STEV. 46 Ptuj, 27. novembra 1957 uprava in urednßtvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo vorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne чтабашо — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din —■ Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Sb Jrzavnem prazniku LETNiK X. Ko proslavljamo 14. obletnico rojstva naša države, se v prvi vr.-ti cpcminjamo žrtev iz neza- slišanega trpljenja, v katerem je nastala, in velikih pridobitev, ki jih je prinesla ne samo našemu ljudstvu, ampak vsemu človeštvu. V boju proti najbolj nečloveški poI'tíKi íasixma in imperializma so ustvarile novo Jugoslavijo sa- me -Juáske množice. Zato je naša država res naša, ki omogoča raz- voj vrem njenm državljanom. Še važnejše pa je dejstvo, da se nahaja naša država še naprej v prvih vrstah s svojim doslednim br-jem za cJpravo vojn in za тт ms i vsemi narodi. Morda je prav to d(iisi"o med vs^mi najvažnej- še. Ka.lti kaj nam pomaga ves napredek, če bo služil danes ali jutri uničenju ne samo vsega, kar je č-ovek v vsej svoji zgodovini ustvaril, ampak tudi uničenju človeka samega? Čeprav je naša država zeîo m.aihna in ekonom- sko, vojaško itd. razmeroma ne- pomembna, je vendar nlen ugled v svetu ze!o velik. Velike so pravzaprav ideje, ža katere sa bcrimo, in ki so pri srcu sleher- nemu naprednemu človeku na svetu. Naš boj za socializem, za de,"i^kraci:io, za take njene obli- ke. ki veino bolj omo-^očajo res- nfčn! izraz ljudske vo!ie in ures- ničenje iniciative ljudskih mm- žic, ta n3Š boj, ti naši пзроп in žrtve vlivajo vero v uresničljivost socializma in bratstva med naro- di. Socializem mora postati in tudi bo postal privlačen za vse napredne ljudi sveta zahvaljujoč dejanjem, naporom in žrtvam preprostih ljudi. Samo ti lahko izsilijo od mogočnikov tega sveta rešitev miru in zavarujejo miren napredek. S tem, da se ta naša majhna Jugoslavija vztrajno in dosledno bori za aktivno koeksistenco ht proti blokovski podelitvi sveta, ki neizogibno vodi k vojni, prispeva zelo velik delež k naporom vseh resnično naprednih ljudi za ohra- nitev miru. Še so trdovratne blo- kovske tendence med vsemi mo- gočniki sveta, še je globoko ne- zaupanje med samimi ljudstvi vzhoda in zahoda. V takem polo- žaju, ki naravnost sili na tekmo v oborože%'anju, daja sam obstoj od vsakršnih blokov neodvisne Jugoslavije, svet?l vzgled vere v človeka, vere v moč preprostega delovn:;ga človeka, ki se lahko upravlja sam. Ideja samouprav- ljanja ima fvgromen pomen ne sa- mo za nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj narodov, ampak tudi za ohranitev miru! Boj za boljši življenjski in ku!tu:-nl standard je najboljši posredni nač'n boia za mir, ker odvrača sredstva cd vojne uporabe in ker krepi moč ljudsk'ih množic. Ideja ja ротгп! najbo- gatejšo vsebino áv&bode, po ka- teri hrepeni vs^o človeško bitje- Ko človek odloča ne samo posred- no, ampak činAoilJ neposredno o svoji lastni usodi in o usodi svo- jih najbližjih, takrat odloča tudi o usodi vseh. S tem pa prevzema nase veliko neposredno odgovor- nost. Ko je Jugoslavija uvedla in ustvarila splošno družbeno last- nino, jo je dala v upravljanje ne- posrednih proizvajalcev. Z orga- nizacijo komun se še bolj prena- ša na državljane neposredna pra- vica odločanja. Ta proces zovemo proces demokratizacije. Tendenca po demokratizaciji je napredna in vesoljna. Pri nas je dosegla v primerjavi z igospodarsklm in kulturnim razvojem najvišjo stop- njo. Dolžnost slehernega našega državljana Je, da to pravico odlo- čafija čim vestneje izpolnjuje sebi in družbi v korist! Če hoče- пк> industrijsko razvite narode dohiteti ter si hkrati ustvariti potrebno veliko družbeno boga- stvo, ki bo služilo vsem, potem moramo razvijati vse svoje spo- sobnosti na čim višjo stopnjo. Bolje moramo organizirati delo, več se moramo učiti, bolje mo- ramo delati na vseh delovnih me- stih, v industriji in v kmetijstvu, z eno besedo: dvigniti moramo produktivnost! Zavedati se mo- ramo, da šc dolgo ne bomo tali bogat narod, kot so to naj|^zvi- tcjši narodi. Naš družbeni sistem nam omo- goča, da napredujemo mnogo hi- treje kot v kapitalizmu. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da nam revna dediščina narekuje, da skrbimo, da bi šel razvoj s čim manj bolečinami. Svoja skro- mna sredstva moramo ne samo skrbno varovati, ampak jih tudi pravilno deliti med osebno po- trošnjo in investicije za bodoč- nost. Nikdar ne smemo izgubiti izpred oči temeljne dolžnosti v socializmu, namreč skrbi za člo- veka, za vsakega brez izjeme. Najboljša in človeka najbolj do- stojna pomoč pa je tista, ki omo- goča slehernemu delo, in to čim- bolj produktivno delo. Ni dela, ki bi ga ne mogli bolje napra- viti. V komunah se bo vedno boli izražala ustvarja'nost naših Ijud^ nov popled na življenje, novo raz- merje do deia, novo vrednotenje cloveíía. Podprimo vsi ta družbeni proces, ki se je pri nas začr»! s «!amo:ipravlj"nj"m v podjetjih in komunnh! Ne gr? sam? za n^še neposredne materialne interese, empak še mnopo bolj za zg'ed, ki smo fra dolžni dati. Sistem, ki "O nam ga pribrsrlîi nosteti borci, ki PO rlg?i življenja za svoborlo in za .'■oci^iizem, ta sistem nas mo- ralno obvezuje, da storimo vse, kar je Л' naših »nočeh, za p"ocv:t novo .TuooPÎavije in za vse.^tr'rin.sk'" razvoj našeoa lin-lstva. DR. JOŽE POTSC NAJ ŽIVI PREDSEDNIK FLRJ TO V. JOSIP BROZ-TITO! Spef se vse suče okrog Francije Medtem ko si francoska diplo- macija zadnje Čedne na vse kriv- lje prizadeva, da bi pridobila za- veznike v Atlantskem paktu zc podporo v trenutku, ko bo Gene- rahia skupščina načela alžirske vprašanje (in ta dan je zelo bli- zu;), so v Londonu in Washingio- nu postaviti Pariz pred golo, če- tudi zelo ne^.jubo dejstvo. Poslali so Tunisu zaprošeno orožje, četu- di se poprej nriaìr5ih sred- stev je tudi spodbudila aktiv- nost delc^Tiih kolektivov пл področju prosveie, kulinre. tdrsvsiva m socialnega varsi-^-a. Vemo. da nam za te vrste de- javnosti vedno primr.nikii.1e- Jo materialna sredstva. Toda iorak za korakom premagujejo mier pred odhodom v Pariz, ka- mor ga je, sicer predčasno, pova- bil francoski ministrski predsed- nik Gaillard. To je menda uradno stališče britanske vlade in ga pre- mier ne namerava spremeniti. Ta- ko vsaj kažeta prva dva sestan- ka v ponedeljek. Vendar ti razgovori ne pome- nijo nič drugega kot posvetova- nja pred zasedanjem Sveta A.tlant- skega pakta, ki naj bi bilo 15. de- cembra v Parizu. Francija äe namreč pritožuje nad zahodnima »velikima . zaveznikoma« tudi še zaradi drugih »krivic«. Ko je pred tedni Macmillan obiskal Washing- ton, sta se z Eisenhowerjein po^ menila tudi o reorganizaciji At' iantskega pakta. Na zunaj so si- cer sporočili, da bodo na zaseda- nju u Parizu skušali strniti vse razpoložljive sile atlantskih za- veznic za to, da iztrgajo Sovjetski zvezi prednost v raketnem orožju in satelitih, v resnici pa so se do- menili tudi o posebnem načinu, kako se bodo države-članice obo- roževale v prihodnje. »Francijo so izigrali«, so spo- ročili pred dnevi v Parizu. Anglija in ZDA naj bi ohranile tudi vna- prej v svojih rokah atomsko obo- rožitev, ostali pa naj bi v svojih tovarnah izdelovali samo klasično, orožje. Med te »male« so potisnili tudi — Francijo. Gre pač za de- želo, ki se še ni izkazala z lastno atomsko in vodikovo bombo ... Ni dvoma, da tudi ostalim de- želam-članicam NATO ni všeč, da bosta ZDA. in Vel. Britanija ohra- nili jedrsko orožje v svojih rokah in ga po potrebi samo dodeljevale svojim zaveznikom. To velja tudi za Italijo in Zah. Nemčijo. Zato si Francija mnogo obeta od sestanka v Parizu. Toda kako bo, če bodo preveč jedki napadi na Washington in London vplivali na britansko in ameriško stališče' na razpravi o Alžiru v negativnem smislu? Tudi ostali zavezniki v NATO niso prav nič zadovoljni, da terja Francija glede razmeščanja atlantskih čet posebne pravice prav zaradi alžir- ske vojne. Ali se francoska diplo- macija ne bo streznila in raje iskala pri pogajanjih s svojimi partnerji kompromise, namesto da jim kaže zobe? Pri vsem tem pa jo še tare težak finančni in go- spodarski položaj. naši prosvetni, zdravstveni in socialni delavci trenutne teža- ve. Tudi oni ustvarjajo s svo- jim napornim delom pomembne temelje za naš hitrejši ekonom- ski razA'oj. Najpomembnejši pobudnik za vsestranski postopni dvig naše- ga družbenega življenja so vse- kakor naši organi družbenega ирггл îjanja, ki so v glavnem že premagali začeine toîave. V procesu vse večjega uveljavlja- nja teh v proizvodnji, p^osvcti in zdravstvu dobiva ludi obči- na kci temeljna družbcno-clio- nomska skupnost za naš na 'aîj- nji razvoj poseben poinen. S krepitvijo svoje maírv'fJue ba- ze nostaja л-зе ntočrrjša o.snova celica naše rružbene ureditve. Naši občinski ljudski c-.bcri se razvija.jo v nove parla- mente s širnkin-J pooblastili. Stroko^i in a lriinísír,4íivní riparai v cbčjp"'i 7boljšuje. Tudi si?.nrva:îj:k? skupnosti kot nekake razširjcr-c družine bodo s|;odbuf"r delovnim (Koriec na 2. strani) ^^^^ ra P p ■ ^^^ ^^^ ^^ ^^^ t^ ^^ ^^ ^^ ^^^ ^^ ^^ g ^^^ Rojstvo nove Jugoslavije po- meni začetek novega življenja sedanje in bodočih gcncracij jugoslovanskih narodov, ki so sledeč doslednemu boju delav- skega razreda s KPJ na čelu v одпји narodnoosvobodilnega тоја in ljudske revolucije zru- šili oblast tuje in domače bur- žoazije in skovali nera združlji- vo zvezo svobodnih delovnih ljudi. Z njo se je uresničila Cankarjeva, napoved: »Naia do- movina je boj in