes na Reki, vendar pa vodstvo Socialistične zveze reškega območja nad to idejo ni bilo posebno navdušeno. Organizatorjem so zelo diplomatsko svetovali, naj srečanje raje preselijo v Koper, »od koder je prišla pobuda in kjer je večina podpisnikov«. Sami pa so seveda zagotovili »udeležbo družbenopolitičnih delavcev z reškega območja«. Organizatorji so se s takšno prijazno sugestijo sprijaznili, tako da bo javna tribuna o odprtih vprašanjih italijanske narodnosti v torek, 19. januarja, ob 17. uri v Kopru. Sama peticija pa je tako znotraj italijanske manjšine kot tudi širše razplamtela dokaj ognjevito razpravo o dejanskem položaju Italijanov v Jugoslaviji. Nekateri se strinjajo tako z obliko kot z vsebino peticije, drugi, predvsem v vodstvu Unije, pa imajo pomisleke glede oblike. Obalna konferenca SZDL se je prav zato zavzela za najširšo javno razpravo o italijanski narodnosti.
ROBERT ŠKRLJ
REKA — Število pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti na reš-kem območju je po pisanju agencije Tanjug v obdobju od 1971 do 1981 nazadovalo s 15 tisoč na 10 tisoč. V istem obdobju se je znižalo število Italijanov v Jugoslaviji z 21 na 15 tisoč. Taki podatki vzbujajo na prvi pogled sum, da imamo opravka s pospešeno asimilacije te narodnostne skupnosti. Če pa navedemo, da se je v zadnjem popisu prebivalstva za skupnost občin reškega območja znižalo tudi število Hrvatov, Srbov in Slovencev ob istočasnem petkratnem povečanju Jugoslovanov, je lahko jasno, da so vzroki znižanja števila Italijanov globlji.
Po včerajšnji oceni medobčinske konference Zveze komunistov Reke se število Italijanov opredeli za Jugoslovane predvsem iz emocionalnih razlogov. Treba je namreč upoštevati, da se je v zadnjem obdobju povečalo število mešanih zakonov, saj se kar 71 odstot-
kov Italijanov poroči s pripadniki večinskega naroda. Zakaj se veča število mešanih zakonov, niso pojasnili, saj bi to zahtevalo poglobljeno analizo. Vsekakor pa so udeleženci izključili možnost, da število Italijanov nazaduje zaradi načrtne asimilacijske politike.
V zelo obsežni razpravi so tudi poudarili, kako tare pripadnike italijanske narodnosti pomanjkanje sredstev, kadrov in različne zakonske rešitve pri financiranju v SR Sloveniji in v SR Hrvaški.
Na konferenci so predlagali, da Hrvaška osvoji »slovenski model«, kar pomeni, da bi financirali posamezne programe in bi se tako izognili proračunskemu financiranju, ki je na udaru inflacije.
Razpravljali so tudi o peticiji, s katero del Italijanov nasprotuje predlogu zveznega zakona o dvojezičnosti, ki bi zmanjšal pravico pri rabi italijanskega jezika.
KOPER — Med prednostnimi nalogami v programu del oziroma finančnem načrtu koprskega SKIS-a je tudi letos sofinanciranje izgradnje centralne čistilne naprave v Kopru. Tako naj bi v tem letu za nadaljevanje gradnje druge faze (mehanski del) namenili 1,15 milijarde din, približno petino od vseh sredstev, ki naj bi se letos zbrala na računu SKIS-a.
Gradnja čistilne naprave poteka tako, kot pritekajo sredstva, hkrati pa strokovnjaki sproti rešujejo še nekatere tehnične probleme v zvezi z gradnjo naprave. Na komunalnem podjetju v Kopru (to pa so zapisali tudi v program SKIS) pa ob tem opozarjajo, da je treba za učinkovito delovanje tistega dela čistilne naprave, ki bo dograjen, zagotoviti tudi optimalne pogoje dovoda odplak. Za kaj gre?
Čistilna naprava je dokaj oddaljena od mesta oziroma pri mestnih naselij, zato do nje od prve črpalke na bonifi-ki prek še treh drugih vodi pet kilo-
Tečaj dolarja vpliva na devizni priliv
KOPER — Enainštirideset članic Splošne banke Koper je lani v enajstih mesecih prejelo za 93 milijonov dolarjev deviznega priliva po tečaju, veljavnem za 30. november 1987, za izvoz blaga in storitev, kar je v dolarjih za 8 odstotkov več, kot v enakem obdobju leta 1986. V istem obdobju je imela ta koprska banka za 75,6 milijona dolarjev deviznega odliva, iz česar bi lahko sklepali, da so v lanskih enajstih mesecih ustvarili 17,4 milijona dolarjev neto deviznega priliva.
Devizne hranilne vloge občanov so se v primerjavi s koncem leta 1986 zmanjšale za 2,5 milijona dolarjev, do konca meseca avgusta so te devizne hranilne vloge porasle za 3,2 milijona dolarjev. V istem obdobju je tukajšnja banka v menjalnicah odkupila za 101,6 milijona dolarjev deviz, kar je gledano na ta način 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V resnici pa je bilo največ odkupljenih deviz lir in sicer več kot polovico (53 odstotkov), sicer pa je odkup lir padel za 9 odstotkov, šilingov za 6 odstotkov, nemških mark za tri odstotke, iz česar lahko sklepamo, da se zdi devizni priliv večji le toliko časa, dokler ne upoštevamo padca dolarja.	B. Š.
Marko Bulc drevi na Zlobčevih dnevih
GORICA — Zlobčevi večeri z gosti na Zemonu so se v primorskem prostoru lepo uveljavili. Danes, v petek, 8. januarja, bo ob 19.30 sedel za mizo k pogovoru s pesnikom in družbenopolitičnim delavcem Ciri-lem Zlobcem slovenski gospodarstvenik in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Tema njunega pogovora, v katerega se bodo vključevali tudi primorski gospodarstveniki, nosi naslov Gospodarstvo in država.
Zagotovo bodo prišle v pogovor tudi vse zadrege, ki jih dandanes doživlja jugoslovansko gospodarstvo znotraj sebe in v odnosu z drugimi gospodarstvi Evrope in sveta. Ker je naša dežela, še zlasti pa ekonomski del naše narodnostne skupnosti, močno povezan z gospodarskim življenjem matične domovine, bodo verjetno odprli tudi vprašanja, ki se nanašajo na gospodarske stike v našem prostoru. (VC)
metrov dolg kolektor. Štiri črpalke so različne, dokaj stare in jih je izjemno težko vzdrževati. Ker ni mogoč elektronski nadzor delovanja sistema, jih je treba domala dnevno pregledovati, če pravilno delujejo. Lani se je tako zgodilo, da je prva črpalka odpovedala in ker ni bilo moč takoj dobiti nadomestnih delov, so komunalne odplake iz Semedele in Žusterne mesec dni odtekale v koprski zaliv ob stari semedelski vpadnici. Temu primerno je v poletnih mesecih tudi zaudarjalo. Na komunalnem podjetju zato pravijo, da bi bilo nujno vsa »prosta« sredstva, ki jih bodo imeli na voljo v SKIS nameniti za obnovo oziroma nakup novih črpalk za pregled ali vsa nujna popravila kolektorja, ki vodi do čistilne naprave. Prav gotovo bo treba obnoviti tudi kanalizacijsko omrežje ob Ulici JLA, kjer morska voda najbolj vdira v kanalizacijo in tako povzroča, da so zaradi slane vode okvare črpalk pogostejše, zelo pomembno pa je tudi to, da tretji del čistilne naprave (biološki del) ne bi bilo smiselno graditi, če bi do čistilne naprave prihajale odpadne vode, pomešane z morsko vodo. Te pa je v nekaterih primerih v kanalizacijskem omrežju tudi polovica ali pa še več. Sicer pa bo posebna pilotska naprava, ki simulira delovanje čistilne naprave v vseh fazah, odgovorila tudi na vprašanje, kako dokončati čistilno napravo.
Med vrsto točk, zapisanih v program SKIS-a (skupna vrednost je 5,26 milijarde din) je vrsta takih, ki naj bi prispevale v dvig komunalnega standarda v mestnih in predmestnih naseljih, kot posebna zanimivost pa omenimo še to, da naj bi letos v SKIS-u namenili 120 milijonov din tudi za večja vzdrževalna dela na stolpu (zvoniku) na Titovem trgu. Stolp naj bi s horizontalnimi in vertikalnimi vezmi ojačili, sanirali naj bi strešno kupolo, naredili nov strelovod ter pridobili dokumentacijo za sanacijo notranjih stopnic in razgledne ploščadi.
DUŠAN GRČA
Po imenovanju Bogdana Valentina za novega generalnega direktorja
Napovedujejo se spremembe v delu TO Portorož
PORTOROŽ — V Turistični organizaciji Portorož so dolgo iskali novega predsednika poslovodnega odbora, zadnje dni v minulem letu pa so uspeli izvoliti novega generalnega direktorja. Šlo je za nekakšno obdobje brezvladja, ki se je začelo z napovedjo Prejšnjega predsednika poslovodstva o umiku, potem je propadel prvi poizkus izvolitve novega predsednika (delavci pač niso dosegli soglasja) in so zato Izvolili vršilca dolžnosti ter z lučjo pri belem dnevu iskali novega primernega kandidata za to nehvaležno funkcijo. To nekakšno »vmesno« obdobje omenjene delovne organizacije pa je kljub vsemu prineslo veliko novega za omenjeno turistično organizacijo.
Prihod novega direktorja v Turistično organizacijo Portorož pravzaprav napoveduje nekatere spremembe v delu te turistične organizacije, ki naj bi ji Pomagale v prilagajanju k vse težjim gospodarskim fazmeram. Bogdan Valentin, ki je bil devet let di-jmstor v enem od tozdov (Hoteli Palače) omenjene , je namreč ob sprejemu kandidature postavil ne-atere pogoje, te pa so na delavskem svetu delovne organizacije v glavnem podprli. Skušali smo zvedeti, akaj se je odločil za take pogoje. Takole nam je azložil: »Namesto kolektivnega poslovodnega organa sem predlagal individualnega in s tem samega ebe le še bolj obremenil. Kolektivni poslovodni or-
gan omogoča razporeditev odgovornosti, je nekakšna potuha neodgovornemu delu. Pri odločanju mora obstajati hierarhija. Drugi pogoj - ves čas sem bil proti taki organiziranosti nabave. Podprl sem enotno vodenje nabavne funkcije, bil pa proti skupnemu skladišču in proti poslovanju preko skupnega računa. Zdajšnja nabavna služba v delovni organizaciji je nekakšen drugi, vmesni grosist in samo draži naše poslovanje. Zaradi skupne nabavne službe na ravni delovne organizacije pa nam v tozdih ni uspelo zmanjšati števila zaposlenih in tako opravljati dvojno delo. Po mojem predlogu za reorganizacijo nabavne službe se bodo pojavili tehnološki viški delovne sile. Res pa je, da je poslovodstvo že lani predlagalo dobaviteljem, naj bi blago vozili naravnost v hotelska skladišča.
Glede Avditorija je že dolgo jasno, da tako ne more normalno poslovati. Skušali ga bomo organizirati (Top naj bi bil soustanovitelj) kot organizacijo posebnega družbenega pomena zunaj zdajšnje organizacije. S tem bomo Avditorij tudi razbremenili nekaterih dajatev. V zvezi z igralnico sem hotel doseči samo obljubo, da vsaj nekaj časa ne bi izgubljali energije pri obravnavi vprašanja organiziranosti. Mislim, da so zaradi organiziranosti igralnice v minulem obdobju v poslovodstvu izgubili veliko sil.
Popolnoma soglašam, da poslovanje igralnice zakriva realno sliko poslovanja delovne organizacije in bi morali poslovne rezultate igralnice odšteti. Šele na ta način bi lahko videli, da portoroški turizem še zdaleč nima tako briljantnih rezultatov, kot se zdi. Verjetno imajo v igralnici prav, ko razmišljajo, da bi to poslovanje ločili, toda menim, da naj bi se to zgodilo čez nekaj časa, toliko, da bi uspeli nekoliko trdneje postaviti delo v hotelskih organizacijah in zadihati. Temu moramo zdaj posvetiti največ energije in pozornosti, kajti turizem se še ni popolnoma soočil s težkimi razmerami.«
Taka razmišljanja so člani delavskega sveta Top Portorož soglasno podprli in ga brez enega glasu proti izvolili za novega direktorja. To funkcijo naj bi nastopil prvega marca, seveda bodo morali do takrat začeti postopke za pravno formalno ureditev zahtev o novi organiziranosti in hkrati poiskati novega direktorja za tozd Hoteli Palače, jasno je tudi, da se v tej največji slovenski hotelski organizaciji prebuja spoznanje, kako se bodo morali trdo spopasti z razmerami, na katere je obsojeno poslovanje, turističnih organizacij v Jugoslaviji, če se bodo hoteli obdržati in poleg napovedanih sprememb v organiziranosti poskrbeti še za vrsto drugih.
BORIS ŠULIGOJ
Deželni obrtniki v Kòlnu
VIDEM — Deželna ustanova za razvoj obrtništva (ESA) bo sodelovala na mednarodnem salonu pohištva, ki ga bodo 19. januarja odprli v zahodnonemškem mestu Kdln in ki bo odprt do 24. januarja.
Na razstavi pohištva, ki ima evropski odmev, bo svoje izdelke predstavilo več deželnih obrtniških tvrdk. Poleg združenja izdelovalcev stolic Conseg, bo namreč v Kòlnu prisotnih še šest tvrdk iz Furlanije-Julijske Krajine, ki izdelujejo pohištvo, žimnice in drugo hišno opremo.
Prisotnost deželnih obrtnikov na manifestaciji »Kòln Messe«, tako se razstava imenuje, bo nedvomno velikega pomena, bodisi zaradi pomena razstave same, kot zaradi možnosti večjega prodora na bogato in doslej premalo izkoriščeno zahodnonemško tržišče. To bo tudi priložnost večje uveljavitve izdelkov iz naše dežele, za kar se Deželna ustanova za razvoj obrtništva še posebno prizadeva.
»Nič še ni tako daleč, Faye.«
že T^e razumem, kako lahko rečeš kaj takšnega. Odšel si žil °dKdoma' Pa ^ ni bilo niti toliko do nas, da bi to razlo-•« Ni se ji zdelo prav, da se prepirata zdaj, ko so ravno ^asli Anne. Morala bi vpiti od olajšanja, toda žal se je med Preved greukosti, povrhu pa sta se predolgo
»Nisem vedel, kaj naj ti rečem, Faye.« živij:Omtn°. Zato si kar lepo preprosto odkorakal iz naših
s_ ^edal ie' da Je 5° res m da je to storil že drugič, vendar ni bil tako močan kot ona. Ko se je prikazala Carol, se p sPet Počutil kot pravi moški. To je ublažilo udarec, ki ga ni S1”?,0 spoznanje, da je njegov sin peder ... nič več se ie	i na.ni^rn ... sam je bil v redu ... toda z vsem tem
razLžiz^r0 j16,' To zdaJ jasno sprevidel. Le kako naj ji
»»potil, k v",tÓmPpS“ “el“' Faye pa * 16 mlm° niega
»Poklicala te bom takoj, ko bomo doma.«
Ward jo je nebogljeno pogledal. »Tudi jaz imam rezerviran sedež na letalu ob treh. Domneval sem, da boš odletela s tem.«
»Nobenega smisla nima, da greva oba v San Francisco.« Res ni marala, da bi šel zraven. Morilo jo je dovolj skrbi, še posebno Lionelove besede, da je Anne morda zasvojena z mamili, in pa hčerina nosečnost, ki se je bo treba čimprej znebiti. Manjkal ji je samo še Ward s svojimi opravičili in samoobsodbami, češ kakšen prašeč je bil. Ni ga bila pripravljena poslušati. Čas ni bil primeren za to. Obupano ga je pogledala, on pa jo je moledoval z očmi.
»Ze pet mesecev je nisem videl, Faye.«
»Ne bi mogel počakati še en dan?« Ni se premaknil z mesta, kjer je stal. Pogledala ga je in zavzdihnila. Otežko-
čal ji je zadevo. Nenadoma se je vdala. »Prav. Spodaj me čaka studijski avto.« Obrnila se je in odšla iz sobe, on pa ji je sledil. Vso pot do letališča ni rekel besede, ker je bilo jasno, da ne čuti nobene želje za pogovorom. Njuna sedeža sta bila ločena in ko ji je možakar pri okencu hotel narediti uslugo in premestiti nekaj potnikov, mu je rekla, da ni treba. Ko sta se vkrcala v letalo, ni bilo v Wardu niti kančka dvoma več, da je njun zakon končan. Najhujše pa je bilo to, da mu drugo dekle ni ničesar pomenilo. Bila je pač sredstvo, da je sam sebi potrdil svojo moškost in ublažil bolečino, vendar je bilo prepozno, da bi to lahko razložil Faye. Privolila je, da se lahko do Lionelovega hotela peljeta z istim taksijem, čeprav ga je pri tem pogledala strmo v oči in postavila pravila.
»Rada bi samo razčistila nekaj stvari, Ward. Ta dva fanta sta žrtvovala pet mesecev svojega življenja temu, da
sta jo našla. Odpovedala sta se celemu semestru na univerzi in potem sta jo iskala vsak dan. Če bi bila zadeva odvisna od policije, še zdaj ne bi vedeli, kje je Anne. Če boš torej rekel eno samo grdo besedo kateremukoli od njiju, te ne bom nikoli več niti pogledala in iztožila bom vsako paro, ki jo imaš, da se ti maščujem. Če želiš prijateljsko ločitev, prijatelj, bodi spodoben do svojega sina Johna Wellsa. Jasno?« Njene oči so bile trde kot skala, v njegovih pa se je zrcalila ista žalost, ki jo je opažala že ves dan. Zdel se ji je kot poraženec, toda kar se je tikalo nje, je bil za vse kriv sam.
»Kaj pa, če nočem prijateljske ločitve?«
»Potem se niti ne poskušaj peljati z menoj v mesto, Ward.« Dvignila je roko, da bi si priklicala svoj taksi, vendar ji jo je takoj potegnil navzdol, bolj robato, kot je bil nameraval, toda zdaj je bil že obupan.
»Nisem mislil tega. Zakaj si tako prepričana, da hočem ločitev? Saj še nisem pristal nanjo. Še omenil je nisem.«
Grenko se mu je zasmejala pred letališko zgradbo. »Ne bodi smešen. Zadnje štiri mesece te skoraj nisem videla, ponoči ne hodiš več domov, potem pa pričakuješ, da bom še naprej ostala poročena s teboj? Verjetno me imaš še za večjo kozo, kot sem v resnici.« Poleg tega, da je povzročil tako hudo škodo, da je ne bo mogoče nikoli popraviti.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Vse temnejša obzorja za tržaško industrijo
Okrnjeno delo in dopolnilna blagajna tudi za delavce Don Baxtra in Stocka
Tržaška industrija, ki se že itak nahaja v kalnih vodah, v novem letu žal ne more pričakovati vznemirljivejših novosti. Poleg že velikokrat pogretih in premletih primerov, kakršni so rafinerija Aquila, skedenj ska železarna in tovarna Iret, sta v preteklih tednih stopila na sindikalno prizorišče še dva kričeča primera: kemijski laboratoriji Don Baxter in destilarna Stock.
Za žaveljsko rafinerijo Aquila se baje odpirajo nova obzorja, čeprav ni novega dejansko ničesar. Znano je le, da se je podpredsednik deželne vlade Carbone te dni sestal z zastopnikom družbe Sasea Mazzantijem, ki je še enkrat potrdil zanimanje za rafinerijo z obalnim naftnim skladiščem in z vsemi napravami vred. Odprlo pa se je novo vprašanje, in sicer prodajna mreža bivše lastnice Aquile Total, ki je razpredena po vsej državi, a jo je že pred časom odkupila družba Montedi-son. Sedaj, ko ji je spodletel še poslednji poskus, da bi ohranila tudi obalno naftno skladišče, po možnosti brez rafinerije, Montedison trdno drži v rokah prodajno mrežo. Minister za industrijo Battaglia je že pozval bodisi Montedison bodisi Saseo, da se sestaneta in proučita možnost za pogajanja, vendar vabilo ni naletelo na pričakovani odziv. Tega sestanka torej zaenkrat ne bo, pač pa se bodo v ponedeljek . ministrstvu še poslednjič sestali predstavniki Dežele, sindikata in družbe Monteshell, sestanek pa bo vodil sam minister Battaglia.
Tako kot žaveljska rafinerija sta tudi Don Baxter in Stock za Trst že zgodovinski imeni v industrijskem sektorju. Vodstvi teh dveh obratov sta lani predstavili sindikatu tako imenovane načrte za prenovo proizvodnje, ki pa niso nič drugega kot načrtno krčenje delovnih mest. V tovarni Don Baxter naj bi namreč odslovili kakih sto delavcev, v destilarni Stock pa bodo menda zmanjšali organik za približno dvesto enot. Čeprav takojšnji ukrepi ne pridejo v poštev, je problem zelo zaskrbljujoč. V Don Baxtru in Stocku naj bi namreč v prihodnjih
Obvestilo Pokrajine
Pokrajinska uprava sprejema do 31. januarja prošnje za deželne finančne prispevke za izvedbo tečajev glasbenega usmerjanja. Prošnji na kolkovanem papirju za pet tisoč lir mora biti priloženo podrobno poročilo o programu tečajev in predračun stroškov ter domnevnih dohodkov, vključno z zneski vpisnin.
