Leto XV., štev. 170 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova ul 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon 8t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.188, Wien št. 105.241. US Ljubljana, petek 27. jnfija 1934 Cena t.- Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Tudi rjaua revolucija u Hustriji strta POVSOD ŽE MIR, LE NA ŠTAJERSKEM ŠE KRVAVI BOJI Silen vtis DollSussove tragedije po vsej Evropi Dunaj, 26. julija, r. Dunaj je danes docela v znaku obsednega stanja. Vsa javna poslopja so zasedli vojaštvo in oddelki Heimvvehra, po ulicah patrulji-rajo močni oddelki policije in Schutz-kora. Na važnejših križiščih so postavljene strojnice. Na zahtevo policije so morali trgovci odpreti svoje trgovine, da bi dobilo mesto vsaj na zunaj zopet normalni izgled. V mestu vlada red in mir, pač pa se širijo razne vesti o Kultih borbah med uporniki in vojaštvom v provinci, zlasti na Štajerskem. Vsi vojaški oddelki, ki niso neobhodno potrebni v prestolnici, so bili poslani na pomoč ogroženim krajem v provinci. Gospodarsko življenje je zaradi včerajšnjih dogodkov v popolnem zastoju. Kjer železniške proge niso zasedli uporniki, vozijo vlaki sicer normalno, vendar pa so skoro docela prazni. Tujci, ki so se mudili v Avstriji, so že po prvih vesteh o revoluciji naglo odpotovali. Vse radio-postaje so zaradi tega dobile nalog, da pri vsakem oddajanju vesti pozovejo tujce, naj mirno ostanejo v Avstriji, ker je za njihovo varnost poskrbljeno. Vlada ima permanentne seje. na katerih izdaja ukrepe za obnovo reda in miru ter se posvetuje o pripravah za pogreb dr. Dollfussa. in o bodočem razvoju dogodkov. Ozadje hitlerjevskega prevrata Munchen, 26. julija, n. Doznava se, da je pretekli teden narodno socialistični urad za Avstrijo pričel z dr. Dollfussom pogaiania za zaključitev kompromisa. Avstrijski hitlerjevci naj bi po tem kompromisu prenehali teroristične akcije v Avstriji pod pogojem, da bi avstrijska vlada prenehala preganjati njihove pristaše. Dr. Dollfuss je bil pripravljen pristati na kompromis, ko pa je avstrijsko državno vodstvo narodne socialistične stranke v Monakovem zvedelo za te akcije, je po svojih kurirjih naročilo avstrijskim narodnim socialistom, naj nikakor ne pristanejo na tak kompromis, temveč prično še hujšo teroristično akcijo proti Dollfussovi vladi. Kot posledica te naredbe se imajo smatrati včerajšnji dogodki v Avstriji. Intervencija velesil Pariz, 26. julija, r. Dogodki v Avstriji so dali povod za Izmenjavo misli med velesilami glede eventualnih skupnih korakov. Zunanji minister Barthou je imel snoči dolg razgovor z avstrijskim poslanikom v Parizu. Prav tako je konferiral tudi predsednik italijanske vlade Mussolini z odpravnikom poslov avstrijskega poslaništva, nakar je imel dolgo konferenco 8 francoskim poslanikom. Tudi med Parizom ln Londonom se je vršila živahna Izmenjava misli. Po vesteh iz Rima namerava predlagati Italija Angliji in Franciji skupno demaršo v Berlinu, v kateri bi velesile zagrozile Nemčiji z gospodarskim ln finančnim bojkotom, ako ne bo takoj prenehala teroristična akcija v Avstriji. Z Dunaja so prispele danes v Pariz informacije, da Avstrija sama ne bo pod vzela nobenih korakov v Berlinu, ker pričakuje, da bodo to storile velesile, ki so se obvezale čuvati neodvisnost Avstrije. O tem je bilo govora tudi v angleški spodnji zbornici, kjer je bilo vloženih več interpelacij na zunanjega ministra. Simon je odgovoril, da je treba počakati na točne informacije, predno »e bo odločila Anglija za nadaljnje korake. Danes dopoldne je imel zunanji minister Simon dolgo konferenco z angleškima poslanikoma v Berlinu in na Dunaju. Kancelar dr. Doiliuss na mrtvaškem odru Pogreb žrtve borbe za neodvisnost Avstrije bo v ponedeljek popoldne — Diplomatski zbor ob mrtvaškem odru Dunaj, 26. julija, r. Truplo pokojnega kancelarja dr. Dollhissa so položili na mrtvaški oder v tako zvanem rumenem salonu kancelarske palače na Ballhaus-platzu ob 4. popoldne z največjimi svečanostmi. Dr. Doiliuss bo pokopan v posebnem častnem grobu na državne stroške. Pogrebne svečanosti bo vodil osebno dunajski kardinal dr. Innitzer ob veliki asistenci duhovščine, udeležil pa se ga bo posebej še papežev odposlanec. Že zgodaj zjutrai je bil ves Dunai v črnih zastavah. Mnogi trgovci so postavili v svoje izložbe Dollfussovo sliko ovito s črnino. Na vseh javnih poslopjih vihrajo črne zastave, portal kancelarske palače pa je bil od tal do strehe prevlečen s črnino. Ob mrtvaškem odru so postavljene častne straže oficirjev Heimwehra, Schutzkora in krščanske omladine ter katoliškega visokošolskega društva. V teku dopoldneva so se poklonili ob mrtvaškem odru vsi člani diplomatskega zbora, ki so položili na krsto tudi lepe vence v imenu svojih držav. Poslaniki Male antante so prišli pod vodstvom češkoslovaškega poslanika. Po naročilu kardinala Innitzerja mo-rak> v vseh cerkvah zvoniti na čast pokojnemu Dollfussu vsak dan po 3 ure. Na Dunaju prenaša zvonjenje tudi radio-postaja. V znak žalovanja so odpovedane vse prireditve, vsi koncerti itd., vsa zabavišča in kinematografi pa so zaprti. Na dan pogreba se morajo vršiti v vseh večjih krajih posebne žalne svečanosti, istega dne zvečer pa mora-.io ob zvonjenju zvonov vseh farnih cerkva razsvetliti vsa okna, po hribih pa zažgati kresove. Radio - postaje so v znak žalovanja ustavile oddajanje glasbenega programa ter oddajajo samo poročila. Tudi dunajska borza ostane do ponedeljka zaprta. Vsi člani patriotske fronte in drugih režimskih organizacij morajo v znak žalovanja nositi tri mesece društveni znak s črnim trakom. Na pogreb morajo odposlati vse organizacije svoja odposlanstva. Dunaj, 26. julija. Pogreb dr. Dollfussa je odložen do ponedeljka popoldne, ker so se priprave zavlekle. V glavnem pa je iskati odgoditve pogreba v nadaljevanju borb na štajerskem, kjer je promet še vedno oviran in mir š^ nI vzpostavljen. Zvečer so prepeljali krsto na tnestni magistrat ter bo intri položena na mrtvaški oder in dovoljen dostop občinstvu. A Dr. Engelbert Dollfuss je bil rojen 1. 1S92. v Texingu kot kmečki siij. Gimnazijo je obisKoval v Hollabrunnu, pravo je študiral na dunajski univerzi, narodno gospodarstvo pa v Berlinu. Po vojni je postal tajnik nižje-avstrijske kmetijske zveze, 1. 1927. pa ravnatelj nižje-avstrijske kmetijske zbornice. Dne 22. oktobra 1930. je bil Kot zastopnik kmetijstva poklican v upravno komisijo avstrijskih zve&nih železnic, šest tednov kasneje je bil imenovan Pa podpredsednika, dne 1. oktobra istega leta pa za predsednika zveznih železnic. V marcu 1931. je Dollfuss postal naslednik odstopivšega kmetijskega ministra Thalerja, Kar je ostal tudi v obeh naslednjih vladah dr. Burescha. Po Bureschevi dem i-siji je bil 20. maja 1932. imenovan za zveznega kancelarja. Dr. Dollfuss je sklenil znano lausansko pogodbo o posojilu Avstriji ter je dosegel znatne zunanje-poKtične uspehe. V notranji politiki je najprej poskušal ustvariti vlado meščanske koncentracije, ko pa se mu to ni posrečilo, je izločil parlament od javnega sodelovanja ter uvedel avtoritativni režim. Konferenca z Mussolinijem v Riociocu meseca avgusta lanskega leta ga je oKrepila v njegovih namenih ter je kot svoj program proglasil borbo proti marksizmu in narodnemu socializmu. Dr. Dollfuss je proglasil, da priznava njegova domovinska fronta Avstrijo kot svojo nemško domovino, ne da bi hotela pri tem služiti maliku pretiranega narodnega socializma. Kot svoj cilj je postavil socialno-krščansko, nemško državo na stanovski podlagi. Ob koncu septembra lani je sledila preosnova Dollfussove vlade. Takrat je Izstopil iz vlade najznačilnejši predstavnik krščanskih socialcev starega kova vojni minister Vaugoin, odstopil je tudi podkancelar Winkler, član Landbunda, na njegovo mesto pa je prišel zastopnik Heimwehra Fey, Starhembergov prijatelj. Avtoritativni režim, v katerem je Dollfuss združil v svojih rokih vse važnejše posle, se je čim dalje bolj odimikal na desno. Vsako sodelovanje s socialnimi demokrati je Dollfuss odklanjal. Usodnega pomena je bila razorožitev republikanskega Schutzbunda, ki Jo je Dollfuss odredil lani v začetku aprila. Odpor socialnih demokratov je dovedel do burnih februarskih dni, do razpusta social-no-demokratske stranke, preganjanja in aretacije njenih voditeljev. Dr. Dollfuss, ki sta ga podpirala Fey in Sterhemberg, je skušal ustvariti stanovsko državo ter pobijati narodno-socialistični teror s strogimi zasilnimi odredbami, pri čemer pa ni našel zadostne rmdpore v upravi Sožalje velesil Dunaj, 26. julija, r. Davi se je vrnil s posebnim vlakom iz Beljaka na Dunaj zvezni predsednik g. Miklas. Na kolodvoru so ga pričakovali člani vlade, ki so mu poročali o položaju, nakar je takoj odšel na Ballhausplatz m se poklonil ob krsti dr. Dollfussa. Nato se je vrnil v svoj urad, kjer je ves dan sprejemal so?alne izraze, ki so mu prihajali z vseh strani. Dollfusso-va vdova se je pripeljala dopoldne z letalom iz Ricciona ter se takoj podala k svojemu mrtvemu možu. Med prvimi sta izrazila zveznemu predsedniku sožalje dunajski kardinal dr. Innitzer v imenu vse avstrijske duhovščine, in papeški nuncil. ki je sporočil sožalje papeža. Med drugimi so izrazili svoje sožalje tudi predsednik Nemčije Hindenburg. kancelar Hitler, Mussolini. predsednik francoske republike Le-brun, francoski ministrski predsednik Dou-mergue in francoski zunanji minister Barthou, madžarski ministrski predsednik Gombos in drugi. Avstrijski listi podčrta-vajo. da so predvsem velesile izkoristile že uradne sožalne izjave za to, da so pred vso javnostjo odločno in nedvoumno manifestirale svojo odločnost za najenergič-nejšo obrambo neodvisnosti Avstrije in ji zagotovile vso svojo moralno podporo. Pri tem zlasti podčrtavajo sožalno brzojavko francoskih državnikov in Mussolinija. Mussolini poudarja med drugim, da je dr. Dollfuss padel kot žrtev neodvisnosti Avstrije, za katero se ie tudi Italija vedno borila in se bo v bodoče še z večjo odločnostjo. Tudi francoski ministrski predsednik poudarja, da je postal dr. Dollfuss žrtev svoje zvestobe do Avstrije, za katere neodvisnost se je boril do konca. Franciia. ki se z vsemi močmi zavzema za ohranitev te neodvisnosti, se enodušno pridružuje Avstriji v njeni žalosti. ... in Male antante Dunaj, 26. julija. AA. Kraljevi jugoslovenski poslanik Djordje Nastasijevič j« odšel danes ob 12.30 v zvezno kancelarstvo in izrekel sožalje kraljevske jugoslovenska vlade in jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča. Prav tako so generalna konzula v Gradcu in Celovcu in konzul v Salzburgu izrekli tamkajšnjim deželnim vladam sožalje Jugoslavije ob tragični smrti zveznega kancelarja dr. Engelbert a Dollfussa. Ob 13. so skupaj prišli v zvezno kancelarstvo jugoslovenski, rumun-ski in češkoslovaški poslanik in se poklonili pred truplom pokojnega kancelarja. Morilci ugotovljeni Kako Je bil Dollfuss umorjen — Vsi uporniki, ki so vdrli v vladno palačo, pridejo pred posebno vojaško sodišče Dunaj, 36. julija, r. Šele danes so se izvedele podrobnosti, kako je bil dr. Dollfuss umorjen. Dolgoletni osebni sluga pokojnega kancelarja, Johann Leibhart, ki le pri včerajšniih dogodkih zvesto stal svojemu gospodarju ob strani, pripoveduje, da je v sobo, v kateri se je mudil zvezni kancelar, vdrlo 12 oboroženih upornikov Ko so planili v sobo, je dr. Dollfuss vstal izza svoje mize in jim stopil naproti. Napadalci so se mu približali na tri korake in nato začeli streljati na kancelarja. Zadet v ramo in v vrat sj je dr. Dollfuss zgrudil na tla in dvakrat s slabim glasom zaklical na pomoč. Dva upornika sta prijela Leibharta in ga držala vse dotlej, dokler kancelar ni omahnil in se zgrudil. Nato so ga prisilili, da je zapustil sobo. tako da so napadalci sami ostali pri ranjenem kancelar ju. Ker so včeraj vse upornike, ki so vdrli v kancelarjevo palačo zaprli in odvedli v vojašnico v Marokkanergasse, so danes ugotovili med njimi morilce dr. Dollfussa. Umorili so ga trije narodni socialisti, ki so sedaj zaprti posebej in pridejo kot prvi pred naglo sodišče. Vlada je sprva uporni-nikom nudila svoboden odhod v Nemčijo, če izpuste ujete člane vlade, toda pod pogojem, da ne smejo nikogar raniti ali ubiti. Ker pa se uporniki tega pogoja niso držali, marveč so ubili celo kancelarja, je vlada sklenila, da jih vse postavi pred naglo