prihodnost; i a domovina je vredna najSía'it- nejšo krvi in najbol^šcTa življe- nja. Iz muke, tri>!jcnja in su- žen,js iva neštetih milijonov bo zrasila raša domovina: visa ta lepa zemlja z vsem svojim ne- izmernim bogastvom. Tedaj bo- do le še «rrenak in grd spomin te gospcsiîe domcvine, na su- žen jgivu zidane, s krvjo in sol- zami gnojene, sramota člove- štvu, zasmeh pravici.. Drugo zasedanje AVNOJ S9. nov. Î943 jo s svojimi sklepi po- stavilo temelje nove državne tvorbe, ki se je predstavila svetu kot rezultat enotne revo- lucionarne borbe jiigclcvanskih narodov. S tcra jc bil izvršen »prvi akt, v kaisrcm drža\'a za- res nastopa kot predstavnik vse družbe«, s katerim jc dobüa svoje vrhovne organe oblaati, zakonodajno lelo in vlado. Ta- ko je že v samem revolucionar- nem Îîrvavem boju začel proces formiranja nove družbene ure- ditve preko države, v kateri so se v nsdaljnjem procesu me- njavale ofciike v-adanja n?,d ljudmi z novintîi oblikami vla- danja vseh ljudi nad stvarmi. Ljudstvo narodov .iugoslavi je je vodilo v imenu svoje nasta- jajoče države revohicijo do zmagovitega konra. Nove dr- žavne oblike so služile pol-lič- nemu b»ju za sociali т> lino družbeno ureditev le v toliko, kolikor so podprle ohranitev te- me'iiiih pridobitev revolucio- narnega boja: oblasii oelovnih ljudi, pcdružabljanje srcùslev za proizvodnjo in prehod teh v neposredno upravljanje proiz- vajalcev. Vsi di-žavni ukreni so služili: 1. graditvi malerialne osnove, 2. usivsrjr.niu Fulvek- tivnih pogojev za njve družbe- ne odnose ;n 3. ohranitvi držav- ne politične in ckonom.^.I.'e ne- ođvisr'--ti federaci.ie svoboJnib narodov 'iisrarlavije. Zatfr vo- dilna vloga r-i pripadala držav- nim organom, temveč politir- nim organizar;iam in v procesu izgradnje nastajajočim družbe- nim organom kot subjektivnim silajn z enotnim programom in organizacijo. Za naš razvoj .fe značilna politična — vsebinska in akcijska enotnost državnih in političnih organov, ki po- stajajo v procesu decentraliza- cije in demokratlEScije družbe- nega življenja vse bolj družbe- noFoIifitni rrgani. Kolektivno voitsivo tako v csnovnlli orga- nih l.iud^ke oblasti kakor v voíls;vc:íih organih je ped vplivom zr>,vesinc vzgojno- pcIUuiie a^rc'je onemogočalo okraniícv ozironi-a razvoj biro- kratičnih oeîîk vodstva. To je eden у.гшс:! ra:^,Icsov, da ;ie ugled našeg^a dr.5avne£fa in političnega vodstva znotraj našo dežele in v sveiu tako velik. Te dni bo preteklo 20 let od- kar jo prevzel iovariš TITO dojínoí-íi generalnega sekre- tarja Partije in U let odgovor- nega, naporaega in uspešnega dcîa v državnem vodstvu. Nje- gova rsebnost je najtesneje po- vezana z zmagovitim pohodom Ijiidfîkïh rimožic Jugoslavije proti brezpravju in tiraniji za o.svcbcditcv in graditev socia- lističnih družbenih odnosov. Njegoi^a osebna sposobnost, ini- ciativa, vztrajnost in doslednost v boju za dosego teh smotrov je odraz visoke moralne revolucio- narne sile ljudskih množic Ju- goslavije, ki so po težkih pre- izkušnjah v življenjskem boju za svoj obstoj spoznale, da je socialna osvoboditev temeljni pogoj za resnično narodno osvo- boditev, in da ima politična de- nrokracija svoj smisel le ob so- časni krepitvi ekonomske demo- kracija. Ne torej le nacionalna svoboda in tudi ne samo oblast v imenu ljudstva, temveč nepo- sredno odločanje vseh o vsem materialnem in kulturnem bo- ga.'^ivi' dežele ter o svojih no- (r^njih in zunanjih odnosih. Pot k temu cilju nî lahka niti eno- stavna, toda je edino možna za dosego trruiejše blaginje in družbenih odnosov na višji stopnji. Ciganiski boj, ki so ga nasto- pili narodi Jugoslavije 1911. le- t"*., je lahko uspeval le v dobro oraia-^i^irar.i obliki. Prvi pogoj za zmago je bila enotnost vseh borbenih ljudskih sil Jugoslavi- je. To je bilo mogoče do?eči le z jasnim programom in preko vod- stva idc.ino enoine in v boju proti razrednemu sovražniku prekaljene P^omonictične parti- je. Tovarišu Tiiu je uspelo ustvariti in ^^diti prav takšno Partijo na čelu boja naših ljud- skih množic v najtežjih dneh fa- šističnega divjanja, pustošenja, mučenju in množičnega ubija- nja nedolžnih ljudi, žena in otrok. Družbeno upravljanje in v zvezi s tem uveljavljenje nove- ga komunalnega sistema, kot najpomembnejša pridobitev na- še revolucije, ni le neka speci- fična oblika »jugoslovanske« poti v socializem: to je nujen pogoj za nadaljnji ekonomski kulturni in socialni razvoj vsa- ke dežele za nadaljnjo sprosti- tev ustvarjalnih sil najširših množic in za osvoboditev dela. Le v takem sistemu se lahko dviga človeška osebnost in vsa družba na višjo stopnjo odno- sov, le tak sistem lahko uspeš- no ruši pregrade, ki jih pora- jajo dr2a\'ne oblike vodstva, kot so n. pr. birokratizera in hege- monizem. Boj naših narodov je bil ve- dno poln odrekanja in težav, toda sleherna pridobitev v tem boju je pomenila nov korak na- prej k uresničitvi temeljnih smotrov socializma: blaginja in sreče za vse. Za dosego teh smotrov bodo še vedno potrebni znatni napori. Prebivalstvo našega pođro?^j.i Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric je ob raznih pri?ožnostib, zlasti pa s svojim prizadevanjem za uve- ljavljanje družbenih organov in dvig proizvodnje, pokazalo svo- jo visoko politično zavest. S svojim aktivnim družbenim de- lom prispeva tudi naše prebi- valstvo k temu, da je danes na- ša država FLRJ pomemben mo- ralnopolitični činitelj sodobnega napredka socialističnega razvo- ja v svetu in aktiven sodelavc? v splošnih naporih za napredek socialfsijčne misli in prakse. Nikoli ne smemo pozabiti, da je politična enotnost naše akcijv pri izvajanju širokega programa SZDLJ temeljni pogoj za dose- go novih uspehov. Ta naš skup- ni program spodbuja dejav- nost vseh delovnih ljudi in od- govarja njihovim temeljnim in- teresom. Ob oceni dosedanjih ekonom- skih uspehov se moramo zave- dati, da se je razvijalo naše ekonomsko življenje po vojni v izredno težkih pogojih podedo- vane gospodarske zaostalosti. Največji del razpoložljivih sred- stev je bilo treba vlagati v i:^- grcdnjo k1.}učne industrije in za krepitev obrambne moči naše dežele. Da je danes težji del naporov in ži'ivovanja že za na- mi, nam dokaxiíje znatno zbolj- šanje, k: smo ga dosegli v zad- njih letih na področju ustvar- janja sredstev za široko potroš- njo, komunalne in stanovanjske izgradnje ter v kmetijstvu. Ustvarjeni so vi pogoji za na- daljnji dvig proizvodnosti in po- večan.fe proizvodov za široko potrošnjo, s icrn pa so tudi dana realne možnosti га nadaljnji dvig življenjs're rai'^ni našega deîov- negrì. preb¡\ral5Íva. Načrć za, hš- tre.jšj dvig osebne in snloíne pcirošpie sloni na novih irva- t^riaìnih in kndvavskih moi^no- stih za povečanje proi.^vodnje. Nam nikoli ni bilo nič podar.ie- no, vse si m^^-raK pridobiti in ustvarili z lasín'mi nabori. Zato indi ne grp.flinio na cV^va- kih ob'jüb, tc-^.več le nr podlagi lastnih sil in lasimh sredstev. Na našem pcdrcčju bomo lah- ko v prihodnje s primernimi krediti za moderiiisacijo. z bolj- šim i?;kori,ščanje.m obsíojccSh maíeria'nib možnosti in t: bnli- šo organizacijo znatno dvigí'üi kmetijsko proizvodnjo. Večina na.ših kmetovalcev je že našla ključ za nadaljnji dvig svoje proizvodn.fe v kmetijskih zadru- gah. Naša socialistična kmetij- ska gospodarstva dokazujejo ostalim kmetovalcem realno pot do boljših uspehoA' tako v stro- kovnem kakor v organizacij- skem pogledu. Kolektivi KG eo v glavnem že premagali začetne težave in postajajo vse sposob- nejši analitiki, pobudniki in aktivni ustvarjalci sodobne kmeti.iske proizvodnje. Tudi naši proizvajalci v indu- striji in obrti kaže.)o izreden interes za izvršitev postavlje- nih nalog. Poglejmo samo elan in visoko delovno zavest delav- skega kolektiva v Kidričevem, ki je dosegel letni plan dva me- seca pred zaključkom poslovne- ga leta, kolektivov tovarn v IMajšperku, ki stalno dvigajo količino in kvaliteto svojih pro- izvodov, ali n. pr. kolektiva Av- tokaroserije v Ptuju, ki bo ustvaril letos s svojo proizvod- njo 170 milijonov vrednosH, do- rim je ustvaril še pred tremi leti v svojih skromnih proc^torib le nekaj čez milijon. Za njimi prav nič ne zaos+ajajo tuui dru- ži prav tako mladi industrijski in obrtni kolektivi cele vrste obratov, kot so n. pr.: »Delta« reksíiln?. tovarna, Petovia. Mle- karna, TKLIP, Strojne delavni- ce OZ2, Pletarna, Železniško delavnice. Gradbeno podjetje Drava, opekarna in še nekateri Stran ? PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 27. novembra 1957 б puščal se je večer 29. no- vembra, ko so se začeli delegati za drugo zaseda- nje AVNOJ-a zbirati o Domu kulture. Bil je neprijeten pozno- jesenski večer — prsel je mrzel dež, ulice so bile mračne in blat- ne, tako da se je človek v svetli topli in skromni, toda okusno okrašeni dvorani počutil lahkotno m veselo. Dvorana je bila dolo- čena za delegate, balkon pa za občinstvo. Delegati so prihajali v skupinicah, zasedali prostore, se pozdravljali in pogovarjali. V dvorani je nenehno brenčalo od človeških glasov, z balkona pa je bilo slišali tudi pesem mladincev. To zborovanje je nenavadno že po svoji zunanji zgodbi. Med navzo- čimi delegati vidí's sive glave in golobrade mladeniče, delavce in profesorje, kmete in književnike, višje oficirje naše armade in na- vadne borce, duhovnike — pra- voslavne, katoliške in musli- manske, žene ogrjene v preprosto kmečko ruto, in. intelektualke. Večina delegatov je v uniformah in z revolverjem ob pasu, vendar pa so med njimi takorekoč tudi