Deželne finančne prispevke lahko dobijo javne ali zasebne ustanove, ki nimajo pridobitniških namenov. Za vse informacije se lahko obrnete na pokrajinski Urad za kulturne dejavnosti, v prvem nadstropju Ul. Geppa 21.
treh letih korenito skrčili število delovnih mest s pomočjo predčasnih upokojitev in dopolnilne blagajne. V bistvu pa to pomeni, da se tržaškemu industrijskemu sektorju že danes obeta 300 delovnih mest manj, kar je seveda dodatno breme za celotno skupnost. S tem da podjetja omejujejo število delovnih mest, zapirajo možnosti zaposlitve mladim. V tem smislu je sindikat UIL izdal tiskovno sporočilo, v katerem se sprašuje, kam plove tržaška industrija in kdaj se bo njeno propadanje ustavilo. »Kot delavska organizacija pa se predvsem sprašujemo,« lahko beremo v noti, »čemu so služila najrazličnejša izredna finansiranja podjetij iz državnih in deželnih skladov in blagajn, saj so s temi nameravali predvsem posodobiti industrijske obrate in povečati zaposlitveno raven. Sklepamo torej, da so denar požrli drugačni interesi, ki nimajo s splošnim blagostanjem nič skupnega.«
Sindikat UIL namerava proučiti odgovornosti, ki so pripeljale do te nevarne spirale. Pri deželni upravi namerava preveriti, s kakšnimi kriteriji dodeljuje posebne finančne podpore raznim prosilcem in kako jih le-ti izkoristijo. Odgovornost za to pa je treba iskati predvsem med zastopniki tržaških industrij cev in podjetnikov, ki so se v zadnjih letih odrekli temeljni vlogi posrednikov in pobudnikov in se spremenili v navadne notarje, ki beležijo le "bolezenska stanja" tržaške industrije, ne da bi tudi primerno ukrepali.
Trgovine že vabijo z razprodajami
Sicer vabljivi popusti so lahko tudi prava past
Pravi mraz še ni pritisnil — po mnenju vremenarjev in poklicnih meteorologov nas bo baje še pred koncem meseca krepko zeblo — kot običajno pa si bomo pošteno zimsko ubutev ali toplejšo bundo oblekli zadnji trenutek, ko nam bo burja resnično prerešetala kosti. Nemara pa bodo takrat po nekaterih mestnih izložbah že visela lažja in prosojnejša spomladanska oblačilca, kajti že v ten dneh marsikje lahko kupimo zimsko garderobo in obutev po znižanih cenan. Razprodaje in posebne prodaje se namreč iz leta v leto začenjajo vse bolj zgodaj.
V prvem novoletnem tednu so bile tržaške trgovine domala prazne, celo
Drevi v Kulturnem domu že tretji koncert
Soglasje ravnateljev naših denarnih zavodov: Novoletni koncerti naj postanejo tradicionalni
Drevi čaka ljubitelje glasbe lep večer. V Kulturnem domu v Trstu bo namreč ob 20.30 že napovedani novoletni koncert, ki ga prirejajo slovenski denarni zavodi s Tržaškega in Goriškega. V tretje bodo ponovili prireditev, ki je naletela v slovenski javnosti in tudi med italijanskimi klienti naših zavodov na veliko zanimanje in odobravanje.
Pri ravnateljih šestih denarnih zavodov smo se pozanimali za njihovo mnenje o tej pobudi, ki povezuje gospodarstvo s kulturo in daje torej tem našim ustanovam možnost, da svojim članom, klientom in ljubiteljem glasbe nasploh ponudijo večer, za katerega uspeh jamčijo tokrat Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Stojan Kuretin pianist Aleksander Vodopivec.
Vsi ravnatelji so si bili edini, da gre za pobudo, ki naj postane tradicionalna, ki naj občinstvu omogoči kakovostni glasbeni užitek in ki tudi našim umetnikom omogoča, da nastopijo pred domačimi poslušalci.
»Pomen teh koncertov je vezan na vlogo, ki jo imajo naši denarni zavodi tu pri nas,« nam je dejal ravnatelj Tržaške kreditne banke Vito Svetina. »Taka prireditev nas povezuje z našimi ljudmi, in s kulturo, ki je skupno z gospodarstvom pomembna komponenta naše stvarnosti. Pomembno je seveda, da so ti novoletni koncerti na visoki kvalitetni ravni in da so pri izvedbi vključeni tudi naši glasbeni ustvarjalci. V bodoče bomo poskrbeli, da bo to naše vključevanje v kulturo še večje, da bomo še naprej organizatorji takšnih in podobnih kulturnih prireditev.«
»Naš odbor je mnenja, da morajo postati novoletni koncerti naša tradicija,« je povedal Drago Gantar, ravnatelj Hranilnice in posojilnice na Opčinah. »Že prva dva koncerta sta naletela pri občinstvu na lep uspeh. Da si ljudje takšne prireditve želijo,
so nam dokazali številni klienti in prijatelji, ki so nas že dolgo pred novim letom spraševali, če bomo tudi letos ponovili ta koncert. Mislim, da moramo po tej poti naprej, saj je to koristna in dobra reklama za našo dejavnost, istočasno pa tudi pomembna reklama in vzpodbuda za našo glasbeno ustvarjalnost.«
»Novoletni koncert je prav gotovo ena najbolj simpatičnih pobud, ki smo se je lotili prav slovenski denarni zavodi,« je bil mnenja ravnatelj Kmečke banke v Gorici Ksaverij Leban. »V Gorici smo opazili, da je pobuda naletela na velik odmev tudi med italijanskimi klienti. Zato je prav, da se tudi v bodoče s svojo dejavnostjo vključujemo v kulturno star-nost, ki je pomembna komponenta v življenju naše slovenske narodnostne skupnosti.«
»Danes so v svetu sponsorji raznih športnih in kulturnih prireditev in
manifestacij tudi denarni zavodi. Prav je zato, da se tem iniciativam pridružimo tudi mi,« je bilo mnenje Milana Vremca, ravnatelja Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini.
-»Dva koncerta, ki smo ju že imeli, sta dokazala, da smo z njima dosegli dva cilja: nudili smo našim ljudem kvaliteten glasbeni večer, za nas in našo dejavnost pa je bila to prav gotovo najbolj učinkovita reklama. To nam je bilo v veliko moralno zadoščenje, kar nas vzpodbuja, da bomo po tej poti nadaljevali, morda še z drugimi iniciativami.«
»Naši denarni zavodi so že vrsto let med tistimi, ki podpirajo ravno naša kulturna in športna društva,« je bilo mnenje ravnatelja Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah Sava Ušaja. »Zato je prav, da smo organizatorji tudi novoletnih koncertov, ki se morajo nadaljevati. Če bo koncert uspel, in v to sem trdno prepri-
čan, bo to lepo doživetje za poslušalce, za nas pa veliko moralno zadoščenje.«
»Lahko rečem samo vse dobro o novoletnem koncertu, ki postaja že tradicija in ki nas obvezuje, da bomo s podobnimi prireditvami nadaljevali tudi v bodoče. To, da bomo imeli za izvajalce priznane glasbenike iz Ljubljane in da bosta na koncertu sodelovala tudi naša umetnika je že jamstvo, da bo tudi letošnji koncert uspel,« je bilo mnenje ravnaletja Kmeč-ko-obrtne hranilnice v Doberdobu Maksa Gergoleta. Po vsem, kar smo slišali od prirediteljev lahko torej z gotovostjo pričakujemo, da bo novoletni koncert slovenskih denarnih zavodov postal tradicionalni kamenček v mozaiku našega kulturnega življenja.
NEVA LUKEŠ
delikatese in trgovine z jestvinami niso več vabile kupcev, ki so si že pred prazniki ali med njimi nakupili zalogo živeža. V trgovinah z oblačili in obutvijo pa bi kupce lahko našteli na prste ene roke. Ta 'nakupovalni premor" pa znajo trgovci še kako izkoristiti. Namesto božičnih okraskov in lučk izobesijo v izložbe vabljive lepake, ki opozarjajo na znižane cene, posebne ponudbe za nekatere artikle in naznanjajo bližajoče se prave sezonske razprodaje. Trgovci pravijo, da to ni nikakršna past, temveč strokovna poteza, saj se s posebnimi prodajami "znebijo" zalog blaga, ki ni šlo najbolje v promet. S tem seveda ni rečeno, da ponujajo le "škrtarijo", nasprotno, prav te dni lahko kupimo, recimo, modno večerno obleko po skrajno ugodni ceni. Če bo prihodnje leto še tako moderna, je seveda kočljivo vprašanje. Kdor pa se za modne muhe ne zmeni preveč, si bo z malo spretnosti obleko lahko prikrojil po zadnjem modnem diktatu. Ko pa pride čas pravih razprodaj, s katerimi želijo trgovci resnično izprazniti police in omare, bo mogoče kupiti prav vse, tudi blago iz starejše zaloge. Seveda bodo takrat popusti pri obleki precej večji.
V trgovinah s čevlji je razprodajna "strategija" nekoliko drugačna. Na tako imenovanih promocijskih prodajah lahko po znižani ceni dobimo številke čevljev, ki gredo manj v promet. Na pravi sezonski razprodaji pa bomo lahko le prve dni našli čevlje standardne velikosti za katere je največ povpraševanja že med redno prodajo.
Toda pozor! Razprodaje so, kot rečeno, svojevrstna strategija, s katero nas hočejo trgovci najprej zvabiti in nato še omamiti. Tako se'dogaja, da velikokrat kupimo predmete, ker so pač poceni in ne da bi jih resnično potrebovali. Prav zato se je treba po razpro-dajnih nakupih odpraviti z dobršno mero preudarnosti in le s toliko navdušenja, da se potem ne bomo kesali.
Prvi pripravljalni sestanek v Trstu
Priprave na znanstveno sodelovanje med članicami delovne skupnosti AJ
Trst je s svojimi znanstveno-raziskovalnimi dejavnostmi prav gotovo najbolj poklican, da sproži konkretne pobude za skupni program sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran na znanstvenem in tehnološkem področju. Pri njem naj bi sodelovalo vseh 14 članic, in sicer preko svojih institucij, ustanov in podjetij, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo na širokem evropskem prostoru, od Lombardije in Veneta, preko Slovenije in Hrvaške, avstrijskih dežel in Bavarske, do nadavno priključenih madžarskih županij Gjor-Sopron in Vas.
Pobudnika in organizatorja tega programa tehnološkega sodelovanja sta tržaški Center za znanstveno raziskovanje in Trgovinska zbornica, ki sta izdelala seznam strokovnjakov in navezala stike z njimi. Sedaj pa bo na vrsti sestanek vseh odgovornih za raziskovanje v Furlaniji-Julijski krajini, na katerem bodo poglobili namene in cilje delovne skupnosti Alpe-Jadran na znanstveno-razisko-valnem področju ter razpravljali o razpoložljivostih in zanimanju za skupne raziskovalne projekte. Sestanek bo v petek, 15. januarja, v konferenčni dvorani Centra za zanstveno raziskovanje pri Padričah.
Včeraj slovesna maša v cerkvi .sv. Spiridiona
Božič srbske pravoslavne skupnosti
Vsak narod, vsaka vera ali skupnost imajo svoje tradicije, ki so globoko zakoreninjene v zavesti, njihovi pripadniki pa vlagajo veliko truda v to, da bi se običaji čim dlje ohranili. Kot smo včeraj že pisali, praznuje srbska pravoslavna skupnost te dni svoj božič. Praznovanje je doseglo višek včeraj, na dan pravoslavnega božiča. Julijanski koledar, ki ga spoštuje pravoslavna vera, je namreč božič pomaknil za trinajst dni po gregorijanskem koledarju, ki "šteje" dneve katoličanom. Zanimivo pa je, da tega pravila ne upoštevajo vsi pripadniki pravoslavne yere, temveč samo Slovani.
Srbski pravoslavni verniki, ki živijo v Trstu, so včeraj v cerkvi sv. Spiridiona prisostvovali slovesnemu petemu božičnemu obredu, ki ga je daroval pop Ilija Ilič. Ker je ta verski obred nadvse sugestiven, se ga vselej udeleži veliko število Tržačanov različnih veroizpovedi.
Na sliki: pop Ilič pri enem od srbskih pravoslavnih božičnih obredov.
KUPUJ NA OPČINAH
IZŽREBANE ŠTEVILKE »ZLATO NA OPČINAH« DNE 5. 1. 1988
1.	nagrada št. 129284 15 milijonov (v trgovini ELETTROMARKET)
2.	nagrada št. 488928 7 milijonov (v trgovini JESTVINE ŠKABAR)
3.	nagrada št. 403295 3 milijone (v trgovini ELEKTRO MALALAN)
10 NAGRAD PO 1 MILIJON:
št. 091624 v trgovini JESTVINE BERTOLIN
št. 268255 v trgovini DRAGULJARNA MALALAN
št. 235348 v trgovini MESNICA DANIELI
št. 469648 v trgovini BOMBONIERA MIRA
št. 445371 v trgovini ELEKTRO BRESCIANI
št. 016296 v trgovini UNUSSI
št. 365436 v trgovini ZADRUŽNA PRODAJALNA
št. 354550 v trgovini MANUFAKTURA PODOBNIK
št. 230939 v trgovini COBEZ
št. 002296 kozmet. salon »ESTETICA SILVIA«
PRVE REZERVNE ŠTEVILKE (veljajo od 31. dne dalje):
1.	nagrada št. 321919 v trgovini TECNOUTENSILI
2.	nagrada št. 346575 v trgovini ZADRUŽNA PRODAJALNA
3.	nagrada št. 396921 v trgovini DESPAR NAO & BRAIDOT OSTALE NAGRADE:
067101 v trgovini SOAVE GIOVANNA
251330 v trgovini MARKET PRALNIH PRAŠKOV - UDOVIČ 019270 v trgovini PAPIRNICA ULGHERI - PAVAT 228823 v trgovini MESNICA DANIELI 068411 v gostilni »VETO«
193102 v trgovini KERAMIČNE PLOŠČICE »SCLIP«
427620 v trgovini URARNA - ZLATARNA SOSSI 000150 frizerski salon FAGGIN DARIO 440679 v trgovini ELEKTRO BRESCIANI 051555 v trgovini DELIKATESE HROVATIN SERGIO DRUGE REZERVNE ŠTEVILKE (veljajo od 61. dne dalje):
1.	nagrada št. 461931 v trgovini TECNOUTENSILI
2.	nagrada št. 378138 v trgovini START SPORT
3.	nagrada št. 338067 v trgovini TECNOUTENSILI OSTALE NAGRADE:
252082 v trgovini AVTODELI CAZZADOR 173342 v trgovini MESNICA HROVATIN PINO 154382 v trgovini ELEKTRO BRESCIANI 182059 v trgovini OBUTVE MALALAN 407496 v trgovini OBUTVE ERMAN 295580 v trgovini MANUFAKTURA PODOBNIK 347911 v trgovini ZADRUŽNA PRODAJALNA 281588 v trgovini USNJENA GALANTERIJA ROBERTA 048924 v trgovini DELIKATESE HROVATIN SERGIO 230902 v trgovini COBEZ
OPOZORILO SREČNIM DOBITNIKOM:
VSE IZŽREBANE SREČKE (tudi vse rezervne) MORAJO BITI ODDANE DO VKLJUČNO 5. FEBRUARJA 1988.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
Hude obtožbe zutudi hašišu na Krasu so se v veliki meri razblinile
Plaz oprostitev in mile kazni za obtožence Dejan Danieli od včeraj v hišnem priporu
Zelo očitno razhajanje med sodniki in preiskovalci
™ petih obravnavah se je na prvostopenjskem sodišču včeraj končal proces proti 20 mladem, obtoženim posesti in razpečevanja mamil. Takoj je treba Poudariti, da je bila razsodba sodišča izredno mila, ®aj je nasula kar trinajst oprostitev in izredno zniža-la kazni, ki jih je za glavne obtožence zahteval javni tožilec Grohman.
Po nekajurnem posvetovanju so predsednik sodišča Brenči in stranska sodnika Ghedini ter Dainot-ji takole odločili: Dejana Danielija, za katerega je lavni tožilec zahteval 7 let zapora, so obsodili na 4 leta zapora in na plačilo 10 milijonov lir globe ter mu prepovedali opravljanje javnih funkcij za dobo Petih let. Kar je še posebno razveselilo Dejana, pa je Ml sklep sodišča, s katerim mu je določilo hišni pripor, tako da je lahko takoj zapustil zapor. Po letu življenja v Coroneu je Dejan Danieli torej od včeraj spet doma.
Kolumbijca Enriqua Ortiza, ki je Danieliju izročil Poldrugi kilogram kokaina, so ravno tako obsodili na štiri leta zapora in na plačilo 10 milijonov lir globe. Po prestani kazni bo moral zapustiti italijansko ozemlje. V Italiji zakon predvideva, da se obsojenca, potem ko je prestal polovico kazni, lahko izpusti na pogojno svobodo. Ker je Ortiz v zaporu že leto dni, bo torej že prihodnje leto (njegov odvetnik uPa, da že nekaj mesecev prej) na svobodi. Hišnega Pripora pa mu sodniki niso dodelili, ker je tuj državljan. Zanj je javni tožilec zahteval šest let zapora.
Kot tretjega glavnega obtoženca je sodišče obsodilo Luca Giassija iz okolice Bergama, in sicer na tri leta zapora in na 4 milijone lir globe. Niti on v naslednjih petih letih ne bo smel opravljati javnih funkcij. Javni tožilec je zanj zahteval 4 leta in 6 mesecev zapora. To so bile torej tri najhujše obsodbe, ki so jih sodniki sprejeli, da bi kaznovali obtožence, ki so imeli opravka s kokainom. Očitno pa so jih branilci prepričali, da je šlo le za slučajen primer in da v resnici niso poklicni razpečevalci kokaina, kar so pozneje upoštevali pri dosojanju kazni.
Vsi preostali obtoženci so se morali braniti obtožbe posesti in razpečevanja manjših količin hašiša. S to številno skupino so sodniki ukrepali tako, da so jo razdelili v tri podskupine. V prvo so postavili štiri mlade, ki so sami priznali, da so včasih odstopili mamilo prijateljem, v drugo one, za katere ni bilo dovolj dokazov, da bi preprodajali, v tretjo pa preostale, za katere je obravnava pokazala, da so le kadili, kar seveda ni kaznivo dejanje.
V prvi skupini so štirje: Ivan Pangos, Andrej Jazbec, Gianni Puzzo in Diego Kossutta. Prve tri so obsodili na leto zapora in pol milijona lir giobe, četrtega pa na 9 mesecev zaporne kazni in 300 tisoč lir globe. Za vse je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Druga skupina je najbolj števila: zaradi pomanjkanja dokazov so oprostili Alberta Barbiera, Antonia Turolla, Giorgia Zardinija, Sandorja Sedmaka, Maria Mora, Livia Emilija, Corrada Polha, Carla Turetta,
Bruna Stanisso in Ezia Zanettija. Za Sedmaka, Mora, Emilija in Stanisso je tudi javni tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za preostale (z izjemo Zanettija) pa obsodbo na 10 mesecev zapora. Za Zanettija pa je javni tožilec zahteval obsodbo na poltretje leto zapora.
Od vseh dvajsetih obtožencev je sodišče popolnoma oprostilo Roberta Bogatea, Mervat Bassim in Maura Vattovaza, češ da njihova dejanja niso kazniva. Za Bogatea in Vattovaza je tožilec predlagal po deset mesecev zapora, za Bassimovo pa dve leti in pol.
Tako se torej glasi razsodba, o kateri je mogoče marsikaj reči. Kar naravnost preseneča, je plaz oprostitev, čeprav v delno dvomljivi obliki (zaradi pomanjkanja dokazov). Očitno je bilo sodišče mne-nja, da je glavnina (izvzeti je seveda treba epizodo s kokainom) obtožencev imela hašiš in marihuano le za osebno rabo, kar po italijanskem zakonu ni kaznivo. Pri tem pa bode v oči veliko razhajanje med represivnim in sodnim aparatom, saj bi preiskovalci, če bi ravnali manj zagrizeno, obvarovali obtožence in njihove družine pred precejšnjo moralno škodo, ki jim je ne bo nihče povrnil, med prebivalstvo pa ne bi zasejali dvoma, da iz muhe delajo konja. Drugo vprašanje pa je, kakšno vlogo ima za mladino uživanje mamil. O tem bi morali mi vsi razmišljati, pa ne le takrat, kadar pljuskne val čez breg, ko naše domove in obrekovalnice preplavita strah ali radovednost, kdo je vpleten...
NADJA FILIPČIČ
Prihodnji teden v Trstu predsednik Državnih železnic
Najvažnejši problemi s področja železniških povezav v naši deželi bodo predmet srečanja med predstavniki deželne uprave in predsednikom Ustanove državnih železnic posl. Ludovi-com Ligatom, ki bo prihodnji teden obiskal naše mesto.
Ligato se bo prihodnji petek, 15. t. m., sestal s predsednikom Biasuttijem in z drugimi člani deželne uprave. Problemi na dnevnem redu so karseda važni: najprej gre za pripravo sporazuma med Deželo, železniško ustanovo in ministrstvom za prevoze za realizacijo tako imenovanega "integriranega sistema prevozov", ki naj ustreza zahtevam po mobilnosti med glavnimi centri dežele. Na tapeti bo nato predlog o ustanovitvi konzorcija za smotrno komercialno upravljanje železniškega tovornega prometa med pristaniškim sistemom naše dežele (Trst, Tržič in Porto Nogaro) in državno mejo, da bi tudi v tem pogledu valorizirali mednarodno vlogo dežele. In tretjič gre za probleme potenciranja in pospešitve deželnih železniških povezav, še posebno na nekaterih vozliščih.
Predsednik železniške ustanove Ligato bo izkoristil obisk tudi za udeležbo na posvetu s temo "Visoka hitrost železnic v zunanjih in krajevnih odnosih Furlanije-Julijske krajine". Posvet prirejajo Tržaška univerza, deželna uprava in Inštitut za preučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji.
Drevi v gledališču Rossetti
Nastop zagrebških gledališčnikov potrebuje pozornost vse javnosti
V gledališču Rossetti bo drevi s Shakespearovim delom Cymbeline gostovalo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba. Kritika se je o predstavi zelo laskavo izrekla, saj jo je uvrstila med najzahtevnejša in najuspešnejša dela zagrebškega gledališča.