sodišče. Na današnji seji je vlada sklenila osnovati vojaško sodišče, ki bo sod>'lo vse osebe, ki so zapletene v včerajšnje dogodke. Sodišče bodo tvorili štirje oficirji in pravni referent. Najstarejši oficir bo obenem predsednik. Sodišče bo postopalo po določbah naglega sodišča in bodo razsodbe takoj po razglasitvi pravomočne in izvršene. Zoper razsodbo tega sodišča ni pri-ziva. Kakor se doznava, je bilo doslej pretiranih poleg upornikov, ki so jih zajeli v radio-postaji in v kancelarjevi palači, še okoli 100 drugih narodnih socialistov in približno toliko socialnih demokratov. Aretirani so vsi člani bivše socialno-demokrat-ske stranke, ki so bili nedavno izpuščeni iz zaporov in koncentracijskih taborišč, med njimi tudi bivši predsednik parlamenta dr. Renner. Dunaj, 26. julija, r. Posebna komisija je danes ves dan zasliševala aretirane upornike, ki so zasedli kancelarsko palačo. Doslej pa komisija ni mogla točno ugotoviti pravih morilcev dr. Dollfussa, ker nočejo uporniki ničesar izpovedati, a Doll-fussov sluga morilcev ni mogel točno spoznati. Na vprašanje o organizaciji upora in glavnih voditeljih ne dajejo aretiranci nobenega odgovora. Evropska javnost In dogodki v Avstriji Vse inozemsko časopisje zahteva, da Je treba napraviti konec neznosnega stanja, ki vlada v Avstriji Pariz, 2-6. julija r. Pozornost vsega inozemstva je obrnjena na dogodke v Avstriji. Nasilna smrt avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa je napravila povsod globok vtis. Splošno se naglasa, da je izgubila Avstrija s smrtjo dr. Dollfussa najvnetejšega zagovornika in branitelja avstrijske neodvisnosti. čeravno smatrajo zlasti nekateri francoski in angleški listi, da bi bil mogel dr. Dollfuss izbrati uspešnejšo pot za obrambo neodvisnosti Avstrije, kakor jo je, pa vendarle vsi soglašajo v sodbi, da včerajšnji dogodKi niso samo posledica avstrijskih notranje-politionih razprtij, marveč v prvi vrsti posledica hujskanja Ln po-tuhe, ki so jo dobivali nasprotniki sedanjega režima v Avstriji od Nemčije. Neposredno sicer ni mogoče dolžiti nemške vlade, da je sodelovala v tej akciji, zadene jo pa krivda v toliko, ker hujskanja na upor in teror ni pravočasno zabranila, meneč, da je ta akcija voda na mlin nemške zunanje politike. Inozemski listi razprav-Ijajo tudi o posledicah včerajšnjih dogodkov v Avstriji in vprašujejo, kako dolgo misli Evropa še mirno gledati, da se vodi v Avstriji vojna brez vojne napovedi proti civilnemu prebivalstvu. Splošno naziranje je, da bodo morale podpisnice garancijske izjave, t. j. Francija. Anglija In Italija, ki so se obvezale čuvati neodvisnost Avstrije. storiti primerne korake, da se taki do. godki v bodoče preprečijo. To smatrajo za tem bolj upravičeno, ker se je v konflikt vmešal tudi nemški poslanik na Dunaju, ki je včeraj posredoval med avstrijsko vlado in uporniki in s tem dosegel, da je postal avstrijski problem zadeva, s katerim se morajo baviti odslej poklicani mednarodni forumi. Neodvisna Avstrija življenjskega pomena za Evropo London, 26. julija AA. Današnji »Daily Telegraph« piše obširno o včerajšnjih do-godKih v Avstriji tai pravi med drugim, da je ohranitev neodvisne Avstrije življenjskega pomena za Evropo. »Times« pravi, da napad na Avstrijo kot tak ni uspel, vendar je dosegel svoj cilj, to je odstranitev hrabrega kancelarja dr. Dollfussa. Uradna Nemčija se je potuhnila pred splošnim ogorčenjem vsega sveta, toda bati se je, da bodo iz Nemčije še dalje privatno podpirali prevratne elemente v Avstriji. Sicer bi 'bilo krivično, dolžiti nemško vlado zaradi včerajšnjih dogodkov, toda nesporno je, da do teh dogodkov ne bi bilo prišlo, če ne bi Nemci dajali upornikom potuhe. »Morningpost« pravi med drugim: če sta Italija ln Francija v skrbeh, moramo reči, da je tudi velika Britanija vznemirjena. če se pokaže, da gre za čisto notranji spor v Avstriji, se bo stvar uredila na takšen način, kakor se takšne zadeve urejajo, če pa se dožene, da je v stvar zapletena Nemčija, je to zadeva, pri kateri je zainteresirana vsa Evropa. Avstrijska vlada se nahaja v izredno kočljivem položaju in je treba v sedanjih razmerah pokazati izredno previdnost. »News Chronicle« pravi v svojem komentarju včerajšnjih dogodkov, da je bil dr. Dollfuss glavni činitelj stabilnosti v avstrijskem kaosu. Delavski »Daily Herald« pravi med drugim: Kakor smemo domnevati, da uničenje avstrijske socialne demokracije februarja ni bilo izvršeno brez podpore Italije, prav tako smo upravičeni domnevati, da imajo pri včerajšnjih dogodkih na Dunaju svoje prste v.nes nemški narodni socialisti. Ves svet bo znal pokazati svoje simpatije za avstrijski narod, ki največ trpi v teh bojih. Ogorčenje v Rimu Pariz, 26. julija. AA. Po vesteh hc Bima so v tamkajšnjih političnih krogih zbudili včerajšnji dogodki na Dunaju, posebno pa umor Dollfussa, veliko ogorčenje. Pričakovati je, da bo Italija še danes zavzela energično stališče nasproti nemškim nacionalnim socialistom in da bo. po svojih uradnih organih obtožila neke berlinske kroge sokrivde za umor kancelarja. V Rimu so snoči trdili, da bo Italija vse storila, kar bo Ie mogla, da se nadaljuje režim, ki ga je v Avstriji uvedel pokojni Dollfuss, in da ostane na vodstvu države Schuschnigg, čigar na-sprotstvo do hitlerjevstva je splošno znano. Glede kandidature avstrijskega poslanika v Rimu Rintelena, ki je bil prišel na Dunaj na dopust, so v dobro poučenih italijanskih krogih prepričani, da v nobenem primeru ne more priti v kombinacijo z novo avstrijsko vlado, ker z njim simpatizirajo nacionalni socialisti. Po najnovejših vesteh iz Rima je imel snoči italijanski državni pod tajnik za zunanje zadeve Suvich pomemben sestanek s francoskim odpravnikom poslov v Rimu Dampierrom. Pr tej priliki sta govorila tudi o ukrepih, ki jih nameravata Italija in Francija skupno storiti v Berlinu v zvezi z včerajšnjim! dogodki v avstrijski prestolnici. Avstrija mednarodni problem Varšava, 26. julija AA. »Gazeta War-szawska« prinaša daljše poročilo o včerajšnjih dogodkih na Dunaju in posebno poudarja, da je v trenutku, ko so se uporniki pogajali s četami, nastopil nemški posla-niK na Dunaju in se zanje zavzel. »Nasz Przeglad« pa pravi, da je avstrijski problem prenehal biti problem avstrijske notranje politike v tistem trenutku, ko je nemški poslanik interveniral kot posredovalec med oblastmi in uporniki. Sodba Amerike New York, 26. julija AA. Tukajšnja »Newyork Herald Tribune« prinaša izredno simpatičen nekrolog pokojnemu kance-larju Dollfussu in pravi, da evropske velesile nikakor ne bodo pustile, da bi se dogodki v Avstriji izpremenili v katastrofo. Georges Earle, bivši ameriški poslanik v Avstriji, je izjavil, da 'bo imel umor Dollfussa ravno nasproten učinek od tistega, ki so ga nacionalni socialistični voditelji hoteli doseči, ker bo odpor proti hitlerjev-cem še bolj povečal. Po njegovi sodbi so le trije možje v Avstriji zmožni preprečiti katastrofo ali vrnitev v monarhijo, in sicer Starhemberg, Fey ali Rintelen. Priključitev Avstrije k Nemčiji izključena Praga, 26. julija d. »Prager Tagblatt«, ki se bavi z dogodki v Avstriji, razpravlja v svojem uvodniku tudi o vprašanju priključitev Avstrije k Nemčiji. Med drugim piše: Nadaljevanje na drugi strani. Kunschak — na obzorju? Kdo bo dr. Dollfussov naslednik — Do rekonstrukcije prevzel vodstvo vladnih poslov knez Starhemberg Dona i, 26. julija, r. Podkancelar knez Starhemberg je včeraj takoj po prvih vesteh o dogodkih na Du-aju odpotoval z letalom i« Benetk na Dunaj. Zaradi neurja in goste megle pa ie pilot izgubil smer ter se je moral nad Velikovcem zopet obrniti in je poletel nazaj v Benetke. Zato j« Starhemberg šele dane* dopoldne prispel na Dnnaj. Tako? po svojem prihodu je odšel v avdijenro k zveznemu predsedniku Miklasn. nakar je sklical sejo rlade. na kateri je minister dr. Sehnsrbnigg. ki je začasno »o dil kaneelarsk«. posle, izročil v^o »Mast knezu Starhembergn. Knez Starhemberg le imel nato nagovor, v katerem se je spominja) laslug umorjenega dr. Dollfussa za Avstrijo ter iaiavil. da bo vlada v najtesnejši skupnosti nadaljevala delo za dosego ciljev. ki si jih ie zastavil dr. Dollfuss. Ministrski svet je nato sklenil, da bo ▼ vsakem pogledu poskrbel za rodbino dr. Dollfussa. Na seji vlade je bilo gorora tudi o potrebnih izpremembah v vladi zaradi smrti dr. Dollfussa. V načelu je bilo sklenjeno, da se izvrši rekonstrukcija vlade šele po pogrebu dr. Dollfussa. dotlej pa bo vodil vse posle podkancelar Starhemberg. V političnih krocih mislijo, da bo prišlo do precej radikalnih izprememb in računajo tudi z intervencijo velesil, zlasti Francije. Anglije in Italije, da bi se ublažila sedanja no tranje-politična smer in v bodoče preprečili slični dogodki. V zvezi s tem zatrjujejo, da bo poverjeno predsedstvo vlade bivšem n ministru in predsedniku parlamenta Kun-srhakn. ki velja za enega izmed zmernejših krščanskih socialcev in ki je bil v zadnjem ča«n no razpustu krščansko-socialne stranke potisnjen t ozadje. • Sprava v Franciji Nevarnost krize, ki je ogražala vlado nacionalne unije v Franciji, je odvrnje-na. Državniška modrost, še bolj pa velika avtoriteta vladnega predsednika Doumergueja se je znala odlično uveljaviti, pokazala pa se je obenem vsa resnost in zrelost predstavnikov francoskega naroda, ki se v težkih trenutkih vedno izkaže in triumfira nad neodgovorno destruktivnostjo. Letošnje leto je bilo za francoski patriotizem doba težke preizkušnje. Bili so trenutki, ko se je bilo bati najusodnejših perturbacij, toda zavest odgovornosti voditeljev in državljanska zrelost naroda je našla pravo pot, tudi ko se je že skoro zdelo, da m več izhoda brez katastrofe. Februarski dnevi, ki so po vsem svetu vzbudili vtis predigre nove revolucije, ne bodo tako kmalu pozabljeni. Tako rekoč ob dvanajsti uri pa je vendar zmagala zavest, da je domovina v nevarnosti, in spoznanje, da je treba strniti vse pozitivne sile, da se doseže očiščenje m obnova, je rodilo nacionalno unijo, katere reprezentant je Doumerguejev kabinet. Skeptiki, ki niso verjeli v možnost konstruktivnega sodelovanja desnice in levice, so se varali. Politično premirje ni bilo samo izhod za silo. ni se razbilo že v prvih tednih, kakor so prorokovali preroki, ki so se nadejali od grozečega kaosa političnih dobičkov. Iz koncentracije strank desnice in levice je nastala močna parlamentarna fronta, ki je dokazala svojo eksistenčno upravičenost in svojo zdravo osnovo z uspehi, kakor jih pred njo ni mogla doseči nobena enostransko sestavljena večina. Ureditev državnih financ, rešitev proračuna in pred vsem visoka aktivnost in smotrena iniciativnost v zunanji politiki, vse to so bili sadovi nacionalne koncentracije, ki jih je narod znal po zasluženju ceniti in se je vračal k zaupanju v državo m njeno vodstvo. Ena najtežjih nalog, ki jih je prevzela vlada nacionalne unije, je bilo brez dvoma razčiščenje dušeče atmosfere, zastrupljene po zločinskih škandalih Aleksandra Staviskega in njegovih očitnih in skritih pomagačih. Parlament in vlada sta šla pogumno na delo in začelo se je kočljivo in odiozno postopanje in preiskovanje, ki še vedno ni privedlo do popolne jasnosti, ker se zdi, da raste delo pod rokami. Naravno je, da občinstvo z napeto pozornostjo zasleduje prizadeva-nie, posvetiti z žarko lučjo v vse temne kote nepoštenosti ir korupcije in da je francoska javnost baš v tej točki do skrajnosti občutljiva. Zato se ni čuditi nervoznosti, ki je nastala v zadnjih dneh, ko je znova padla na oomirjujoče se javno življenje črna senca Staviskega. Nikdo ni pričakoval mučne senzacije. Parlament je bil že zaključil svoja zasedanja, vlada je po za- Hitlerjevska revolucija (Nadaljevanje s prve strani) čeprav so bili odnošaji Italije do Nemčije do nedavnega dobri, si nihče ne more ustvarjati iluzije, da bi Italija pristala na priključitev Avstrije k Nemčiji. V diplomatskih krogih so celo mnenja, da bi Italija kot prva država posredovala v Avstriji, bržkone celo z orožjem, če bi pod vzeli iz Berlina ali pa z Dunaja kak poizkus za priključitev. Če si je Nemčija pred 30. junijem želela vzpostavitve narodno-sociali-stičnega režima v Avstriji, so bržkone včerajšnji dogodki zbudili v Berlinu zadrego. Nemčija se mora sedaj boriti z mnogimi notranjimi težkočami in če bi poizkušala poseči aktivno v notranje razmere Avstrije, hi vstal proti njej na man z Italijo