civilisti: vidiš lahko črnogorsko čepico, bosansko šubaro, tu pa tam fes ali delavsko čepico. Toda zborovanje je bolj nenavadno po- tem, kje in zaradi česa se je sestalo. To ozemlje je uradno sestavni del tako imenovane Neodvisne države Hrvatske, ki je spet del tako imenovanega Hi- tlerjeve ¡meosvojljive« evropske trdnjave. To zborovanje je pred- stavljalo narode, ki_ so se z orož- jem v roki dvignili proti faši- stičnemu movemu redu» — icprli so se prav v tej trdnjavi — ustvarili so svojo vojsko in jo v glavnem oborožili z orožjem, ki so ga bili odvzeli sovražnikom; čez nekaj trenutkov bo moralo to zborovanje sprejeti sklepe, ki ne samo da negirajo to žalostno neodvisno državo in ta movi red«, temveč s svojim svobodo- ljubnim bistvom pomenijo novo stran v razvoju odnosov med človekom in človekom, narodom in narodom. Delegati so se ne- nehoma v smrtni nevarnosti dne- ve prebijali semkaj, hodili mimo .sovražnih postojank ter imajo sedaj svoje zborovanje spet ne preveč daleč od takšnih posto- jank. Kadar zagrmi topništvo, se sliši tudi tukaj. FiUstru in pzdra- vomislečemu» malomeščami se vse to lahko zdi celo nekotiko avanturistično, kakor se mu sploh zdi ose, kar delamo zdaj že dve leti in pol. Toda to je resničnost revo- lucije, ki se v njenem ozračju ta ne preveč simpatični sioj ljudi ne počuti prijetno. Tega ne bi mogli reči za zbrane delegate. Nasprot- no, ti se neprisiljeno pogovarja- jo in šalijo, slišati je smeh in pe- sem. Zanje je navadno ozračje; sicer pa — sami so ga ustvarûi, zato torej v njem tako lahJcotno in svobodno dihajo. Nenadoma je v dvorani pre- nehalo govorjenje — vsto- pil je tovariš Tito v spremstvu članov Vrhovnega šta- ba in Centralnega komiteja par- tije: Kardelja, Rankoviča, Pijade in drugih. Eno sekundo je bila morda tišina, nato pa so delegati skočili na noge, po dvorani je za- grmelo ploskanje in navdušeni vzkliki delegatov in občinstva Titu, Partiji, vojski. Zasedanje se je začelo s petjem himne, ki so jo zborom vred peli tudi delegati in občinstvo. Dr. Ivan Ribar je prebral referat o delu AVNOJ-a med prvim in drugim zasedanjem, nato so za- sedanje pozdravili predstavniki Partije, vojske, mladine, AFŽ iz posameznih naših dežel Srbije, Hr- vatske, Slovenije, Črne gore, Bosne in Hercegovine. To je bil nekakšen uvod v tisto bistveno, zaradi česar je bilo zasedanje sploh sklicano. Izvolili smo delovno predsed- stvo opravili verifikacijo manda- tov, poslušali razne pismene pozdrave, ki so büi poslani zase- danju. Potem je prvi predsednik dr. Vojislav Kecmanovič — Djedo dal besedo tovarišu Titu. Tito je nekaj minut stal za govorniškim odrom in čakal, da bo potihnilo vzklikanje. Večkrat je začel: »To- variši in tttvarišice ...«, toda njegove besede so se izgubile v ploskanju in vzJclîkanfu delega- tov. Z roko je pozival delegate, a je bilo vse zaman. Končno je še sccm zaploskal z delegati. 7 tov referat je trajal pri- bližno eno lero; bri je pre- prost, jasen in jedr- nat, brez sleherne odvečne be- sede. Tito ga je brrd mimo, malo je podvigntl gins samo na tistih mestih, ko je goi->orfl o izdajalcih, ki so ne samo v usodnih dreh rtiñe dcmovine izdali svojo deže- lo, temveč so poskušali zavezni- ško javnost prevariti in predsta- viti boj narodnoosvobodilnega gi- banja in njegove vojske za svoj boj. Delegati so Tita pogosto pre- kinjali s ploskanjem in vzkliki, na eném mestu pa se je utrgal pravi hudournik srda, ogorčenja in negodovanja. Bilo je ob Titovih besedah da so bile narodom Jugoslavije potrebne velikanske žrtve, da bi prepričali svetovno javnost, da je kri prelita v Jugo- slaviji, njihova kri, ne pa kri listih izdajalcev, katerih pogla- varji uživajo gostoljubje v za- vezniških deželah. Po referatu se je začela raz- prava. To so bile izjave posamez- nih delegatov v zvezi z referatom, saj je sleherni govornik želel po- vedati, kaj pomeni za njegov na- rod današnji dan, kakšne možno- sti zanj odpira življenje v državni skupnosti, osnovani na oblast ljudstva in enakopravnosti naro- dov. Govorniki so bili iz vseh krajev, pripadniki raznih strank toda vsi so se strinjali v tem, dc so se med vojno v Jugoslaviji zgodile velike, zgodovinske spre- membe. Jugoslovanski narodi, ki so jih bill bivši oblastniki izdali, so se dvignili k orožju, organizi- rali in pod vodstvom Komunistič- ne partije, ter tako začeli novo poglavje v zgodovini vsakega ju- goslovanskega naroda posebej in vseh njih skupaj. Na vodstvu po- litičnih sil se je postavil delavski razred in ta revolucionarna spre- memba, daje Jugoslaviji njeno notranjost ter ji odpira svetle perspektive razmja in napred- ka... In prav to je zmaga revolucije, naše jugoslovanske revolucije, sem si mislil, ko sem sedel v dvorani med bosanskimi delegati, tudi sam razburjen prav tako ka- kor drugi, in ko sem nekoliko po- slušal govornike še bolj pa raz- mišljal o poteh te revolucije, o nas samih, ki smo jo s svojimi rokami ustvarjali in se nismo bali vzpenjati se po njenih vijugastih in strmih stezah, ki na njih stal- no preži smrtna nevarnost. Mar si je bil kdorkoli izmed nas, ki smo živeli za to revoluci- cijo, lahko predstavljal te kon- kretne oblike, v katerih je bila izvedena in v katerih zdaj zma- guje? Mar si nismo vsi, ki smo se borili zanjo in smo sanjali o njej, predstavljali kot njeno glavno torišče ulice naših velikih mest, križem kražem presekane z bari- kadami, na katerih oborožene de- lavske skupine razvijajo rdečo za- stavo svobode? Ali pa morebiti velike stavke, ekonomske in poli- tične, nato pa oborožene demon- stracije, pa naskok na važne po- stojanke razrednega sovražnika: zavzeti železniško postajo, pošto in brzojav, ministrstva, vojašnice (pritegniti vojake na stran revo lucije itd.). Tako smo si v glav- nem mislili, ker smo se, ko smo si poskušali predstavljati, kako bi potekala naša revolucija, nasa- njali na tuje izkušnje, na že izve- dene revolucije. Pri nas pa se je izteklo vse drugače kakor v knji- gah. Vse, kar se je zgodilo in kar se dogaja v naši deželi, je trdno utemeljeno v splošnih zakonih družbenega razvoja, vse to je raz- ^'"tanie tistih nerazvozljivih pro- tislovij, ki razdirajo sodobno družbo. Ne gre torej zanje. Gre za to, da smo mimo vseh šablon in kalupov v posebnih pogojih razmer svoje dežele takrat, ko ie bilo treba z vso silo delovati, našh svoio lastno pot za akcijo ter dn smo imeli dovolj moči in poguma. da gremo po tej poti brez umika k zmagi. Prava revolucija je, kakor kaže, tako grandiozna predstava, da se po eni sami inscenaciji zgodi sa- mo enkrat v zgodovini in tu knjiž- no znanje in zmožnosti posnema- nja ne pomagajo dobesedno nič. Revolucijo mora roditi sleherni narod sam, mora pretrpeti vse njene porodne bolečine — da bi bila zares njegova, edina, nepo- novljiva. Iz svojega telesa mora roditi tudi ljudi, ki bodo vedeli, kaj in kako je treba delati in ki bodo imeli pogum, rfq bodo to tudi storili, ne ozirajoč se na žrtve, ne da bi obstali na pol poti. Naša sreča je, da smo v tem hudem in surovem času imeli po- gum, da smo bili pripravljeni na sleherno žrtei^, da smo imeli moč, ki je, usmerjajoč naše napore, da- jala tem žrtvam smisel in upravi- čenost pred zgodovino. Zato sedaj v skromni dvorani tega mesta "ú načelu kot državna skupnost ena- kopravnih narodov. Na to so delegati z burnim plo- skanjem sprejeli sklepe v smislu bosanskih planinah osamljenega, sami kujemo svojo zgodovino, ne da bi koga spraševali, kako naj rešimo vprašanje, ki je od njih odvisna naša usoda, kakor nismo nikogar vprašali, ali naj zgrabimo za orožje, da bi se bili za svojo svobodo ter se ne bojimo nikogar in ničesar razen svoje vesti revo- lucionarja. K dvorani pa je bilo svečano vzdušje. Brali smo deklara- cijo, ki odloča, da se AVNOJ konstituira v vrhovno zakonodaj- no in izvršilno predstavniško telo Jugoslavije, da se vzpostavi nacio- nalni komite osvoboditve Jugosla- vije, preko katerega bo AVNOJ opravljal svojo izvršilno funkcijo, da se vladi v begunstvu odvzame- jo vse pravice zakonite triade Ju- goslavije, da se Jugoslavija osnuje na demokratičnem federativnem deklaracije. Z izrazito viharnim ploskanjem je bil sprejet sklep o odvzemu pravic zakonite vlade, tako imenovani Jugoslovanski vla- di v tujini in o prepovedi vrnitve v državo Petru Karadjordjeviču. Ko je bilo končano branje pred- loga tega odloka, so vsi delegati skočili na noge, za njimi tudi ob- činstvo na balkonu in sproženo je bilo navdušeno ploskanje. Delegati so vzklikali: »Nočemo izdajalske vlade», »nočemo kralja — izda- jalca«. Sprejeti so bili še odloki o usta- novitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, o uvedbi nazim maršala v naši vojski in odlok o odobritvi odlokov, odredb in izjav AVNOJ in Vrhovnega šta- ba, nato pa je bilo izvoljeno pred- sedstvo AVNOJ. Takoj po volitvah je imelo pred- sedstvo svojo prvo sejo, in sicer na odru, kjer je bilo malo prej delovno predsedstvo zasedanja. To je bila najoriginalnejša seja, ki sem ji kdaj koli prisostvoval. Ker ni bilo dovolj stolov za vse, so vsi člani predsedstva stali okoli Tita in dr. Ribarja, ki je vodil sejo. Ves čas se je na odru izza spu- ščene zavese slišal hrup delega- tov v dvorani. Dr Ribar je na kratko sporočal predloge, ki so jih člani sprejemali brez razprave. Na predlog slovenske delegacije je bil sprejet tudi odlok, da se tov. Titu podeli naslov maršala Jugoslavije. Samo na ta odlok smo zaploskali in stopili k Titu, da mu čestitamo. Po končani seji predsedstva, ki je trajala približno pol ure, je