Igro je režiral Joško Jovanovič, med 35 nastopajočimi so tudi izjemno znani hrvaški igralci, kot Vanja Drach, Zvonko Torjanec, Tomislav Stojkovič, Neva Rošič in Ena Begovič. Abonenti Stalnega gledališča F-JK in SSG bodo imeli pri vstopnicah 50 odstotkov popusta.
Gostovanje Hrvaškega narodnega gledališča sodi v tok izmenjav, ki jih ima Teatro stabile z raznimi jugoslovanskimi gledališči. O teh izmenjavah smo že velikokrat pisali in ugotavljali, da smo v Trstu polnili gledališče Rossetti prav Slovenci. Ugotavljali smo tudi, da niso bila vsa dela primerno izbrana, saj je težje slediti konverzacijskim dramam, kot pa delom, kjer beseda ni tako prevladujoča.
Za Shakespeara bi moralo veljati, da ga ljubitelji gledališča dovolj dobro poznajo in da bi jezik ne smel predstavljati prevelikih pregrad. Vseeno pa bi morala biti omenjena gostovanja bolje pripravljena in premišljena. Nedvomno bo današnja predstava dobra in bo zadovoljila gledališke sladokusce, za široko občinstvo pa vendarle nastajajo težave, kadar mora gledati tekstovno zahtevne predstave v tujem jeziku.
Vsekakor upamo, da bo tudi italijanski del občinstva odgovoril na zanimivo ponudbo. Gledališča pač ne moremo dojemati le kot večerno sprostitev, ampak tudi kot kulturno in intelektualno dejanje. Vsaka nova gledališka izkušnja nas veliko nauči. Zanimivo je na primer, kako igrajo hrvaški igralci, kako režirajo režiserji onkraj meje, kako uporabljajo sceno itd. Gre za primerjave, ki nam jih tukaj-šnji prostor nudi in ki bi morale zbuditi radovednost pri vseh, ki zahajajo v gledališče iz ljubezni.
Na sliki: prizor iz postavitve, s katero se bo drevi predstavilo Hrvaško narodno gledališče.
Obračun blagovne menjave z Dračem
J. UUl v
ìaiiaivciii letu jt; uil poiIlOrSKJ
blagovni promet med Trstom in albanskim Dračem zelo živahen. Pomorske trgovske agencije, ki vzdržujejo tc progo so prav te dni obdelale prve podatke in izkazalo se je, da je ta oblika trgovskega sodelovanja med Italijo in Albanijo nadvse ugodna.
V tržaško pristanišče je lani priplulo kakih 40 albanskih tovornih ladij, se pravi tri do štiri vsak mesec. Večinoma so raztovorile obrtniške izdelke, zdravilna zelišča, tekstil in delovne obleke, natovorile pa so predvsem stroje nemške proizvodnje ter tehnologijo, zdravila in kemijske izdelke italijanske proizvodnje. Zvezo med Trstom in Bračem pa vzdržuje samo ena tržaška ladja in sicer trajekt »Tiepolo«, ki je bil do lanskega februarja last Tržaškega Lloyda, nakar ga je prevzela agencija Agemar. Vkrcala je v glavnem albanske tovornjake, ki so v Trst prispeli iz raznih evropskih mest z najrazličnejšimi tovori. V tridesetih potovanjih, kolikor jih je Tiepolo opravil lani, je v Albanijo prepeljal 209 tovornjakov, 48 avtobusov in 155
avtomobilov italijanske proizvodnje. Poleg vozil je natovoril tudi 5.992 ton najrazličnejšega blaga.
Trajekt Tiepolo pa je prevažal tudi potnike; večinoma so to bili vozniki tovornjakov, vendar je bilo tudi nekaj zasebnikov, ki so se podali v Albanijo z lastnimi vozili. Teh je razmeroma malo, saj je še vedno težko dobiti vstopni vizum za turistične namene. V Draču pa se je na tržaški trajekt Tiepolo vkrcalo 624 potnikov in 15 zasebnih vozil.
Zapustil nas je naš dragi
Daniele Komar
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Ricmanjih.
Žalostno vest sporočajo: žena Giustina, hči Lucina s Silvanom, brat in drugo sorodstvo.
Trst, 8. januarja 1988 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Albina Martelanc
Pogreb bo danes, 8. t. m„ ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: Šteian in sorodstvo
Trst, Kočevje, Tasmanija, 8. januarja 1988
8. 1. 1978
8. 1. 1988
Minilo je 10 let, odkar si nas zapustil, vendar spomin nate še vedno živi, dragi
Niko Kosmač
Na istrski magistrali pri Kopru
Tržaški avtomobil vpleten v nesrečo s smrtnim izidom
v istrski magistrali blizu Kopra se sredo pod večer pripetila huda promr «nesreča, ki je terjala človeško žrtev p atero sta bila vpletena dva Tržačan u|. 1 Je 41-letni Valter Bloker iz Istrsl rern6 ki ie s svojim volvom, v kat Neli16 sedela tudi njegova 42-letna žer tr ,la' nekaj pred 18. uro vozil po magi sen?1 cestd *z Izcde Proti Bertokom. P ti n1SU slovenija-avto je začel prehitev, SjPrav v trenutku, ko je iž, nasprotr pj n Pravilno pripeljal Robert Godec na. Da bi se izognil nasproti vozeči na 5vtorn°bilu. je Bloker sunkovito zav ni bJSn° stran- V dolgi koloni vozil p tak “° dov°ij prostora za njegov avt na °pi trtil v vozii° drugega Xržač< g 'JMaudia Družine iz Ul. Monte Cani Utlek pa je Blokerja spet odbil n v p jJ-110 stran ceste, kjer je čelno trč godcev avtomobil.
miariinDSreČl se i.e najhuje poškodov< odnci■ ,.rancan, ki so ga z rešilcem taki Pošt jJ' v izolsk° bolnišnico, kjer pa j ka k?d.bam P0£ilegel. Žal nam do trenu nie„ ° t0 P°r°čamo, ni uspelo izvedeti z JJ ve popolnejše osebne podatke, va s?Q0 Se ie Poškodovala tudi Blokerje la , '^Potnica, njegova 42-letna žena Nei zadrži0 J° VČeraj v katinarski bolnišnic kerievk na zaiasnem opazovanju. Blc desno ? S°pr0ga S1 Je v nesreči zlomil la bo J	?e ranila v tilnik- Okreva
Prehitev» dnek' Blokerja, ki je s svojir Pa ie* m Je,m PovzročiI smrtno nesreče včerai 'ugosIovanska milica zadržala š mreč mor^r^rU‘ ^?r.n?s^ni organi so na i opraviti še vrsto formalnos
ti, po prijavi glavnemu tožilstvu pa so mu dovolili vrnitev v Trst.
Karabinjerji iščejo ostale člane tolpe
Čeprav so s torkovo aretacijo, ko sta se v njihove zanke zapletla vodja tolpe "bergamaskov" Dante Villa in njegov pomagač Giorgio Zocco, že zadali smrtni udarec kriminalni organizaciji, ki je v Venetu in pri nas zagrešila več ropov, so karabinjerji še vedno na preži in iščejo ostale člane roparske skupine. Po njihovem mnenju naj bi skupino, ki je začela svojo kriminalno kariero leta 1985 in ki je zaslovela z ropi v tržaških bankah, sestavljalo vsaj pet ljudi. Trije od njih so že za rešetkami: razen Ville in Zocca je v zaporu tudi Luigi Petolicchio, človek, ki je s svojo prisotnostjo v Trstu opozoril karabinjerje na morebitno povezavo med bergamaško tolpo in spretnim kriminalcem, karkršen je Villa. Ostala dva roparja sta še vedno na prostosti, vendar so karabinjerji že na dobri poti.
Medtem ko je bil Villa vodja organizacije, je bil Zocco le njegov pomagač. Tudi on ima sicer za sabo razburkano preteklost: vse življenje se je preživljal z nezakonitimi posli, ki so dosegli višek z oboreženimi napadi na poštne blindirane kombije in na poštne urade.
Ogabno dejanje neznancev
Po »sveže« meso naravnost
Mesni škandal v zvezi z občinsko klavnico pri Sv. Soboti je v Trstu razburil številne duhove. Poskrbel je za novoletno darilo tržaškemu županu Stanieriju in odborniku za zdravstvo Cernitzu, ki sta od pretorja Reinottija prejela sodni obvestili, in povzročil pomanjkanje svežega mesa. In verjetno jo je prav zaradi pomanjkanja mesa nepričakovano skupil nedolžen mladi bik. V noči med sredo in četrtkom so namreč neznanci vlomili v hlev klavnice pri Sv. Soboti, kjer je bilo skupno 16 bikov, in s pravim kavbojskim sistemom, z lasom, privlekli enega od njih na dvorišče. Nedolžnega, šest stotov težkega bika so nato zelo natančno in z enim samim udarcem mahnili po čelu, tako da je bil pri priči mrtev. Prav ta okoliščina priča, da so bili !,.?cn.1..t®tovvl."sveže9a/' mesa Pravi izvedenci, saj so bika udarili na najobčut-ljivejši točki. Nato so mu odrezali zadnji nogi. Svoj plen so potem z vozičkom odpeljali do ceste, kjer jih je čakal kombi. Poklanega bika so včeraj zjutraj okrog 9. ure našli uslužbenci klavnice, ko so prišli v službo. Obvestili so tudi karabinjerje, ki pa nezakonitih klavcev še niso našli.
Spominjajo se te družini Kosmač in Živec.
Zabrežec, 8. januarja 1988
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Konto-vel izreka globoko sožalje tov. Livi-ju ob izgubi drage mame.
ZŽI-UDI Dolina izreka globoko sožalje članici Štefki Sancin ob izgubi sestre Milene.
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje družini ob izgubi moža in očeta ter rednega člana Ivana Kosmača.
Župan in uprava občine Dolina izrekata iskreno sožalje tov. Willerju Bordonu ob nepričakovani izgubi dragega očeta.
Prihodnjo sredo slovesen začetek sodnega leta 1988
Prihodnjega 13. januarja bo v tržaški sodni palači slovesnost ob začetku novega sodnega leta, na kateri bo glavni tožilec sintetično orisal vsebino poročila o opravljenem delu. Poleg problematike krajevnega značaja, zajema poročilo tudi splošno problematiko, s katero se ukvarjajo sodne oblasti. Med temi je zlasti govora o mafiji, kamori in organiziranem kriminalu ter o "proti-mafijskih" ukrepih, ki so že obrodili zaželjene sadove. Poročilo nadalje vsebuje podatke o civilnem sodstvu, o poseganju sodstva na gospodarsko in industrijsko področje, važen pa bo tudi tisti del poročila, ki se nanaša na stanje v zaporih z vidika kazenske reforme in o odnosih med temi ustanovami in javnimi upravami. Tudi položaj mladoletnikov v današnji družbi ima v poročilu široko odmerjen prostor, zlasti z ozirom na vprašanje mamil, prestopništva, posvojitev in prekinitev nosečnosti. Končno pa vsebuje letno poročilo o delu sodnikov tudi podatke o sodelovanju z odvetniki, sodno policijo in višjim sodstvom.
Poročilu bo sledila razprava, v katero bodo lahko posegli vsi udeleženci, prednost pa bodo imeli pristojni delavci. Po končani razpravi se bo sodno leto 1988 tudi uradno začelo.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30, bo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba predstavilo Shakespearovo delo CYMBELINE. Režija Joško Juvančič. 50% popust za abonente Stalnega gledališča F-JK in SSG. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 12. do 17. t. m. bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila delo Jamesa Joyceja BEGUNCI. Nastopali bodo A. Tieri in G. Lojodice. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uribo nastopila baletna skupina ROLAND PETIT iz Marseilla z delom L'ANGELO AZZURRO.
V katedrali sv. Nikolaja v Sacileju bo nocoj ob 20.30 zadnji božični koncert orkestra in zbora gledališča Verdi, ki ga organizira dežela v sodelovanju z občino Sacile. Na programu so Perosijeve, Schubertove in Vivaldijeve skladbe. Dirigiral bo Gabriele Bellini.
LA CONTRADA -
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: Graham Green L'AMANTE COMPIACENTE. Nastopata Giovanna Ralli in Giancarlo Sbragia.
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. januarja 1988, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert dua M. LOGUERCIO - A. SPECCHI (violina in klavir).
Glasbena matica, sezona 1987/88, 5. abonmajski koncert v sredo, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KEMAL GEKlC-klavir (zaradi bolezni mezzosopranistke Nore Jankovič smo bili primorani menjati izvajalca).
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič
jutri, 9. t. m., ob 19. uri — IZVEN ABONMAJA
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987-88
5. abonmajski koncert
V sredo, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KEMAL GEKIČ
klavir
(Zaradi bolezni mezzosopranistke Nore Jankovič smo bili primorani menjati izvajalca)
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Salto nel buio,
ZDA 1987, fant., r. Joe Dante; i. Dennis Quaid, Martin Short.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Ishtar, dram., ZDA 1987, r. Eiaine May; i. Dustin Hoffman, Isabelle Adjani.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Le vie del signore sono finite, kom., It., 1987, r. Massimo Troisi, i. Massimo Troisi.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Angel He-art, l'ascensore per l’inferno, ZDA, 1987, srh., r. Alan Parker, i. Mickey Ro-urke, Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Montecarlo gran Casinò, It„ 1987, kom., r. Carlo Vanzina, i. Massimo Boldi, Christian De Sica, □.
FENICE - 17.00, 22.00 Da grande, kom., It. 1987; r./i. Renato Pozzetto; i. Giulia Boschi, Alessandro Haber.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Biancaneve e i 7 nani, ris., prod. Walt Disney.
MIGNON - 15.00, 22.00 Fievel sbarca in America, ris., ZDA, 1986, prod. Steven Spielberg.
EDEN - 15.30, 22.00 American bordello -La casa degli squilli di lusso, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., r. C. Vanzina, i. C. Alt, E. Gould, J. Rochefort.
CAPITOL - 16.00, 19.00, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203’; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Le streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher.
RADIO - 15.30, 21.30 Desideri la grande insaziabile, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
gostuje v nedeljo, 10. t. m., ob 10. uri
v Prosvetnem domu na Opčinah s pravljico
OLE LUK
Režija: Marko Sosič
včeraj - danes
Danes, PETEK, 8. januarja
SEVERIN
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob
21.03	in zatone ob 10.11.
Jutri, SOBOTA, 9. januarja
JULIJAN
PLIMOVANJE DANES: ob 0.13 najvišje 34 cm, ob 5.43 najnižje -6 cm, ob 10.50 najvišje 26 cm, ob 17.38 najnižje -48 cm
VREME VČERAJ: temperatura zraka
13.4	stopinje, zračni tlak 1013,2 mb narašča, veter 20 km na uro jugovzhodnik, vlaga 78-odstotna, padlo je 1,6 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Diego Potok, Fabrizio Fontanot, Antonio lardino, Elena Fras-chilla, Alberto Sannia, Rosalie El Hadj.
UMRLI SO: 77-letni Emidio Trizio, 45-letna Nadia Vittori vd. Bekar, 76-letna Lucia Rossa vd. Zannier, 85-letna Albina Martellanz, 86-letna Giovanna Di Lena, 71-letni Antonio Devescovi, 66-letna Violetta Batich vd. Celare, 59-letni Luciano Grandich, 81-letna Maria Spangher por. Zennaro, 78-letna Giova Buiatti, 82-letna Corina Grazio, 67-letni Sergio Riosa, 76-letni Sergio Apostoli, 44-letni Luciano Mendes, 83-letna Francesca Chermaz vd. Rustja, 80-letni Marco Tuftan, 71-letni Silio Petronio, 84-letna Elisabetta Svam-drlik por. Colasanti, 88-letna Giovanna Škerlj vd. Mihalich, 82-letna Luigia Tul-liach vd. Trento, 83-letna Margherita Hrovat vd. Molinis, 86-letna Gemma Pe-cenco vd. Marcusa, 78-letna Giovanna Raccar vd. Dose.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4. januarja, do sobote, 9. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
ZGONIK (tel. 229373) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta jutri, 9. t. m., zaradi inventure
razna obvestila
Ob 44. obletnici obešanja padlega partizana Marjana Štoke bo delegacija sekcije VZPI-ANPI Prosek-Kontovel položila venec na spomenik v Štorjah pri Sežani v nedeljo, 10. t. m., ob 10.30.
SKD Tabor-Opčine obvešča, da bo v torek, 12. t. m„ v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 20. redni občni zbor SKD Tabor iz Opčin. Vabljeni!
razstave
V galeriji Cartesius bo od 9. do 21. t. m. odprta razstava DOMENICA BONI-ELLA.
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane in prijatelje v ponedeljek, 11. t. m., na ogled filmov od Moskve do Triglava in še kaj drugega, ki vam jih bo zavrtel prav dobro znani Aljoša Žerjal. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, ob 16.30.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 9. t. m., na predstavitev knjige Saše Martelanc VETER IZ LJUBIH DALJAV. Knjigo bo predstavila prof.ca Marija Cenda-Klinc. Pričetek ob 18.30.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec vabi jutri, 9. t. m„ ob 20 30 na proslavo padlih tovarišev v bunkerju dne 10. 1. 1945. Proslava bo v srenjski hiši v Borštu.
Mladinski dom Boljunec prireja BOŽIČNI KONCERT jutri, 9. t. m., ob 20. uri v župni cerkvi. Nastopa: ženski zbor Boljunec, božična misel, nagrajevanje božičnega ex tempore, mladinski zbor Re-pentabor in ŽPZ Repentabor ob spremljavi ansambla.
Foto Trst 80 vabi člane in prijatelje na ponovitev večera nagrajenih in sprejetih diapozitiv na 5. fotografskem natečaju danes, 8. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani.
Vzhodnokraška godbeniška šola in godba na pihala V. Parma - Trebče vabita na koncert, ki bo v nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Darujte v sklad
Mitje Cuka
_________mali oglasi______________
HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov.
EDINI lastnik proda fiat 127, letnik 1977 v izvrstnem stanju, Tel. med 13. in 15. uro na tel. 420736.
PRODAM ježevke v odličnem stanju za avtomobile fiat 126 in alfa romeo giuba 1600 in 1300. Tel. 299360.
prispevki
V	spomin na 10. obletnico smrti pok. očeta Nika Kosmača daruje hči Vesna z družino 40.000 lir za osnovno šolo v Borštu, 40.000 lir za cerkev v Borštu in 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
Namesto cvetja na grob Alojza Rebule darujejo za ŠD Mladina-Križ: Ennio Bogateč z družino 15.000 lir, družina Šuber
15.000	lir, družina Taucer 15.000 lir, družina Perini 15.000 lir, družina Operti
10.000	lir ter Wilma in Žarko 10.000 lir.
V	spomin na strica Maria Riolina daruje Norči z družino 50.000 lir za ŠD Mladina - Križ.
V	spomin na tov. Petra Violo daruje DSMO 20.000 lir za Kulturni krožek Božidar Kolarič od Koroščev.
Ob 10. obletnici zbora Jadran darujejo za zbor in za Društvo Slovencev miljske občine: Bruna Korošec 100.000 lir, Marija Petronio 60.000 lir, Nilka Žigon 10.000 lir, Vesna Zahar 25.000 lir, Liljana Čač 30.000 lir, Marta Vodopivec 18.000 lir in Ana Vojvoda 100.000 lir.
Branko Žerjal daruje 15.000 lir za Zadrugo Vesna.
Namesto cvetja na grob pok. Mirka Cijaka darujejo Marija, Ivanka in Vera
30.000	lir za FC Primorje.
Podporni člani darujejo za TPPZ P. Tomažič: Nevo Kovačič (Bazovica 77) 10.000 lir, Silio Križmančič (Bazovica 75) 15.000 lir, Rudi Marc (Bazovica 55) 50.000 lir, Anton Pečar (Bazovica 84) 15.000 lir, Miro Križmančič (Bazovica 43) 15.000 lir, Jože Sancin (Dolina 112) 20.000 lir, Ivan Slavec (Dolina 162) 50.000 lir, Milan Pangerc (Dolina 263) 10.000 lir, Olga in Zvonko Ostrouška (Zagradec 1) 20.000 lir ter Mario Sossi (Bazovica 216) 20.000 lir.
Gospa Pina Tomaselli je darovala
100.000	lir za SSG.
Ob 3. obletnici smrti dragega Sergija darujejo Elda z Nevo in Davidom 50.000 lir za SKD Barkovlje ( nabirka za popravila).
V	isti namen darujeta Mirjana in Nino Parovel 15.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na nepozabne starše darujejo Genia, Silva in Pepi 30.000 lir za Vaško skupnost Barkovlje.
V	spomin na starše in brate darujeta Franc in Vittoria Černjava 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Barkovljah.
Namesto cvetja na grob Angele Košute darujeta Franc Košuta z družino 15.000 lir in Miloš Košuta z družino 15.000 lir za Godbeno društvo Vesna-Križ.
V	spomin na dragega očeta Alojza Rebulo darujejo sinovi 100.000 lir za SK Devin.
7. 1. 1988
menjalnica
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
ZGONIK (tel. 229373) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
ZGONIK (tel. 229373) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar............ 1200.—
Nemška marka ............. 733.—
Francoski frank.............. 214.—
Holandski florint............ 652.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2170.—
Irski šterling............ 1935.—
Danska krona.............. 188.—
Grška drahma ............. 8.—-
Kanadski dolar ............... 890-
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank .............. 899.—
Avstrijski šiling.......... 104.—
Norveška krona ............ 185.—
Švedska krona.............. 199.—
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .............. 800.—
Debeli dinar................... 0,80
Drobni dinar .................. 0,80
rTJSljTT} BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet : Sedež 040/67001 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Zimski vozni red vlakov
Velja od 27. septembra 1987 do 28. maja 1988
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.10	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.22 K San Dona di Piave § (1) (4)
6.50	E Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim *
12.40 H Benetke
13.42	K Portogruaro §
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke - Milan
17.00	H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.53	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.45	E (Simplon express) Mestre— Rim-Milan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.24 H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi 2. raz. Trst-Turin, spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst, pogradi 2. raz. Turin-Trst)
7.50	K Portogruaro §
8.13 E Rim-Bologna-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
9.33	H Benetke §
10.15	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.14	H Benetke 13.06 K Portogruaro §
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke 15.28 H Benetke
16.20	H Benetke §
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre *
21.45	B (Tergeste) Turin-Mestre □
23.10	K Benetke
23.49 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva) (3)
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
- samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- samo do Portogruara od 21. 12.