vred ves svet. Tega. položaja se tako razsoden diplomat, kakor Neurath, zaveda in more se smatrati, da ne bo nemška vlada ničesar podvzela razen platonskega frateraizira-nja z rjavim Dunajem. Težavnejši bi bil položaj, če bi prišlo v Avstriji do daljše državljanske vojne. Zaradi osrednjega položaja Avstrije bi mogli njeni sosedi smatrati državljansko vojno v alpskih deželah kot ogražanje svoje varnosti. More 3e pač smatrati, da bi v tem primeru prišlo do naglega sporazuma prizadetih držav, med katere spadajo razen sosedov tudi evropske velesile. Verjetna bi bila tudi kolektivna demarša v Avstriji. Te pa bi ne podvzelo Društvo narodov, ker posluje ženevska ustanova prepočasi, dočim se more med vladami doseči sporazum v nekaj urah. Odnošaji med Rimom in Parizom so s« zadnje čase z boljšali in ne more se misliti da bi se Mussolini odločil za kakršenkoli korak, ne da bi se sporazumel s francosko vlado. Tudi odnošaji med Italijo in češkoslovaško so se v zadnjem času tako razvijali, da je nastala možnost sporazuma Mussolinija z dr. Benešem v avstrijskem vprašanju. Tudi v času februarskih bojev na Dunaju so računali s posredo- Berlin, 26. Julija. AA. DNB poroča: Iz-šel je tale uradni komunike: Nemški poslanik na Dunaju je na poziv avstrijskih uradnih organov k* avstrijskih upornikov pristal na sporazum med obema strankama. Zat« je nemika vlada poslanika takoj odstavila * njegovega mesta. Dunaj, 26. julija. AA. »Telegraph am Mittag« poroča: Odpoklicani nemški poslanik- dr. Riet, ki je z letalom odpotoval v Berlin se je peljal na letališče v Aspernu z močno vojaško in policijsko eskorto, ker se je bilo upravičeno bati za njegovo osebno varnost Množica, ki se je bila snoči zbrala pred zveznim kancekrstvom, je začela, ko je zagledala nemškega poslanika, bučno kazati svoje ogorčenje m so neka- _____ s vanjem Italije v Avstriji, kakor Je razvid- ______ ______ . no iz ekspozeja, ki ga Je podal namestnik I tepi cei0 hoteli poslanika dejansko napa- češkoslovaškega zunanjega ministra Krof- I sti,' kar je pa policija, čeprav s težavo, ta v zunanjepolitičnem odboru poslanske | preprečila. zbornice. Italijansko vkorakanje v Avstrijo bi tedaj Češkoslovaška ne sprejela na znanje brez protesta in bi naletelo gotovo na odpor tudi v Franciji. Danes je skupno ali vsaj sporazumno postopanje Rima, Pariza in Prage v avstrijskem vprašanju mogoče. V tem obstoja v zunanjepolitičnem pogledu velika razlika med avstrijsko februarsko in julijsko revolucijo. Odmev v ženevi Ženeva. 26. julija. w. Dogodki v Avstriji, posebno pa umor zveznega kancelarja dr. Dollfussa so napravili v krogih Društva narodov porazen vtis. Splošno se najostreje obsojajo metode, ki ,|ib uporabljajo socialisti v Avstriji. Pričakuie se, da bodo sedaj velesile storile energične korake, da se v bodoče taki dogodki v Avstriji ne bodo več ponovili. žrtve Dunaj, 26. julija, r. Doslej Se nI bilo Izdano uradno poročilo o Številu žrtev, ki so jih zahtevali včerajšnji in današnji boji med uporniki ln vladnimi četami. Po Se nepotrjenih vesteh je bilo »amo na Dunaju v včerajšnjih borbah ubitih okrog 40 narodnih socialistov. Na strani v«jske ta policije je padlo 15 mož, večje število pa Je hudo ranjenih. Po Dunaju krožijo vesti, da so včerajšnje in današnje borbe na štajerskem, zla»ti pri Judenburgu in Dona-witzu, zahtevale na obeh straneh velik« mrtvih ln ranjenih. Izmišljotine Beograd, 26. julija. AA. Tiskovni urad poveljnika avstrijskega Heimweh-ra je objavil, da so uporniki na Štajerskem dobili pomoč z jugoslovenskega ozemlja. Nekatere tuje agencije in listi so priobčili dalje vest o zbiranju jugosloven-skih čet na avstrijski meji v zvezi z najnovejšimi dogodki v Avstriji. S pristojne strani smo pooblaščeni vse te vesti odločno demantirati kot popolnoma neutemeljene in tendenčne. Rjava revolucija ob naši severni meji Kratkotrajno gospostvo hitlerjevcev v avstrijskih obmejnih krajih — Paničen beg upornikov čez radgonski most in njihova razorožitev v Jugoslaviji Ljuta borba z uporniki na štajerskem Na štajerskem, kjer je je upor^najbolj^ razmahnil. borba med hitlerjevci in vojaštvom končana Na Štajer- I met se vrši samo do Leobna. Vse avto-v - ; ' busne linije so ustavljene in promet z Gradec, 26. julija. AA skem je prišlo v zvezi z včerajšnjimi dogodki do ostrih spopadov z nacionalnimi socialisti. Tako je v Judenburgu okoli 900 oboroženih nacionalnih socialistov s silo zavzelo poslopje okrajnega glavarstva ter so pri tem ubili vladnega komisarja Heidecherja, ki so ga razse-kali na kose. Toda izvršilna oblast je dobila kmalu ojačenja ter se ji je posrečilo upor zadušiti in upornike razorožiti. . V Vordernbergu so padle v bojih med nacionalnimi socialisti in izvršilno oblastjo štiri osebe, 10 je pa ranjenih. Ne ve se še, kdo je gospodar položaja. V Knittelfeldu pa tudi v drugih krajih na Štajerskem se boji, bi so se snoči začeli, še zmeraj nadaljujejo. Tudi v Leobnu in Donawitzu na Štajerskem se še danes popoldne vrše boji med vojaštvom in nacionalnimi soeifl- ključitvi velikih del odšla na zasluzene ^ Ne ve ^ še> kdo je zmagal, počitnice. Naenkrat pa je, tako rekoč - - - - preko noči, izbruhnil nov plamen razburjenja in kriza je trkala na vrata, ki je ogražala sadove političnega premirja in nacionalne koncentracije. Kaj se je prav za prav zgodilo? Minister Tardieu je bil zaslišan kot priča pred komisijo, ki preiskuje afero Staviskega. Že skozi mesece so ga politični nasprotniki napadali, češ, da je bilo na t a Ionu čeka za 300.000 frankov, kamor je Stavisky zapisoval imena dejanskih prejemnikov korupcijskih vsot, zapisano njegovo ime. Naravno je, da se je postavil Tardieu v bran in porabil priliko pred preiskovalno komisijo, da iznese vse, kar je sposobno, da zavrne težki očitek. V svoji izpovedbi pa ni poznal nobenih ozirov in se ni izognil bivšega ministrskega predsednika Chautempsa, voditelja parlamentarne stranke radikalnih socialistov. Nastal je vihar. Chau-tempsovi partijski somišljeniki so proglasili Tardieujev nastop za političen napad in za prelom medstrankarskega premirja. Zahtevali so Tardieujevo glavo, grozeč sicer z izstopom svojih ministrov iz vlade in z razbitjem nacionalne fronte. Za zunanjega opazovalca je nekam težko razumeti mrzlično razburjenje, ki se je iz navidezno malomarnega povoda polastilo ne le prizadetihi strank, nego tudi vse javnosti. Objektivno vzeto se Tardieuju ne more odrekati pravice, da brani svojo napadeno čast. Vrhu tega je imel kot priča naravnost dolžnost, da po svoji vesti izpove, kar bi le moglo voditi do jasnosti v zadevi, katere popolno razkritje je prevzela nacionalna unija kot svojo prvo dolžnost. Osebni oziri na kogarkoli niso smeli nikogar ovirati, da pove resnico. Pa bodisi, da je Tardieu prestopil meje obrambe in v večurnem govoru res prekoračil funkcije, ki jih ima priča, bodisi da se je čutila ožja Chautempsova okolica po krivici zadeta — vsekakor je nastala iz zadeve politična afera velikih dimenzij. Ne sme se pozabiti, da. je baš v vprašanju Stavisky francoska javnost do skrajnosti občutljiva. Današnja medstrankarska konstelacija ni bila z lahkoto dosežena, kajti kdor pozna ostro napetost med levico in desnico, se mora naravnost čuditi vzdržnosti in preudarnosti politikov, s katero so zapostavili partijske interese in sedli za skupno mizo. Za radikalne socialiste pa se je vrhu tega situacija močno izpremenila, odkar je Leon Blum krenil s svojimi socialisti še bolj na levo in se združil s komunisti v eno fronto. Možnost levičarskega karte-la, ki so jo imeli meščanski radikali doslej v rezervi za trenutek, ko preneha V Cmureku in Radgoni na jugoslovenski meji se vojaštvo pogaja z nacionalnimi socialisti, ki so zasedli glavne urade, da bi nacionalni socialisti odložili orožje in da se ne bi po nepotrebnem prelivala kri. Pogajanja so opoldne še trajala. _ Na severnozapadnem Štajerskem pri Lienzu, Pirgasu in Selztalu so uporniki 0ilI1 — PSSLCSSh.J1^«- čudna vloga Rintelena Aretacija in posrečen samomor avstrijskega poslanika v Rimu dr. Rintelena njimi je prepovedan. V Gradcu vlada razmeroma mir. Vzlio temu so glavne točke Gradca zasedle čete s strojnicami. Po zasebnih vesteh so nacionalni socialisti v vsej državi v mobilnem stanju. Doslej se še ne ve, kaj pripravljajo. Gradec, 26. julija. AA. Na jugozapad-nem Štajerskem pri Steinzu so dobili nacionalni socialisti pri Deutschlands-bergu pomoč, zato bop tam še zmeraj trajajo. V dolini Mure se vrše med Jndenbnr-gom in Knittelfeldom ogorčeni boju Vladne čete so dobile nova ojačenja. Promet v teh krajih je popolnoma ustavljen. Vsa pošta iz Gradca za Koroško, ki je šla doslej po tej progi, »> prevaža zdaj čez Maribor. V Radgoni so se nacionalni socialisti udali, le en oddelek je z orožjem zbežal na jugoslovenska tla, kjer so jih pa Jugoslovensko oblasti razorožile in kaser-nirale. Dunaj, 26. julija. AA. Po privatmh vesteh še ni obnovljen red v tehle krajih: v Ausseeju, v Slabningu, Altenbergu, kjer je 20 mrtvih, Mesendorfu in St. Petru pn Gradcu, kjer so nacionalni socialisti skušali napasti koncentracijska taborišča. Na-« _ it_ —: en ii Kil t in nit- Gornja Radgona, 26. julija. O prevratnem poizkusu narodnih socialistov v avstrijskih krajih ob jugoslovenski meji se doznavajo naslednje podrobnosti: V obmejnih krajih Radgoni (Radkers-burg), Obrajni (Halbenrain) in Cmureku (Mureck) so se narodni socialisti včeraj popoldne oborožili z revolverji in puškami ter zavzeli poslopja javnih oblasti, kakor okrajnih glavarstev, poštnih uradov itd. V Radgoni se je pričel prevrat ob 13.30, ko so se začuli po ulicah mesta vzkliki »Heil Hitler« in so se množice začele zbirati ter drveti po glavnem trgu pred poslopja raznih uradov. Raz poslopja so pričeli izobe-šati črno-rumene, belo-zelene m hitlerjev-ske zastave, narodni socialisti pa so si na rokave pripenjali trakove s kljukastim križem ter jih delili tudi drugim, češ, da je Dollfussova vlada padla. Dollfuss pa pobegnil neznano kam. Vzklikali so neprestano »Heil Hitler« ter grozili pristasera Dollfussovega režima. Postni urad so zaprli ter zastražili, rz okrajnega glavarstva pa so izpustili na prosto vse politične ka*-nence. Nastala je prava zmešnjava.^ Ljudje so tekali sem in tja po ulicah, orožniki so bili brez moči, sicer pa niti niso nastopili, ker so prevzeli oblast v roke voditelji na-rodne.socialistične stranke in v tem času še niso prejeli nobenih navodil. Obmejni murski most so narodni socialisti zaprli, tako da je bil onemogočen dostop v mesto, dočim so dovolili izhod n mesta vsem jugoslovenskim državljanom, ki so jih dogodki slučajno zatekli v njem. Ker se lokalna pošta med Gornjo Radgono in mestom Radgono dostavlja po uslužbencih pošte v Gornji Radgoni vsakdan popoldne, je bila včeraj našemu uslužbencu izročena pošta ob navzorr.osti hitlerjevcev. ki so bili v tem času na straži pred poštnim uradom in v poštnem poslop Dunaj. 