njegove sklepe sporočil Moša Pijade. Njegov glas je sve- čano zazvenel, ko je začel brati odlok, s katerim je bil tovariš Tito imenovan za maršala Jugoslavije. Ko je potihnilo ploskanje, ki so z njim delegati in občinstvo sprejeli ta odlok, je Tito vstal in stopil h govorniškemu odru. Stal je za go- vorniškim odrom nekaj trenutkov z nekoliko upognjeno glavo; bil je utrujen in ginjen, nato je naglo dvignil glavo ter s trdnim glasom zahvalil delegatom za zaupanje, ki so ga izrazili ne samo njemu osebno, temveč vsej vojski; nato je delegatom dal besedo, da se bo na čelu naše vojske do zadnjega diha boril za zmago našega ljud- stva. Njegove besede so delegáti spre- jeli z viharnim ploskanjem in s pesmijo. Okoli pete ure zjutraj je dr. Ribar končal zasedanje in delegati so se začeli razhajati. Vrnil sem se domov, vendar se mi ni dalo iti počivat. Nisem bil utrujen, čeprav sem bil vso noč prebedel. Odprl sem okno v svoji podstrešnici in prisluškoval glaso- vom dneva, ki se je že budil. V daljavi je bilo poredkoma slišati posamezne strele, spodaj pod oknom je nevidna bucala narasla reka. Bil sem slavnostno razpolo- žen in vznemirjen in bi se rad s kom pogovarjal o vsem, kar sem nocoj med zasedanjem čutil. Raz- mišljal sem o. novem poslu, ki me čaka. Skozi odprto okno sta v so- bo prodirali vlaga in motnn svetlo- ba oblačnega jesenskega dne, pr- vega dne Demokratične federativ- ne Jugoslavije. Rodoljub Čo^akovič Pogled na Jajce Delegati AVNOJ-a 1942, v Bihaću шшшшш misel v M in orí m Beseda republika — res pu- blica — je latinskega izvora in pomeni toliko kot obča, javna zadeva. Po naše bi rekli Ijudo- vlada, kjer ljudstvo voli vr- hovno oblast za določeno dobo, medtem ko je pri monarhiji vrhovna oblast dedna. V srednjem veku poznamo vrsto plemiških republik, n. pr. Benetke ali pa Dubrovnik pri nas. To so bile državice, ki so ščitile predvsem korist višjih slojev in vir dohodkov teh ma- gnatov — pomorsko trgovino. V Franciji je revolucija le- ta 1789 vrgla z oblasti doteda- nje predstavnike kraljestva in razglasila znamenito deklaracijo o človeških in državljanskih pravicah, ki pomeni veliko zma- go republikanskih misli. Repu- bliko je kmalu izpodrinilo Na- poleonovo carstvo, še kratko- trajnejša je bila druga repu- blika leta 1848. Leta 1870 se je porodila tretja republika, kjer so po letu 1877 prevladali libe- ralni republikanci najrazličnej- ših smeri. V Italiji nastopi prvič repu- blikansko gibanje po letu 1797, ko ustanove Francozi na Ape- ninskem polotoku vrsto repu- blik. Znova vzplamti republi- kanska ideja v Italiji po padcu Napoleona, in sicer pod vod- stvom Mazzinija (1805—1872), ki se je boril za zedinjeno republi- kansko Italijo. Leta 1926 je fa- šistični režim razpustil republi- kansko stranko. Druga svetovna vojna je v Italiji odpravila kra- ljestvo in uveljavila republi- kansko državno ureditev. V Nemčiji je obstajal po le- tu 1922 z manjšimi presledki do leta 1932 zakon o zaščiti re- publike. V Združenih državah Amerike je veljala prvotno za republi- kansko stranko demokratska stranka ameriškega državnika in soustanovitelja USA Thomasa Jeffersona (1743—1826). Dana.š- nja republikanska stranka se je izoblikovala po letu 1854 z na- logo, da bi preprečila nadaljnje širjenje suženstva in dosegla, da je bil leta 1860 izvoljen za državnega predsednika Abra- ham Lincoln. Vpliv republikan- ske stranke je porastel zlasti po secesijski vojni po letu 1881, ko so se južne ameriške države lo- čile od severnih. Zaslombo ima v velikih industrijskih in trgov- skih centrih. Njen tekmec je demokratska stranka iz katere je izšla vrsta predsednikov — Wilson, Fr. Roosewelt in drugi. Pri nas je bil pisatelj Ivan Cankar glede jugoslovanskega vprašanja prepričan republika- nec, kar je tudi po ovinkih iz- razil v predavanju »Slovenci in Jugoslovani«, ki ga je imel na shodu delavske zveze »Vzajem- nost« v Ljubljani leta 1913. Od- stavek, ki je bil zaradi njega obsojen na teden zapora, se glasi: »Če mislijo ti štirje na- rodi (južnoslovanski), da so si sorodni in da bi lažje in naj- boljše živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imenu zgrade zvezno republiko jugoslovansko! Kori- sten za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki ima pogoje in prostora, da uveljavi vso svojo moč!« Na sodni razpravi se Cankar izgo- varja, da ni hotel agitirati za republiko in da so bila njegova izvajanja o jugoslovanstvu le teorija. Kakor je bil Cankar za politično zedinjenje vseh južnih Slovanov, pa je na drugi strani zagovarjal kulturno in jezi- kovno samobitnost posameznih južnoslovanskih narodov. Za Cankarjevo jugoslovansko idejo so se navduševali mladi libe- ralci »Preporodovci«, imenovani tako po svojem ljubljanskem časopisu »Preporod«, ki je iz- hajal v letih 1912—1913 kot po- krajinsko glasilo jugoslovanske napredne mladine na Sloven- skem. Veliko zmago republikanske misli pomeni oktobrska revolu- cija leta 1917 v Rusiji, ki je republikanski ideji dala socia- listično vsebino in proglasila načelo samoodločbe narodov in pravico do odcepitve. Te ideje so našle pot tudi med Slovence, med drugimi se je zanje navdu- ševal pisatelj iz Kotelj pri Rav- nah PrežihcV Voranc, o katerem piše njegov zn-nec Jul:.: Felaher .>Prežihovem zborniku« (1957), da je bil v letih 1919—1920 ova- den zaradi protidržavnega ro- varjenja in širjenja republikan- skega gibanja med delavstvom V istem zborniku pa pravi Vinko Modern dorfer, ko govori o svojih stikih z Vorancem po letu 1921, da sta za oblastne vo- litve 23. januarja 1927 izdala z Vorancem volilni proglas, kjer zahteva Voranc federativno re- publiko Jugoslavijo, v kateri ima vsaka narodnost pravico do izstopa iz federacije. Po prvi svetovni vojni, ki je prinesla svetu vrsto novih rç- publik (Rusija, Turčija 1. 1922. Španija, Kitajska 1. 1912 in dr.), se pojavijo tudi v naši državi republikanske stranke, tako v Srbiji Jugoslovanska demokrat- ska stranka z organom »Repu- blika«. Pri volitvah v konstitu- anto je dobila še tri poslance, pri kasnejših volitvah pa nobe- nega več. Šef te stranke je bil Liubomir Stojanovič, v Slove- niji pa je izhajal tednik »Re- publikanec«. glasilo slovenske republikanske stranke, ki ga je izdajal A. Novačan v letih od 1922 do 1923. Geslo tega politič- nega lista je bilo: »Edina pa- metna in tudi edina mogoča ureditev Jugoslavije je na na- čelu federacije.« Podobno glasilo kot Novačan je začel izdajati Albin Prepcluh (1881—1937), vodilni politik de- snega krila socialdemokratske stranke. V letu 1921 je namreč izšel tednik »Avtonomist«, ki pa se je 14. novembra 1924 pre- imenoval v »Slovenski republi- kanec« (do 26. junija 1925). Pre- peluh je ustanovil Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev, ki je tesno sodelo- vala z Radičevo Hrvatsko re- publikansko seljačko stranko (HRSS). L. 1925 se je Prepelu- hova stranka združila s Pucljevo Samostojno kmečko stranko v kasnejšo Slovensko kmetsko stranko (od leta 1926). Toda ta republikanska giba- nja pri nas so bila več ali manj pod vplivom kapitalistične mi- selnost. Pravo socialistično vse- bino pa ie dala republikanski n:iisli šele narodnoosvobodilna (Nadaljevanje člainka s 1. strani) s smotrnejšo uporabo sredstev na splošni dvig življenjske rav- ni prebivalstva. Doslej doseženi uspehi naj bodo vzpodbuda našim delovnim kolektivom in družbenim orga- nom za nadaljnje napore in nove uspehe. Uspehi naše socialistič- ne izgradnje utrjujejo našo dr- žavno in politično neodvisnost in obenem pa prispevajo h kre-~ pitvi vloge, ki jo ima naša deže- la v mednarodnem boju za ak- tivno in miroljubno sodelo\'anje vseh dežel sveta. Naj živi FLRJ! Naj živi enot- nost vseh narodov v boju za mir in skupno blaginjo! Naj živi predsednik FLRT tovariš TITO! Ivan Kranjčič SPOMINSKA PLOŠČA NA ROJSTNI Hlál HEROJA J02ETA LACKA Organizacija Zveze borcev Rogoznica je pripravila za dr- žavni praznik — 29. november 1957 ob 10. uri slovesnost v Ki- carju na rojstnem domu narod- nega heroja Jožeta Lacka v Ki- carju štev. 112 odkritke spomin- ske plošče. Po otvoritvi bo slavnostni go- vor in potem odkritje spominske plošče. Slovesnosti se bo udeležilo članstvo organizacije !TB NOV v Ptuju in iz bližnij'li krajev. IHTN! OBČNI ZBOR DPD SVOBODE, PTUJ bo v ponede'iek. dne 2. decembra, ob 19. uri zv:čer v dvorani Narodnega doma. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni! ODBOR. vojna s svojim narodnostnim in socialnim programom. Nova republikanska misel se je izkristalizirala v nadčloveških borbah z osvajalci in zmagala pod najtežjimi okoliščinami ter doživela triumf ob rojstnem dnevu naše republike na dru- gem zasedanju AVNOJ v Jajcu dne 29. novembra 1943. kjer je bilo med drugim sklenjeno, da se bo Jugoslavija izgradila na demokratičnem in federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov. To na- čelo je tudi poudarjeno v 6. čle- nu mšf ustave, ki pravi, da v Federativni ljudski republiki .Tugnrec odp>oslan- stvo, ki je ponudilo pogajanja. »Tako smo napravili vse, kar je büo mogoče, da bi se izogn.li prelivanju krvi...