1987 do 9. 1. 1988 in od 31. 3. do 6. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob petkih in sredah
(3)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(4)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-MOSKVA-ATENE-SOFIJA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Zagreb-Budimpešta-Moskva (spalniki Rim-Moskva) (2)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
13.35	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.28 H Opčine-Ljubljana § (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Atene-Sofija (spalniki in pogradi 2. raz. Be-netke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene; pogradi 2. raz. Benetke-Sofija) (3)
Prihodi v Trst
5.10	E Moskva-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Rim) (4)
8.32 E (Benetke express) Sofija-Ate-ne-Beograd-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beog-rad-Benetke, pogradi 2. raz. Ate-ne-Benetke, pogradi 2. raz. Sofi-ja-benetke) (3)
9.46 H Ljubljana-Opčine § (1)
16.38 H Ljubljana-Opčine § (1)
19.05	E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz) * 1 2 3 4
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8.,
25. in 26. 12. 1987; 1. in 6.1., 4. in 25. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(3)	- ne vozi ob nedeljah in ponedelj-
kih
(4)	- ne vozi ob sredah in petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SAL-ZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.02	H Videm
5.55	H Videm-Trbiž §
6.05	H Videm §
7.02	H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.35	K Videm §
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm §
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Òsterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj -Munchen
23.15	K Videm §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (2)
6.20	K Videm § (1)
7.02	K Videm §
7.59 H Benetke-Videm (1)
8.42	H (Ósterreich-Italien Express) Mùnchen-Dunaj -T rbiž-Videm 9.27 H/K Videm §
10.25	H Videm 11.40 K Videm §
14.14	H Videm
14.55	K Videm §
15.22 K Videm §
16.44	H Videm
17.45	K Videm §
18.56	K Videm §
19.42	H Trbiž-Videm 20.58 K Videm §
22.12 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
24.00	K Videm §
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
B - brzec
H - hitri vlak
K - krajevni vlak
E - ekspresni vlak
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
GANDHI, VB 1982.
Režija: Richard Attenborough. Igrajo: Ben Kingsley, Edward Fox, Roshan Sheet, Rohini Hattangady.
Drevi, 8. januarja, ob 20.30 na RAI 1.
Angležu Richardu Attenboroughu je uspelo po več desetletjih raziskav in priprav realizirati ta zgodovinski-film-ski feljton, ki v skoraj treh urah navdušujoče prireditve sintetizira 56 let iz življenja velikega indijskega narodnega preroditelja in misleca, Mohandasa H. Gandhija. Kot znano je indijski »sveti mož« ob razburljivih življenjskih izkušnjah (v Evropi, v Afriki in končno doma) in svojevrstnih metodah nenasilnega oporečništva prisilil Britance, da so odložili kolonialistično žezlo tudi v tej deželi in dali številnim indijskim narodom politično neodvisnost.
V	bogatem in sugestivnem kalejdoskopu barv, pokrajin, teles in obrazov kraljuje skromna, nevsiljiva, a v resnici karizmatična figura slovitega Mahatme, kot jo izredno prepričljivo podaja angleški igralec Kraljeve Shakespearejeve družbe, Ben Kingsley. Za to zahtevno vlogo je bil izbran tudi zaradi svojega indijskega porekla.
DANTON, Fr.-Pol. 1983.
Režija: Andrzej Wajda. Igrajo: Gerard Depardieu, Wojciech Pszoniak, Patrice Chereau, Roger Plancon, Angela VVinkler.
Drevi, 8. januarja, ob 22.50 na Rete 4.
Prav tako zanimiv življenjski presek izhaja iz tega filma Andrzeja Wajde, ki predstavlja zadnje dramatično obdobje iz življenja francoskega revolucionarja Georgesa-Jacquesa Dantona, po gledališkem tekstu Stanislawe Przybyszewske. Zadnji tragični dvoboj med Dantonom in Robespierrom učinkovito podoživljata Francoz Gerard Depardieu in poljski igralec Wojciek Pszoniak.
MOSCA A NEW YORK — Moscow on thè Hudson — Moskva ob Hudsonu, ZDA 1984.
Režija in scenarij: Paul Mazursky. Igrajo: Robin Williams, Maria Conchita, Alonso, Cleavant Derricus, Ale-jandro Rey.
V	soboto, 9. januarja, ob 20.30 na RAI 2.
Saksofonist v Moskovskem cirkusu je nezadovoljen z življenjskimi razmerami v domovini. Ko na turneji s cirkusom obišče New York, zaprosi zato za politični azil. Vladimir tako končno lahko uresniči svoj »ameriški sen«; preživeti na katerikoli način in postati ameriški državljan! Vendar ne gre tako zlahka, kajti kmalu ga zapusti dekle, ki je pred njim dobilo državljanstvo, medtem ko je on še naprej politični begunec in apolid. Zato se Vladimirja loti značilna ruska »nostalgija«. Spomni se na oddaljeno družino in domače okolje, z drugimi izseljenci popiva vodko in poje otožne pesmi. Tudi zanj je »ameriški sen« tako izkopnel...
Maccheroni, it. 1985.
Režija: Ettore Scola. Igrajo: Jack Lemmon, Marcello Mastroianni, Daria Nicolodi, Isa Danieli.
V	ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 na RAI 1.
Scola je s to ameriško-neapeljsko komedijo končno združil dva zvezdnika komičnega filma: briljantnega izvajalca številnih nevrotično-duhovitih likov sodobnega ameriškega filma Jacka Lemmona in šarmantnega protagonista južnjaških komedij »Made in Cinecittà« Marcella Mastroi-annija. Prvi predstavlja že osivelega in uspešnega ameriškega »businessmana«, ki se po 40. letih vrne v Neapelj. Mastroianni pa je skoraj upokojeni, skromni uradnik in se z veseljem ponovno sreča s starim prijateljem. Lemmon je ta čas mislil le na kariero in je nalašč »pozabil« na svoje
neapeljske pustolovščine, ljubezni in prijateljstva iz vojaških dni; vendar neumorni Marcello ga s svojo človeško simpatijo in strastjo zopet pridobi k sredozemski razposajenosti in uživanju življenja...
FANDANGO, ZDA 1985.
Režija in scenarij: Kevin Reynold. Igrajo: Kevin Cos-tner, Judd Nelson, Sam Robards, Chuck Bush.
V	ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 na Italia 1.
Poleti 1971: skupina prijateljev se sreča na fantovščini. Vendar poroke ne bo, ker se slavljenec med praznovanjem premisli. Drugi prijatelj je vpoklican v vojsko, zato vsi štirje bivši »grooverji« nadaljujejo s slavljenjem. Sedejo na stari avtomobil, napolnijo rezervoar s pivom in drugim »gorivom« in se odpeljejo proti puščavi, da bi poiskali petega člana šegave klape, skrivnostnega Doma...
Reynolds je dobil denar za svoj prvi celovečerec po priporočilu režiserja-producenta Stevena Spielberga, ki se je navdušil nad domiselnim in res zabavnim scenarijem. Film je dobro sprejela tudi mlada publika, še zlasti nastop mladega zvezdnika Kevina Costnerja (Nedotakljivi).
Ljubitelji Spielberga se bodo (istega dne, na Italia 1, ob 22.20) lahko zabavali še z gledanjem njegovega hita I predatori dell'arca perduta, tokrat v originalni verziji z italijanskimi napisi.
VENTIMILA LEGHE SOTTO I MARI — 20.000 Leagues under thè Sea — Dvajsettisoč milj pod morjem, ZDA 1954..
Režija: Richard Fleischer. Igrajo: Kirk Douglas, James Mason, Paul Lukas, Peter Lorre.
V	sredo, 13. januarja, ob 20.30 na RAI 3.
Skrivnostna morska pošast straši po morjih in oceanih od Amerike do Azije ter napada in potaplja izključno vojne ladje. Ameriška vlada zato naroči trem strokovnjakom, naj odkrijejo zagonetni »orkan«. Kot vedo vsi ljubitelji pustolovskih zgodb Julesa Vernea, je ta »skrivnostna pošast« Na-utilius, fantastična podmornica, ki jo vodi Kapetan Nemo, kozmopolitski pačifist in neumorni »sovražnik« vseh vojsk in vojn na raznih krajih zemeljske oble. Čudovita vizualizacija v slogu »Walt Disney Productions«!
VERGINITÀ’ INDIFESA — Nevinost bez zaštite — Nedolžnost brez zaščite, Jugoslavija 1968.
Režija in scenarij: Dušan Makavejev. Igrajo: Drago-ljub Aleksič, Vera Jovanovič, Ana Milosavljevič, Ivan Zivkovič.
V četrtek, 14. januarja, ob 24.00 na RAI 3.
Italijanske TV mreže nam ta teden ponujajo kar dva jugoslovanska filma: delo Makavejeva in filmsko priredbo Mojster in Margerita po romanu Bulgakova, ki jo je realiziral 1. 1972 za italijansko-jugoslovansko koprodukcijo skrb-ski režiser Saša Petrovič. Njegova sicer ne povsem uspela adaptacija kompleksne literarne predloge je na sporedu na Rete 4, v ponedeljek, 11. t.m., ob 22.30.
Nedolžnost brez zaščite Dušana Makavejeva pa je manj ambiciozno, a zato tembolj zanimivo delo. To je pravzaprav »montažni film«, ki uporablja inserte iz čudaškega filmsko-dokumentarnega portreta o srbskem akrobatu Aleksiču iz 1. 1942 ter druge filmske posnetke iz tistega časa. Ob tem je Makavejev intervjuval in posnel samega Aleksiča ter druge »preživele«. Tako je nastal nenavaden spominček na tista leta in istočasno ironičen posmeh o človeški neumnosti, namenjen balkanskemu akrobatu in drugim umetnikom, ki so si v tistem krvavem času omislili tako »brezvezen« kinematografski projekt.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
STEVIE WONDER - CHARACTERS LP
Najprej izkoristim priložnost, da vsem skupaj, čeprav s precejšnjo zamudo, voščim srečno 1988. Upajmo, da nam bo to leto prineslo čim več glasbenih in pevskih uspehov.
Po kratkem uvodu, pa kar naprej: na vrsti je nepogrešljivi Stevie Wonder, ki je verjetno dosegel višek svoje ustvarjalnosti s ploščo Songs In The Key O/ Life.
Njegova produktivnost je zadnje čase morda nekoliko upadla, kljub temu pa ostaja Stevie Wonder velik umetnik in oče soul-rock glasbe.
V tej novi plošči najdemo poleg tipičnih Wonderjevih melodij tudi latinsko-afriške napeve, pa še elektronske kompozicije kot npr. Gala-xy Paradise. Besedila so v glavnem zelo dobra, med njimi izstopa tekst songa Dark'n'Lovely, ki napada apartheid. Seveda si je Stevie Wonder privoščil tudi izrednega gosta, kot je Michael Jackson, s katerim je glasovno izoblikoval pesem Get It. Dragocen prispevek je tudi blues B.B. Kinga. Skratka, to je eden boljših albumov Stevija Wonderja,
Z nagradami sodelujejo:
ki nas iz leta v leto preseneča s svojimi neverjetno dobrimi diskografskimi izdelki.
Pesmi albuma so naslednje: You Will Know, Dark'n'Lovely, In Your Corner, Wit Each Beat Of My He-art, One Of Kind, Skeletons, Get It, Galaxy Paradise, Crying Trough The Night, Free.
0)r S?Vpi	i
L. U
Zoloznittvo
Irioikcgo
tltko Tr*t
Altro
| DO Stoklorno Hrp*l|«
x----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Monlecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
E			današnji televizijski in radijski sporedi	
rit ram	RAI2	P^ RAI 3	|	RTV Ljubljana	TV Koper
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: Occhio al superoc-chio
10.00	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La tata e il professore
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Nanizanka: Diciottanni - Versilia 1966
15.15	Dokumentarna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
16.15	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Gandhi (biog., ZDA 1982, r. Richard Attenborough, i. Ben Kingsley, Candice Bergen, 1. del)
22.40	Dnevnik
22.50 Film: Gandhi (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
9-10 Dokumentarec: Življenje živali
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja 8.30 Jutranja telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Športne vesti
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - kratke vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Il lungo duello (pust., ZDA 1966, r. Ken Annakin, i. Yul Brynner, Trevor Howard)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo
13.30	Glasbena oddaja: Amadeus - Orkester dunajske Filharmonije dirigira Karl Bòhm
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Koncert: Huey Lewis and The News
15.30	Dok. odd.: Finestra aperta
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35 Glasbena oddaja: Girofestival -Special Cristiano Malgioglio
20.00	Informativna oddaja: Scenografija v filmski prireditvi
20.30	Film: Flamingo Kid (kom., ZDA 1984, r. Garry Marshall, i. Matt Dillon, Richard Crenna)
22.15 Variete: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Deželne vesti
10.00	Mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarna oddaja: Mednarodna obzorja
11.40 Svet na zaslonu
12.20	Nadaljevanka: Čarobna gora (pon. 2. dela)
16.25	Mozaik. Tednik (pon.)
17.30	Otroška serija: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec in Bimbo
17.50 Otroška nadaljevanka: Super stara mama (10. del)
18.15	Izobraževalno dokumentarna oddaja
18.45 Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
19.55 Zrcalo tedna
20.15	Nadaljevanka: Sever in Jug (15. del)
21.10 Kulturno-dokumentarna oddaja
22.05 Dnevnik
22.20	Film: Usodni denar (krim., Fr. 1984, r. Pierre Granier Deferre, i. Jean Louis Trintignant, Lambert Wilson, Alain Souchon, Tanya Lopert)
14.00	TVD Novice
14.05 Lutkovna serija: Scretch 15.10 Risanke in dokumentarec 16.30 Nanizanka: One Day in Eden 17.25 Rokomet: Debrecen-Olimpija 18.45 Risanke
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Tednik Gospodarstvo od danes priloga Primorskega dnevnika
VIDEM — Predstavitev italijansko-furlanskega slovarja TRST — Baletna skupina Roland Petit v gledališču Verdi TRST — Gostovanje gledališča iz Zagreba
TRST — Tudi srbska pravoslavna skupnost praznovala božič
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Dalle Ardenne all'inferno 22.50 TVD Vsedanes
23.00	Glasbena oddaja: Entertainment
D
CANALE 5
7-00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
'■20 Risanke
9.00	Nan.: Arcibaldo, 9.30
.	General Hospital
U.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 .	Il pranzo è servito
t3.30 Nad.: Sentieri Kviz: Fantasia
5.00	Film: Tarzan l'indomabile (pust., ZDA 1933, r. Robert Hill, i. Buster Crabbe, Jacqueline Wells)
^anizanka: Alice l« i Kviz: Doppio slalom °15 Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
9-45 Kviz: Tra moglie e marito
0.30 Variete: Festival 3.15 Variete: Maurizio Costanzo Show
0 30 Filmska rubrika: Première
°-40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
1941, r. Woodridge Strong Van Dyke, i. William Powell, Myrna Loy)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il Corsaro Nero (pust., It. 1976, r. Sergio Soliima, i. Kabir Bedi, Carole André)
22.50 Film: Danton (dram., Fr.-Pol. 1982, r. Andrzej Wajda, i. Gerard Depardieu, Wojciech Pszoniak)
1.30 Nanizanka: Detective
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.30	Variete: Smile
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sèbastien, Holly e Benji, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-. ca Sibert, 20.15 Maple
town
20.30	Film:	Top Secret
(kom., ZDA 1984, r. Jim Abrahams, David in Jerry Zucker, i. Val Kilmer, Lucy Gutte-ridge)
22.15	Film: Venerdì 13 (srh., ZDA 1980, r. Sean S. Cunningham, i. Betsy Palmer, Adrienne King)
0.05 Nanizanki: Magnum P.I., 1.05 Star Trek
gigli TELEPAPOVA
16.30
17.30
18.00
19.30
20.30
22.30
23.30
1.30
Risanke
Nanizanka: I forti di Forte Coraggio Risanke
Nanizanka: New York New York
Film: Come sposare una figlia (kom., ZDA 1958, r. Vincente Mi-nelli, i. R. Harrison, K. Rendali)
Kviz: Colpo grosso Šport: wrestling, nato hokej na ledu Nanizanka:	Mod
Squad
Dt
TELEFRIULI
13.00	Rubrika o obrtništvu
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music Box 17.15 Nad.: Cinema, 18.15 La
certosa di Parma
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o ekologiji
20.30	Rubrika: Večerjajmo skupaj
21.30	Šport: košarka
22.00	Aktualno
C© RETEQUATTRO	per amore	11.30 Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una	23.00 Dan za dnem
8.30 Nanizanka: La grande	<5|> ITALIA 1	vita da vivere —	13.30 Risanke	|	TELEQUATTRO
9-20 Film: L'ombra dell'Uomo Ombra (krim., ZDA
8.30 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 9.00 Za vakogar nekaj;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: umetnost in kultura - izkustvo filma; 13.20 Naša pesem 86: Ženski zbor Skladatelji Ipavci iz Šentjurja pri Celju, vodi Franc Klinar; 13.40 Povejmo glasbo: LP tedna; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Povejmo glasbo: okoli po svetu; 15.00 Radijska drama: Nemeza (5. del); 15.20 Zbornik (2.^ del); 16.00 Krivi preroki (pripr. Igor Škamperle); 16.00 Glasbene diagonale; 17.00 Mi in glasba: oboist Božo Rogelja (Vivaldi, Hàndel, Mozart); 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Revival za danes.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.00 Jutranji program;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Nepozabne melodije; 10.05 Promenadni koncert; 11.05 Baletna glasba; 12.10 Pod domačo marelo; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.45 Človek in zdravje; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sredenškov ansambel; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranja kronika; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Aktualna tema: Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Glasba; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Turistični itinerarij; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 O kulturi in umetnosti; 16.00 Sintonizira-ni; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz music;
18.00	Filmska glasba; 19.00 Operetne melodije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val z Marijo in Igorjem; nato Nočna glasba.
Trgovci se hočejo znebiti blaga, ki ni več v modi
Tudi v goriških trgovinah začeli z razprodajo blaga
Novi prometni znaki v sovodenjski občini
Nekateri trgovci so se v teh dneh lotili razprodaj zimskega blaga. Marsikdo je blago razprodajal že pred prazniki, drugi pa bodo te prodaje, ki so že nekaj tradicionalnega, pričeli kasneje. Nekoč so trgovci v dneh tik po praznikih po znižani ceni prodajali le perilo. Že nekaj let sem pa komaj čakajo, da se neha predpraznična nakupovalna mrzlica, da prično z razprodajo blaga.
Sedaj veljajo novi predpisi. Nekateri trdijo, da so ti strožji od prejšnjih. Najbrž pa ne bo tako, saj, če pogledamo v izložbe, bomo lahko ugotovili, da je razprodaj veliko več kot v prejšnjih letih. Čeprav je čas razprodaje omejen, vidimo, da imajo v nekaterih trgovinah lepake o razprodaji tudi po en mesec in več. Gre v teh primerih za posebno vrsto razprodaje. V Italiji obstajajo specializirana podjetja, ki se ukvarjajo le s tako vrsto prodaje. Od trgovca vzamejo v najem lokal, potem pa v njem prodajajo blago, ki so ga prinesli iz posebnih skladišč. V veliko takih primerih gre za blago, ki je šele
V Gradišču tečaj za pokuševalce žganja
22. januarja se bo pričel v enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči tečaj za pokuševalce žganja. To je prva tovrstna pobuda v naši deželi. Na sporedu imajo šest predavateljskih večerov. Zaključek bo 11. februarja z izpitom.
Na predavanjih bo govor o vlogi žganja v italijanski zgodovinski in socialni stvarnosti, o vprašanjih zakonskega značaja, o kemični kompozicij tropin, o pridelavi žganja, o aromati-zaciji in staranju te najbolj razširjene ljudske žgane pijače. Govor bo tudi o uporabi žganja v pripravi jedi ter cocktailov.
Predavali bodo znani strokovnjaki, kot so Luigi Bocin, Luigi Odello, Pietro Pittaro, Alessandro Sensidoni, Bruno Pilzer, Gian Francesco Boschi, Silvano Domeniš, Lorenzo di Grazia, Fio-ravante Buttignol.
Tečaju bo lahko siedilo le 35 ljudi. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani v Enoteki v Gradišču (tel. 99528) ter v Letoviščarski ustanovi (tel. 99217 in 99180). Tam se zainteresirani lahko tudi vpišejo.
■ Služba za injekcije deluje na sedežu Zelenega križa v Ul. Crispi vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure.
Iz podatkov Uprave za notranje zadeve v Novi Gorici izhaja, da se je lansko leto ponovno povečalo število prometnih nesreč. Na območju tako imenovane severnoprimorske regije, to je občin Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin, so jih ugotovili skupaj 480. To število je za 24 odstotkov večje od števila nesreč, ki so se pripetile v letu 1986. Pri lanskih nesrečah je bilo 24 oseb mrtvih (leta 1986 le 21) ter 421 poškodovanih (leta 1986 je bilo med prometnimi nesrečami 392 poškodovanih oseb). Med smrtnimi žrtvami v lanskem letu sta bili dve osebi iz sosednjega obmejnega območja v Italiji.