26. julija, r. Docela nepojasnjeno vlogo ie igral pri včerajšnjih dogodkih na Dunaju bivši štajerski deželni glavar in sedanji avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen. Pozornost politične javnosti je zbudilo že dejstvo, da so ga hitlerjevski uporniki v svoji prvi radio-vesti označili kot bodočega avstrijskega kancelarja. ln res je Rintelen, čim so izbruhnili na Dunaju nemiri, prišel z letalom iz Rima na Dunaj. Odšel ie takoj v vojno ministrstvo in igral neko posebno vlogo pri pogajanjih med vlado in uporniki v kancelarjevi palači. Dr. Rintelen je po zatrjevanju pen učenih krogov nastopal že kot bodoči kancelar in izdajal navodila, ki so bila docela nasprotna s težnjami Dollfusso-ve vlade in v katerih je kazal preveliko simpatijo do narodnih socialistov. Ko je bil upor na Dunaju zatrt ter minister Fey in državni podtajnik Karwinsky izpuščena, ie Fey takoj izdal nalog za aretacijo dr. Rintelena, ki se je baš takrat mudil v kabinetu državnega pod-tainika za narodno obrambo generala Zechnerja. Pridržali so ga najprej v voinem ministrstvu, kjer je bil pod strogim nadzorstvom. Niso mu niti dovolili, da bi o svoji aretaciji obvestil svojo ženo ali sorodnike v Gradcu. Ob enem so aretirali tudi več oseb, ki so osumljene. da so bile v zvezi z Rintelenom in pripravljale skupno z njim akcijo za strmoglavljenje Dollfussovega režima. Toda javnost o vsem tem ne bi bila menda nič izvedela, če ne bi bil dr. Rintelen ponoči izvršil samomor. Davi ie bil izdan naslednji uradni komunike: Ker so se teroristi, tako oni, ki so Prehod je na avstrijski strani mosta zaprt do nadaljnjega tako za jugoslovanske, kakor za avstrijske državljane. Dopoldne je prispelo v Radgono z avtomobili tudi več vpoklicanih mladeničev Heimvvehra, ki so bili nato oboroženi ter dodeljeni orožništvu v pomoč. Došlo je tudi vojaštvo v sedmih avtomobilih, okoli 500 mož. V splošnem sta bila do poldneva vzpostavljena red in mir ter prelivanja krvi ni bilo. Mobilizacija Heimwehra Pariz, 26. julija. AA. Havas poroča z Dunaja, da je podkancelat Starhea-berg odredil mobilizacijo vseh čet Heimwehra. Železniški promet z Avstrijo normalen Ljubljana, 26. julija. Železniški promet z Avstrijo zaiadi hitlerjevske revolucije včeraj ni mnogo trpel. Mednarodni brzi vlaki in potniški vlaki so vozili iz Avstrija k nam kakor tudi od nas v Avstrijo normalno po voznem redu. Tudi potniški promet na brzih vlakih je bil normalen. Kakor poročajo iz Maribora, prihajajo danes posamezni vlaki iz Avstrije v Maribor z večjimi ali manjšimi zamudami. V ostalem }e promet normalen. Tudi preko Labuda vozijo vlaki normalno. Mednarodni šahovski turnir v Curihii Aljehin porazil Laskerja V XII. kolu je vladalo največje zanima nje za srečanje sedanjega svetovnega prva- ----------------. , . , ka dr. Aljehina z bivšim prvakom dr. La- ju. Vsi narodni socialisti so bili oboroženi skerjem. Partija je končala že po 21. pote- z revolverji in drugim orožjem. « •------- V Cmureku je izbruhnil upor ob pol 17., Tem bolj pomembno je torej, da je naposled vendar premagala patriotska uvidevnost strankarski egoizem. Oddahnili se bodo vsi, ki so se bali usodnih posle- premirje, je postala več ko dvomljiva, I dic grozečega konflikta za notranje po-če ni sploh izginila. S tem pa se je pre- » ----- — "en»nn »mnlfata ureditev maknilo njih stališče napram desnici ne le v parlamentu, marveč tudi med narodom. Z druge strani pa desnica očividno pričakuje boljših časov in ji morebitne nove volitve niso preveč nezaželene. Vse to na ostrost, s katero se je pojavila kriza, ni bilo brez učinka. mirjenje, za uspešno započeto ureditev financ in pred vsem za velikopotezne zunanje politične načrte, ki ne zadevajo samo Francije, marveč so največjega pomena za vso miroljubno Evropo. S tega stališča pozdravljamo tudi mi Jugoslo-veni ohranitev nacionalne unije in njenega političnega kurza. vdrli v poslopje dunajskega radia, kakor tudi oni, ki so zasedli poslopje državnega kaocelarstva, sklicevali na avstrijskega poslanika v Rimu dr. Rintelena. so dr. Rintelena zadržali v prostorih ministrstva državne obrambe, dokler se ta stvar ne pojasni. Ponoči si je dr. Rintelen skušal vzeti življenje. Ker ie rana precej huda, so ga prepeljali v bolnico. V sobi, kjer so našU dr. Rintelena nezavestnega, so našli poleg njega listek z besedami: »Nedolžen sem! Z uporom nimam nobene zveze!« Dunaj, 26. julija, g. Danes zgodaj popoldne se je iz krogov, ki so blizu zveznemu kancelarstvu, izvedelo, da je poslanik dr. Rintelen, ki je snoči poskusil samomor, ob 13. uri podlegel poškodbam. Kasneje se je izkazalo, da vest ni bila utemeljena in da dr. Rintelen še živi. Poslanika dr. Rintelena je ob 18.30 operiraj prof. Ranzi. Operacija je trajala eno uro. Rintelen se je malo pred 20. zbudil iz narkoze. Bolnik se počuti relativno dobro. Odstavitev nemškega poslanika na Dunaju Berlin, 26. julija. AA. DNB poroča: Zunanji minister v. Neurath je izrekel avstrijski vladi sožalje ob smrti zveznega kancei-.rja dr. Dollfussa. Iz poročil dunajskega radia, ki jih potrjujejo dunajski uradni komunikeji, se vidi, da se je med pristojnimi avstrijskimi vladnimi organi in uporniki dosegel sporazum, da smejo uporniki svobodno v Nemčijo. Ta sporazum se nemške vlade popolnoma nič ne tiče in je pravno ne more vezati. Zato je nemška vlada naročila pristojnim oblastvom, da upornike pri priči aretirajo, če bi prestopili nemško mejo. »Deutsches Nachrichten - Bureau je poslal listom okrožnico, v kateri jim prepoveduje objavo poročila, ki ga jim je dal snoči o dogodkih v Avstriji in v katerem je DNB pozdravljal te dogodke. Berlin, 26. julija. AA. DNB poroča: Zaradi tragičnih dogodkov v Avstriji je kancelar Adolf Hitler sklenil odpovedati svoj najavljeni obisk pri treh predstavah Wag-nerjevega gledališča v Bejrutu. v Obrajni pa so narodni socialisti napadli grad grofa Sturkha ter ga zavzeli okrog 19. Žrtev ni bilo nobenih, pač pa sta bila v Obrajni ranjena od orožnikov neki narodni socialist in neki železničar. Tudi ▼ Radgoni sami je potekla vstaja narodnih socialistov brez preilvanja krvi in žrtev. V Lip-nici (Leibnitz) do upora ni prišlo. Pogajanja z uporniki Ob 16. so se včeraj pričela pogajanja med narodnimi socialisti v Radgoni m deželno vlado v Gradcu. Vojaška eksekutiva je postavila upornim narodnim socialistom ultimat, da morajo izročiti tri talce za cas, dokler ne izroče vse orožje in municijo. Pri tem je vojaška eksekutiva izjavila, da je naročila vojaškim oddelkom, na i z uporniki ne postopajo surovo. Narodni socialisti bi imeli predati orožje do davf ob 10. V glavnih krajih za zbiranje orožja bi ga morali naloženega v avtomobilih pripeljati vojaški eksekutivi naproti, v okoliških vaseh in manjših krajih pa bi se imelo orožje zbrati in oddati vajaški eksekutivi takoj pri vkorakanju v dotične kraje. Vojaška eksekutiva ie zahtevala, na i se izroce kot talci inž. Trummer, dr. Josef Otl ter Fritz Bouvier iz mesta Radgone. K tozadevnim pogaianjem je iz Radgone odpotoval v Strass dr. Julij Ogrisegg. ki pa ga je voiaška eksekutiva obdržala začasno kot talca« Narodni socialisti zahtevi vojaške ekse-kutive niso ugodili, ker niso verovali, da bi izpolnila svoje obljube, namreč, da * uporniki ne bo ravnala kruto. Beg upornikov v Jugoslavijo Medtem je bila o prevratu alarmirana že vsa okolica ter so se pričeli zbirati pristaši Heimwehra, ki so odhiteli orožništvu n« pomoč. Ko so o tem zvedeli orožniki v Radgoni, ki so bili do takrat brez moči, so poskakali skozi okna okrajnega glavarstva ter iz kasarne pri obmejnem mostu ter nastopili z vso energijo proti upornikom, ki so se zbirali pri obmejnem mostu. Zbrani uporniki so se v skupinah po 10 in 15 pognali v beg preko obmejnega betonskega ter železniškega mosfa na jugoslovensko ozemlje. Neka} orožja so pustili na mestu, del so ga med begom pometali v Muro m le malenkost prinesli s seboj na jugoslovensko stran. Preko betonskega mostu lih je prispelo na jugoslovensko ozemlje 57, preko železniškega pa 28. skupaj 85. med niimf 4 ženske. Posamezni ali v manjših skupinah so prehaiali na iugoslovensko ozemlie še kasneje. Dr. Otl je prispel preko mostu še pred z jutraj ter se je odpeljal v Maribor. Nekateri *o tudi orispell z motor n iz Cmureka. V Gornii Radgoni iih bolnišn:ca pa je potrebna še čira večje izpopolnitve glede na bolnišnico v Radgoni, kamor so še do nedavna zahajali tudi naši bolniki- Ve-fcka sposobnost naših zdravnikov je to zajezila, izpopolnitev bolnišnice pa bo dosegla še več. Delo za univerzitetno Spomenica naših kulturnih in gospodarskih društev knjižnico Ljubljana, 26. julija Med najpomembnejšimi stremljenji slovenskega kulturnega življenja v času od zadnje jeseni sem je postavitev univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Živa, široko zasnovana akcija, ki jo vodijo že več ko pol leta naši akademiki, je prepričala vso slovensko javnost o nujni, neodložljivi potrebi, da se sezida ljubljanski univerzi osrednja knjižnica. Naše časopisje zimskih mesecev je bilo polno člankov, ki so izčrpno in temeljito obravnavali problem univerzitetne knjižnice in pomen akcije akademikov. Ob novem letu so izpregovorili tudi predstavniki našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter soglasno poudarili, da je zaradi nemotenega napredka slovenske kulture izpopolnitev ljubljanske univerze in postavitev univerzitetne knjižnice prvi korak k temu smotru, največji in najnujnejši slovenski kulturni problem, ki terja takojšnje rešitve. Po vsem tem je naplavila odklonitev kreditov iz letošnjega državnega proračuna na akademike in javnost skrajno neugoden vtis, ki je spričo občutne potrebe po knjižnici in po vseh težkih prizadevanjih, pismenih prošnjah in predlogih, osebnih obiskih in posredovanjih zastopnikov univerze in akademikov pri vseh odločujočih [iredstavnikih države upravičen in razum-jiv. Ko so na svojem občnem zboru pred dvema mesecema akademiki podrobno izvedeli vso zgodovino polletnih prizadevanj za knjižnico, ki so bila brez uspeha. .*<» ostro obsodili tako ravnanje, obenem so se odločili nadaljevati boj za svoio knjižnico še z večjo vnemo in odločnostjo in so pozvali vso slovensko javnost, da njihove zahteve podpre Ta poziv ni bil zaman. Vsa najvažnejša slovenska kulturna in gospodarska društva so podpisala spomenico kralju in vladi, v kateri ugotavljajo in poudarjajo velik pomen in važno nalogo ljubljanske univerze in izražajo odločno zahtevo Slovencev, da se takoj začne kidati univerzitetna knjižnica Š to spomenico so se predstavniki slovenskega življenja v času dela za univerzitetno knjižnico drugič oglasili. Z novoletnimi izjavami so dali univerzi in akademikom močno moralno oporo v njihovem prizadevanju za univerzitetno knjižnico. Zdaj pa so slovenska društva sama posegla v boj za knjižnico in se naravnost pridružila zahtevi ljubljanske univerze in akademikov. V tem je velik pomen te spomenice, toliko večji od novoletnih izjav, toliko odločnejši in glasnejši poziv odločujočim činiteljem, da ne bodo mogli mimo te spomenice molče na dnevni red. V teh dneh se že sestavlja proračun za prihodnje leto in oni, ki ga sestavljajo, bodo dovolj zgodaj opozorjeni na eno izmed velikih slovenskih potreb. Univerza in akademiki in javnost čakajo in pričakujejo in kadar bo čas, bodo spet izpregovorili-* Spomenico so poleg 60 najvidnejših slo-Venskih kulturnih in gospodarskih organizacij podpisali še: dr. Dinko Puc za mestno občino ljubljansko, dr. Franjo Lipold za mestno občino mariborsko, dr. Goričan za mestno občino celjsko, nadalje dr. Gre-gorij Rozman, škof ljubljanski, in dr. Ivan Tomažič. škof lavantinski. Za nekaj dni je spomenica razstavljena v Rojinovi trgovini na Aleksandrovi cesti. Strela ubila otroka, 11 oseb omamila Dva treska, dva požara — Po štirih iz goreče hiše Slivnica, 26. julija, V Slivnici pri Celju je bil v ponedeljek sejem. Naenkrat je nastal hud naliv, ki je takoj razgnal sejmarje. Zabli-skalo in zagrmelo je samo dvakrat — a že se je razvedelo, da obakrat usodna Strela je prvič udarila v poslopje posestnika Tepeža pod Babno goro pri Sv. Štefanu. Gospodar se je mudil v Slivnici na sejmu. A še hujše je strela prizadela posestnika Janeza F r e c e t a (po domače Matežička) v Tratni pri Slivnici. Tu je treščila v oreh poleg hiše, pa se je odbila skozi strop in udarila ravno sredi mize, okol katere je bilo zbrano pri predjužini 12 oseb, med temi 4 delavke. Triletnega fantka je strela ubila, vseh enajst ostalih pa je omamila in so dobili hude opekline, največ po nogah. Hišo so na mah objeli plameni. Nekateri so prišli toliko k zavesti, da so se po vseh štirih rešili iz hiše, drugim je priskočil še pravočasno na pomoč najbližji sosed Turnšek. Na pomoč prihiteli domači gasilci so rešili, kar se je še rešiti dalo ter zabra-niM, da se ni ogenj razširil še na sosednja poslopja, ki so vredna 80 do 100.000 Din. Posestniku Frecetu je ogenj napravil svojih 15.000 Din škode, zavarovan pa je le za malenkosten znesek- Nekateri predeli f Čret, Hrušovje) so bili istočasno prizadeti tudi zaradi toče. Naš narodni park brez zaščite Zdaj Je v Dolini sedmerih jezer pravi paradiž, afi za zaščito prirode ni pravega umevanja Bohinjski kot, 26. julija Lepa si, slovenska zemlja, med prvimi si v naši dragi jugoslovenski državi. Najlepši del naše zemlje je pa Bohinj. Kdor mi ne verjame, naj se potrudi v tem letnem času sem v Bohinjski kot Ogleda naj si najprvo Bohinjsko jezero in njegovo okolico, potem pa naj se potrudi čez Ko-marčo v naš narodni park, ki obsega Dolino sedmih jezer. Ni ga lepšega botaničnega vrta, kakor je v sedanji dobi ta cvetlični raj. Pravim v sedanji dobi, ko naš narodni park vsaj okrog planinske koče še ni popašen. Je že tako, da se dandanes kulturna vprašanja v splošnem, posebno pa še pri nas počasi rešujejo. Zato tudi za zaščito prirode pri nas ni potrebnega