« Odhiteli smo od tam in se za trenutek ustavili v prostoru, kjer je v divji naglici delal Vo- jaSk: revolucionarni komite: sprejemaj in odslavljal je zaso- ple kurirje tn med brenčanjem telefonografov odposMjaJ v vse kote mesta komisarje s pravico do življenja in smrti državljanov. Vrata so se odprla; sopuh slabe- ga zraka in cigaretnega dima je puhnil ven in zagledali smo skuštrane može, ki so se skla- njali nad mapo pod bleskom za- senčene električne iuči... Tova- riš Jozefov-Duhvinski, smehlja- joč: se mladenič s šopom bledo- rumenih las, nam je napravil do- volilnice. Ko smo prišli v mrzlo noč, je bila vsa sprednja stran Smolne- ga en sam velik park prihajajo- čih m odhajajočih avtomobilov, katerih hrup je preglaševalo od- daljeno butanje topa. Tam je stal velik tovorni avto, ki se je trese! od ropotanje svojega stroja. Ljudje so metali nanj svežnje in drugi — s puškami na ramah — so jih lovili. »Kam greste?« sem zakričal. »V mesto, sem ter tja po vsem mestu!« je odgovoril majhen de- lavec — smeje se in s široko ve- selo kretnjo. Pokazali smo dovolilnice. »Pojdite z nami!« so nas prova- bili. »Toda verjetno bo poka- lo .,.« Zlezli smo noter; vzvod- na ročica je s škriparjem zdrsni- la na svoje mesto in veliki voz je trznil naprej, da smo se vsi pre- v-milii na tiste, ki so plezaH vanj. Peljali smo se minio ognja pri vratih in nato mimo ognja pri zunanjih vratih — ogenj se je rdeče odsvital na obrazih delav- cev s puškami, ki so čepeli okoli njega. Poskakujoč in majaje se sem Ln tja — smo drveli po Su- vorovskem prospaktu ... Eden izmed mož je raztrgal ovoj na svežnju in začel metati prgišča letakov v zrak. Mi smo ga po- snemali in ko smo tako hiteli po temni cesti, je za nami plaval in se vrtinčil rep belih papirjev. Kak zakasneli mimoidoči se je ustavil in jih pK>biral. Patrulje okoli kresov na vogalih so pridr- vele z naperjenim orožjem in jih lovile. Včasih so se pojavili pred nami oboroženi vojaki in kričali: »Stoj!« ter naperjali puške, toda naš šofer je samo zakričal nekaj nerazumljivega in drveli smo da- lje... Vzel sem letak in ob bežnem svitu cestne svetilke sem bral: DRŽAVLJANOM RUSIJE Začasna vlada je strmoglavlje- na. Državna oblast je prešla v roke organa Petrograjskega sov- jeta delavskih in vojaških odpo- slancev — v roke Vojaškega re-^ volucionamega komiteja, ki na- čehjje petrograjskemu proleta- natu in posadki. Tisto, za kar se je borilo ljud- stvo — takojšnja predložitev de- mokratičnega miru, odprava ve- lefKjsestniške zemljiške lastnine, delavska kontrola nad proizvod- njo, ustvaritev sovjetske vlade — je v celoti zagotovljeno. ŽIVELA REVOLUCIJA DELAV- CEV, VOJAKOV IN KMETOV! Vojaški revolucionarni ko- mite pri Petrograjskem sovjetu delavskih in voja- , ških odposlancev.« Poševnook možak mongolskega obraza, oblečen v kavkaško pele- rino iz kozje kože, ki je sedel Tukaj izzivači vedno streljajo z oken!« Krenili smo na Znamen- sko nabrežje, ki je bilo temno in skoraj zapuščeno, zavili okoli su- rovega kipa Trubeckega in švi- gnili po širokem Nevskem pro- spektu; trije možje so stali vzravnani z nap>erjenimi puškam in oprezovali po oknih. Za nami je bila cesta vsa živa ljudi, ki so tekali in se sklanjali. Topa nismo več slišali in čim bliže snfK) büi tistemu koncu mesta, kjer stoj! Zimski dvwec, tem bta in na- čine proti vsakovrstnim bolez- nim. Med vsemi boleznimi so najnevarnejše in najhujše na- lezljive bolezni, predvsem zato, ker napadajo in prizadenejo na- vadno veliko število ljudi ter zahtevajo največ smrtnih žrtev. Težko in nevarne nalezljive bo- lezn iso nekdaj та. krajtíi ali pa tudi daljši čas popolnoma pa- ralizirale gospodarstlio, kultur- no in socialno življenje, dasi tudi danes lahko povzročijo znatne ovire in motnje v vsak- danjem življenju. Zato so si tudi zdravniki, ki jim je bila poverjena skrb za zdravstvene razmere prebivalstva, pred- vsem prizadevali s problemom preprečevanja in omejevanja nalezljivih bolezni. V začetku 50 dali le na podlagi izkušenj in deloma kakšnih špekulacij, ki so se včasih obnesle ali pa tiadi ne. Sele z odkritjem mikrosko- pa, ki je imel za posledico od- kritje mikrospoksko majhnih klic, je stopila medicinska zna- nost na pot sistematičnega pro- učevanja nalezljivih bolezni ter je lahko zasledovala in prouče- vala njihove povzročitelje, t. j. bolezenske klice. Se pred odkritjem bolezen- skih klic je angleški zdravnik Jenner pred ca 170 leti uvedel v svoji deželi — in to ne brez težav in ovir — prvo cepljenje proti osepnicam. Njegova me- toda je imela v začetku čisto empirično podlago, vendar je s to svojo metodo nakazal medi- cinski znanosti novo pot v bor- bi proti nalezljivnn boleznim, ki je dobila znanstveno teore- tično podlago šele z odkritjem patogenih mikroorganizmov ter s proučevanjem bistva nalezlji- vih bolezni in takozvanih imu- rdzacijskih procesov med pote- kom bolezni in po njej. S temi deli sta se proti kon- cu 19. stoletja bavila velika me- dicinska učenjaka Pasteur in Koch, ki sta dala človeštvu no- v eperspektive v boju za zati- ranje nalezljivih bolezni. Od ta- krat do danes je medicinska znanost izpeljala že številna cepljenj aproti raznim nalezlji- yim boleznim, predvsem proti tuberkulozi, tifusu, paratifusu, griži, koleri, davici, tetanusu, ¿kriatinki, steklini in drugim. Bistvo cepljenja je v tem, da se Se neprekuženemu in neimu- niziranemu organizmu vcepijo n a kožo, v kožo ali pod kožo oslabljeni ali mrtvi mikroorga- nizmi odn. sorodni soji, ki po- vzi*očajo sorodne bolezni pri ži- valih. Postopki za pridobivanje takih îdic so zelo različni, ter bi bilo prezamudno naštevanje posameznih načinov. Rezultati te nove metode v borbi z nalezljivimi boleznimi ao bili nad vse pričakovanje uspešni. Število epidemij se je postopoma zmanjševalo, zlasti v deželah, kjer je bilo dosledno izvajano cepljenje. Pa tudi po- samezne eventuelne epidemije so dobile milejši značaj, tako glede števila in zlasti piede po- ieka same bolezni pri ev. infi- ciranih bolnikili. Vzrok, da se bolezen ni dala popolnoma iz- trebiti je v tem, da pri ceplje- njih niso zajeti vedno vsi ljudje in tudi pridobljena imuniteta ne traja vedno neomejeno dobo, do konca življenja cepi j enea in da včasih tud iod vsega začetka ni sto procentna temveč večkrat relativna. V tem zadnjem pri- meru cepi j enee ni absolutno za- varovan pred infekcijo določe- ne bolezni, temveč si pridobi le relativno zaščito, ,da hitreje in lažje-preboli. ev. okužitev ter je zato tudi smrtnost znatno nižja odn. naVadno praktično enaka ničli. Pomembnost te metode lah- ko opažamo na številnih prime- rih. Tako epidemije osepnic nismo imeli že dolga desetlet- ja. Takoj po vojni smo veliko epidemijo tifusa in paratifusa zajezili v kratkem času z do- sledno in energično izvedeno in energično izvedeno akcijo cepljenja proti tem boleznim. Leta 1954 je bil az uvedbo ob- veznega cepljenja proti davici, ta bolezen skoro popolnoma za- trta. Pred uvedbo tega ceplje- nja je letno obolevalo po 200— 300 otrok na davici, od tega jih je navadno umrlo 10 odst. Ker je hospitalizacija teh bolnikov obvezna, je letno bilo 2400 do 6200 oskrbnih dni ali v denarju ce. 5—7 milijonov dinarjev. V to vsoto pa niso vračunani otro- ški za prevoz bolnikov v bolni- co ali za zdravniške obiske. Ko- liko pa so starši ali svojci pre- trpeli skrbi in žalosti in napra- vili potov ter izgubili delovnih dni, tega pa se v takih denarnih računih ne da izraziti. Mimogrede naj bo omenjeno, da so vsi izdatki za cepljenje ne samo proti davici temveč tudi proti osepnicam in tetanu- su za ves bivši ptujski okraj znašali ca. 300.000 dinarjev, kar je 4—6 odst. nekdanjih stroškov za zdravljenje obolelih na davi- ci. Iz tega je razvidno kako ne- smiselna je trditev, da zdrav- stvena služba, zlasti pa njen preventivni del, ni rentabilna. Z odkritjem elektronskega in pro tonskega mikroskopa je bilo omogočeno tudi odkritje naj- majših živih bitij in povzroči- teljev nekaterih nalezljivih bo- lezni, to je takozvanih virusov, ki merijo le ca. 10—300 milijo- nink milimetra. V vrsti teh odkritij je tudi odkritje povzročitelja otroške ohromelosti, s čim je dobila me- dicinska znanost osnovo in mož- nost za nadaljnja raziskovanja. Tako je pred nekaj leti ameri- ški zdravnik dr. Salk izdelal cepivo proti tej nevarni in za- vratni bolezni. S tem je rešil starše stalnega strahu pred to strašno boleznijo. Od tistega ča- sa so že številne države uvedle cepljenje proti otroški ohrome- losti in beležijo odlične rezulta- te in velike uspehe. Pri nas je za sedaj le naša republika uve- dla cepljenje proti tej bolezni, ker je najbolj ogrožena, saj smo imeli procentualno največjo obolelost na njej. Ne bom ponovno opisoval bo- lezni same, saj je bilo dovolj člankov o nastanku, razvoju in posledicah, kakor tudi glede ce- piva in samega cepljenja ter o uspehih dosedanjih prizadevanj proti tej boleznL Upam, da bomcf >; tem ceplje- njem otroško ohromelost ne le znatno omejili, temveč praktič- no zatrli kot se je posrečilo za- treti ocepnice in davico. V teh dnevih cepdlne ekipe opravljajo cepilno akcijo po vsej Sloveniji v želji in prepri- čanju, da bo s te m zavarovana naš amladina pred nadaljnjim obolenjem na tej bolezni ter njenimi strašnimi posledicami, staršem pa dana sigurnost za zdravje njihovih otrok. Starši morajo plačati za tri- kratno cepljenje 600 din, kar je relativno neznatna vsota, če pomislimo na izdatke v primeru e v.samega zdravljenja, zlasti pa na pogost etežke posledice 7Л vse življenje, dočim je du- ševno trpljenje in zagrenjenost prizadetih le težko popisati. Smatramo, da je neodložljiva in prvenstvena dolžnost naših mater, da prinesejo svoje otro- ke brezpogojno na cepljenje in ji htako zavarujejo proti naj- nevarnejši bolezni. Vsako dru- gačno mnenje in ravnanj se z ničemer ne da oprostiti. Kako bi se mati opravičila pred svo- jim otrokom, če bi ta zbolel na tej bolezni in ostal pohabljen za vse življenje? Ali bi katera koli mati potem lahko opravičila pred svojim otrokom veliko na- pako in brezbrižnost, če ne re- čemo celo zločin! Spričo obsto- ječih možnosti sm oprepričani, da ni med nami matere, ki ne bi zavarovala svojega otroka pred ev. okužitvijo ter trajno invaliditeto in nesrečo. Vse ti- ste, ki iz kakršnih koli razlo- gov niso prinesle otroka dose- daj na cepljenje, naj prinesejo cepit otroka na dan, ko je raz- pisano drugo cepljenje t. j. v decembru tega leta; na ta način bodo izpolnine svojo veliko ma- terinsko dolžnost do svojih otrok in s tem dokazale, da jim ljubezen do njih ni prazna be- seda. »Mama, boli...