Med vzroki prometnih nesreč na Goriškem je na prvem mestu neprimerna hitrost voznikov motornih vozil. Sledijo neprimerna vožnja, izsiljevanje prednosti med vožnjo ter vožnja pod vplivom alkohola. Ob tem pregledu nesreč in poglavitnih vzrokov zanje poudarjamo, da so tudi ceste v čedalje slabšem stanju in to zagotovo ne omogoča varne vožnje, (m. d.)
Umrl je Vrtojbenc gen. Jordan Faganel
Iz naše polpretekle zgodovine je znano, da je Primorska dala več pomembnih političnih, vojaških in drugih osebnosti v boju za narodno osvo-
prišlo iz tovarne. Običajno ni tu velike izbire.
Drugače pa je z domačimi trgovci. Razprodaje so v glavnem le v trgovinah oblačilne konfekcije ter v prodajalnah čevljev. Moda se dandanes menja z neverjetno naglico. Zaradi tega je za trgovca izredno važno, da hitro proda to, kar je dobil na začetku jeseni, ni pa uspel prodati v času pred prazniki. Prav zaradi tega bomo tudi v najboljših trgovinah, kjer so za modo še posebej dovzetni, lahko sedaj kupili blago s precejšnjim popustom. Marsikdaj je dejanski popust zares tisti, ki je označen na listku. Trgovci pa seveda priložnost izrabijo tudi zato, da se znebijo blaga, ki ga imajo v skladišču veliko časa. Očistili bodo skladišče in pridobili prostor za drugo blago, istočasno pa bodo unovčili vsaj tisti denar, ki so ga porabili za nakup blaga.
V Gorici so trgovci pred božičnimi in novoletnimi prazniki imeli dobro kupčijo. Trgovine so bile polne kupcev. Veliko Goričanov se je sicer na-
Nevarni ovinki na državni cesti skozi Dol so bili včeraj dopoldne spet prizorišče srhljive prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje ena oseba. Do silovitega trčenja, v katero so bila vpletena tri vozila, je prišlo okrog 11.30 tik pred prvim dolgim ovinkom (prihajajoč iz goriške smeri) v odseku med Devetaki in Pal-kiščem.
V dostavnem vozilu fiat 35 se je v smeri proti Gorici peljal 38-letni Pier Luigi Ferrati iz okolice Bologne. Voznik je po vsej verjetnosti privozil v nevarni ovinek z nekoliko preveliko hitrostjo, tako da ga je zaneslo v levo. Iz nasprotne smeri je s simco privozil 57-letni Mario Fumolo iz Tržiča, Ul. Portanzie 16. Silovito se je zaletel v bok furgona, nato pa je v simco trčil še Volkswagen 29-letnega Franca Brunija iz Trsta, ki je vozil v isti smeri.
Trčenje je bilo usodno za Fumola, ki je zaradi hudih poškodb v prsnem košu bil pri priči mrtev. Ranil se je tudi Bruni: v splošni bolnišnici so mu ugotovili lažje poškodbe, zaradi kate-
boditev, to je v protifašističnem boju. Med temi je bil tudi Jordan Faganel iz Vrtojbe, ki je v starosti 61 let proti koncu preteklega leta umrl v Beogradu. Tudi on je dosegel bleščečo vojaško kariero v jugoslovanski armadi. Rojen je bil 7. decembra leta 1926 v Vrtojbi, v Gorici pa je končal osnovno šolo, gimnazijo z malo maturo in se izučil za elektrikarja. V začetku leta 1943 so ga italijanske oblasti internirale, jeseni istega leta pa je vstopil kot borec v partizansko brigado Srečko Kosovel. Po vojni je opravljal pomembne dolžnosti v vojnem letalstvu in v protiletalski obrambi, pri čemer je končal tudi najvišje šole v Jugoslovanski ljudski armadi. Začel je kot pilot, postal nato komandir enote, komandir eskadrilje in se povzpel, kot omenjeno, do najvišjih vojaših položajev. Tako je bil tudi načelnik Letalske vojne akademije. Upokojen je bil z dolžnosti direktorja Zvezne uprave za civilno letalsko plovbo Jugoslavije.
Ob smrti generala podpolkovnika Jordana Faganela so družini poslali mnoge sožalne brzojavke. Med njimi sta bili tudi sožalji, ki sta jih poslala predsednik Predsedstva Jugoslavije Lazar Moj-sov in jugoslovanski zvezni sekretar za narodno obrambo admiral Branko Mamula. Pokojni general ima v Vrtojbi sestro in štiri bratrance, njegova druga sestra pa živi v Štandrežu.
potilo v sosedne kraje Furlanije, da bi tam kupili darila. V velikih prodajalnah imajo namreč veliko izbiro. Marsikdaj je blago cenejše. Marsikoga so privabile tudi loterije, ki jih pri nas nismo imeli.
Pred zadnjimi prazniki pa je bilo opaziti v Gorici precej manj jugoslovanskih kupcev kot v prejšnjih letih. Gospodarska kriza v sosedni državi ni marsikomu dovolila, da bi se pri nas lotil večjih nakupov. Zaradi tega je tudi dinarjev manj v naših trgovinah in bankah kot jih je nekoč bilo. Sicer pa imamo veliko jugoslovanskih državljanov s sosednega območja, ki dobivajo italijansko penzijo iz raznih naslovov. Zaradi tega ti ljudje porabijo kar pri nas tu unovčene lire. Kljub vsemu pa je bilo kupcev iz Jugoslavije manj kot v prejšnjih letih. Pa tudi varčnejši so postali. Pred leti je bilo namreč opaziti, da so kupovati tudi kar ni bilo prav nujno in da so z lahkoto plačevali še tako drago blago. Tudi tem kupcem bodo 'sedanje razprodaje prav prišle.
rih se bo zdravil 15 dni. Voznik furgona je ostal nepoškodovan. Zaradi trčenja je bil na državni cesti promet
V	državah Evropske gospodarske skupnosti bo prišlo leta 1992 do sprostitev na skoro vseh področjih. Zaradi tega se tako italijanska vlada kot posamezne gospodarske kategorije na to pripravljajo. Obstaja namreč nevarnost, da bi na italijansko tržišče vdrli podjetniki oziroma konzorcialne ter zadružne skupine iz drugih držav, ki so bolje organizirane kot tiste v Italiji. Sem sodi tudi avtoprevozništvo. S tem v zvezi so zastopniki obrtnikov-avtop-revoznikov imeli pred nekaj dnevi v Vidmu pogovor z evropskima poslancema Mizzauom in Rossettijem.
Seveda so bili prisotni tudi avtoprevozniki iz Gorice. V našem mestu imamo namreč veliko število avtoprevoznikov. To iz dveh razlogov. Ker tu imajo ugodnosti proste cone, dobivajo namreč gorivo po znižani ceni, in ker so svoje zanimanje usmerili v prevažanje blaga na relaciji Italija—Jugoslavija.
V	zadnjih letih so goriški, pravzaprav ne samo goriški, avtoprevozniki, občutili veliko konkurenco avtoprevoznih podjetij iz Jugoslavije. Zaradi znanih težav z devizami so se jugoslovanska podjetja pričela psoluževati v vedno večji meri svojih avtoprevoznih podjetij. Prišlo je do težav z uporabo dovolilnic itd. Zaradi tega so goriški avtoprevozniki večkrat protestirali.
Občinski odbor v Sovodnjah je sklenil postopoma prenoviti in preurediti prometne znake in smerokaze na celotnem območju občine. Prvi poseg bodo izvedli na območju Rupe in Peči, Štradalte in deloma v Sovodnjah. Predvidena je zamenjava prometnih znakov in namestitev novih, preureditev prometa na nekaterih pomembnih križiščih s ciljem zagotavljanja večje varnosti.
Nove prometne znake in smerokaze bodo namestili v prihodnjih tednih. Občinski odbor je tik pred iztekom lanskega leta sprejel tudi sklep o nakupu dodatne opreme za vzdrževanje cest v zimskih razmerah. Kupljena je bila oprema za posipanje soli in gramoza.
Klavirski recital na nedeljski matineji
V nedeljo se z recitalom pianista Alberta Veggiottija nadaljuje spored glasbenih matinej društva Lipizer. Koncert bo v avditoriju s pričetkom ob 11. uri. Spored je nadvse mikaven: Veggiotti bo izvajal Fantazijo J. S.
prekinjen več kot eno uro. Skupaj z rešilci in prometno policijo so na kraj prihiteli še orožniki in gasilci.
S podobnimi težavami se ubadajo tudi furlanski avtoprevozniki, saj imajo težave tudi z Avstrijo, pa čeprav te niso takšnega značaja kot tiste goriških avtoprevoznikov z Jugoslavijo. Evropskima poslancema so zastopniki avtoprevoznikov povedali, da bi bilo treba, da bi EGS uredila vprašanja tega sektorja z državami, ki niso v Evropski gospodarski skupnosti, ter so seveda omenili v prvi vrsti Jugoslavijo in Avstrijo.
Ugotovili so
istovetnost
utopljenke
Priletna utopljenka, ki so jo v ponedeljek zvečer potegnili iz dovodnega kanala pri električni centrali ENEL v Stražicah, je končno dobila svoje ime. Gre za 67-letno Lidio Simonit iz Gorice, z bivališčem v Ul. Locchi. Kot smo poročali, policija na truplu ni našla dokumentov ali drugih znakov, ki bi omogočali ugotavljanje istovetnosti ženske. Ker tudi nihče ni javil, da bi izginila kaka oseba, ki bi ustrezala opisu utopljenke, so se na Kvesturi odločili, da posredujejo njeno sliko tisku.
Tako sta se na letečem oddelku javili sestra in nečakinja pokojne Simo-nitove, ki sta najprej na sliki in nato v mrliški veži bolnišnice prepoznali truplo sorodnice. To je zaenkrat tudi vse, kar je policija lahko ugotovila v zvezi z njeno tragično smrtjo. O zadnjih tenutkih njenega življenja ni bilo moč izvedeti ničesar. »Zagotovo lahko izključimo možnost nasilne smrti,« so nam včeraj potrdili pri letečem oddelku, težko pa bo ugotoviti, če je ženska utonila zaradi nesrečnega padca ali pa je namerno skočila v vodo. Obdukcija je vsekakor potrdila, da je treba smrt pripisati utopitvi.
Lidio Simonit bodo pokopali danes. Pogrebni sprevod bo krenil ob 14. uri iz goriške splošne bolnišnice.
Bacha, Notturno in tri Preludija F. Chopina, Respighijev Preludij na gre-gorjanske melodije in Musorgskijeve Slike z razstave. 23-letni pianist Veggiotti, doma iz Novare, kjer je z odliko diplomiral na konservatoriju, ima za sabo že nekaj spodbudnik uspehov na glasbenih natečajih, lani pa je uspešno nastopal kot solist skupaj s komornim orkestrom Narodnega gledališča v Pragi.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica
Vabi danes ob 18. uri v Kulturni dom na odprtje
SKUPINSKE RAZSTAVE
goriških slikarjev Silvana Bevčarja, Egidia Calabreseja, Patrizie Devidè, Leona Gaiera, Vladimira Klanjščka in Armando Pizzignacca.
koncerti
Občinska glasbena sezona Glasba in
čas: danes ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma koncert "Il sax in frac". Nastopa saksofonist Mario Marzi ob spremljavi pianista Paola Zanninija.
razna obvestila
SPD Gorica sporoča, da bo od 12. do 19. t. m. vpisovanje za planinski ples. Družabnost bo 23. januarja v Kulturnem domu. Prijave in vabila bodo na razpolago v trgovini Bavcon.
SPD GORICA — smučarski odsek — obvešča, da se bo v nedeljo, 10. t. m., nadaljeval smučarski tečaj. Avtobusa bosta odpeljala po že znanem voznem redu.
Kmečka zveza opozarja vse kmetovalce, da 10. januarja zapade rok za poravnavo četrtega obroka kmečkih prispevkov (IVS).
Občina Sovodnje obvešča, da bo avtobus za Škofjo Loko in Dražgoše odpeljal v nedeljo, 10. t. m., ob 5.45 izpred Kulturnega doma v Sovodnjah. Udeleženci iz Števerjana bodo stopili v avtobus ob 6. uri na parkirnem prostoru pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši.
Priporoča se točnost ter primerna obutev.
razne prireditve
Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež priredi v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v Župnijski dvorani v Standre-žu premiero komedije Carla Goldonija Prebrisana vdova.
kulturni dom
ZSKD vabi danes zvečer ob 18. uri na odprtje razstave šestih goriških slikarjev. Razstavljali bodo Silvan Bevčar, Egidio Calabrese, Patrizia Devidè, Leone Gaier, Vladimir Klanjšček, Armando Pizziq-nach.
Slovenski bančni zavodi v Italiji vabijo jutri ob 20.30 na novoletni koncert. Nastopi simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Stojana Kureta. So-list'Alessandro Bevilacqua.
UNIFAX vabi v nedeljo ob 20.30 na jazz koncert znanega bobnarja Triloka Gurtuja, ki bo igral skupaj z Giuliom Capiozzijem.
Berite
»Novi Matajur«
______________kino________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Io e mia sorella«. VERDI 18.00-22.00 »Opera«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 15.30-22.00 »Biancaneve e i sette nani«. Walt Disney.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto.
COMUNALE 17.30-22.00 »II siciliano«, režija M. Cimino.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Zlati fant«, 20.00 »Platoon -vod smrti«. Filmsko gledališče: 18.15-20.15 »Slovo«;
DESKLE 19.30 »Močneje, fantje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. mri Maria Sapla vd. Tansini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Elena Kreje-vic vd. Scaramella iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Silvano Quarantotto iz kapele na glavnem pokopališču, ob 12.30 Elvira Hvalic vd. Gantar iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 14. uri Lidia Simonit iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Srhljiva nesreča na nevarnem ovinku pri Devetakih
Voznik iz Tržiča umrl v trčenju v Dolu
Nesrečni Mario Fumolo je izdihnil za volanom uničene simce
Lani v Severni Primorski spet več prometnih nesreč
24 oseb je na cesti našlo smrt
Tudi goriški avtoprevozniki govorili z evropskima poslancema
Več jasnosti v prevozih s tujino
M. D.
PREDNAROCNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna.............................. 100.000 lir
Mesečna ............................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Veliki pisatelj se je večkrat srečal z našimi ljudmi in kraji
Hemingwayev večni spomin na Posočje
Na soški fronti dobil navdih za roman Zbogom orožje - Njegova družabnica in oskrbnica Hemingwayev ega muzeja na Kubi je bila tržaška Slovenka
Celentanov Fantastico med realnostjo in fikcijo
Pisatelj Ernest Miller Hemingway s svojo zadnjo ženo
Hemingwayeva lastna življenjska zgodba je pisateljev najbolj napet roman. Zato so tudi drugi veliko pisali in še pišemo o njegovem nemirnem življenju. To je življenju, ki ga je vodilo širom po svetu in med razne ljudi. Tudi med nas.
Mnogjo velikih ljudi je umrlo nepriznanih in v bedi. S takšno težko usodo je bilo Hemingwayu prizaneseno. V življenju je užil veliko veselja, slave in tudi denarja. Vendar pa tudi njemu vše to ni prineslo pričakovane sreče. Z vestjo o samomoru je vznemiril svet.
Pisatelj Ernest M. Hemingway se je rodil 21. 7.1899 v Oak Parku pri Chicagu. Bil je drugi izmed šestih otrok. Ernestov oče, zdravnik, je zdravil Indijance v Michiganu, hkrati pa mu je bil v užitek lov. Michigan je država, kjer je nekaj desetletij prej živel med Indijanci znameniti slovenski misijonar in raziskovalec Friderik Baraga. Zanj je moral Hemingway vsekakor slišati, saj so njegove zasluge tako velike, da so Se ga ZDA še v današnjem času spolnile s spominsko poštno znamko. Ker je oče s sabo, v Michigan, vzel tudi Ernesta, je fant že zgodaj spoznal življenje. Ernest pa se je zanimal tudi 2a umetnost, zlasti za glasbo in slikanje. Na športnem področju pa se je vnel za boks — pri tem mu je nasprotnik zdrobil nos - in za nogomet. V šoli pa je bil še urednik dijaškega lista, v katerega je tudi sam pisal.
Nemirni' duh je gnal fanta do tega, da je obesil šolo na klin in se je preživljal s priložnostnimi deli. Kmalu pa si je premislil in je šolo končal. Osemnajstletnik se je nato zaposlil pri enem najboljših dnevnikov v. ZDA, v Kansasu. Tam se je izoblikoval v odličnega novinarja.
V tistem času so vstopile v prvo svetono vojno tudi ZDA. V Kansas ^-ity je prišel Ernestov prijatelj na do-Pust s francoskega bojišča.. Ernesta je navdušil za odhod na evropsko bojiš-
NA. KRVAVI SOŠKI FRONTI
Preko Pariza je prišel Hemingway nu fronto ob Soči. Tu so med napadal-0 Italijo in Avstro-Ogrsko potekali S?!1 za kraje na Primorskem. Pesnik vlrn°n Gregorčič je v svoji pesniški iziji že v šestdesetih letih prejšnjega stote tj a napovedal reki Soči: »Tod seta bridka bodo jekla in ti mi boš kr-ava tekla!« Njegova vizija se je žal uresničila. Samo na italijanski strani, a kateri se je nahajal Hemingway, je do šeststo tisoč smrtnih žrtev in šti-tsto tisoč vojnih ujetnikov. Tako kr-avo so potekali boji za Primorsko, ki J® bila takrat pod avstro-ogrsko upra-»kl ^emtn9waYa' ki je prišel v to ‘'Klavnico«, so po njegovem pripove-ovanju, zaradi slabega vida dali za bolničarja.
Na fronti je doživel veliki poraz ita-tjanske strani pri Kobaridu. Kobariš-a bitka je trajala kar petnajst dni. °]aki pa niso umirali le pod ognjem, aradi kolere je že na samem začetku ojev umrlo sedem tisoč ljudi. Ta, na oc grenka vojna izkušnja se je mla-emu Hemingwayu vcepila v notra-]ost. Prizadeta pa je bila tudi njegova unanjost. Ko je s kolesom dostavljal živež vojakom v prvih bojnih vrstah, 9a ]e zadel ogenj z avstro-ogrske stra-l' Drobci topovske granate so mu prizadejali kar 237 ran, v nogo pa je do-d tudi nekaj krogel iz mitraljeza, z-dravil se je v Milanu. Telesnih posledic pozneje ni čutil. Čutil pa je dušev-
v^!,neSpečnost V sv°iih delih se je p„'srf‘ spominjal te krvave izkušnje, najst let po njej je izšel roman s soš-donte: »Zbogom orožje.« Ta ljube-
zenska zgodba mu je prinesla pisateljsko slavo.
Ameriški poročnik Henry (v njem prepoznamo Hemingjwaya) se na soški fronti spozna s privlačno angleško bolničarko-prostovoljko Catherine. Sprva namerava z njo le ljubimkati, vendar pa pozneje spozna ob njej prvo pravo ljubezen. Tako pride do Cathe-rinine nosečnosti. Zaljubljenca pobegneta v Švico. Ljubezenska zgodba pa ima vendar le žalosten konec, kajti Catherine na porodu umre. Tudi otrok, plod velike ljubezni, se rodi mrtev.
V	romanu so lepi opisi Posočja. Skupaj s Hemingwayem se srečujemo z Banjšico in Sv. Gabrijelom (samo na teh dveh krajih je na italijanski strani padlo kar stopetdeset tisoč vojakov), Julijci, Kukom, Kobaridom, Lomom, Jalovcem, in z nepozabno Sočo. Hemingway je navedel v angleškem originalu poitalijančena imena, kajti vojne se je udeležil na italijanski strani. Hemingway takrat očitno ni vedel, da v teh krajih živijo Slovenci. Kljub temu pa ta roman zaradi svojega protivojnega sporočila v Mussolinijevi Italiji ni mogel iziti. V romanu je tudi prizor srečanja vojakov z dvema dekletoma domačinkama, ki sta govorili »krajevno narečje« in Henry (Hemingway) ni razumel »niti besedice«. Dekleti sta najbrž govorili slovensko.
HEMINGWAY
IN JUGOSLOVANSKA PESNIKA
Po tem doživetju vojne se je Hemingway za šest let posvetil novinarstvu.
Kot dopisnik si je, v enem od člankov za »Toronto Star Weekly«, 1. 1923, poleg drugih evropskih monarhov, cinično privoščil tudi veličanstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Še samski Aleksander, je zapisal Hemingway, sin srbskega kralja Petra - s Hrvati in Slovenci ni v sorodu — si je privoščil s francoskimi in srbskimi prijatelji, dekleti in vinom veseljačenje v Parizu. Za vinogradnike je bila to bajna noč. Vendar pa so Aleksandrovo poroko zaradi tega prestavili. Tako zelo srečnega Aleksandra je srečal pariški dopisnik Hemingway in ga vpletel v svoj članek: »Kaj počnejo evropski kralji?«
Hemingway je živel v Parizu s svojo prvo, osem let starejšo ženo. Med mladimi ameriškimi intelektualci, ki so tisti čas radi odhajali v Pariz, se je uveljavil pariški salon Gertrude Stein, ameriške pisateljice židovskega rodu. V salonu so se srečevali umetniki kot Joyce, Ezra Pound in tudi pozneje slavni Hemingway. Steinova je Hemingway a prepričala, da je novinarstvo opustil in je začel s pisateljevanjem. Hemingway je tako v Parizu izdal svojo prvo knjigo, ki pa so ji sledile še druge. Nobeno od del pa ni bilo uspešno. Kljub temu so se začeli zanj zanimati tudi najpomembnejši ameriški kritiki. V imenitnem okolju Pariza je pisatelj nato našel svoj stil.
V	tem, pariškem času, pa se je Hemingway spoznal tudi s hrvaškim pesnikom Gustavom Krklecom. Kako to? Krklec je jeseni 1927 prišel za mesec dni v Pariz. Na pogrebu slovite plesalke Isadore Duncan, žene pesnika Jese-nina, je Krklec srečal Iljo Ehrenburga in »ameriškega dopisnika« Ernesta Hemingwaya.