umevanja. Od leta 1922. so pri nas zaščitene murke, planike in druge redke rastline. Pa še danes jih vsak turist išče in trga in skoro da v vsaki planinski koči se prodajajo. In naš narodni park je že toliko časa zakonito priznan in zamejičen. V smislu zakonite uredbe bi morale biti že davno vse obstoječe servituto na tem ozemlju likvidirane. Zvršilo se pa to še ni in vse tako kaže. da se to ne bo še tako kmalu zgodilo. Tujci, ki posečajo Dolino sedmih jezer, so si edini v tem, da je škoda za vso državo, da to prekrasno ozemlje, kjer se sedaj pasejo koze. govedo in konji in kjer streljajo gamse in ruševce, ne postane narodni park v pravem pomenu besede, domačini se pa tega ne zavedajo. Saj se vpra- Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. šanje o zaščiti prirode pri nas ne more premakniti z mrtve točke. Na gospodarsko depresijo bi se odločujoči činiteiji ne smeli sklicevati, saj vlada enaka depresija tudi na Poljskem, Nemškem in v Italiji, pa so vendar v teh državah ravno v zadnjih letih čudovito veliko storili za zaščito prirode. Tudi Bohinjsko jezero in njegova najbližja okolica bi se bila morala že davno razglasiti za zaščiteno ozemlje s primernim regulačnim načrtom. Izgub, ki nam tukaj prete v gospodarskem in kulturnem pogledu, ne bo nikdar več mogoče nadomestiti. Regulačni načrt za okolico Bohinjskega jezera je nujno potreben. To zlasti kaže okolnost, da nekateri tujci, ki so pridobili manjše parcele ob Bohinjskem jezeru, že skušajo enostavno zabraniti pešpot, ki obstoja od pamtiveka sem ob vzhodni obali jezera, dasi domačinom taka pešpot nikdar ni bila v napotje. Nekdo je pot enostavno zagradiL, poleg ograje pa še razpel svoj šotor. Drugi je nastopil bolj diplomatično; postavil je na pot kol z napisom: »Hud pes«, dasi psa niti nima. Vsekako je skrajni čas, da se uradno ugotovi, kako daleč segajo pravice posameznikov, kako daleč pa interesi banske uprave in države. Ko že pišem o Bohinjskem kotu, smatram za svojo dolžnost, da ugotovim razveseljivo okolnost, da je velika večina domačinov že prepričana, da zavisi njihova gospodarska samostojnost od tujskega prometa, tujski promet pa spet v prvi vrsti od tega, koliko časa bo še mogoče ohraniti Bohinj v sedanji naravni lepoti. Zato tudi večina domačinov že željno pričakuje regulačni načrt in je pripravljena odstopiti proti primerni odškodnini za javne namene potrebni svet, ker je prepričana, da bo pridobila njihova zemlja po uveljavljenju regulačnega načrta mnogo na vrednosti. KIS za vlaganje sočivja, priznano dober, priporoča DROGERIJA KANC v Nebotičniku ln židovski ulici Samo še danes opereta sladkih popevk in veselja v planinah in naravi ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.%, 9.% ■nmamai■ VESELI SVATJEI Hansi Niese v svoji najboljši vlogi | Domače vesti ♦ Naš 1. planinski polk bo slavil v sredo 3. avgusta svojo slavo v spomin na dan, ko je bil osnovan. Bogoslužje in rezanje kolača bo ob 11. v letnem taborišču v Bohinjski Bistrici. Popoldne bo vojaška zabava. Domačin slave je .Komandant ipolkovnik Mihailo L- Lukič. ♦ Gostovanje sofijskega pevskega društva »Kaval« v Subotici. Subotiško pevsko društvo »Graničar« je povabilo v Subotico na gostovanje sofijsko pevsKo društvo »Ka-val«. Člani tega pevskega društva so viso-košolci, njih 100 po številu, ki so si pridobili sloves enega od najboljših pevskih zborov Bolgarije. V Subotici bodo gostovali v jeseni in vlada za njihovo gostovanje že sedaj največje zanimanje. Nastop odličnega bolgarskega pevskega zbora v Subotici bo povod lepe manifestacije jugo-slovensko-bolgarskega bratstva v obmejni Sivbotici. ♦ Abiturienti ir leta 1924. na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani zberimo se po 10 letih vendarle enkrat Ln sicer 16. avgusta v Novem mestu. Prosim Vas, da mi javite nujno število udeležbe, da vemo, s kolikim številom lahKo računamo. Naslov: Karel šterbenk, nastavnik meščanske šole v Črnomlju. + Letošnji tečaj Tomarchinove fundacije, na katerem predavajo najuglednejši evropski zdravniški, se bo vršil od 9. do 2t2. septembra v Meranu. Kot predavatelja sta povabljena tudi prof. Blumental in prof. Bu-rijan z beograjske univerze. ♦ Sprejem novih slušateljev v državno prometno železniško šolo v Beogradu. Za šolsko leto 1934-35 bo državna prometna šola v Beogradu sprejela 50 kandidatov, ki morajo ustrezati temle pogojem: izpolnjenih morajo imeti najmanj 7 razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije (vse druge šole so izključene); biti moraio državljani kraljevine Jugoslavije; biti morajo pravilno razviti in zdravi, dobro videti in slišati in razločiti barve; imeti moraio najmanj 18 in največ 21 let; prestati morajo sprejemni izpit. Šola traja dve leti Kandidati se izbero po natečaju in stopijo takoj po sprejemu, zdravniškemu pregledu ia izvršenem izpitu 1. septembra L 1. v šolo ter dobe po 31.50 Din na Dan. ♦ K peti obletnici stolpa na Boču se je ebralo v nedeljo lepo število planinarjev iz vseh krajev, zlasti iz Slovenske Bistrice, Ptuja, Celja, Maribora itd. Zadovoljnih obrazov nad lepoto vremena in krasoto boč-kih zelenih planjav so uživali ves dan pri Idiličnem Sv. Miklavžu. Mnogi so se tudi prvič, a drugi ponovno povzpeli na stolp i a občudovali lep razgled z njega. Po maši v stoletni cerkvici sv. Miklavža se je vršilo planinsko rajanje, ki je trajalo ob zvoKih steklarske godbe iz Rogaške Slatine in ob prepevanju septeta bratov živbov iz Maribora do poznega večera. Za kralja Boča je bil izvoljen (vsa prejšnja leta so volili kraljice) nestor slovenskih planincev g. dr. Tominšek iz Maribora. ♦ Stalno bivanje na Golici. V Spodnji Koči na Golici je mogoče večtedensko bivanje. Golica je znana razgledna točka ter pestra po svoji krasni gorski flori. Sobe so prav lično opremljene in nudijo razgled po vsej Gorenjski. Pičle četrt ure naprej jo krasen razgled na Korotan. Po-črobno informacije daje društvena pisarna SHD v Ljubljani, Masarykova ulica 14. ♦ Zdravstveno poljudni list »Zdravje« objavlja v 6. letošnji številni poučen članek »Najvažnejši momenti pri domači oskrbi umobolnih« iz peresa dr. Frana Gostla. nadalje poučne prispevke: »Različni problemi«, »Gospodinjam vsakdanji odmor«, »Nervozni otrok«, » O dušljivem kaš-Iju«, »Srce in kopeli«, »Snažna in čista koža«, Higiena žepnega robca«, »Smejaj se!« ter rubriko »Glasnik higienskih ustanov« in »Drobtine«. »Zdravje« izhaja vsaKega petnajstega v mesecu ter stane celoletno 30 Din. ♦ Gledališče, ki ne pozna krize. Uprava gledališča v Banjaluki objavlja prav zanimive podatke o zaključeni sezoni iz katerih posnemamo, da je vendar tudi v Jugoslaviji gledališče, ki ne toži o krizi. Vsega je dal ta provincialci teater v sezoni 254 Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. predstav, 124 v Banjaluki, 130 pa v raznih gostovanjih. Zanimivo je, da je izmed jugo-slovenskih avtorjev dosegel največji uspeh Cankar s »Kraljem na Betajnovi«, Ki je doživel več repriz in prinesel blagajni največje dohodke. Občinstvo, ki so mu Cankar in velika ruska dela največja atrakcija, pa z repertoarjem seveda ni bilo prav zadovoljno in je uprava zato sklenila, da del operetnega ansambla odpusti. Banjaluka ima svoje gledališče šele štiri sezone, pa si je ob sodelovanju zasebne iniciative in banske uprave že preborila lastno zgradbo in stalno napreduje. Petletnico nameravajo ob pričet>ku nove sezone v novi zgradbi slovesno proslaviti. ♦ Grožnja z ustavitvijo obratovanja v zagorskem rudniku. V sredo je bilo rudarjem v Zagorju v zbiralnici prečitano: »Ako se produkcija ne izviša, bo rudinik ustavil delo.« Kakor smo informirani, je res produkcija po stavki nekoliko padla. Vendar ni iskati vzroka v pasivnosti rudarjev, marveč je izčrpanost posledica zmanjšanega pridobivanja. Veliko rudarjev trpi na posledicah gladovne stavKe in ne morejo vršiti dela s tisto močjo, kakor kdaj prej. Upoštevati je treba sedanje skromno prehranjevanje, saj odhajajo rudarji v jamo večkrat lačni Kakor siti. ♦ Po toči in neurju prizadeti v Vuzenici nam pišejo: Kakor smo že pred 10 dnevi poročali, je nevihta in toča napravila vrsti posestnikov strahovito šKOdo in je tudi cesta na več mestih poškodovana. Sedaj smo pa zvedeli, da je g. poslanec inž. Fra-njo Pahernik v tej zadevi interveniral pri g. banu, ki mu ie obljubil za oško-.:o v a ter za odpuščene tovarniške delavce na Muti skupaj en vagon koruze, ki naj se pravično razdeli na obe strani, razen tega pa tudi 5000 Din v denarju za one, ki bodo popravljali razdrto cesto. Najlepše se zahvaljujemo gg. banu in poslancu za obljubljeno pomoč, želeč, da bi prišla čira prej, kajti Kdor hitro da, dvakrat da, in so-daj je sila res velika. ♦ Mlinar hudo ranjen od toče. V bolnišnici v čakovcu leži mlinar Štefan Korunek iz vasi Ivanovice ob Dravi. V ponedeljes, ko je v okolici čakovca divjala silna nevihta, se je mlinar vozil z vozom proti svojemu mlinu in ko je izpregal konje, se je vsula silna toča, ki je moža tako nevarno ranila na glavi, da zdravniki dvomijo o njegovem okrevanju. V okolici čakovca in Varaždina je toča tedaj ranila še več ljudi, najhujše pošKodovan pa je nesrečni mlinar. ♦ Zgorelo je 20 vagonov pšenice. V ki- kind&kem srezu v Vojvodini sta v noči od torka na sredo nastala dva velika požara. Zgorelo je nad 20 vagonov pšenice in dve obsežni gospodarski poslopji, škoda iznaša okrog pol milijona dinarjev. Nastanek obeh nožarov še ni dognan. ♦ Otrok zaprt v živinskem hlevu. Po občini Sv- Barbari v Halozah se je razvedelo, da držita zakonca H. v Slapah svojega duševno omejenega llletnega sina Jakoba zaprtega v živinskem hlevu. Zadevo je občima prijavila orožni Kom pri Sv. Andražu, Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 26. julija Ljubljana 7, 761.8, 15.9, 85, 0, 8, 28.9, dež; Ljubljana 13, 761.5, 24.1, 37, NW2, 2,--; Maribor 7, 760.8, 15.0, 80, NW3, 20.2, dež: Zagreb 7, 76O.I, 19.0, 70, N6, 9, 2.0, dež: Beograd 7, 756.0, 18.0, 80, N.NE2, 10, 1.0, dež Sarajevo 7, 757-6, 14.0, 80, NW2, 10, 20.0, dež; Skoplje 7, 754.1, 20.0, 80, N2, 8, : dež; Split 7, 755.9, 18.0, 80, NW2, 9, 8.0, dež; Kumbor 7, 754.0, 23.0, 70. N2. 8. 10.0, dež: Rab 7, 758-0, 18.0, 60, N6, —, —. Temperatura: Ljubljana 25.0, 13.8; Maribor 28.0, 14.0; Zagreb 26.0, 14.0; Beograd 29.0, 18.0; Sarajevo 29.0, 14.0; Skoplje 35.0. 19.0; Split 31.0, 15.0; Kumbor —. 21.0-Rab —. 13.0. Splošen pregled vremena 26. t. m. : Anticiklon nad zapadno in srednjo, ciklon nad 6everno, vzhodno in južno Evropo. Oblačno vreme s Krajevnim dežjem po vsej Evropi. — V Jugoslaviji prevladuje oblačno in deževno vreme v vsej državi. Temperatura povsod upadla. Minimum v Caribrodu 10, maksimum v Skoplju 35 stopinj Celzija. Multurni pregled Ljubljanska drama v novi sezoni ki so ugotovili, da je ovadba resnična. Našli so otroka vsega blatnega in popolnoma zanemarjenega v hlevu. Od samega blata, ki ga je imel po vsem telesu mu Je popokala koža, da je poln hrast. Videti je tudi bilo, da ne dobiva zadostne hr^ne. Zakonca H. sta priznala, da držita otroka zaprtega v hlevu, ker je duševno omejen, češ: če je prost, začne puliti travo in jo jesti. Sosedje pa trde, da dela to zaradi gladu. Zadeva je ovadena sodišču ki vodi preiskavo. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz LJubljane u— Skupina Korošcev v Ljubljani. Z včerajšnjim gorenjskim vlakom je prispela v Ljubljano na izlet okrog 40 oseb bro-ječa sKupina nemško govorečih Korošcev iz okolice Celovca. Pravili so, da v okolici v sredo ni bilo še nikakih nemirov in tako seveda niso imeli niti pojma, kaj se ;ri-pravlia. odnosno. kaj se je že zgodilo na Dunaju in drugod po Avstriji. Za Dollfussovo smrt so izvedeli šele v Ljubljani. Razburljive novice iz domovine jih pa niso nič kaj potrle in so si Korošci z zani-njem ogledovali Ljubljano ter primerjali napredek v letih po vojni. Mod koroškimi izletniKi je toilo namreč precej bivših vojakov, ki so bili v Ljubljani pred ali mod vojnr u— Jadranail. Kdor se namerava udeležiti odkritja dvoglavega kraljevega orla, katerega podari JNAD »Jadran« mestu Kr-ku, naj se prijavi najkasneje do 25. avgusta opoldne pri tov. Hitru Boleslavu in Zorcu Rudolfu vsak dan razen nedelje od 9. do 11. v tajništvu. Odkritje se foo vršilo 9. septembra, odhod iz Ljubljane pa bo ž« 7. septembra. Ostale informacije dobite pri omenjenih tovariših. Ljubljanski „derby" ILIRIJA : PRIMORJE v nedeljo v Stadionu u— Bloki »Pomoč potrebnim«, ki jih je uvedla mestna občina, so se obnesli kot jako uspešno sredstvo &a podpiranje reve-žev, Ker je vsaka zloraba podpore izključena ln dobi revež z nabranimi listki v prvi vrsti le najpotrebnejše življenjske potrebščine. Ker se zadnji čas opaža, da darujejo mnogi Ljubljančani prosilcem spet gotovino, priporočamo vsem dobrosrčnim prebivalcem, da si nabavijo omenjene bloke, ki se dobijo v vseh trafikah in v mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu K. nadstropje. Cena enega bloka z 10 listki znaša 2.50 ali pa 5 Din. Občinstvo naj ne daje ljudem denarja v roke, temveč naj se še bolj kakor doslej poslužuje blokov »Pomoči potrebnim«, ker bo s tem omejilo zlorabo darov, obenem se pa otreslo nadležnih in vsiljivih beračev-pijau-cev. u_ Počitniška kolonija Medno se vrne v Ljubljano 28. t m. z vlakom ob 16.5. Starši, pridite po otroke. u— Poseben vlak v Maribor priredi Put-nik dne 5. avgusta za časa Mariborskega tedma. Vlak bo odšel zgodaj zjutraj ter ga priporočamo planincem članom SPD. da se ga poslužujejo zaradi poseta Pohorja. u— Za nameravani izlet s kajakom od Radovljice do Ljubljane v nedeljo 29. t. m naj se udeleženci prijavijo v trgovini Kolb in Pudalič v šelenburgovi ulici. Tam s« dobijo tudi vse informacije. Odhod ob 5,10 s turistovskim vlakom. u_ Katera šolnina Je prava? Na to vprašanje v včerajšnjem »Jutru« nam je poslalo ravnateljstvo drž. učiteljske sole v Ljubljani naslednje pojasnilo: V šolsKem i.zvestju tiskano poročilo o plačevanju šolnine za šolsko leto 1934./35. je bilo po pomoti vzeto iz letošnjega davčnega zakona, po katerem bi znašala šolnina za višje razrede drž. učiteljske šole v Ljubljani pavšalni znesek 250 Din. Pomote pa ni bilo mogoče več popraviti, ker so bila izvestja že dotiskana, pač pa je ravnateljstvo opozorilo svoje dijaštvo na to s posebnim oglasom, ki je na črni deski v veži na moški in žensKi strami zavoda že od 29. junija t. I. ki pravi, da se je za 111. do V. razred učiteljske šole (drugi razredi za jese.ni ne pridejo v poštev) do 300 Dta neposrednega letnega davka ne plača nobena šolnina, od 300 do 1000 Din davka je celotna šolnina 200 Din, od 1000 do 3000 neposrednega davka pa 25O Din, in da so predpisi o davčnih prijavah in polovičnih šolninah ostali isti kakor lani. One starše, kl so pa višje obdavčeni — v celoti devetorioo, od teh samo četvorico izven Ljubljane — pa je ravnateljstvo že s posebnim dopisom obvestilo, koliko bo znašala Šolnina za njihove otroke. _____ NI NEKAKA ČAROVNIJA, temveč samo edinstveno pomlajujoče ter osvežujoče delovanje Hormolin - kreme, ki dela kožo gladko in mehko kakor baržun. Hormoni, ki jih vsebuje ta krema, ne pomlajujejo samo kože, ampak vse telo. Zato zahtevajte izrecno pravo »Hormolin-kremo Paracelsus«. Višji režiser prof. O. Šest, ki izvršuje dolžnosti ravnatelja ljubljanske drame, je pravkar sredi priprav za prihodnjo sezono. Počitniških »dni lepših polovica« je minila, kmalu se prične zakulisno delo, zato je treba končati izbiranje najboljšega med boljšim in določiti repertoar za novo sezono. »Kajti ni dvoma,« mi je dejal prof. Šest* ko sva pričela govoriti o gledališču. »da bomo tudi v prihodnji sezoni premagovali krizo tako pogumno in s tolikšno požrtvovalnostjo kot prejšnjo sezono. Ne samo da hočemo živeti: tudi rasti hočemo, razvijati se do še lepših in popolnejših oblik.« Kako je bilo prejšnjo sezono v drami? »Izredno mnogo dela! To predvsem! Vsega skupaj smo imeli dve sto dva in petdeset predstav, med njimi sto za abonente, sto osem in trideset izven, ostalo pa so bila gostovanja (Celje, Kranj, Novo .nesto, Šmartno, Št. Vid). Koliko so razmere zahtevale od sodelavcev, pričuje statistika posameznih nastopov, število nastopov se .giblje med 50 do 204. Število igralk in igralcev. ki so nastopili manj kot stokrat, je prav neznatno (7). Teža sezone je ležala zlasti na prominentnih igralcih. Tudi režiserji so tičali globoko v delu. Samo neumornemu delu gre hvala, da je gledališče srečno izplavalo iz nevarnega položaja.« V prejšnji sezoni sta imela največje število predstav (17) Klabundov »Praznik cvetočih češenj« in Golieva »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Slednja igra zaznamuje tudi najvišji inkaso (45.000 Din). Takoj za njo pridejo »Turške kumare«, ki so vrgle okroglo 44.000 Din ob dvanajstih predstavah, nato pa »Praznik cvetočih češenj«, ki je dal nad 32.000 Din. O prihodnji sezoni je prof. Šest govoril z optimizmom, ki pristoja možem dejanja. Razvil mi je tale obris novega repertoarja: Tz slovenske dramatike so v rokopisu že pripravljene Kreftove »Kreature«. Obetata se Vombergerjeva veseloigra »Zlato tele« in nova igra Pavla Golie. Na vrsto pride tudi kak nov Cankar: do dvajsetletnice njegove smrti mora imeti ljubljanska drama v svojem »železnem repertoarju« vsa Cankarjeva Ljubljanica je narasla. Zaradi nalivov, ki so v sredo trajali od 10. dopoldne tja do 19. In še ponoči, ko je v tem času padlo v Ljubljani 29.9 mm dežja, je Ljubljanica močno narasla. Na Prulah je vodomer kazal 50 cm višje vodno stanje. Od Zmajskega mostu navzgor betonirana, poprej suha struga je bila mahoma zalita. Pri spravljanju materijala zaposleni delavci so vodo brodili do kolen. Hiteli so pospravljati stavbni materijal in tračnice. Tudi Ljubljanični pritoki so naglo naraščali. Barje od Škofljice do Pijave gorice in proti Babni gorici je bilo na več Krajih poplavljeno. Prejšnje dneve mirno žuboreča Iška se je mahoma spremenila v besen hudournik. Mnogi letoviščarji, ki tabore na raznih idiličnih krajih gorenjega Iškega Vintgarja, so bili prisiljeni ždeti pod šotori in so preživljali prav neprijetne ure. O sv. Jakobu se pasji dnevi, ki trajajo do sv. Jerneja v avgustu, pravijo notranjski kmetje: »če je Jakob deževen, ie kmetič v jeseni reven«. No, sv. Ana pa je včeraj prinesla doKaj vedro in lepo vreme, toda precej hladno; »bilo je zjutraj +13 stopinj Celzija. Hribi in planine so se včeraj zgodaj zjutraj pokazale v vsej svoji Krasoti. Gorski velikani so bili čisti, ponekod odeti v lahen snežni pajčolan. u— Jez podirajo. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je včeraj pričela podirati zasilni jez nad čevljarskim mostom Delavci so najprej razdrli leseni del iezu. Napravili so v sredini vrzel, skozi katero je začela drveti nad jezom zbrana voda-Počasi so delavci odstranjevali pri jezu nakopičeno zemljo. Nato so odstranili še druge desKe pri jezu tako, da je ostal samo še 2 m visok betonski jez. Ta jez -oblastev in ustanov predvsem obrtniki, ki imajo voljo za sodelovanje. PričaKuiemo. da bo našla ta pomembna akcija vsestranski odziv in podporo. e— »Slehernika« bo uprizorila tudi ljubljanska drama. Celj&Ki studio pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča bo uprizoril 11., 12., 14. in 15. avgusta pred župno cerkvijo v Celju Hoffmannsthalovega »Slehernika«. Sedaj smo pa izvedeli, da bo to dramatska dela. Drug načrt, ki bo zahteval kakih pet sezon, bi lahko imenovali: revija slovenske dramatike. Zavedajoč sfe svojih dolžnosti do domače dramatske literature,. bo naša drama naštudirala vse količkaj pomembne slo- venske igre od začetka do naših dni. V tem ciklu prideta prihodnjo sezono na vrsto Linhartova veseloigra »Matiček se ženi« in morda še katera izmed dveh žaloiger Antona Medveda. Iz srbohrvaške dramatike bo ljubljansko gledališko občinstvo pred vsem spoznalo novega Krležo, in sicer njegovo vojno igro »V taborišču« (U logo-ru). Izmed Nušičevih del pride na naš oder njegov najnovejši komad »Upropa-stena porodica«, če ga bomo dobili ob pravem času za njegov jubilej v novembru, drugače pa ga bomo praznovali s »Potjo okoli sveta« ali z »MLstrom Dolarjem«. Neodločeni so še nadaljnji avtorji: vsekakor pride v poštev ime, ki je pri nas novo, n. pr. Nikolajevi č. Iz slovanske dramatske literature so izbrani: Scheinpflugove nova komedija »Gugainica«, Poljaka Raorta senzacionalna igra »Watterloo«, Alekseja Tolstega »Car Fjodor« in morda še »Ivan Grozni« istega avtorja; mogoče je. da bo novo naštudiran Gogoljev »Revizor«. Izmed klasikov je določen Sofoklov »Kralj Edin« v Hoffmannsthalovi predelavi; uprizorjen bo pod milim nebom. Od Shakespeareja dobimo »Riharda UL« v prevodu Otona Župančiča in morda še »Beneškega trgovca« v novi inscenaciii in zasedbi. Na repertoarju bo tudi Goldonijev »Sluga dveh gospodov«. Poročim svojega moža Igo Sym, Szoke Szakall, Kurt Wersper-mann. Vesela opereta komičnih zapletljajev, finega šarma in razkošja, petja in ljubezni. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50. — Telefon 27-30. »ZVOČNI KINO DVOR« delo uprizorila na istem prostoru tndi ljubljanska drama, in sicer v začetku septembra. V juniju nameravano gostovanje ljubljanske drame je bilo zaradi tehničnih ovir preloženo. e— Plačilo najemninskega vinarja. Mestno načelstvo opozarja hišne posestnike, da je 1. julija zapadel v plačilo tretji obrok najemninskega vinarja (gostaščine). e— Pobalinski napad na šoferja. Ko se je peljal 37 letni, v Zdravstvenem domu v Celju zaposleni šofer Franc Brumec v sredo zvečer s sanitetnim avtomobilom po bolnika v Drešinjo vas pri Petrovčah, je nekdo na cesti v Drešinji vasi zagnal kamen v avtomobil. Kamen je zdrobil šipo in občutno ranil šoferja po obrazu, šofer se je odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer so mu zašili rano, nato pa so ga oddali v domačo oskrbo. e— Kino Union. Danes oh 145.15 in 20.31) zvočna komedija »Bressart "" vse« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Nenadna smrt generala Maistra na oddihu v Uncu je zbudila v Mariboru splošno sožalje. Z vseh javnih poslopij in tudi z mnogih drugih hiš plapolajo črne zastave. Družini so bili sporočeni številni izrazi iskrenega sožalja. Občinski svet, Narodna odbrana, Maistrovi borci jn vse druge nacionalne organizacije bodo na primeren način počastili pokojnega osvoboditelja Ma-r.bora. a— Postajališče na Teznu. V torek se je vršila seja novega odbora za zgradbo železniškega postajališča na Teznu. Seji so prisostvovali odborniki s Teznega, Pobrež-ja, Studencev in Radvanja. Vodil jo je župan občine Pobrežja in predsednik odbora za gradnjo postajališča Matijo Volk. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je podal izčrpno poročilo o akciji odbora tajwk učitelj Luknar, o prevzemu in stanju bda-ganje ra je poročal novi blagajnik Alojzij Kovačič. Poleg materijala v vrednosti 5000 dinarev. ki sta ga obljubila domači tvrdki Splošna stavbna druž>ba in Kovina v prispevkih lesa in opeke, znašajo dohodki s prispevki banske uprave in sreskega načel-tva Maribor - desni breg nad 30-000 Din. Postajenačelnik Florjančič je v imenu pre-gledovalcev računov predlagal bivšemu blagajniku Permetu razrešnico in zahvalo. Točnejše bo blagajniško poročilo, ko bo prejel blagajnik vse razdeljene nabiralne pole. Sprejet je nov načrt, po katerem naj se zgradi postajališče slično postajališču Rateče - Planica. Soglasno je bil sprejet predlog učitelja Luknarja, da se odpošlje v Beograd aerntac'ja, ki naj skuša pospešiti rešitev dovoljenja za zgradbo postajališča. a— Desetletnico mature bodo obhajale učiteljice, ki so maturirale 1924. na učiteljišču č. šol. sester v Mariboru, dne 4- avgusta t 1. Pridite vse jn na veselo svidenje ob 7. zjutraj v samostanul a— Iz Glasbene Matice. Na našo včerajšnjo vest pod tem naslovom smo izvedeli, da je zaenkrat še preuranjena. O novem vodstvu šole in zbora bo javnost obveščena, čim bo zadeva dokončno rešena. a— Društvo jugoslovenskih akademikov priredi jutri ekskurzijo v Falo in Ruše. Odhod z vlakom ob 5.45, kolesarji pa ob 5.30 z Glavnega trga. a— Knjiga o Pohorjn. Znani propaeator naših narodnih krasot prof. dr. Fran Mišic je napisal novo delo pod naslovom »V žaru in čaru šumovitega Pohorja«. Knjisra obsega 200 strani, je ilustrirana in stane samo 30 Din. a— Davčna uprava za mesto vabi stranke, iki so izročile stare obveznice 2 in pol odstotka drž. lot. rente za vojno škodo v zameno v času do 6. julija t- I., da dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti priznanici, in sicer v času od 8. da 12. ure. a— Nezgode. Včeraj popoldne je 221etne-mu naredniku Ivanu Stumbergerju na ulici spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da se je precej poškodoval na glavi. V Praprotni ulici je prevrnil 13 mesecev start Milan Horvat na štedilniku ponev z vročo mastjo ter dobi! opekline po gornjem delu telesa. Oba poškodovanca so reševalci pre-peljali v bolnišnico. a— Smrtna nesreča. Ko se ie predvčerajšnjim peljal s kolesom 30letnj viničarski sin Franc Lesjak domov v Preseko, je vo- ■j— ' -.r m___mi i a^aa— Izmed sodobnih avtorjev je sprejetih v načrt prihodnje sezone več novih imen, v ostalem pa gre za že znane in priznane dramatike. Sezona bo otvor-jena z Rostandovim »Orličem« v prevodu Frana Albrechta. Francosko literaturo zastopajo še Achard z »Mignot, dekle z Montparnassa« in Girauaoux % »Intermezzom«. Iz nemške se obetajo: Wildgansova žaloigra »Dies irae«, Zuck-maierjev »Cirkus«, Pentizoldov »Ta, ki je bil gospod Brummel«, Frenk »Vihar v čaši« in novi Nestroy. Spoznali bomo tudi veseloigro Medžara Lemgyela »Antonija«. Skandiziavce bo zastopal Strind-berg z »Veliko nočjo«, Angleže pa Be-zierjev »Sovražnik ljubezni« (Elizabeta Browningova) in Golsworthyjev »Rodbinski oče«. Verjetno je, da bo treba ta reportoar še razširiti na kakšne veseloigre in, če bi se med tem pojavila nepričakovano uspela, senzacionalna novost, čim prej uprizoriti tudi to. Nekateri uspeli komadi iz prejšnjih sezon pridejo zopet na oder. Naposled: osebne spremembe? —< »Jih ne bo.