« Svečanu proslavo zoklfučkci delo »Sindikalna podružnica Vino- gradniškega gospodarstva Jeruza- lem prireja 9. nov. 1957 ob izred- nih proizvodriih uspehih v letu 19^7 zaključek dela 1957 u sindi- kalni dvorani v Maleku .. .« Tako so se glasila zelo lična ti- skana vabila pripravljalnega odbo- ra sindikalne podružnice Vino- gradniškega gospodarstva Jeruza- lem na veliko slavje ki ga je ob zaključku dela prirejal omejeni sindikit. V krasnem jesenskem soncu je vsa žarela bivša švabska zidanica Malèk, nedaleč od lepih Svetinj in slovitega Jeruzalema v ozadju, raz strehe pa je v toplem jesen- skem vetru veselo vihrala in pla- polala jugoslovanska zastava. Na- znanjala je daleč naokrog, da je ta dan na Maleku velika in po- membna slovesnost. In res! Sindi- kalna dvorana je bila malodane 'pretesna za toliko obiskovalcev proslave — delavcev, bivših od- visnih zapostavljenih in izkorišča- nih viničarjev. Žarečih obrazov, bliščečih oči, s ponosom v srcu so še in še prihajali na proslavo — na likof! Zadovoljstvo je bilo na mestu: delovni človek je upravičeno pra- znoval! Saj celoletni trud ni bil zaman, kar je dokazal obilen pridelek — plod njegovega celo- letnega truda, dela in žuljev. Proslave se je udeležilo tudi več predstavnikov naše ljudske obla- sti, kakor: Pirher, Joha, Truden. Markus, Sonaja itd. ter zastopniki učiteljstva šole Miklavž in Sveti- nje. Goste ter vse navzoče je po- zdravil zastopnik sindikalne po- družnice Vinogradniškega gospo- darstva JeiTJzalem, tov. Kasej, na- kar je predsednik Delavskega sveta tov. Janez Horvat podal po- ročilo o delovnih uspehih kolekti- va in razvoja podjetja v letu 1957. Med delavci zelo priljubljen ter silno vesten in strokovno vse- stransko podkovan upravnik-di- rektor Vinogradniškega gospodar- stva Jeruzalem, tov. Franček No- vak, se je vsem delavcem zahvalil za ves trud, ki so ga skozi vse leto vlagali v svoje delo ter jih z vzpodbudnimi besedami bodrili k še večjemu planu pri delu v bo- dočem letu. Tajnik sindikalne podružnice tov. Klemenčič je nato razdelil diplome in pohvale najzaslužnej- šim delavcem — članom kolekti- va. Ponosno vzravnani so sprejeli diplome najzaslužnejši: Tušek, Simonie, .Rajh, 2^dravec, Fajfar, Grof itd. Slednji še posebej — kot najstarejši, ki je uspešno opravil izpit pred strokovno izpitno ko- misijo. K tako zavidnim uspehom je kolektivu čestital še tudi tov. Pir- her, saj so s svojimi pridnimi ro- kami in strokovno sposobnostjo dosegli mnogo višji hektarski do- nos, kot prejšnja leta, kar je vse- kakor prijetna ' ugotovitev, kajti vsak vagon pridelka pomeni bor- bo, žulje, pridnost in strokovno vodstvo. Naša socialistična družba pa jim k vsemu temu pomaga in doprinaša po svojem (umetna gnojila, mehanizacija,---itd). Ob zaključku sporeda je bil predvajan film »Sok naše zem- lje«, ki je bil sneman na lastnem vinogradniškem področju. Po sporedu so veseli godci — in seveda tudi sladki mošt — po- skrbeli za veselo razpoloženje. Pritrkavanje kozarčkov v žuljavih rokah pridnega delavca je sprem- ljala lepa slovenska — prleška pesem in radostna sproščenost je vsakemu navzočemu sijala z ve- selega obraza. -al. Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem II P T y J A POSRLDOVAL.MCA ZA DLLü SE JE PRESEXILA .NA MAGISTRAT V sredo. 20. oktobra t. 1. se je preselila občinska Posredo- valnica za delo iz dosedanjih prostorov nad >-NAMO« Ptuj v nove prostore na magistratu Ptuj. Sedanji prostori Posredo- valnice za delo bodo dodeljeni stanovalcem. »PETROL« NAMERAVA GRADITI V PTUJU SERVISNO POSTAJO V četrtek. 28. novembra t. 1. dopoldne bo v Ptuju komisijski ogled za lokacijo servisije po- staje »Petrola« Ptuj. Podjetje »Petrol« si že več let prizadeva najti v Ptuju primer- no mesto za zgraditev servisne postaje in je dalo Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj že več predlogov, ki pa so žal zadeli na težave glede na perspektiv- no graditev Ptuja. Tudi najno- vejši predlog za lokacijo servis- ne postaje sega v cestno po- dročje nove ceste z novega dravskega cestnega mostu. Upajmo, da bo na dan komi- sijskega ogleda najdena za ob- činski ljudski odbor in za pod- jetje najugodnejša rešitev. INVALIDSKE KOMISIJE PO PODJETJIH, ZAVODIH IN USTANOVAH V podjetjih, zavodih in usta- novah bodo v bodoče reševale rehabilitacije in zaposlovanja invalidov invalidske komisije, ki jih bodo podjetja, zavodi in ustanove imenovale do 10. de- cembra t. I. Prva naloga novih komisij bo, da bodo opravile v podjetjih, zavodih in ustanovah analitsko oceno delovnih mest, na katerih so že zaposleni invalidi ter de- lovnih mest, na katerih bo še lahko zaoosliti invalide. NOVA SOLA V KIDRIČEVEM ŽE V GRADNJI Projektivni biro Maribor je predložil Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj projekt vodovodne instalacije s sanitarno opremo za novo osnovno šolo v Kidri- čevem, ki je že v gradnji. ZADNJE UPANJE GOSTILNE »BRACIC« UGASNILO Zvezno vrhovno sodišče v Beogradu je zavrnilo pritožbo gostilne »Bračič« v Ptuju in po- trdilo prehodni postopek Občin- skega ljudskega odbora Ptuj za prepoved uporabe gostilniških prostorov, naprav in opreme in za ukinitev poslovanja te go- stibie v sedanjih prostorih. KOMISIJA ZA DAVCNE PRITOŽBE POŠILJA TUDI ZAVRNILNE ODLOCBE Okrajni ljudski odbor Mari- bor, komisija za davčne pritož- be, je poslala Občinskemu ljud- skemu odboru Ptuj okrog 70 odločb o zavrnitvi pritožb kme- tovalcev o odmeri dohodine in prometnega davka. Večina pritožiteljev je uteme- ljila svoje pritožbe s škodo zaradi pomladnega snega, ne- srečami pri živini in z boleznijo nekaterih družinskih članov, nekateri pa tudi z večjim števi- lom otrok. * Kjer utemeljitve ni bilo mo- goče upoštevati, so bile pritožbe zavrnjene. VZORNI NASTOPI V OTROŠKIH VRTCIH V Ptuju, na Bregu, v Kidri- čevem in Ormožu bodo v dneh med 7. decembrom 1957 in 7. aprilom 1958 vzomi nastopi v otroških \Ttcih s predavanji upravnic otroških vrtcev tov. Severjeve, Modečeve, Slanove, Amuševe in čukaričeve. Na te nastope bodo povablje- ni člani upravnih odborov, da se bodo seznanili s problemi in Hplnm vr+fa »Nekaj bomo že napravili,« je odgovoril mornar, očitno v za- dregi. »Ne moremo vas pustiti mimo. Nekaj bomo napravili.« »Kaj boste napravili? Kaj bo- ste napravili?« Prišel je nelkretničarji«, nisem nikoli od- kril.) »Vrnimo se v Dumo in po- svetujmo se o tem, kako bi naj- bolje rešili deželo m revolucijo!« Nato se je sprevod v častitlji- vem molku obmil in koraka! po Nevskem prospektu, vseskozi v četverostopih. Mi pa smo izko- ristili dejstvo, da je bila pozor- nost straž obrnjena drugam, in .smuknili smo mimo nj'ih v sme- r: proti Zimskemu dvorcu. Tam je vladala popolna tema ;n nikogar ni bîlo videti razen patrulj vojakov in rdečegard:- stov, k; so bili hudo pozorni. Na- sproti Kazanske katedrale je le- žal sreii ceste triinčni top. ki ga je zad'^j; strel nreko streh vrgel v stran. Pri vsakih \Tat:h so stali vojaki, k'" so govorili po tihem in oprezali proti policijskemu mostu. Slišal sem glas, ki je de- jal: »Morebiti nismo prav nare- dili ...« Na vogalih so patrulje ustavljale vsakega mimoidočega — in zanimivav vvje bila sestava teh patrulj — poveljnik rednih čet je bil stalno rdečegardist... Streljanje je prenehalo. Ravno ko smo prišli do Mor- ske, je nekdo zaklical: »Junkerji so sporočili, naj pridemo in jih spravimo ven!« Neki glasovi so začeli poveljevati in v gosti te- mi smo zagledali sivo množico, ki se je pomikala naiprej; slišati je bilo samo korake in žvenke- tanje orožja. Vrnili smo se v pr- ve vrste. Kot črna reka, ki je napolnje- vala vso cesto, smo se brez p>et- ja in vzklikov valili skozi Rdeči obok, kjer je nekdo tik pred ma- no tiho dejal: »Pazite, tovariši! Ne zaupajte jim! Gotovo bodo streljali!« Na čistini smo začel: teči, — sklanjali smo se k tlom, še stisikali skupaj, in nenadoma smo se zgnetli za pod.stavek Aleksandrovega stebra. »Koliko vaših so ubili,« sem vprašal. »Ne vem. Okoli deset.. Stiskali smo se tam nekaj mi- nut — bilo nas je kakih sto — in nato je bilo videti, da se .je vojska znov? znašla in brez po- velja je začela nenadoma teč: naprej. Tedaj sem ob svitu luči, kf je lila skozi vsa okna Zim- skeqa dvwca, videt da so b''íe nrvi dve alf fr" cf.o+.'n'T« тп^ -rl«- čegardist;, le tu in tam je bil vmes kak navaden vojak. Sple- 7лИ smo preko barikade in drv in ko smo skočili dol, smo se ob zmagoslavnem kriku apota^knili ob k4ipu pu.šk, ki so jih odvrgli junkerji, ki so stali tamkaj. Na obeh straneh glavnega vhoda .