Srbski pesnik Rade Drainac je Kr-kleca v neki kavarni pobliže seznanil s Hemingwayem. Tam so se v veseli družbi večkrat veseljačili s čokoladno plesalko Josephine Baker. Ta je bila za Hemingwaya »najsenzacionalnejša ženska sploh«.
Hemingway je v času španske državljanske vojne dvakrat pisal Krkle-
cu iz Madrida. Poslal mu je tudi kravato z rdečimi progami. Takšne so nosili v Španiji simpatizerji republikanske strani.
Tako na Hemingwaya kot na Krkle-ca je Posočje napravilo velik vtis. Raziskovalec Hemingwaya Carlos Baker je posvetil analizi Hemingwayevega pejsaža v Posočju, od Rombona do Gorice, kar celo poglavje. Za preroškim pesnikom Simonom Gregorčičem je Hemingway drugi »pesnik« alpske lepotice Soče. Krklec je rad prihajal v slikoviti svet doline Soče in je tam celo dobil idejo o scenariju za televizijsko nanizanko o Hemingwayu ob Soči.
Veliki ljubitelj narave, Hemingway, se je rad spominjal Soče in si je želel, da bi znova obiskal Posočje. Skupaj s svakom (bratom zadnje žene), ki je bil na soški fronti dopisnik »Washington Posta«, je leta 1959, med poslovnimi opravki v Evropi, nameraval tudi v Posočje. Hemingway je med bivanjem v Rimu zbolel in tako se načrtovano potovanje ni uresničilo. John Welsh pa je obiskal Posočje pozimi 1987, da bi pred snemanjem TV filma o kobariški bitki, po njegovem scenariju, pregledal prizorišča. Kot so scenarist pa je sodeloval tudi pri scenariju za italijansko TV nanizanko o Hemingwayu, ki prikazuje tudi njegovo bivanje v Kobaridu. Drugi soscenarist te nanizanke, John David Sharwey, Hemingwayev prijatelj, pa je bil v Posočju kar večkrat. Leta 1974 je bil v Kopru, Umagu, Vodnjanu in Kobaridu in se je srečal z nekaterimi, ki so Hemingwaya osebno poznali. V Kopru je obiskal španskega borca Antona Ukmarja, v Vodnjanu pri Puli Giuseppeja Moschenija. S Hemingwayem sta se spoznala med špansko državljansko vojno.
Hemingway je o tem, da bi rad znova obiskal Posočje, pripovedoval tudi prijatelju Jakobu Altmayerju, nemškemu beguncu, ki je bil pozneje poslanec nemškega Bundestaga.
Krklec se je v Posočju, 1. 1971, pozanimal tudi za Hemingwayeve sledi. Nekaj podatkov je izvedel od lastnika kobariške gostilne »Pri mrzlem studencu«. Gostilničar mu je dejal, da je na dvorišču gostilne stal šotor za previjanje ranjencev. Hemingwaya -znana je njegova strast do močnih pijač - - pa se naj bi spominjal tudi po rekordu gostilne »Pri mrzlem studencu«, ko naj bi Hemingway popil kar štirinajst rumov naenkrat.
SLOVENKA V HEMIGWAYEVI HIŠI
Konec dvajsetih let se je Hemingway, še v Parizu, drugič poročil. Z novo življenjsko sopotnico sta se naselila na otočju Key West pri Floridi. Tu je Hemingway dokončal roman s soške fronte »Zbogom orožje«. Roman mu je prinesel svetovno slavo. Z njim pa je tudi veliko zaslužil. Po pisateljevem bivanju v Afriki je izšlo tudi delo »Sneg na Kilimandžaru«.
V	Evropi so znova žvenketali z orožjem. Tako je prišlo najprej do državljanske vojne v Španiji. Hemingway je takrat svoje celotne prihranke daroval za sanitetni material republikanske strani. Zatem pa je, kot dopisnik, prišel v Španijo. Med obkolitvijo Madrida je nastala njegova drama »Peta kolona«. Kot rečeno, je tudi v Španiji imel prijateljske stike z več našimi rojaki. V Španiji pa je spoznal tudi ameriško vojno dopisnico, rodila se je ljubezen, za njo pa še tretja zakonska zveza.
Po vrnitvi iz Španije, leta 1938, je kupil hišo na Kubi. V njej je napisal tudi deli »Komu zvoni« in »Starec in morje«. V hiši, ki je danes muzej, je imel bogato knjižnico. Celo v sanitarijah je imel majhno polico s knjigami. Hišo je okrasil s spominki in trofejami. Hemingway je pisal na pisalni stroj, stoje. Pisal je zjutraj in tudi v dopoldanskem času. V hiši je imel zbirko sabelj, med njimi tudi staro jugoslovansko, ki mu jo je podaril sin.
V	tej Hemingwayevi kubanski hiši, pa je živela, najprej kot gospodinjska pomočnica, tudi Slovenka Ana Starc iz Trsta. Starčeva je prišla iz Argentine. Med oddihom na Kubi se je javila na Hemingwayev oglas za gospodinjsko pomočnico. Tako je prišla v Hemingwayev dom. Pozneje je postala tesna družabnica Hemingwayeve četrte soproge. Ko je iz Hemingwayeve zapuščine na Kubi postal muzej, je Starčeva postala oskrbnica muzeja.
Hemingway ne bi bil Hemingway, če se ne bi bil osebno udeležil tudi druge svetovne vojne. Najprej je svojo jahto preuredil tako, da je skupaj z nekaj prijatelji, odkrival nemške podmornice v Karibskem morju. Pred zavezniško invazijo na Normandijo pa je odšel v Anglijo. Spet je bil vojni dopisnik. Ustanovil pa je tudi dvestoč-lansko oboroženo skupino, ki je napadala nemške utrdbe.
Po vojni se je pisatelj vrnil v svojo hišo na Kubi. Znameniti pisatelj je stopil že v četrto zakonsko zvezo, ki pa je bila tudi zadnja.
Hemingway je načrtoval tudi roman, ki bi obravnaval drugo svetovno vojno, vendar pa tega ni uresničil. Leta 1952 je bilo izdano njegovo briljantno delo »Starec in morje«. To je’ tudi njegovo najboljše delo. Zanj je prejel Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado.
Konec petdesetih let je bil, kljub slavi in bogastvu, duševno in telesno strt človek. Preživel je več prometnih nesreč. Postal je obseden od strahu pred boleznijo. Doživljal je težke duševne krize. Kljub vsemu pa je bil še ustvarjalen.
Po tem, kar se je zgodilo popoldne, 2. julija 1961 v njegovem domu v Ida-hu, v ZDA, je svet onemel. Pisatelj je storil to, kar je storil že njegov oče segel po orožju in napravil samomor.
Hemingway je zapustil več neobjavljenih del. Hemingwayeva vdova in njena družabnica Ana Starc sta se trudili z zbiranjem neobjavljenih del. Nekatera dela so nato objavili posmrtno.
Ernest Hemingway ni edino veliko literarno ime, ki ga je življenje privedlo na Primorsko. Leta 1830 je postal francoski konzul v Trstu pisatelj Stendhal. James Joyce se je preživljal v Trstu kot učitelj jezikov. V letih 1911-1912 je v Devinu, na gradu, živel pesnik Rilke. Na tem gradu je bil tudi Mark Twain. V vipavskem dvorcu, zdaj Domu JLA, je v letih 1726-1727 prebival beneški komediograf Carlo Goldoni. Pesnik, pisatelj in režiser Pasolini je v šolskem letu 1930-1931 obiskoval osnovno šolo v Idriji. Vendar pa je prav Hemingwayevo kratko, a močno doživeto srečanje s Primorsko prišlo v zakladnico svetovne literature.
BRANKO JERANKO
VIRI:
A. E. Hotchner: E. Hemingway. Spomini na prijatelja
Z. Obzorja Maribor 1986 Ernest Hemingway: Med lovom in vojno
Z. Obzorja, Maribor - Založba Borec Ljubljana 1985
Charles A. Fenton: The apprentices-hip of E. Hemingway - Early years Mentor book 1961
E. Hemingway: Zbogom orožje (s spremno besedo)
Obzorja, Maribor 1972 E. Hemingway: Komu zvoni - Starec in morje (Zbirka nobelovci - s spremno besedo), CZ, Ljubljana 1975
Članki:
Gema -Hafner: Rapsod izgubljene generacije
Knjiga 1960, str. 205-208 Bogdan Pogačnik: Doma pri Ernestu Hemingwayu - Slovenka iz Trsta, hišnica muzeja
TT, 22. 6. 65, str. 6-7 Gustav Krklec: Hemingway na Soči (Zapisal H. V.)
TT, 13. 10. 1971, str. 5 Enio Opassi: Susreti - Rat svakom ratu Arena - Zagreb, 25. 3. 87, str.55
»Vreča je dala moko, ki jo je vsebovala,« tako je magnat zasebne televizije Silvio Berlusconi ocenil Celentanov Fantastico, ki se je v noči med sredo in četrtkom z odisejsko dolgo oddajo poslovil od italijanskih TV gledalcev. Takoj po oddaji je njen karizmatični vodja izjavil, da bo moral sedaj počivati vsaj eno leto. In kdo mu počitka ne bi privoščil, po vseh naporih, ki jih je prenesel od oktobra sem, da bi iz lastne moke zamesil vsaj nekaj kruha.
Celentanov »televizijski kruh« je bil povsem drugačen od tistega, ki so ga italijanski TV gledalci z očmi požirali za časa Bauda. Pippo je Italijanom delil sladice, Celentanove rezine trdega kruha pa so se mnogim zataknile v grlu, mnogokrat so povzročile slabo prebavo, tako da je moralo v najhujšem primeru (ob novembrskih referendumih) v obliki preventivnega odvajalnega sredstva poseči celo sodstvo (da bi ga odvadilo podobnih nevarnih skomin, seveda).
Naj bo kakorkoli že, Celentano je privedel svoj »fantastični« vlak do končne postaje milijardne noči. Z njim je pripeljal vse svoje razumljive pavze (razumljive le zato, ker je pozabil na tekst), nerazumljive monologe (ker so bili mnogi res nerazumljivi), bolj ali manj humanitarne pobude, pa tudi vagone ostrih kritik, nasprotovanj in spornih mnenj.
V poslednjem, 14. monologu, je Celentano — »italijanski guru« po mnenju Eugenia Scalfarija, za Giorgia Socco pa preprost »talentiran kreten«
—	»razkril«, kaj ga je vodilo vse te tri mesece. Dejal je, da je hotel govoriti Italijanom preprosto o življenjsko pomembnih vprašanjih, tako da bi ga le-ti razumeli. Hotel je skratka predstaviti svet tak, kakršen je, realen, različen od tistega lepega fiktivnega sveta, ki so ga TV ekrani čarali, in ga še čarajo pod taktirko Bauda in njegovih. Če je Baudo pred leti predstavil kantavtorja Angela Baiguero kot »dragega prijatelja«, potem ko se poprej sploh nikoli nista srečala, je Celentano v sredo predstavljal člane mednarodne ocenjevalne komisije z direktnim: »Ti kdo si?« In ko ni razumel Filipinke, ki je v angleščini povedala, da prihaja iz Filipinov, je vprašujoče izustil tisti »Eh?«, kot bi se to v realnosti zgodilo na primer v gostilni, v avtobusu, na ulici.
Celentano je skratka skušal predstaviti svojo »realnost«, ki naj bi bila po njegovem tudi realnost italijanske družbe. V tej svoji vnemi ga je moralo nujno spodnesti na že močno zvože-nih kolesnicah televizijskega medijskega izražanja, pri katerem je -vsaj za spektakel — realnost bolj izjema kot pravilo.
Dokaz za to je že sama »fantastična noč« 6. januarja. Državna televizija je
—	po ustaljenem scenariju — že nekaj dni prej vneto napovedovala ploho milijard, da bi z denarjem pritegnila čimveč gledalcev. Za šest srečnih dobitnikov so postale milijarde ponoči res realnost, za ostalih 30 milijonov kupcev loterijskih srečk, pa so ostale fikcija.
Zvonimir Simčič
VINO
med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo
Bogato opremljen priročnik o vinu domačega avtorja, ki je stroki posvetil življenje,
—	obsega 200 strani's številnimi barvnimi fotografijami
—	prvič poglobljeno obravnava vinogradništvo z opisi vin na Primorskem ne glede na državno mejo
—: priložen je zemljevid zaščitenih vinorodnih okolišev na Primorskem, v Posočju in Furlaniji
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Cena: 25.000 lir
Lahko pa si ga zagotovite z zbirko JADRANSKEGA KOLEDARJA za 32.000 lir!
Košarka: v 5. kolu pokala prvakov
Partizan, moč in zaletavost
Partizan - Aris 101:94 (55:56)
PARTIZAN: Djordjevič 9, Obradovič 2, Grbovič 35, Savovič 6, Pečarski 11, Divac 14, Paspalj 21, Nakič 3.
ARIS: Lipiridis 2, Yannakis 23, Galis 27, Subotič 15, Filipu 12, Wiltjer 15.
ON: Partizan 21, Aris 22. PON: Filipu (28), Lipiridis (38). TRI TOČKE: Yannakis 5, Grbovič 4, Galis, Subotič, Nakič in Djordjevič 1.
BEOGRAD — Beograjčanom je v zelo borbeni in napeti tekmi uspelo premagati Arisa, okrepljeno »grško reprezentanco« z Jugoslovanom Subotičem in Kanadčanom Wiltjerom. Junak srečanja je bil Goran Grbovič, ki se je izkazal zlasti v dramatični končnici. Beograjčani bi bili lahko končali srečanje sebi v korist že mnogo prej, v 7. minuti drugega polčasa, ko so si z
delnim izidom 15:2 zagotovili izdatno prednost 12 točk (75:63). V tem delu so mladi Partizanovi košarkarji igrali imenitno, razigrala sta se Divac in Djordjevič. Skratka, pokazalo se je, da je to gotovo najbolj perspektivna evropska klubska ekipa. Vendar zdaj je za Partizana značilna tudi zaletavost, saj je sam Divac po vrhunski igri poskrbel tudi za vrsto nedopustnih naivnosti in Grki so se znova približali (80:79 in 86:85), a ga kljub strelski paradi Galisa in Yannikisa le niso več dohiteli.
OSTALI IZIDI: Orthez - Tracer 78:80, Saturn - Makabi 102:108 (46:50), Barcellona - Nashua 115:90 (60:40).
Partizan	LESTVICA 5 4 1			467:454	8
Tracer.	5	4	1	446:448	8
Makabi	5	3	2	506:502	6
Aris	5	3	. 2	473:471	6
Saturn	5	2	3	503:505	4
Nashua	5	2	3	475:501	4
Orthez	5	1	4	445:457	2
Barcellona	5	1	4	492:478	2
PRIHODNJE KOLO: Makabi - Orthez, Saturn - Partizan, Tracer - Barcellona, Aris - Nashua.
Pariz - Dakar: selekcija izredna
DJANET (Alžirija) — Finec Ari Vatanen (peugeot 405) je v 8. etapi rallyja Pariz - Dakar (Tamanrasset - Djanet, 530 km) še utrdil položaj na vrhu lestvice med avtomobilisti, a tudi Italijan Franco Picco (yamaha) je ostal v vodstvu med motociklisti. Vatanen ima sedaj 33'59" prednosti pred drugouvrščenim Francozom Lartiguejem (pajero), tretji pa je Kankkunen (Fin., peugeot) po 1.32'03". Picco ima 17'21" naskoka pred drugouvrščenim Lalayem (Fr., honda), tretji je Morales (Fr., honda) po 27'59”, četrti Neveu (Fr., honda) po 40'36", Orioli (It., honda) je peti po 45T2", Terruzzi (It., honda) šesti po 1.50 04", De Petri (It., cagiva) pa osmi po 2.20'34".
Število odstopov medtem vrtoglavo narašča: doslej niso prevozili niti tretjino poti, a od 603 posadk, kolikor jih je krenilo na pot 30. decembra, jih je ostalo samo 245 (72 med motociklisti ter 173 med avtomobili in tovornjaki). Po mnenju Jackyja Ickxa so za to krivi urniki, saj del dirke poteka v nočnih urah, tako da piloti nimajo niti časa za počitek.
Športni sodnik kaznoval libera Triestine
Biaginija ne bo v Parmi
Po anonimnih telefonskih klicih
Pro Gorizia prijavila
poskus poneverbe
GORICA — Vodstvo nogometnega društva Pro Gorizia, ki s svojim članskim moštvom nastopa v meddežel-nem prvenstvu, je baje nogometni zvezi prijavilo poskus poneverbe izida tekme med Pro Gorizio in Rovigom, ki bo prihodnjo nedeljo. Neznanec ali neznanci so v dveh telefonskih pogovorih skušali izsiliti rezultat 0:0.
Prvi klic je na dom včeraj zjutraj dobil predsednik društva Giampaolo Pozzo. Neki moški ga je skušal prepričati, naj bi od trenerja in igralcev zahteval neodločen izid. Podobno zahtevo je ponovil popoldne, ko se je predsednik mudil na sedežu društva. Od tod naj bi prišlo do sklepa, ki ga Pro Gorizia ni potrdila, a niti demantirala, da se društvo »zavaruje« pri nogometni zvezi pred morebitnimi nevšečnostmi, ki so v preteklosti marsikoga pahnile v nemilost disciplinske komisije. Hkrati je društvo na vrat na nos sklenilo poslati ekipo neznano kam na priprave.
Pro Gorizia je zdaj na tretjem mestu lestvice v svoji skupini s štirimi točkami zaostanka za vodilnim San Marinom in dvema za Rovigom.
MILAN — Na nedeljskem gostovanju v Parmi bo Triestina igrala brez svojega libera Biaginija, ki ga je športni sodnik diskvalificiral za eno prvenstveno kolo. Najhujša kazen je v B ligi vsekakor doletela igralca Lazia Beruatta, ki bo odsedel tri kola, kot Biagini pa so bili kaznovani še De Trizio in Maiellaro (oba Bari), leardi (Ata-lanta), Lancini (Barletta), Mileti in Zo-ratto (oba Brescia), Mossini (Messina), Raise (Lecce).
V A ligi so bili za eno kolo diskvalificirani Contratto (Fiorentina), Gio-vannelli (Ascoli) in Mandorlini (Inter).
Avellimi so naprtili kar štirideset milijonov lir globe. Kot znano, je med tekmo z Ascolijem steklenička zadela vratarja slednjega moštva v glavo, vendar brez hujših posledic.
Turneja treh dežel
V Planici bo živo
PLANICA — Z današnjo preizkušnjo na 90-metrski skakalnici (začetek bo ob 13. uri), bo v Planici stekla trid-
nevna turneja treh dežel, ki se je bodo udeležili tekmovalci iz avstrijske Koroške, Slovenije in naše dežele. Tekmovanje je veljavno tudi za evropski pokal, letošnja pa je 20. jubilejna izvedba. Prav zaradi evropske rasežnosti prireditve organizatorji pričakujejo, da bo nastopilo okrog 100 skakalcev iz 14 držav.
Stranski sodnik napadel kolego
VICENZA - Med neko nogometno tekmo 2. amaterske lige v Venetu je klubski stranski sodnik (hkrati tudi odbornik domačega društva Arzigna-ga) napadel in z zastavico udaril sodnika, ki bi jo bil še huje skupil, če bi napadalca ne ustavili igralci domače ekipe. Sodnik je srečanje prekinil, napadalec pa je bil diskvalificiran do januarja leta 1993.
Petrovič 2. v Franciji
PRA LOUP V veleslalomu v Fra Loupu FIS, ki se ga je udeležilo 80 tekmovalcev, je zmagal Francoz Gadi-et (2'42"68), za njim pa so se uvrstili Jugoslovani Petrovič (2'43”14), Bergant (2'43"38) in Žan (2"43"43).
Vrsta novosti na svetovnih šahovskih lestvicah
Kasparov seveda najboljši Nikolič pred Ljubojevičem
Spl	1	šk	■ptA *
	t/ Jrfvpi %	
Svetovni prvak Kasparov med simultanko v Rotterdamu
Novi svetovni šahovski točkovni rating prinaša celo vrsto izredno važnih novosti, ki so emblematične predvsem za jugoslovanski šah: po polnih petnajstih letih je Ljubojevič prepustil mesto najboljšega jugoslovanskega ša-hista mlademu Sarajevčanu Predragu Nikoliču, ki se je povzpel kar na 6. mesto skupne lestvice. Ljubojevič je bil v vsem tem obdobju v prvi deseterici najboljših šahistov na svetu, najvišji rating pa je imel leta 1983, ko je bil s 2645 točkami na tretjem mestu svetovne lestvice.
Nova rating lestvica, ki so jo objavili 1. januarja letos, je sledeča: 1. Kasparov 2750, 2. Karpov 2715, 3. Timman 2675, 4. Beljavski 2645, 5. Korčnoj 2640, 6.-8. Nikolič, Talj in Short 2630, 9.-11. Vaganjan, Speelman, Gurevič 2625, 12.-13. Ribli in Jusupov 2620, 14. Nunn 2615, 15.-17. Portiseli, Ljubojevič in Sax 2610, 18. Andersonn 2605, 19.-24. A. Sokolov, Guljko, Georgijev, Šalov, Seirawan in Hiibner 2595, 25.-27. Chandler, Hjartarsson in Hort 2590, 28. Elvest 2585, 29. Sparge» 2580, 30.-32. Poluqajevski, Bònsch in Kristjansen 2575 itd.
Jugoslovani imajo sledeči rating: Nikolič 2630, Ljubojevič 2610, Popovič 2570, Velimirovič 2550, I. Sokolov 2545, Ivanovič 2530, Damljanovič 2525, Barlov in Cvitan 2520, Gligorič, Ceba-lo, Simič in Kovačevič 2515, Cabrilo 2505, Nikolac 2500 itd.