« je pojasnil prof. šest, »vsaj v tej sezoni še ne. Režiserji ostanejo isti, tudi dr. Gavella bo obvezan vsaj za dve režiji.« Tak je prvi pogled za kulise, kjer pripravljajo nove igrs za »deske, ki pomenijo svet«. —o. zil po strmi cesti z veliko hitrostjo ter se zaletel z vso silo v rudo nekega nasproti vozečega voza. Sunek je bil tako strašen, da mu je konec rude prebil trebušno votlino. Kljub takojšnji zdravniški pomoči ja Lesiak kmalu nato umrl. a— Mura je izročila svojo žrtev. V bližini Apač je Mura naplavila moško truplo, ki je po mnenju zdravnikov ležalo že precej časa v vodi. Utopljenec je star okrog 50 let, 180 cm visok, rejene postave, plešast in oblečen v preprostejšo obleko. Na prstu je imel srebrn prstan s črkama M. R. Truplo so pokopali na pokopališču v Apačah. a— Aretiran dolgoprstnež. Policija je v neki mariborski gostiln: zalot.la nekega moškega, ki je prodajal obleke, čevlje in slično robo. Odgnali so ga na policijo, kjer so v njem spoznali Otona Prosena, starega 32 let in pristojnega v Šenčur pri Kranju. Predmete, ki jih je prodajal je ukradel svojemu delodajalcu, in sicer v vrednost: 20.000 Din. Izročen bo sodišču. a— Aretacija pobeglega kaznjenca. Kaznjenca Štefana Strmška, ki je pretekh ponedeljek pobegnil iz sodnega poslopja, so varnostni organi aretirali, in sicer v kora- j lišču na Koroški cesti. Spravili so ga se- I veda spet nazaj v zapor. I Gospodarstvo Nas letošnji izvoz lesa I Efekti Lrjubljana. Vojna Skoda 820—322. 7*/» Invest. 71—72, 8V. Blair 65—66, 7«/o Blair 58 -58.50, 7°/« Drž. hip. banka 68-60, 4°/«» I agrarne 88—39. 6»/« begluške 55—56. I Zagreb. Vojna škoda 317—319. za julij 318 den., za avg. 318—321. za eept. okt 319 den., za dec. 320—323. 7*U invest 71.50—73. 4% agrarne 38.75 den., 7% Blair 59.50—60, &/• Blair 67 den., 6V« begluške 56.25— 56.75; delnice: Nar. banka 4020 den., PAB 218 den.. Šečerana Osijek 110—140. Trbovlje 80—90. Osiješka Ijevaonica 145 bi. Beograd. Vojna škoda 318.50—319 (319. 317 zaklj.), za dec. 323.75—324.50, 7°/o invest. 71.25—72 (71.50). 4°/o agrarne 38.50— 39.25 (39), 6°/» begljške 56.75—57 (56.8'J), 8°/o Blair 68—70. 7®'« Blair 58.50—59.2.5. Nar. banka 4045—4060 (4045), PAB 218— 220 (219). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 9.70, Staats-eieenbahngesell. 12.05. AJpina-Mont. 9.02. Blagovna tržišča SITU 4- Chicago, 26. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 99.375, za dec. 100.75; koruza: za sept 66.25, za dec. 68.75. -f- Winnipeg, 26. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za avg. 86.25, za okt 87.25. 4- Ljubljanska borza (26. t. m.). Tendenca za žito mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo. plačljivo v 3o dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80kg po 155.157.50. baška, 80 kg po 157.50—160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha e kakovostno garancijo za julij 147.50-50: moka: baška >0g« po 250—255, banatska 255—260. 4- Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. — Pšenica: baška, -okolica Novi Sad, stara, 78 kg 107.50—110; okolica Sombor, stara in nova 1C5—107.50; 6red-njebaška m gornjebaška, nova in stara 107.50—110; baška. ladja Tisa, stara, 77 kg in nova 79 kg 120—122; baška ladja Begej, stara in nova 119—121; slavonska nova 102.50—106; eremeka stara 106—108, nova 105—107; gornjebanatska, stara 76 kg 106 —108. Oves: banatski ladja 77.50—80. Ječmen: baški in sremski novi, 65/67 kg 85— 87. Koruza: baška 72—76, baška ladja Tisa ali Dunatv 76—80. Mo*a: baška in banatska »Og« in >0gg« 185—205 (sremska, slavonska 185-195); »2« 165—185 (165—175); »5< 145—165 (145-155); >6« 125-145 (125 —135), >7« in >8« 105-115 (105—110). Otrobi: baški in sremski 75—77.50; banatski 72.50—75, baški 82.50-85. ^Hubcctus" dtonalt htito da JUf* Jbelo jpecifo j Čeprav je bil naš izvoz lesa letos v maju in junija nekoliko man$i nego v prejšnjih mesecih pred uvedbo povišanih italijanskih carin, vendar navzlic težkočam pri Izvozu v Italijo ni zaostajal za lanskim izvozom. I Gradbenega lesa smo letos v juniju izvozili 7724 vagonov (lani 7372), drv 104i vagonov (lani 1030). oglja 276 vagonov (lani 297) in izdelkov iz lesa 573 vagonov (lani 311). S"i-ka našega izvoza le6a in lesnih izdelkov v prvem letošnjem polletju nam torej navzlic novim oviram, ki so nastale v aprilu, še vedno kaže ugodnejšo sliko, nego lam v prvem polletja. Kakor je podoba, ne bo povišanje italijanskih carin v toliki meri vplivalo na količino izvoza, kakor na izkupiček za izvožen les zaradi nizkih cen, kar je seveda za našo lesno industrijo v pro-cejšnjo škodo. V primeri s prvim polletjem zadnjih dveh let smo letos v prvem polletju izvozili naslednje količine lesa (v vagonih): gradb. les drva izdel. iz lesa prvo poli. 1932 28.225 7.429 724 > > 1933 35.014 5.892 1.067 > > 1934 43.907 7.079 2.105 Gornje številke nam kažejo, da se je ko- Sknpna vrednost našega izvoza lesa jte ličina izvoza povsod precej dvignila, rela- znašala torej letos v prvem polletja 430 mi tivno najbolj pri izvozu izdelkov iz lesa, ki lijonov Din. nasproti 310 milijonom v lan-je bil letos v prvem polletju trikrat večji I skem prvem polletju in 264 milijonom v nego leta 1932. Dvignil pa se je tudi izvoz predlanskem prvem polletju. drv, ki je lani v prvem polletjb še nazadoval. Izvoz oglja, ki je znašal v prvem polletju 1982. še 2092 vagonov in je lani v prvem jsolletju nazadoval za 1820 vagonov, je letos ostal približno na Lanski višini in je znašal 1809 vagonov. Precej pa se je dvignil izvoz železniških pragov in sicer od 94 200- odnosno 41.200 na 209.900 komadov. Iz>~oz lesnih ekstraktov pa je za malenkost (•»opustil in je letos v prvem polletju znašal 480 vagonov nasproti 491 v lanskem prvem polletju in 396 v predlanskem prvem polletju. Po vrednosti pa je slika našega izvoza lesa za prvo letošnje polletje v primeri z istim razdobjem zadnjih dveh let naslednja (v milijonih Din): prvo polletje 1932. 1933. i 934. gradbeni les 210.1 260.5 353.4 drva 12.6 9.6 13.3 oglie 13.7 9.5 9.9 pragovi 3.7 1.9 10.4 lesni izdelki 11.7 1&0 30.0 lesni ekstrakti 12.5 12.6 12.8 Pogreb Milana Koširja Kranjska gora, 26. julija V torek se je vršil ob izredno številni udeležbi pogreb v Martuljkovi skupini po-nesrečnega učiteljiščnika (Milana Koširja. Sprevodu so se priključili tudi mnogi letoviščarji, ki sočustvujejo z njegovimi sorodniki. Mladina je pa nosila vence, šopke in mnogo^ cvetja, da je ž njim obsula sveži grob. Ko so krsto pogreznili v pre-rani grob je posijalo sonce ter žalostno zrlo na mlado žrtev, ki počiva sedaj ob vznožju vršacev na kranjskogorskem pokopališču v tihi družbi nekaterih drugih mrtvih ljubiteljev naših planin. Spominu ljubij enega pokojnika posvečajo tovariši in prijatelji naslednje vrstice: Kot sokol vzpel si se v višave občudpvat ta divni svet, pa konec bil radosti prave, usoden bil je ta polet. Veselo plezal si po poti poznani ti — v Martuljkov bor in stri si mladi si peroti, končan življenja je napor. Iz groba glej sedaj vrhove, ' katere ljubil si tako, nad njimi duh tvoj dalje plove, a ti počivaj v njem sladko. (ftado&t na gtaku in bolncu u ramdale Nt VE A j C Pred solnčenjem mo- nnanjSate nevarnost » rate svoje tek) drgniti solnčarice a dobite ob- S z Nivea kremo ali Ni- enem prekrasno bro- B vea oljem. S tem nasto barvo kože. NI VE A na %xaku in AoCneu!^^ tošnjem jx>lletju pasivna za 153.9 milijona šilingov, dočim je lani v prvem polletju znašala pasivnost 198.4 milijona šilingov. — Iz Jugoslavije je Avstrija letos uvozila za 46.5 milijona šilingov (lani 49.8), izvozila pa je v Jugoslavijo za 25.4 milijona šilingov (27 1.), in je bila avstrijska trgovinska bilanca i našo državo v prvem letošnjem polletju pasivna za 21.1 milijona šilingov (lani za 22.7). V večji meri se je letos dvignil avstrijski izvoz v Italijo (od 38.3 na 46.2 milijona šilingov), dočim se je uvoz iz Italije le nebistveno dvignil (od 25.4 na 26.5). Letos je imela torej Avstrija z Italijo aktivno trgovinsko bilanco za 19.7 milijona šilingov (lani v prvem polletju le za 12.9). Avstrijski izvoz v Madžarsko se je prav tako dvignil (od 39.7 na 43.2), medtem ko je avstrijski uvoz iz Madžarske celo nazadoval (od 62.7 na 61.4). Navzlic temu pa je avstrijska trgovinska bilanca z Madžarsko nadalje pasivna za 18.2 milijona šilingov (lani v prvem polletju za 24.0). = Nadaljnje poslabšanje letine v Ameriki. Poročila iz severno-ameriških žitnih pokrajin so nadalje slaba, ker še vedno traja suša, zaradi katere se je stanje posevkov ponovno poslabšalo. Naravnost katastrofalna bo letos letina v državi Mis-souri, kjer cenijo, da bo znašal pšenični pridelek komaj 13 odst lanskega pridelka, pridelek ovsa pa komaj 10 odst V zadnjem času so se v Ameriki zlasti poslabšali izgledi za pridelek koruze. = Dobave. Dne 21. avgusta se bo vršila pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 2 električnih motorjev s pripadajočimi deli. 25. avgusta pa pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave črne, pocinkane in rebraste pločevine. Pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu ee bodo vršile naslednje ofertne licitadje: 7. avgusta glede dobave papirja in tiskarskega materijala, 18. avgusta glede dobave raznega orodnega jekla. 20. avgusta pa glede dobave instalacijskega materijala. — Dne 23. avgusta ee bo vršila pri inženjer-sko-tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu pismena licitacija glede dobave železne pločevine in profilov, 27. avgusta pa glede dobave električnega instalacijskega materijala. — Dne 26. avgusta se bo vršila pri VI. oddelku za socijalno politiko in narodno zdravje primorske banovine v Splitu ofertna licitacija za dobavo raznih postelj, nočnih omaric, stolov, perila, odej, žime in morske trave. — Dne 28. t m. se ho vršila pri komandi jadranske divizij-ske oblasti v Mostarf,! uetmena posodlvi glede dobave petroleja. 26. julija. Na ljlublja,n6ki borzi se danes oficijelni tečaji deviz niso bistveno spremenili, le Berlin je popustil. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 8 70 do 8.80 (v Zagreba promet po 8.51, v Beogradu notacija 8 46 do 8.56) Angleški funti eo bili v Zagrebu zaključeni po 242.50, grški boni po 28.25 in madžarski pengi po 10.50 (v Beogradu tečaj 10.15 do 10.25). Končno je bilo na zagrebški borzi v privatnem kliringu povpraševanje po španskih pezetah po 6.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala ix> 318 in 319 (v Beogradu po 319 in 317), za avgast po 320 ln zs^j^cember pa po 321. V ostalih državnih papirfih ni prišlo do prometa in so tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. Devize Ljubljana. Amsterdam 2300.96 — 231232, Berlin 1303.47 — 1314.27. Curih 1108.35 — 1113.85. London 170.97 — 17257. Newyork 3372.16 — 3400.42, Pariz 141.12 — 141.98 Trst 291.18 — 29358 (vse s premijo 285 %). Priv. kliring: avstr. šilingi 8.70 — 8.80. Zagreb. Amsterdam 2300.96—2312.32. Berlin 1303.47—1314.27. Bruselj 794.68—798.62, London 170.97—172.57. Milan 291.18—298.58, Newyork kabel 3394.16—3422.42, Newy>rk ček 3372.16—3400.42. Pariz 224.15—225 27. Oirih 1108.35—1113.85 Cnrih. Pariz 20.2250. London 15.4625. Newyork 306.875. Bruselj 71.7150. Milan 26.3150. Madrid 41.90 Amsterdam 207.525O Berlin 117.50. Dunai 56.80. Stockholm 79 75. Oslo 77.70. Kobenhavn 69.05. Praga 12.74. Varšava 57.95. BukareSta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 1170. London 2719. Milan 46.14. Newvork 538.21. Pariz 35.57. Praga 21.74, Curih 175.49, 100 S v zlatu 128.