чо bila vrata široko odprta, svetloba je lila skoznje in iz velikega po- slopja ni bilo slišati najmanjše- ga šuma. Ognjeviti človeški val na.s je zanesel k desnemu vhodu, ki je vodil v velik, gol, obokan prostor, klet vzhodnega krila, od koder se je razprezal cel labirint hodnikov in stopnišč. Naokoli je ležalo več velikih zabojev, na katere so zelo hlastno planili rdečegardisti in vojalvi ter jih odpirali s kopiti svojih pušk in vlekli iz njih pre- proge, zavese, platno, porcelana- ste krožnike, steklenino ... Nekdo je bahato koračil naokrog z bro- nasto uro na svojih ramah; nekdo dirugi je našel nojevo pero in si ga zataknil za klobuk. Plenjenje se je pravkar začelo, ko je nekdo zakričal: »Tovariši! Ne dotikajte se ničesar! To je ljudska lastni- na!« Takoj nato je odjeknilo ka- kih dvajset glasov: >-Stoj! Vse na- zaj! Ne jemljite ničesar!« Več rok je poseglo po roparjih. Vlekli so jim iz rok damast in stenske pre- proge. Dva moža sta odvzela bro- nasto uro. Urno in vsevprek so metali stvari nazaj v zaboje in samozvane straže so strazile. Vse to je bilo popolnoma samohotno. Po hodnikih in stopniščih je bilo slišati krike, ki so postajali vedn«-- čim odd"4!i?nejši so bili: »Revolucionarna disciplina! Ljudska lastnina.. ;« Šli smo na- zaj k levemu vhodu, na zahodnem krilu. Tudi tam smo uvajali red. »Ven iz palače!« je kričal rdeče- gardist, ki je molel glavo skozi notranja vrata. »Hajdi, tovariši, pokažimo, da nismo tatovi in ban- diti! Razen komisarjev vsi ven iz palače, dokler ne postavimo svojih straž!« Dva rdečegardista, vojak in ofi- cir, sta stala z revolverjem v ro- ki. Neki drug vojak je sedel za- daj in za njima pri mizi, s pere- som in papirjem. Kriki: »Vsi ven!« so se slišali od blizu in od daleč in med suvanjem, očitanjem in dokazovanjem so se vojaki začeli valiti skozi vrata. Vsakogar je prijel samozvani odbor, mu pre- obrnil žepe in mu pogledal pod suknjo. Vse, kar ni bilo očividno njegova lastnina, so mu odvzeli. Mož pri mizi si je beležil na pa- pir in stvari so odnesli v malo so- bo. Na ta način so zaplenili kar najbolj čudovite predmete: kip- ce, črnilnike, posteljne odeje s carskim monogramom, sveče, majhno oljnato sliko, namizne pivnike, meče z zlatimi r0čaji, kose mila. vsakovrstne obleke, volnene rjuhe. Neki rdečegardist je nosil tri pupke, dve je vzel junker jem; neki drugi je imel štiri aktovke, natrpane s pisanimi dok-umenti. Krivci so stvari če- merno izročali ali pa so se zago- varjali kakor otroci. Vsi so govo- rili hkrati in odbor je razlagal, df< kraja ni vredna ljudskih borcev; često so se tisti, ki so bili zasa- čeni, spreotH-nili in začeli poma- gati pri preiskovanju ostalih to- varišev. Tudi junkerji so prišli ven, v skupinah po trije ali štirje. Od- bor je planil nadnje s skrajno vnemo in spremljal preiskovanje z naslednjimi opazkami: »Ah, iz- zivači! Kornilovci! Kontrarevolu- cionari! Morilci ljudstva!« Toda niso jim storili sile, čeprav so bili junkerji prestrašeni. Tudi oni so imeli po žepih polno drobnega plena. Pisar je vse skrbno zabe- ležil in stvari so nakopičili v mali sobi... Junkerje so razorožili. »No, ali boste še kdaj dvignili orožje proti ljudstvu?« so spra- ševali vpijoči glasovi. »Ne,« so odgovarjali junkerji drug za drugim. Nato so jim do- volili, da lahko svobodno odidejo. Vprašali smo, če gremo lahko noter. Odbor je bil v dvomu, ve- liki rdečegardist pa je odločno odgovoril, da je to prepovedano. »Kdo ste vendar?« je vprašal. »Kako naj vem, da niste vsi sa- mi Kerenski?« (Bilo nas je pet in vmes dve ženski). »Požal'sf. tovarišči!« (»Prostor tovariši«) Pri vratih sta se poja- vila vojak in rdečegardist, ki sta množico razrinila narazen, in drugi stražarji z nasajenimi ba- joneti. Za njimi je šlo v gosjem redu pol duceta ljudi v civilnih oblikah — člani Začasne vlade. Prvi je šel Kiškin, z neodločnim in bledim obrazom, nato Ruten- berg, ki je žalostno gledal v tla; sledil je Tereščei^ko, ki se ie sre- po oziraj okoli. V nas se je zazrl hladno in nepremično... Šli smo mimo molče. Zmagoviti uporniki so se prerivali, da bi jih videli, toda slišati je bilo samo nekaj jeznega mrmranja. Šele pozneje smo izvedeli, da so jih ljudje na cesti hoteli lineati in da je prišlo do streljanja — toda mornarji so jih vamo privedli v Petropavlov- sko trdnjavo... Medtem smo mi nemoteno šli v palačo. Še vedno je bilo precej tekanja sem in tja, preiskovali so novo najdene sobe v obširni gradbi in stikali za skritimi po- sadkimi junkerjev, ki jih ni b- lo. Šli smo po stopnicah in hodili po sobah. V ta del palače so pri- šli tudi drugi oddelki od nevske strani. Slike, kipi, stenske pre- proge in volnene odeje v velikih državnih sobanah so bile nepo- škodovane, v uradih pa je bila oropana vsaka pisalna miza in vsaka omara, papir je bil raztre- sen po tleh in po stanovanjskih sobah so bile postelje oropane odej in omare za obleko so bile na stežaj odprte. Najbolj cenjen plen je bila obleka, ki jo je de- lovno ljudstvo potrebovalo. V so- bi, ker je bilo nakopičeno po- hištvo, smo našli dva vojaka, ki sta trgala s stolov španske usnje- ne blazine. Pojasnila sta, da si bosta iz njih napravila škornje Stari dvorni služabnik v svojih modro-rdeče-zlatih uniformah so stali nervozno zraven in po sili navade ponavljali: »Ne smete no- ter, barin ? Prepovedano je ...« (Ddlje pniiodnjič) PTUJ. 27. novembra 1957 PTUJSKI TEDWfK Stran 5 Drobne zanimivosti 110.000 kalorij sončne svetlobe za spremembo ene molekule v zadnjih letih so radioaktivni izotopi in Geiger j evi števci sle- dili nedojemljivi tehniki narave, ki rabi 110.000 kalorij sončne svetlobe za spremembo ene mo- lekule ogljikovega dioksida m vo- de v ogljikov hidrat m ki.sjk. Zapeljivi cilj raziskovalcev je seveda odkritje možnosti za po- večanje učinka fotosinteze, nakar bi lahko sintetizirali proces, s katerim bi lahko uporabljali energijo sončne svetlobe v indu- striji in v kmetijstvu. Strokov- njaki razlagajo: »Zdaj nam je znano, da nam ni treba drugega, kot da dobimo kemično sestavino, ki vsrka izžarevano energijo in z njo ustvari novo sestavino, ki bo oddajala energijo za izgore- vanje.« Zdi se, da so nekateri poskusi rešili uganko prenosa energije v fotosintezi. Pri poskusih so ugo- tovili, da se v eni m'nuti teme, ki sledi minuti žareče svetlobe, dvigne kisik v kloreli za deset- krat. Iz tega sledi, da se bo lah- ko z uporabo razsvetljeT'anja v presledkih pri x-odnera kmetova- nju izumila umetna metoda za pridelovanje živil. Klorofilskl »stroj!« v rastlinskih listih Kaj napravi ja travo zeleno? To je fotosinteza, s katero yse zelene rastline pretvarjajo oglji- kov dioksid in vodo v ogljikove hidrate in prosti kisik, najučin- kovitejša pri temperaturi med 3 in 30 stopinjami Celzija. Pri tem igrata ali železo ali mangan, ki ju pritegne svetloba Lz rastlin- skih korenin, vlogo katalizatorja ali starterja za klorofilske »stro- ^ je« v rastlinskih listih. Kasnejše študije so ugotovile, da je velika letna potrošnja sonč- ne svetkAe kot potencialne ener- gije. če upoštevamo, da izrabi fcto- škiteza samo en odstotek te energije — in nekateri znanstve- niki trdij>o, da izrabi samo eno petino odstotka — dopušča klo- rofilski »stroj«, da gre v izgubo ogromno delovne energije. Po- množite to s 33 milijardami afcrov kopne remije sveta in za- čeli bomo spoznavati vrtoglavi potencial sončne energije. ALUMINIJASTA LADJ v Veliki Britaniji so naredili načrte za prekooceansko ladjo, ki bo imela vse konstrukcije, ki so običajno narejene iz železa, aluminijaste. Ta ladja ne bo majhna, imela bo svojih 40.000 ton in bo lahko prevalila p>ot od Aaiglije do Avstralije v treh ted- nih. kar je za p>olnih sedem dni manj kakor sedaj. PODVODNI BtCIKEL Pred kratkim so zgradili v Ameriki prodmomico na pedale. Po obliki je precej podobna re- aktivnemu letalu. E>olga je nekaj več kot 4 metre, široka рк)1 me- tra, visoka en meter in ni težja kakor 177 kilogramov. V njej je prostora za dva člana posadke, ki lahko izmenoma vrtita peda- Te. Podmornica je torej kaj pre- prosta in razvije hitrost do de- set kilometrov na uro. To je idealna priprava za pK>dmorska raziskovanja, za isikanje potop- ljenih ladij in za podmorski lov. Podmornica na pedaile je zelo ce- neno in hitro sredstvo za gibanje p>od vodo in dostopno ljubiteljem pvodmorskega lova. Ministrb, tako ji namreč pravi.io, lahko opremi- mo tudi z majhnim akirmulator- skim motorjem. Kitajci so Izdolî prvi časopis Prvi časopis je začel izhajati na Kitajskem že pred 2850 leti. Ta časopis, ki se imenuje »King — Ku», še danes izhaja! Najsta- rejši časopis v Evropi je angle- ški časopis »The English Mer- cury«, ki pa je imel samo eno številko z letnico 1588. OPEPACMA г 2500 LET STARIMI INSTRUMENTI Na medicinski fakulteti v L'imi sta dva kirurga operirala nekega pacienta s kirurškimi intrumen- ti, ki so jih našli v razvalinah 2500 let starega mesta. S temi instrumenti so stari Inki že v tist: dobi opravljali eno med naj- težjim' operacijami — trapana- cijo lobanje. Po 25 .stoletjih so stare bronaste instrumente spet uspešno upKjrabili v iste namene. Operacija se je р<Згк>1пота po- srečila. SAM JE OPERIRAL Leta 1946 so idra\Tiik' prero- kovali trem mladim Kanadčanom. B.