ŽENSKE: 1. Čiburdanidze 2560, 2. Gaprindašvili 2485, 3. Polgar 2475, 4. Joselijani 2455, 5. Kramling 2435, 6. Arahamija 2420, 7.-8. Litinska, Alek-
sandrija 2415,... 20. Marič 2345, 26. Petek itd...
Na samem vrhu lestvice je seveda svetovni prvak Kasparov, ki pa bo po upoštevanju izenačenega dvoboja s Karpovom izgubil nekaj točk. Vsekakor se približuje rekordnemu ratingu mitičnega Roberta Fischerja (2750 proti 2780), ki pa je vseeno nekoliko »predaleč«. Kakorkoli že, oba »K« sta daleč najboljša šahista na svetu, saj Timman za njima veliko zaostaja. Preseneča zelo visoko peto mesto Kor-čnoja, ki očitno dokazuje, da ga šah »na stara leta« še vedno zabava, šesto mesto Nikoliča pa je res lepo presenečenje. Čeprav ima le 25 let, ima Predrag zelo stabilno igro in zelo malo niha v formi. Lani je pravzaprav razočaral le na medeonskem turnirju, ko si je na neverjeten način zapravil uvrstitev na turnir kandidatov.
Po drugi strani pa je Ljubojevič v nihanju forme res neverjeten. Skupno s Kasparovom je lani v Bruslju osvojil enega največjih turnirjev vseh časov (Karpov je bil tretji!), zato pa je bil v Reykjaviku predzadnji. Tretji Jugoslovan Popovič ima zelo soliden rating, Velimirovič, I. Sokolov in drugi pa so znatno slabši. Vseeno pa je kar 13 Jugoslovanov med prvo stotico šahistov na svetu, kar je vsekakor zadovoljivo, predvsem pa je zadovljivo dejstvo, da ima Jugoslavija največ šahistov z uradnim ratingom: kar 760. SZ jih ima npr. le 298, ZRN pa jih ima kar 512. Vsekakor so lahko te številke zavaju-joče. SZ je seveda daleč najboljša svetovna šahovska velesila in nihče ne more (vsaj sedaj) ta njen primat ogroziti.
šport na primorskem
Po zatišju nove predstave Smučarjem zima nenaklonjena
Med nedavnimi prazniki je tudi na primorskih športnih igriščih prevladovalo zatišje. Tudi sicer pa se ligaška tekmovanja v glavnem iztekajo in dogajanje se počasi seli na zimske terene. Tako so že začeli s tekmovanji, smučarji v okviru Primorske tekmovalne skupnosti, ki pa jim zima ni ravno naklonjena.
Konec tedna bodo igrali košarkarji in odbojkarji v 2. zvezni ligi. Odbojkarji kanalskega Salonita bodo gostili vodilno ekipo - Jedinstvo Interplet in obljubljajo lepo in borbeno srečanje. Kadetska košarkarska ekipa Iskre Nove Gorice, ki je nedavno osvojila 4.
mesto na republiškem prvenstvu, je odpotovala na četrtfinalni turnir za prvenstvo Jugoslavije v Vojvodino. Rezultati mladih košarkarjev obetajo novogoriški košarki spodbudno bodočnost.
Pred kratkim je bila v Idriji revija najboljših mladih jugoslovanskih karateistov, med katerimi so bili uspešni tudi domačini. V Tolminu pa je bil novoletni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je zmagal Skoberne. Izvrstno so začeli novo sezono koprski jadralci, ki so uspešno nastopili na regati v bližini Rima in o čemer smo v našem dnevniku že poročali. (D. K.)
Nogomet: v srečanju za deželni pokal proti S. Sergiu
Gaja pripravila res prijetno presenečenje
S. SERGIO - GAJA	1:1 (1:1)
STRELEC: Aversa v 45. min.
GAJA: Kante, Stranščak, Sue, Vengust, Maks Grgič, Walter Kalc, Ris-mondo, Aversa, Alfieri, Callegaris, Branko Grgič (Vrše v 50')
Včeraj smo na kratko že poročali o tej tekmi Gaje. Povejmo torej, da so Gajini igralci v srečanju z zelo mladim in močnim moštvom San Sergia, ki trenutno sameva na prvem mestu 2. amaterske lige, poskrbeli za zares prijetno presenečenje. Tekma je bila izredno lepa in korektna, sodnik ni imel težkega dela, saj sta se moštvi športno obnašali. Priložnosti za zadetek je bilo nešteto na obeh straneh. Prvi so prišli v vodstvo gostitelji, nakar so gajevci ostro pritisnili in po res lepi akciji tik pred odmorom izenačili z Averso. Tudi drugi polčas je bil izredno zani-
miv, saj sta moštvi imeli več stoodstotnih priložnosti, ki pa sta jih zamudili. Gostiteljem pa je bil dovolj neodločen rezultat in v tem smislu so pametno držali igro v rokah. Upati je, da bojo gajevci, čeprav okrnjeni, s tako igro nadaljevali v teku prvenstva. (Kalc)
NARAŠČAJNIKI
VESNA - BREG BEST	2:2 (0:0)
Zaostali derbi med Vesno in Bregom Best je bil zelo prijeten. V prvem polčasu je bilo stanje zelo izenačeno, saj so bili Križani nekoliko bolj pomaknjeni v napad, gostje pa so računali na hitre protinapade in prav po lepo izpeljanem protinapadu so v začetku 2. polčasa tudi povedli. Križani so zaigrali ostreje in tudi izenačili. To jim je vlilo novih moči in le nekaj mi-
nut kasneje so gostje v kazenskem prostoru zrušili P. Sedmaka. Najstrožjo kazen je učinkovito izvedel sam P. Sedmak in povedel svoje moštvo v vodstvo. Brežani pa se niso kar tako vdali, še naprej so napadali in v zadnji
minuti tudi izenačili. (A. Kostnapfel)
O varnosti na smučiščih
V organizaciji PZVUTS Nova Gorica in v sodelovanju z zavarovalno skupnostjo Triglav, ki je tudi pokrovitelj večera, bo v četrtek, 14. t. m., ob 17. uri v prostorih zavarovalnice Triglav okrogla miza na temo »O varnosti na smučiščih«. Kot vemo, je bilo namreč leto 1988 razglašeno za leto varnosti na smučiščih. Spričo vedno večjega števila nesreč na naših smučarskih progah bo brez dvoma predavanje zelo zanimivo. (R. Kolenc)
obvestila
danes igra za ras - danes igra za vas
5


jk Cupa
obvešča člane, da bo 16. redni občni zbor v petek, 15. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
Dnevni red: otvoritev, poročila odbornikov, odobritev obračuna in proračuna ter razno. Vabljeni!
SPDT
obvešča, da se nadaljuje predsmu-čarska in rekreacijska telovadba danes, 8. t. m., ob 20.30 na liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi alpinist Davor Zupančič.
SK DEVIN
obvešča, da bosta 10. januarja vozila avtobusa za Podklošter (Avstrija) po naslednjem urniku: prvi avtobus ob 6. uri Bazovica, 6.05 Padriče, 6.10 Trebče, 6.15 Opčine, 6.20 Prosek in 6.30 Križ; drugi avtobus ob 6.10 Praprot, 6.15 Šempolaj, 6.25 Nabrežina, 6.35 Sesljan, 6.40 Devin in 6.45 Štivan. Prosimo za točnost.
Aljoša Gašperlin
Ascoli - Pescara	1
Como - Verona	1 X
Empoli - Avellino	X
Inter - Cesena	1 X
Juventus - Milan	1 X
Napoli - Fiorentina	1 X
Pisa - Sampdoria	X
Roma - Torino	1X2
Bologna - Atalanta	X
Brescia - Lazio	X
Udinese - Arezzo	1
Monopoli - Frosinone	1X2
Lanciano - F. Andria	1
Aljoša Gašperlin (letnik 1965) se je bavil z atletiko od svojega 10. leta dalje. Takoj se je izkazal kot izrazit talent, v kategoriji dečkov pa se je posvetil oviram, kjer je bil na 80 m deželni prvak ter je na DP v Riccioneju osvojil odlično 10. mesto. Kot zaprekaš je osvojil celo vrsto prvih mest, še L 1985 pa je na 100 m dosegel odličnih 11"1. Gašperlin je vzporedno z atletiko igral tudi nogomet pri Primorju, kjer se je prebil v prvo ekipo. Samo Sancin je prejšnji teden zadel 9 izidov.
Prva dirka bo galop v Pizi. Obtežitvi navkljub je favorit Svvalk, ki starta v ugodnem položaju. Od ostalih naj omenimo Lorda Gilberta (sk. 2) in Johnnyja Nobodyja (sk. 1).
Drugi galop v Pizi ima več favoritov. Poskusimo s konjem Cric Crac (sk. 2), ki je ta čas v dobri formi. Ne smemo prezreti konja Prince Magro (sk. 1). Slab ni Mucocis (sk. X), povrhu ni dosti obremenjen.
Tretji galop v Pizi pa bi moral biti lahek plen konja skupine 1 Occhi di Gatto. Precej pričakovanja vlada tudi za Babustija (sk. 2). Med prvimi bi lahko bil tudi Johnstone (sk. X).
Tanque Verde (sk. X) bi moral biti zanesljivi zmagovalec četrtega galopa v Pizi. Hay Habit (sk. 2) je v dobri formi. Z zanimanjem je treba slediti preizkušnji Antonia Russa (sk. 1).
V Trstu je Exocet D'Ausa (sk. 2) nesporni favorit pete dirke. V dobri formi je tudi Afyom Om (sk. X), razdalja 2.060 m ustreza Brunettu (sk. 1).
Če ne bo izgubil ritma je Educato (sk. 1) možen zmagovalec šeste dir-
ke. Med protagonisti bo tudi Anteo (sk. 1). Presenetil bi lahko solidni Erudita (sk. 2).
DIRKA TRIS
Dirka tris bo ta teden v Palermu, na startu bo 23 konj. Naši favoriti: Dala CM (št. 10), Dedalo OM (3), Eged D'Assia (23). Za sistemiste: El-pino (22), Abiso Mo (19), Drawer (11).
1.	—	prvi	X
drugi	2	1
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	1
drugi	2	X
4.	—	prvi	X
drugi	2	1
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	X	1
drugi	1	2
Osnovnošolska vzgoja in gibalne dejavnosti
------- Aldo Rupel ---
Novi učni načrti za osnovne šole, ki so bili sprejeti leta 1985, postajajo stvarnost v letošnjem šolskem letu, ko jih začenjajo uvajati v učno prakso. Pozornost, s katero je obravnavana v novih učnih načrtih gibalna vzgoja, je presenetljiva. Vsaka primerjava z učnimi načrti iz leta 1955, ko ni bila takratna telesna vzgoja niti vredna, da bi imela svoje samostojno poglavje, temveč je bila pomešana z državljansko in nravstveno vzgojo, je skoraj brezpredmetna. Daleč od suma, da bi imel kaj proti državljanski ali proti nravstveni vzgoji, za kateri naj velja, da ju moramo povezati z vsemi dejavnostmi in učnimi predmeti! Menim pa, da je vsak posamezen vidik učnega in vzgojnega pro-
cesa vreden, da ga metodološko in vsebinsko posebej podrobno obravnavamo.
To se je v besedilu novih učnih načrtov tudi zgodilo. Poudarjeno pozornost do telesnega gibanja opravičuje pedagoška teorija, ki nam zagotavlja, da ne gre pri novem ovrednotenju za modno muho. Gibanje je namreč ena izmed psiholoških in organskih funkcij, ki je ne moremo zanemarjati ali celo ovirati pri njenem uresničevanju. To velja še posebej, če smo se dokopali do spoznanja, ali smo se celo prepričali, da je potrebna zelo tesna povezanost vseh prvin, ki jih premore človeški organizem, da lahko vznikne in se razvije ustvarjalnost.
Smemo torej pričakovati, da se bo osnovnošolski pouk v prihodnjih letih obogatil z vsebino gibalne vzgoje in s tem pridobil na splošni učinkovitosti. Nove vsebine in novi postopki namreč dovoljujejo večjo povezanost z ostalo učno snovjo in postavljajo gibalno vzgojo celo kot bistveni pripomoček za hitrejše dojemanje drugih izraznih kodeksov.
V primernih oblikah, ki pa zahtevajo od šolnika globlji študijski pristop in več znanja s področja psihologije in auksologije, bo gibalna vzgoja pripomogla k boljšemu dojemanju računstva, k hitrejšemu navajanju na spretnost branja in pisanja ter grafičnih in glasbenih dejavnosti.
Dejstvo, da novi učni načrti dajejo večjo pomembnost gibanju, kot je veljalo doslej, ne pomeni samo, da bo treba najti prostor in čas, da to dejavnost uresničujemo, temveč tudi, da ne bo smela ostajati na ravni napolnitve jutranjega odmora, niti samo na ravni nenačrtovane slučajnostne igre. Treba bo igri, ki ostaja glavna in najprimernejša oblika udejanjenja učnega načrta, dajati smisel, usmeriti jo bo treba tako, da bo učinkovito pripomogla k umski, čustveni, nravstveni, jezikovni, znanstveni, zgodovinski in umetnostni rasti osnovnošolcev.
En sam učitelj na razred vsega tega ne bo zmogel.
Košarka: trener Montebellune po porazu proti Jadranu
A. Giorno: »Ničesar ne obžalujemo«
Čim je človek v sredo stopil v atrij tržaškega športnega hrama, se je lahko na lastne oči prepričal, da se vzdušje dokaj razlikuje od običajnega: povsod rokovanja, poljubčki, čestitke m voščila. Glede ostalega pa je bil časovni pas neposredno pred tekmo prav tak kot ob vsakem rednem kolu, ur tudi na dan sv. treh kraljev so ljud-le polnoštevilno zasedli sedišča na srednji in na stranskih tribunah. Vlogo Boltežarja, Gašperja in Melhiorja so vrhunsko izvedli Ban, Starc in Ravbar. Delež slednjega je bil po našem mnenju posebno pomemben, sam je namreč polovil kar 15 odbitih žog. S temi besedami sploh ne nameravamo odvzemati zaslug drugim igralcem, ki so vsi pozitivno opravili svojo nalogo. Prej navedena trojica pa je le izstopala in ustvarila razliko v najbolj kočljivih trenutkih.
Četudi med igro morda ni bilo raz-yidno, so jadranovci v sredo imeli kar oeden odstotek realizacije: 29:53 za uve točki in 3:6 za 3 točke, kar presella mejo 50 odstotkov. Preko loka so »modri« torej imeli nestandardno število poskusov tudi zato, ker so igralci tfiollija prilagodili svojo obrambo in sistematično ovirali vsak poskus naših z razdalje treh točk. Tudi v skoku so urumnovi fantje pregazili goste in zato so lahko ob koncu sprostili napetost in emotivnost, ki sta bili živo pri-sotni med gledalci in na igrišču.
Augusto Giorno, nekdanji prvoligaški igralec, reprezentant in prvoligaški trener, je ugibal nad minljivostjo sla-Ve' ko smo ga zmotili pri njeqovem
razmišljanju.
“Čudna tekma kaj?« smo za uvod
vPrašali.
“Če vi tako rečete... Če ste to sami t močili, kar zapišite. Ne! Saj nisem .o mislil, a vseeno menim, da srečala ni bilo lepo za oko.« Malce se je amislil in nadaljeval: »Oboji smo po-®mbnost tekme občutili mnogo pred odniškim metom, za Jadran je bila to var ohranitve prvega mesta, za nas Tn Pttbliževanje vrhu razpredelnice, k je bd ključni motiv, ki je prispeval visoki stopnji napetosti in zakrčene-mu Poteku igre.«
v nedeljo
smučarji SPDT na sneg
Y^eljo se na Zoncolanu nad Ra-, cjettom začenja redni letošnji • . orsJti tečaj SPDT, ki bo trajal vse an \nedel'e ianuarja. Prav do zadnje-n , ni' bilo jasno, ali bo lahko v bil 6 1° smu^arija sploh stekla, saj je s°sne9a prav malo. V sredo pa so clett °V°™i za leča/ podali v Ravas-10* ?' bi se osebno seznanili s počen ,em' Snega je bilo bolj malo, a drža^jf v£erai še mal° Pršilo, bo ta žanri V kavasclettu so vse naprave i e’ kuto pa je na Zoncolanu mogo-ar lepo smučati. Proqe so namreč nw«em s,Q'yu.
6 m ■ °beh avtobusov bo točno ob r}, .lzPred tržaške sodne palače (Foro o P, ancČ zbirališče tistih, ki pridejo z avtomobili pa je ob 9. uri na £l 'rtšcu avtobusov v Ravasclettu. //.rriVnu kurta stane za tečajnike in
odšie,SPDT J5 tiso£ br, drugače treba odštet, pet tisoč lir več.
Prv'č na K2 pozimi
Znano je, da je druga na ,Sve(u K2 v Karakorumu ^nevarnejša gora na svet osi' v, Ianskem koledars bn^"1 ?ihče- Lahko si tore, 1 J710' kaj šele pomeni o;
dnre*i?°zimi' In veRdar v let :°,skl umi načrtuje močr °ana odprava osvojitev pri

Proti Montebelluni je Jadran imel kar čeden odstotek v metu
Mislite, da sta vas sodnika v določenih okoliščinah oškodovala?
»Nimam navade razglabljati o delu sodnikov.«
Kaj je bilo torej po vašem mnenju ključnega pomena za končni izid?
»Nedvomno skok. Jadran je lepo in pametno izkoristil svojo višinsko premoč in to se je v "ekonomiji'' tekme tudi poznalo.«
Najboljši mož na igrišču?
»Mislim, da je to bil naš Volpato, ki je bil vedno na mestu in ustrezno reagiral v vsaki situaciji, ob tem pa tudi zbral lepo število košev.«
Vtis smo imeli, da je učinek vaših bekov v drugem polčasu padel.
»Res, toda ne pozabite, da je moral na primer Murellato paziti na Ravbarja, od katerega ima kar precej centimetrov manj in to ga je povsem iztrošilo.«
Kam merite?
»Nimamo posebnih ciljev, pet desetin ekipe sestavljajo mladinci, najpo-
membneje je, da ti mladi dozorijo in šele potem bomo načrtovali rezultate. Zaenkrat skušamo igrati čim bolje in zmagati čim več tekem. Tudi danes smo se zavedali, da bi morebitni uspeh v Trstu za nas pomenil pravi podvig. No, to se nam ni posrečilo. Ostal nam je sicer grenak priokus glede na razplet dogodkov, moram pa priznati, da ne obžalujemo ničesar.« (Čancia)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI ZA DVE TOČKI: Starc 5:10, Čuk 7:16, Banello 0:1, Sosič 1:5, Štoka 0:2, Ravber 5:12, Ban 7:8, Daneu 4:5. 3 TOČKE: Starc 1:1, Ravber 1:2, Ban 1:3. SKOKI: Starc 2 v obrambi, nič v napadu, Čuk 7,1; Banello 1, 0; Sosič 3, 0; Štoka 1, 1; Ravbar 8, 7; Ban 2, 3; Daneu 4, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 2; Čuk 1, 1; Banello 1, 0, Sosič 1, 1, Štoka 1, 0, Ban 2, 1, Daneu 2, 1. ASISTENCE: Starc 2, Sosič 1, Ban 4. BLOKADE: Čuk 2.
ne gore, ki je recimo samo v letu 1986 zahtevala 13 smrtnih žrtev.
Odpravo, ki bo skupaj s spremljevalci štela 30 oseb, bo vodil znani poljski alpinist Andrzej Zawada, strokovnjak za himalajsko zimo, skupino plezalcev pa sestavlja deset Poljakov, štirje Britanci in štirje Kanadčani. »Zimski poskus na najtežji vrh na svetu je eden največjih še preostalih izzivov alpinistom«, pravi Zawada. Za opazovanje zimskih razmer v Karakorumu je Zawada februarja leta 1983 preživel štirinajst dni na ledeniku Baltoro.
»Pod vznožje Everesta pridete od najbližjega letališča v štirih dneh, toda za oddaljeni K2 potrebuješ 14 dni zahtevnega dostopa«, pripoveduje Zawada. Oktobra leni je v 60 km dolgo dolino ledenika Baltoro do vznožja gore 600 nosačev preneslo 12 ton opreme. Dva meseca kasneje pa so že krenili na pot alpinisti. Plezati so pričeli takoj po 21. decembrom, tako da bo vzpon res zimski. Morebitni dokončni vzpon na vrh bo tako opravljen konec januarja ali februarja letos, to je v najtežjem obdobju zime.
Zimski poskus načrtujejo brez dodatnega kisika, toda tveganje bodo kar najbolj zmanjšali. Tako bo v višjih taborih zaloga steklenic kisika za pomoč plezalcem pri hitrem umiku ob
morebitnih težavah. Zawada, ki je vodil tudi uspešni zimski odpravi na Everest (1980) in na Čo Oju (1985), pravi, da je zimski vzpon na K2 veliko večji izziv zaradi tehničnih problemov in bolj severnega položaja. Načrtujejo tudi neposredni prenos za televizijo o življenju odprave v baznem taboru in na gori. »Kmalu bo konec dvajsetega stoletja in čas je, da pokažemo ta »stadion« ljudem v naslonjačih v njihovem toplem domu«, pripoveduje Zawada.
Uspešna
slovenska zimska odprava na Daulagiri doma
Pred dnevi se je vrnila domov uspešna slovenska zimska (!) alpinistična odprava, ki je osvojila 8167 m visok himalajski očak Daulagiri. »Žepna miniodprava« se je pojavila na Brniku v torek, vrh pa sta uspešno dosegla 4. decembra lani Marjan Kregar in Iztok Tomazin. Vodja odprave Stane Belak - Šrauf je ob vrnitvi poudaril, da so vrh osvojili v alpskem slogu, v vsegra treh dneh, temperatura pa je bila minus 45 stopinj, medtem ko je veter pihal več kot 150 km na uro. Žal sta vrh dosegla le Tomazin in Kregar, medtem ko sta Pavle Kozjek in Stane Belak ostala 150 metrov nižje. Tudi sestop v bazni tabor je bil v zahtev-
Moška D liga: po tesnem porazu v Mestvah
Bor Radenska: z Ardito za zmago
V	Mestrah je 5 minut pred koncem že kazalo, da bodo košarkarji Bora Radenske res presenetili prvouvrščene-ga, a jim je žal zmanjkalo moči prav v odločilni zadnji četrtini polčasa. Po drugi strani pa je spodbudno ugotoviti, da se borovci lahko enakovredno kosajo prav z vsakim nasprotnikom in to se jim bo, prej ali slej, tudi točkovno obrestovalo.
V	zadnjem srečanju prvega dela prvenstva bo Vatovčeva skupina zaposlena na domačem igrišču. Na sporedu
bo deželni derbi z goriško Ardito, ki je v D ligo napredovala lani vzporedno z Borom Radensko. Doslej so tudi Goričani igrali zelo spremenljivo s slabšim skupnim učinkom od borovcev.
Pričakujemo, da bodo naši košarkarji spet prišli na pot zmage in tako sklenili prvi krog spopadov na sredini lestvice, nekoliko bližje zgornjemu domu. Doslej so imeli v Borovem taboru večkrat razloge za obžalovanje lastnih slabosti in čas je že, da opustijo to prakso.
Srečanje med Borom Radensko in Ardito bo v nedeljo v telovadnici Su-vich (Ul. Giulia), s pričetkom ob 11. uri.
(Cancia)
IZIDI 12. KOLA
Pom Tržič - Pordenon 90:79; Crich -Bor Radenska 82:79; Carità - Roncade 71:87; Ponte di Piave - Arcade 106:91; Tecnoluce - Inter 1904 69:72; Soteco -Miane 109:106; Ardita - Cividale 98:87.
LESTVICA
Crich 20, Roncade in Ponte di Piave 16, Pordenon, Carità in Cividale 14, Miane, Soteco, Inter 1904 in POM 12, Tecnoluce, Ardita in BOR RADENSKA 8, Arcade 4.
Košarka: promocijsko prvenstvo
Naši niso brez možnosti
NA TRŽAŠKEM
Trije naši predstavniki v pokrajinskem košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem bodo spet poklicani k dolžnosti. Od teh je Kontovel Electronic Shop zaenkrat v najslabšem položaju. Kontovelci bi pa do »kisikove rezerve« lahko prišli že tokrat. Luk-ševa ekipa se bo namreč pomerila s postavo II Carso, ki si s Kontovelom deli predzadnje mesto. Odveč je pristaviti, da tu ni kaj filozofirati in da je zmaga edina možna rešitev.
Breg Adriatherm bo sprejel v goste zadnjeuvrščeni miljski CGI, ki je doslej osvojil le eno zmago, kljub temu da uvršča nekaj prav dobrih igralcev. Barut in tovariši so seveda nesporni favoriti, toliko bolj, če bodo v pravi meri upoštevali sposobnost miljskih veteranov.
Openski Polet bo obiskal igrišče drugouvrščenega miljskega Interja, ki se je letos prelevil iz povprečne v dobro ekipo. Poletovci zasedajo soliden položaj in so tudi pred boljšimi postavami (beri Scoglietto in Alabarda) klonili z minimalno razliko, predvsem po lastni krivdi. V Miljah bo tekma verjetno zelo zanimiva in oranžni košar-
karji bi lahko dokazali, da si ravno vseh možnosti nočejo zapraviti.
(Cancia)
NA GORIŠKEM
Jutri bodo domovci po dolgem novoletnem premoru ponovno stopili na igrišče. Čaka jih nelahka naloga, saj bodo gostovali v Gradežu pri eni od trojice vodečih na skupni lestvici. Belo-rdeči so v prejšnjem kolu na domačih tleh s stotico odpravili ekipo Staranzana, ekipa Gradeža pa je na tujem z velikim trudom strla odpor žilavih Senatorsov.
Semoličevi varovanci so trenirali tudi med počitnicami, odigrali pa so tudi nekaj prijateljskih srečanj. Vestno so se pripravljali za jutrišnje srečanje, ki je izredne važnosti. Naši morajo zmagati, če še želijo naskakovati prvo mesto na lestvici. Nastopili bodo v popolni postavi in menimo, da imajo z dobro igro v obrambi in prepričljivim napadom realne možnosti, da osvojijo zlata vredni točki. Srečanje med Gra-dežem in Domom Gometal bo v občinski telovadnici v Gradežu s pričetkom ob 17. uri. (mč)
»a


NARAŠČAJNIKI
Sokol - Stefanel	28:119 (14:57)
SOKOL: Kristjan Gabrovec, Tomaž Legiša (0:2), Samo Pertot 22 (4:23), Milivoj Pertot 2 (0:1), Adrijan Gerii, Andrej Pertot 4 (0:3), Marko Hmeljak, Lorenzo Argiolas, Aleksij Cosma.
SON: Sokol 15, Stefanel 27; PM: Sokol 4:29, Stefanel 5:12; PON: M. Pertot (27), Boretti (36). TRI TOČKE: S. Pertot 2, Gerii 1.
V 10. kolu prvenstva naraščajnikov je bila v Nabrežini na sporedu tekma med močno okrnjenim Sokolom in pr-vouvrščenim in še nepremaganim Ste-fanelom. Zmagali so gostje, ki so manj grešili. Pri sokolovcih je pohvale vreden le Samo Pertot. (Andrej Pertot)
Ricreatori - Breg	57:70 (26:30)
BREG: Punis, Corbatti 2 (0:2), Vimo, Rosso, M. Gombač 11 (1:2), R. Gombač 20 (1:6), Zeriali 22 (2:3), Kralj, Škabar 2, V. Bandi 13 (1:2).
TRI TOČKE: R. Gombač 1.
Bregovi naraščajniki so dobro začeli leto 1988, saj so v gosteh za kar 13 točk premagali solidno ekipo RCT. Plavi so tekmo začeli odločno in takoj povedli s 6:0 ter vodili skozi vso tekmo (razen v drugi minuti drugega polčasa, ko so domačini izenačili na 34:34). Naši pa se niso predali ter so visoko povedli ter minuto pred koncem vodili za kar 17 točk. Treba je pohvaliti prav vse naše, saj so pokazali zvrhano mero borbenosti in veliko volje do zmage. (Stojan)
nih vremenskih razmerah nadvse dramatičen, vendar se je odprava vseeno srečno končala.
Daulagiri je že osmi osemtisočak naših alpinstov, hkrati pa tudi prvi zimski himalajski vzpon. Doslej so naše odprave že trikrat poskušale vzpon na Daulagiri, četrtič pa je bila uspešna ta štiričlanska odprava, ki se je vzpenjala po vzhodni steni in po grebenu, ves čas brez fiksnih vrvi, tako da velja vzpon kot povsem alpski.
Alpinistični razgledi štev. 26
Zadnja številka Alpinističnih razgledov je res vseskransko kvalitetna in zanimiva, tako da je pravzaprav res škoda, da ne izhaja kot široko zasnovana revija. V rubriki intervjujev je daljši pogovor s »slovenskim Messnerjem« Vikijem Grošljem, v rubriki pionirjev alpinizma pa Bine Mlač piše o Mathiasu Rebitschu. Intervjuja Patricka Gabarruja in Andrzeja Zawa-de, ki sta pač prevoda iz drugih revij (zadnjega je oskrbel novi odgovorni urednik AR Srečo Trunkelj), dajata širšo splošno sliko o alpinizmu, Tomo Česen pa objavlja članek »Četrtič v Jorassih«. Tekoče probleme obravnavata Tone Škarja in Bogdan Biščak, Matej Šurc pa piše o Škarjevi knjigi »Jalung Kang«. Zelo zanimiv je tudi tehnični sestavek Milenka Arnejška »Nova ledna varovala in ledna orodja«.
Mladinska odbojka na Goriškem
Zdaj s polno paro
Po novoletnih praznikih bodo mladinska odbojkarska prvenstva na Goriškem spet normalno stekla. Prvi boji za točke bodo že ta teden in sicer v kategoriji under 16 ženske. Agorest se bo na domačih tleh spoprijel z zadnjeuvr-ščenim Gradom, ki ni osvojil še niti točke.
Pričeli se bosta tudi prvenstvi under 15 ženske in 1. ženska divizija. V kategoriji under 15 bodo slovenske barve branile odbojkarice Soče Cerimpex. V prvi tekmi bodo nastopale v gosteh proti Azzurri.
V 1. diviziji bodo letos nastopale igralke Olympie. Prvenstvo je razdeljeno na dve podskupini in vsega skupaj bo sodelovalo trinajst ekip. Olympia bo igrala v podskupini A in bo svoj krstni nastop opravila na domačih tleh proti Libertasu Capriva.
Prvenstvo under 16 za fante se bo nadaljevalo kasneje. Povratni del bo namreč startal 14. januarja. Naši ekipi v tem prvenstvu sta Val in Soča. Slednja je prva na skupni lestvici in bo igrala v gosteh proti Torriani, Val pa bo gostoval v Gradežu.
Prihodnji teden se bo začela tudi 1. moška divizija. Vpisanih je 12 ekip, med temi sta tudi Olympia in Naš prapor, ki se bosta med sabo pomerila že v prvem kolu, 12. januarja.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k, ^ in tiska WT'
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
8. januarja 1988
Zaplenili so jih v Khashoggijevem stanovanju v Nici
Francozi izročili Američanom umetnine Marcosovega zaklada
PARIZ — Francoska policija je pred dnevi zaplenila v stanovanju znanega arabskega trgovca Adnana Khashog-gija v Nici kar 38 slikarskih del raznih avtorjev. Zakaj je pravzaprav francoska policija vdrla v stanovanje Khas-hoggija? Zdi se, da se je filipinska vlada Cory Aquinove pred časom pritožila pri nekem newyorškem sodišču, češ da je nekdanji filipinski predsednik Ferdinando Marcos izmaknil filipinski vladi kar 38 slikarskih del znanih svetovnih slikarjev. To je, po mnenju filipinske vlade, storil, ko je pribežal z ženo Imeldo na Havaje. Ves dragoceni tovor je Marcos nato prodal arabskemu trgovcu Khashoggiju, ki bi ga kasneje preprodal ljubiteljem likovne umetnosti.
Kako so pa vse slike pripotovale v Khashoggijevo stanovanje v Nici? Filipinska vlada trdi, da so te priletele v Evropo s trgovčevim osebnim letalom, nato so jih prenesli na krov jahte Nabila, odtod pa najprej v Khashoggijevo stanovanje v Montecarlo in šele nato v Nico. Očitno je, da je bil tovor
zelo dragocen, če so ga tolikokrat in tako pazljivo preseljevali.
Francoska policija je dejala, da je Khashoggi izplačal zakoncema Marcos za bogato zbirko umetnin 4,5 milijona švicarskih frankov, dodala pa je, da je ta znesek najverjetneje nerealen. Čigava dela pa so pravzaprav zaplenili m koliko so ta vredna? O tem policija dosledno molči. Edina vest, ki je
obšla preiskovalno tajnost, je ta, da je ena umetnina delo slikana Edgana Degasa.
Francoska policija je včeraj oddala devet umetnin ameriškemu ministru za notranje zadeve Edwinu Meeseju, to pa so opravili v prostorih ameriškega veleposlaništva v Parizu. Čemu taka tajnost? Morda bomo le izvedeli v naslednjih dneh kako podrobnejšo novico o tej zagonetni zbirki umetnin.
Ne sme zapustiti Tibeta
LHASA — Italijansko učiteljico Paolo Davico iz Milana kitajske oblasti že nekaj tednov proti njeni volji zadržujejo v Lhasi, glavnem mestu Tibeta. Novico so včeraj potrdili na italijanskem veleposlaništvu v Pekingu, kjer so sicer pojasnili, da učiteljico formalno še niso priprli.
Paola Davico je pripotovala v Lhaso poleti in je dobila dovoljenje za šestmesečno poučevanje angleškega jezika v bolnici za tradicionalno tibetansko medicino. Oblasti pa so ji v začetku decembra nepričakovano ukazale, da mora zapustiti državo najkasneje do 20. decembra. Ker Paola Davico zaradi pomanjkanja denarja to ni mogla storiti, so ji prepovedali, da zapusti deželo in ji ukazali, naj pove imena Tibetanca, s katerim se baje punca že nekaj časa druži. Odqovo-ra še niso dobili.
Nezakoniti splav razširjen tudi v industrijskih državah
WASHINGTON — V industrijsko razvitih državah Zahoda je v preteklem letu 100 tisoč žensk umrlo zaradi nezakonitega splava. Ta pretresljivi podatek je posredovala osrednja ameriška ustanova za družinsko načrtovanje, ki je s tem v zvezi izdelala v sodelovanju z Rdečim križem podrobno raziskavo, ki jo je naslovila vsem vladam. Nezakonita prekinitev nosečnosti je torej še danes zelo razširjen pojav in predstavlja, kljub vsemu, še vedno zelo razširjeno kontracepcijsko metodo.
Razne državne in mednarodne zdravstvene organizacije so v teh letih izvedle celo vrsto akcij, ki so priporočale razna kontracepcijska sredstva od kondomov in tablet do spiral. Te kampanje so po podatkih, ki prihajajo iz ZDA, zabeležile največje in najboljše rezultate v Italiji, Nemčiji, Franciji in v Veliki Britaniji.
Predsednik zgoraj omenjene ameriške organizacije Joseph Speidel je bil v predstavitvi raziskave zelo oster do predsednika Reagana, »ki nasprotuje tudi zakoniti prekinitvi nosečnosti in v vseh teh letih ni naredil nič za posodobitev in za pospešitev delovanja družinskih posvetovalnic, ki v ZDA poslujejo zelo pomanjkljivo, ker je zakonodaja zelo nejasna in protislovna.«
Velepiščanec iz epruvete
LONDON — Na Škotskem se je zvalil prvi piščanec, ki se je razvil v umetno oplojenem jajcu. Iz piščeta bo menda zrasel velepiščanec, ki bo še tako lačnim gostom potešil lakoto.
»Mati« umetno oplojenega piščančka je zdravnica Margaret Perry, ki jenavdušena nad uspehom posku-ka. V Edinburghu, kjer je pišče zagledalo luč sveta, se že pripravljajo na »transgenetske vsaditve«, ki naj bi velepiščance spremenile malodane v purane. »Igranje« z genetskim bogastvom naj bi omogočalo tudi nastajanje novih, visokorentabilnih pasem, ki bodo zmerne v hrani in odporne proti boleznim.
Dobrosrčna Indijka
Žena je rešila medvedka in upa, da ji bo, ko bo postal velik, prinesel kaj zaslužka.	(Telefoto AP)
Hudi spori v armenski partiji zaradi zaviranja perestrojske
MOSKVA — Sovjetsko časopisje ne skriva, da se marsikje upirajo perestrojki in glasnosti. Zgovoren je primer Armenske SSR, kjer se je zadnji plenum CK KP Armenije skoraj izrodil v pretep. Kot poroča osrednje vladno glasilo Izves-tija, so na plenumu zavrnili zahtevo o odstopu prvega sekretarja CK Demirčjana in odločitev prepustili zveznemu partijskemu vodstvu. V zadnjem obdobju so v duhu perestrojke odstavili kakih 500 partijskih funkcionarjev. Kljub temu pa je Demirčjan v svojem poročilu na plenumu skušal olepšati položaj v republiki, »ker bi resnica demoralizirala ljudske množice«.
V kasnejši razpravi je nekaj članov CK kritiziralo tak kozmetični poseg, razburjenje pa je povzročil šele nastop predsednika partijske komisije Hačatarjana, ki je prvega sekretarja obtožil, da je navedel le »polresnice«. Ta partijski funkcionar je tudi poudaril, da so mu dvakrat preprečili, da bi spregovoril na plenumu. Zakaj
so mu to preprečili, je bilo takoj jasno. Hačatar-jan je namreč spregovoril o korupciji, malverzacijah in podkupljivosti sedanjega vodstva. Po njegovem mnenju se v Armeniji ob napredovanju zdravih sil perestrojke utrjujejo tudi konservativne sile, ki nočejo sprememb. Med njegovim izvajanjem je v dvorani zabučalo. Skušali so ga fizično spraviti z odra, obtoževali so ga klevetanja in maščevalnih nagibov. Po Hačatarjanu je samo še neki rajonski sekretar zahteval, naj Demirčjan odstopi, ker v Armeniji ni preprečil bohotenja sivega gospodarstva, špekulacij in izkrivljanja planskih dosežkov. Zahtevo obeh funkcionarjev je delno podprl samo še en član CK, vsi ostali so strnili svoje vrste in so poskušali celo izključiti iz partije »obrekovalce«.
Izvestija so zapisale, da plenum armenske partije ne more biti za zgled glasnosti, kar nedvomno pomeni, da bodo armenski položaj reševali drugje — v Moskvi.
Zaradi banalnega prepira karabinjer ubil vrstnika
NUORO — V Macomerju v nuorski pokrajini je v sredo zvečer 20-letni karabinjer Marco Donati ustrelil 21-letnega Angela Falchija, ki je nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici v Sassariju. Okoliščine uboja za zdaj še niso pojasnjene, vse pa kaže, da je usodnim strelom botroval banalen prepir.
Marco Donati, ki je služboval v vojašnici v Biroriju, se je po opravljenem delu v civilni obleki sprehajal po osrednji ulici v Macomerju, ko se je vanj zaletel Angelo Falchi iz Ma-comerja, ki je bil tam znan pod imenom »angelski obraz«. Med mladeničema je prišlo do prepira in prerivanja, nenadoma pa so se zaslišali streli in Angelo Falchi se je zgrudil na tla.
Medtem, ko so Falchija nemudoma odpeljali v sassarsko bolnišnico, kjer je kasneje umrl, pa je Marca Donatija v krajevnem poli-
cijskem komisariatu zaslišala sodnica Mariangela Passanisi. Mladi karabinjer je trdil, da je do streljanja prišlo po nesreči in da Falchija ni želel ubiti.
Po pripovedovanju nekaterih prič naj bi Falchi med prepirom tudi potegnil nož, ki pa ga niso našli nikjer. To verzijo je potrdil tudi karabinjer Ferdinando Favaie, ki se je sprehajal skupaj z Donatijem. V preiskavi je povedal, da se je v prepir vključila skupina mladih, ki je grozila obema karabinjerjema. V prerivanju je tudi Favale opazil nož. Takrat naj bi tudi prišlo do usodnega streljanja.
Po zaslišanju je bil Marco Donati izpuščen in za zdaj proti njemu še ni bil sprožen kazenski postopek. Preiskava je poverjena državnemu pravdništvu v Sassariju, ki bo v naslednjih dneh ponovno zaslišalo mladega karabinjerja.
Pihal je izjemno močan veter
Pri Brtstolu so morali zaradi hudega vetra zapreti most, kar so v dveh desetletjih, odkar so ga zgradili, storili samo še dvakrat.	(Telefoto AP)
Ob modi še predstavitve parfumov najrazličnejših okraskov in igrač
Hude zime in pravega mraza letos še nismo doživeli. Zato so v naših garderobah še shranjeni oblačila in obutev, ki so nas pretekle zime obvarovali pred burjo in velikim mrazom.
Modni ustvarjalci se seveda ne morejo ustavljati pred muhami letošnje zime. Že sedaj morajo namreč misliti ne le na pomlad in poletje, temveč že na prihodnjo jesen in zimo.
Vse o spomladanski in poletni garderobi so nam že povedale in pokazale modne revije, ki so se zvrstile septembra in oktobra v glavnih prestolnicah visoke mode in mode pret-a-porter v svetu.
Sedaj bodo na vrsti modne revije, ki nam bodo prikazale, kaj bo v modi prihodnjo jesen in zimo, kakšne bodo nove modne težnje, kako se bomo oblačili itd.
Prve modne revije bodo stekle že v teh dneh v Milanu, namenjene moški modi. Modni eksperti napovedujejo številne novosti, predvsem v izbiri barv, tkanin, pa tudi v izbiri novih krojev. Po »boomu« zelo široko krojenih hlač se v moško garderobo vračajo ponovno klasično krojene hlače. Te novosti bodo veseli odrasli, manj mladi, ki so se navadili na ohlapne hlače, ki so bile res praktične, a lepe ne, predvsem pa niso bile primerne za vse postave in starosti.
Ramena jopičev bodo ponovno jasneje začrtana, kot bo tudi podaljšana njihova dolžina. Potem ko sta že vrsto let prevladovali pri moških oblačlih siva in modra barva, obetajo modni eksperti sedaj povratek k rjavi barvi v vseh njenih odtenkih in k črni barvi za večerna oblačila.
V Milanu bosta še dve pomembni prireditvi: prva namenjena bižuteriji, parfumom in številnim okraskom, ki so postali del ženske pa tudi moške garderobe. Razne modne hiše bodo predstavile nove vrste parfumov pa tudi nove modele uhanov, ogrlic, broš in drugih okraskov.
Zelo zanimiva bo razstava otroških igrač, ki bo privabila, po predvidevanju organizatorjev, kupce iz raznih delov sveta. Novosti na področju igrač je toliko, da si izdelovalci Ie-teh obetajo dobre kupčije.
No, to so le začetne prireditve, katerim bodo sledile kaj kmalu še druge, tu v Italiji, pa tudi v Franciji, Angliji in še drugod. Naše čitatelje bo pa gotovo zanimalo, da bodo v teh dneh modne prireditve tudi v Ljubljani. Začele se bodo v ponedeljek in trajale tja do petka. Tovarne konfekcije bodo pokazale svoje izdelke, prikazani pa bodo tudi modeli v krznu in tkaninah, ki ne spadajo v navadne modne kolekcije, temveč predstavljajo že nove tendence jugoslovanskih modnih ustvarjalcev. (N. L.)