-nu Jastonu n h-?toma Gl-^n'! in Hardy.iu Bror^k'j, š? Vrdem mesecev življenja Bil: so težko tuberkulozno bolni in nob^n^^ga upanja n- bil-o. da bi še ozdrave- li Da bi zadnje dni svojega živ- ljenja do kraja izrabili, so jo mahnili na pot po Evropi, .Afr.ki in Aziji. Pred nedavnim — po sedmih letih — se je zgodila ve- lika letalska nesreča, ki je ter- jala šest smrtnih žrtev. Med sed- mimi preživelimi potniki pa se nahajajo naši trije Kanadčani, ki so bili p>c mnenju zdravnikov že davno zapisani gotovi smrti. SAM SE JE OPERIRAL Ta podvig je naredil neki ro- munski Kirurg, da bi tako doka- zal učinkovitost nove metode lo- kalne anestezije, ki jo je odkril s svojimi sodelavci. To se mu je tudi posrečilo. Uspešno je operi- ral kilo na svojem lastnem tele- su brez vsake tuje pomoči. S helikopterjem jo je rešil Pilot helikopterja, ki je minulo nedeljo letel za reklamo nad oba- lo v Scheveningenu na Holand- skem. je rešil 4/-letno Adrijano iz Solingena. da ni utonila. Ko se je že potapljala, jo je pilot opazil m se hitro spustil na morsko gladi- no, kjer se je Adrijina oklenila helikopterja. Na obali so je zbraio tisoče kopalcev, ki so gledali, kako pilot rešuje utopljenko iz morja. Prav zaradi tega pa je moial utopljenko pred obalo še enkrat spustiti v morje, ker na obali ni imel prostora,» da bi pristal. Iz morja jo je potegnil v bližini sto- ječi policaj. Maščevanje v zoološkem vrtu v Torinu so opazili, da neki noj kar naprej draži slona, ki je živel v sosed- nji kletk: Kljuvai ga je s svojim dolgim kljunom ркз rilcu, mu kra- del sladkor in povzročal še dru- ge neprijetnosti. Občinstvo se je zabavak». Toda nekega dne je bi- lo slonu dovolj. Porušil Ј9 ogra- jo in vdrl v nojevo kletko. Zgra- bil je svojega mučitelja za vrat in ga treščil ob zid, preden so se čuvaji znašh, da bi posredo- vali. Hladilniki za avione v tovarni United Aircraft Cor- poration v ZDA izdelujejo hladil- nike, ki znižujejo toploto zraka v 1 sekundi za 540 " C in bodo slu- žile avionom z brzino, hitrejšo od zvoka. Po svoji kapaciteti je tak hladilnik enak tovarni leda s ka- paciteto 160 ton 1 eda -na' dan,, Osebje aviona, ' êlektronsko opre^ mo in zračnice aviona bo oskrbo- val ta hladilnik s hladnim zrakom. Aparat za slepe Dvema inženirjema ameriške tovarne Bell Aircraft se je po- srečilo skonstruirati elektronski aparat, ki omogoča slepim, da lahko vidijo s pomočjo zvočnih valov. Ta naprava je velika kot naliv- no pero, ki je s posebno žico ve- zana z ušesno votlino koristnika naprave. Občutljiva foto-celica in električni oscilator skrbita, da aparat stalno prenaša v uho zvok, ki odgovarja svetlobni moči oko- lja, v katerem je aparat. Spremembe v višini zvoka omo- gočajo koristniku aparata, da si lahko ustvarja sliko okolja in da lahko razloči posamezne predme- te. Pri preizkušnjah tega aparata so se tudi »neverni Tomaži« lah- ko prepričali, da je slepi lahko razločil sol od popra v posodica- ma, pokritima s steklom. Konstruktorja nameravata iz- delati veliko takih aparatov in jih dati v prodajo ob čim manjših proizvodnih stroških, da bo do- stopen čimvečjemu številu slepih. Po predvidevanju bo aparat stal kakih 20 dolarjev. SAHARA - NAJVEČJA PUŠČAVA Največja puščava na svetu je Sahara, ki meri 6,7 milijona kvadratnih kilometrov. Na tej ogromni pKjvršini je večinoma pesek, !e tu in tam je malo ze- lenja. Po pripovedovanju doma- činov je Wlo nekdaj sredi današ- nje Sahare morje, ki so ga ime- novali Tahtani. Toda to morje je izhlaipelo in življenje Je zamrlo. Učenjaki že dalj časa delajo na- črte, da bi .-ìkopali skozi Saharo kanal in tako naredili puščavo spet rodovitno. Raziskave so namreč pK>kazale, da bi bila tla zelo plodna. Vestni uradnik Uradnik, na čigar pisalni mizi stoji steklenica vina in kozarci, svojemu šefu. ki znenada stopi v sobo: »Saj gotovo nimate nič proti temu. Obhajam namreč 10-letni- co zadnjega povišanja plače.« Resnici na ljubo »Zakaj so pa pazniki na tej razstavi take silno dolgi ¡n suhi?« »Razstavni odbor je take nalašč izbral, da pride opitanost živine bolj do veljave.« C čem razpi'-ívHalo na sindlkainifi chč. zborih (Nadaljevanje z 2. strani) Številni predlogi sedanjih občnih zborov sindikalnih podružnic bodo občinskim zborom proizvajalcev dragocena podlaga za bodoče delo v občinskem ljudskem odbor-j pa tudi sindikalnem odooru ter de- lavskemu svetu in ni dvoma, da jih bodo povsod tudi resno upo- števali. Predsednika občinskega sinai- kalnega sveta Ptuj smo naprosili, da nam bo nekaj napisal o svojih vtisih z letošnjih sindikalnih obč nih zborov, ko bodo ti večinoma pri kraju in da bo tako javnost seznanil z željami in predlogi članstva sindikalnih organizacij zlasti pa novoizvoljene občinske ljudske odbore, ki bodo v bodoče reševali pereča vprašanja našega bodočega gospodarstva. mm KUJICE Pred kratkim je izdala založba Kmečka knjiga v Ljubljani zopet nekaj dragocenih knjig. Med nji- mi zavzema brez dvoma najpo- membnejše mesto BIOLOGIJA prof. ZIVKA LOVŠETA. To je knjiga, ki je pravzaprav name- njena »kmetijskim gospodarskim šolam, splošnim kmetijskim in kmetijsko gospodinjskim šolam« kakor je podnaslovljena, vendar lahko brez vsakega pomisleka tr- dimo, da bo ta knjiga silno kori- stila vsakomur, posebno pa pre- mnogim ljudem našega podeželja, ki imajo v precejšnji meri še po- polnoma zmotne predstave o živ- ljenju in o vsem, kar jih obdaja. Knjiga v svojih poglavjih Ce- lični sestav živih bitij, Presnav- Ijanje, Rast in razvoj. Razmnože- vanje živih bitij, Vzdražnost, Sta- rost in smrt. Nauk o dednosti in Razvojni nauk razčlenjuje vse pojave življenja in poljudno znanstven način, ki je dostopen slehernemu bralcu z osnovno mi- nimalno predizobrazbo. Posebno koristno pa bodo knji- go uporabili v kmetijsko-gospo- darskih in kmetijskih šolah, kjer so jo nedvomno že doslej silno pogrešali. Škoda je, da je knjiga izšla v tako nizki nakladi (2500 izvodov). Knjiga ne daje bralcu le pogleda na življenje in njega razvoj, temveč bo v veliki meri tudi marsikateremu pomagala oblikovati življenjski nazor, ki bo temeljil na realnih tleh — na pravilni bazi življenja — na ma- teriji. i , , v- fc: Z.'naslednjo « knjigb Kmečke knjige PREBIRALNT GOZDOVI NA SNEŽNIKU se bo obogatilo naše strokovno slovstvo. To je vegetacijska in gozdnogospodar- ska monografija Instituta za les- no in gozdno gospodarstvo Slo- venije. To strokovno znanstveno delo obravnava na 163 straneh velikega formata na finem papir- ju vegetacijske in gozdnogospo- darske probleme na področju Snežnika kot izrazitega kraškega gozdnega področja. Kraške goK- čave predstavljajo za naše go- spodarstvo poseben problem in njih pogozdovanje zahteva obsež- nih znanstvenih študij. Knjiga vsebuje na koncu vsakega po- glavja resume v francoščini. Tudi ZBORNIK ZA KMETIJ- STVO IN GOZDARSTVO Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in ve- terinarstvo v Ljubljani izhaja v založbi Kmečke knjige. 4. zvezek tega zbornika obravnava les čr- nega gabra, predvsem pa njegove tehnične lastnosti. OGRČAVOST Rajka Rakovca in Erika Špilerja v založbi Kmečke îek z J im iqpuîsIîIt® v okviru proslave Dneva re- publike se bo dne 29. novembra li>57 ob 8. uri zjutraj izvedlo prvo občinsko orientacijsko pa- trolno tekmovanje obveznikov PV in ostalih ekip za prehodni pokal Sveta za šolstvo Obč. LO Ptuj. Za pokal tekmujejo vse čete iz odreda PV Ptuj in nave- dene ekipe iz društev in klubov. Pokrovitelj tekmovanja je Cen- ter za izvcn^rmadno vzgojo. Gimnazija Ptuj lahko sestavi 3 moške in 3 ženske ekipe, Vajen- ski šoli od 2 do 4 ekipe, TVD Partizan, strelska družina, SO Drava in klub za konjski šport po 2 ekipi. Vsaka ekipa naj šte- je 5 oseb. Izven konkurence tekmujejo: TVD Partizan, strelsko društvo, SD Dra/a in klub za konjski š}X)rt. Zmagovalna ekipa, ki tekmuje izven konkurence prej- me nagrado za svoje društvo — kUib v znesku 5000 din. îîkipa iz Cirkovc koristi nedeljsko vožnjo do Ptuja in obratno. Vse ostale ekipe naj pridejo v Ptuj s kolesi. Zbirališče vseh ekip: pred no- vo stavbo Obč. LO Ptuj. Ekipe prejmejo pravočasno startno opremo. Dopustna je up)oraba busol tipa M-52, M-49, Bezzar- ' dove busole, ter vse busole tro- fejnega izvora. Start vseh epip bo določen na zbirališču. Tek- movalci bodo tekmovali brez knjige obravnava zajedavsko bo- lezen goveje živine, ki je razšir- jena po vsem svetu in kateri za- tiranju smo posvetili tudi v naši državi vso pozornost. Delo in varnost štev. 6, 7 in 8 Izšli sta številki 6 ter 7-8 me- sečnika Delo in varnost, ki ga izdaja Zavod za proučevanje de- la in varnosti pri delu v LRS. Številka 6 vsebuje naslednje članke in pr.spevke: Po prvem . kongresu delavskih svetov Jugo- slavije, Rehabilitacija, Analitična ocena delovnih mest in proučeva- nje delovnih nezgod. Preprečuj- mo delovne nezgode na železni- ških progah; Prirodni brusi in umetni brusilni koluti; številka 7-8 pa članke in prispevke: In- strulrtažni center za vzgojo ka- drov v podjetju. Program var- nostnega izobraževanja. Organizar- cija pravne službe v podjetju, O Ijroblemih produktivnoeti dela v premogovnikih, Osnovni elementi , gospodarskega plana za indu- strijsko podjetje, Preprečujmo delovne nezgode na železniških progah. Doslej najnižji odstotek obratnih nezgod. Kaj naj ukre- nemo proti nezaodam z električ- nim tokom. Predpisi o delu z raz- strelivi. Sredstva za osebno za- ščito, Tridnevni seminar o pro- blematiki HTZ v Ankaranu. Revijo naročajte v Ljubljani, Parmova 32. uniform. Vodja ekipe bo nos:! na prsih in hrbtu startno start- no številko ,katere bodo izžre- bane pred tekmovanjem. Program tekmovanja: ob 7. uri — odhod komisîle na tekmovalno progo — obeležen j e proge ob 7. uri — odhod skritih pa- tro' na opazovalnice ob 7.30 — svečano polaganje venca na spomenik Jožeta Lacka — sodelujejo vsi tekmovalci in godba na pihala DPD Svoboda Ptuj ob 7.40 — odhod komandanta strelišča in pomožnega osebja na položaje ob 7.45 odhod vseh komisij in sodniškega zbora na start in cilj ob 8. uri start prve ekipe, ob 10. uri kino predstava za vse obve2aiike PV Obč. LO Ptuj. Po končanem tok lovanju: Oojava rezultatov, p. ielitev prehod jega pokala zrna- valni e.