-. Boljši izgledi za izvoz naše pšenice Izgledi za izvoz naše pšenice v kampani-ji 1934/35 so v nasprotju s prejšnimi levi prav ugodni. Naš izvozni presežek sicer letos' ne bo posebno velik, vendar je pričakovati, da bomo pšenico letos lahko prodali v inozemstvo po mnogo boljliih cenah, nego zadnji dve leti. Prva uradna cenitev letošnjega pšeničnega pridelka se glasi na 19.8 milijonov metrskih stotov, dočim ee privatno ceni pridelek na 18.5 milijonov metrskih 6totov (nasproti 26.3 milijona metrskih stotov v lanskem letu in 14.6 milijona meterskih stotov v iziedno slabem letu 1932). Navzlic precej manjšemu pridelku nego lani pa je pričakovati, da bomo tadi od letošnje letine imeli še za izvoz kakih 500.000 meterskih stotov. ker je domači konzum jjšenice slab in ee bo zlasti še zmanjšal, če se bo cena pšenici nadalie dvignila in bo koruza cenejša. Skupno z neprodanim presežkom lanske letine v višini 2 milijonov metrskih stotov bomo imeli v kampanijj 1934/35 na razpolago r.a izvo* 2JS milijona metrskih stotov ali 25.000 vagonom pšenice. Pridelek pšenice oa letos ni slab samo v naši državi, temveč tudi v vsej Evropi in Ameriki. Primanjkljaj nasproti lanskemu letu se giblje povsod med 25 in 35®/o. Gled» na majhen svetovni pridelek letošnje plenice se je povsod v inozemstvu cena že precej dvignila. V Srednji Evropi bosta leto« imeli izvozne presežke v pšenici edino Jugoslavija in Madžarska, dofiim Rumunija ne bo mogla prav nič ifcvoziti, prav tako tinti ne Bolgarija. Pa tudi Madžarska nam ne bo mogla pri prodaji pšenice v inozemstvu mnogo škodovati, ker njen presežek ni niti tako velik, da bi mogla izvoziti vse količine, za katere si je doslej zasigurala prefe-renčne kontingente. Madžarska ima namreč zajamčen izvoz 15.000 vagonov po pm-fetenci v Italijo. 5000 vagonov v Nemčijo in 22.000 vagonov v Avstrijo, 6kupaj torej 42.000 vagonov, dočim bo znašal njen izvozni presežek le kakih 37.000 do 40.000 vagonov Avstrija bo morala v letu 1934/35 uvoziti kakih 30 do 35.000 vagonov; od te količine pa ji bo Madžaiska dobavila po rimskem sporazuma 22.000 vagonov, tako da bo morala Avstrija uvažati pšenico tudi iz drugih držav, torej, predvsem iz Jugoslavije. Pšenico bomo lahko izvažali tudi v Češkoslovaško, ki je lani z rekordno lastno produkcijo krila vse evoie potrebe, dočim je letos pridelek Češkoslovaške znatno manjši. Morala bo torei zopet uvažati in to edino a Jugoslavije, kajti Rumunija, kakor rečeno, nima pšenice za izvoz. Poleg tega imamo po novi posodbi z Nemčijo zasiguran izvoz 5000 vagonov po preferenčni carini. Naša vlada ie pričela sedaj s Češkoslovaško in Avstriio pogajanja na podlagi obstoječih trgovinskih pogodb glede bodočega izvoza pšenice v ti dve državi. V Avstriio smo že v zadnjih 6 tednih izvozili okrog 2000 vagonov lanske pšenice. Privilegirana izvozna družba je pričela kupovati pšenico za izvoz po ceni 125 Din za metrski slot-baza gornja Tisa. Družba bo svoie nakupe nadaljevala, tako da dovozi nove pšenice na trg ne bodo pritiskali na ceno, zlasti ker ponudba od strani producentov, ki pričakujejo višie cene. ni velika. Kakovost letošnje pšenice je prav dobra (boljša nego kakovost lanske pšenice), kar bo gotovo olajšalo naš izvoz. Teža letošnje pšenice se giblje med 79 in 84 kg. Najprej na oklice, potem na zdravniški pregled Liubljana, 26. julija Zadnjič smo zabeležili prve vesti o tem, kako se v Zagrebu izvajajo določila novega zakona o pobijanju spolnih bolezni nasproti novoporočencem, in o težavah, ki se lahko rodijo iz tega. Novi zakon, ki ga je narodno predstavništvo sprejelo sredi junija, je s pravilnikom, ki je izšel proti koncu junija, stopil v veljavo dne 1. julija. Od tedaj naprej ne more noben ženin pred oltar, ne da bi bil prej zdravniško pregledan, o čemer mora svojemu župnemu uradu predložiti uradni izkaz. Zakon se ves julij izvaja seveda že tudi po vsej dravski banovini. Samo ker v pasjih dneh pri nas ženitve niso običajne, so imeli uradni zdrav niki doslej bolj malo opravka s to rečjo. Ljubljanski mestni fizikat je n. pr. izdal doslej eno samo zdravniško spričevalo v ta namen. Kot zakonski zadržek za poroko veljata samo ugotovljena sifilida in gonoreja in zato mora zdravnik vsakemu ženitvenemu kandidatu vzeti kri, ki jo potem biološko preizkusijo. Naš Higienski zavod in zdravstvena domova v Celju in Mariboru so doslej izvršili nekaj tozadevnih preiskav Zakon. ki je brez dvoma umesten, je očitno pomanjkljiv v tem. da je preiskavi podvržen samo ženin, nevesta pa ne. Na ta način je prepuščeno 50 odst. možnosti, da se bolezen vkljub prevenciji zanese v zakon. Veliko neprilik pa se je že v teh treh tednih rodilo iz določila, da zdravniško izpričevalo na dan poroke ne sme biti starejše kakor 10 dni, redni oklici pa se morajo izvršiti 15 dni pred poroko. Na ta način sta ženin in nevesta formalno prisiljena, da se dasta najprej oklicati in da gre ženin šele nato po zdravniško spričevalo. Če rezultat pregleda ni ugoden zanj, je poroka sredi oklicev razdrta in mnogo majhnih in velikih tragedij je že nastalo iz tega. Lahko si pač mislimo družabno blama-žo človeka, ki ga tik pred vstopom v zakon tako rekoč pred vso javnostjo zadene diagnoza po Wassermannu. Praksa bo gotovo izkazala nujnost, da se zakon na tem mestu izpopolni. Sevniški vlom pojasnjen Ljubljana, 26. julija Kakor smo beležili je bil izvršen v noči na 17. julija v Sevnici skrajno drzen vlom v občinski urad. Plen sicer ni bi velik, vendar je bila škoda znatna, ker je bila blagajna po vlomu razdejana. Spet se je izkazalo, da je bila na delu dalje časa zasledovana nevarna trojica: Mlakar je doma iz Štajerskega, Praljak iz Bosne in Pržič iz Dalmacije. Po vlomu so pobegnili in sicer Praljak in Mlakar v smeri proti Zagrebu, Pržič pa se je obrnil proti Ljubljani. Seveda pa Pržič ni prišel naravnost v mesto, marveč se je med tem potepal po deželi in izvrševal razne tatvine in vlome. Pred nekaj dnevi se je pojavil v Šmartnem pri Litiji, kjer je ukradel potniku Martinu Svetetu iz avtomobila kuverto s 7950 Din. o čemer je »Jutro« poročalo. Prej je izvršil več vlomov po okoliških vaseh, a pred dnevi se je pojavil v Mostah, kjer je ukra del kovaškemu pomočniku Rogliču suknjič Pržiča je srečal policijski agent včeraj na Zaloški cesti Ker je imel na sebi dva suknjiča, je bil videti na prvo oko sumljiv Zato ga je agent aretiral. Pri njem so našli nikljasto uro znamke Junghans. prav tako verižico z obeskom, zemljevid Jugoslavije in še druge predmete, ki naibrže izvirajo iz tatvin. Na- policiji so seveda takoj ugotovili, da je Pržič član deteljice ki je vlomila v občinski urad v Sevnici. Pržič je pa tudi sam priznal, da se je že leta potikal po vsej državi in vsepovsod izvrševal vlome in tatvine. Iz Zagreba je policija dobila istotakšno poročilo da so tam aretirali ostala dva zasledovana vlomilca: Pra-liata ir. Mlakarja. Praznik Sokola v Notranjih goricah Sokolska četa v Notranjih goricah bo imela v nedeljo 29. t. m. svoj sokolski praznik, ki je tem večjega pomena, ker bo prvič pokazala naši javnosti sadove telesne vzgoje v telovadnici. Sokolska ideja v Notranjih goricah je vznikla že pred vojno leta 1910, ko se je na pobudo viškega Sokola ustanovil v Notranjih goricah njegov odsek. Odsek je pred vojno marljivo deloval ter je bila narodna zavest vrlih bratov iz Notranjih goric že globoko ukoreninjena, kar so dokazovali vsakoletni nastopi in izleti bratskih društev, predvsem pa matičnega društva z Viča. Nasprotniki so hoteli sicer onemogočiti delovanje odseka, toda to se jim je baš zaradi zavednosti domačinov izjalovilo. Odsek je do svetovne vojne gojil redno telovadbo deloma doma, deloma pa pri matičnem društvu na Viču, ki mu je nudilo vso moralno podporo. Zlasti velike zasluge za sokolsko misel v Notranjih goricah je imel starosta viškega Sokola br. Josip Tribuč. Po svetovni vojni se je odsek osamosvojil in pretvoril v samostojno društvo, ki je nekaj let uspešno delovalo, v letu 1923 pa se je društvo razšlo. Skoro sedem let je poteklo od takrat, ko se je ponovno oživela sokolska misei v Notranjih goricah ter se je ustanovila leta 1930 sokolska četa pod okriljem matičnega društva Preserja. Na čelo čete so stopili požrtvovalni člani, ki so dvignili Sokola spet na prešnjo višino. Delovanje čete je bilo vsestransko, mimo telovadbe so se gojila predavanja, igre in drugo, kar je predvsem zasluga matičnega društva v Preserjih in pa domačega uči-teljstva. Da pokaže četa svoje uspehe, bo priredila v nedeljo svoj prvi javni nastop. Ob 14.20 bo sprejem na postaji, ob 14.30 sprevod po vasi, ob 15.30 javni telovadni nastop združen z narodno veselico. Pri prireditvi bo sodelovala godba Sokola I Tabor. Pričakujemo, da bodo v nedeljo pohiteli številni prijatelji Sokolstva in pa okoliška društva v Notranje gorice, da s tem pokažejo priznanje marljivi sokolski četi. Zlasti bratje Vičani, ki so pred 25 leti ustanovil? svoj odsek v Notranjih goricah, so bratsko vabljeni! Društva, ki se nameravajo udeležiti nastopa, naj pridejo v krojih tn s prapori. Zdravo! Sokol L, Ljubljana — Tabor obvešča članstvo, da odide kolonija članov in članic na letovanje v Križevsko vas pri Metliki dne 7. avgusta t. 1. Celodnevna oskrba za osebo s prenočiščem v šotorih 18 Din. Vabimo članstvo, tudi netelovadeče, da se tega zelo cenenega letovania v kar največjem številu udeleži. Prijave sprejema društvena pisarna na Taboru dnevno od 17. do 20. ure, kjer se dobe tudi vsa podrobnejša navodila. Zdravo! Uprava. ZVEZA MAISTROVIH BORCEV V MARIBORU naznanja vsem svojim članom in vsemu narodu najžalostnejšo vest, da je v četrtek, dne 26. t. m., ob 3. popoldne na ITnru pri Rakeku umrl nepričakovano, od kapi zadet, gospod Gospodarske vesti = Zakon o mestnih občinah, ki je bil sprejet v Narodni skupščini -6. julija in v senatu 13. julija t. 1.. je sedaj objavljan v »Službenih novinah« 25. t m. Zakon bo o dnevu objavlje-nia. t. j. 23. septembra t. 1. Tega dne bodo prenehali veljati za mestne občine dosedanji zakoni o občinah in mestih, zakoni o domovinstvu in odredbe starih zakonov in rredb. kolikor nasorotuiejo novemu zakonu. = Naš treovinskj promet z Avstriio. Avstrijski jvezri statistični urad je objavil oodatke o avstrijski zunanji trgovini v orvem polletju, ki kažejo da 6e je avstrijski uvoz nasproti lanskemu prvemu polletju dvignil za 24.6 na 563.9 milijona šilingov, istočasno pa se ie izvoz povečal za 69.1 na 410-0 milijona šilingov, tako da je bila avstrijska trgovinska bilanca v prvem le- Rudolf Maister divizijski general v p. in njen častni predsednik, osvoboditelj Maribora in pesnik slovenski Pogreb velikega moža, ki ga vsi, ki smo se borili ramo ob rami za naio sveto jugodlovensko zemljo, nikoli ne bomo pozabili in mu prisegamo zvestobo v duhu njegovih idealov, bo v soboto, dne 28. t. m.. ob 16. uri v Mariboru. Maribor, dne 26. Julija 1934. Zveza Maistrovih borcev v K dogodkom na Dunaju Predigra pred prekini sodom: češkoslovaški smrt in justificiran, ker je bil nekoč socialni niki milo postopajo z narodnimi socialisti, ki državljan obsojen na demokrat, dočim sod-organizirajo atentate Ubiti kancelar dr. Dollfuss Kakor je poročalo včerajšnje »Jutro«, je prišlo po justifikaciji češkoslovaškega državljana Gerla na Dunaju do burnih demonstracij, ki jih je policija s silo zatrla, ki pa so bile vendarle posreden uvod k poznejšim tragičnim dogodkom. Zato podajamo v naslednjem izvleček iz procesa proti Gerlu. Od preklica prekega soda po februarskih dogodkih na Dunaju do zadnjih dni so poslovala v Avstriji redna sodišča. Te dni pa so stopile v veljavo zapet posebne odredbe in preki sod je obsodil na smrt dva bivša pripadnika socialne demokracije, od katerih je bil eden, češkoslovaški državljan, tudi usmrčen. Mož se je pisal Josef Gerl. Njegovo zasliševanje pred sodiščem je bilo zelo zanimivo. Potem ko je Gerl izjavil, da mora preklicati del izjav, ki jih je dal na policiji, je tudi povedal, čemu je to storil. Na policiji so ga mučili. Pretepali so ga z gumav-kami ter ga obesili na verigo. Predsednik: »No, kakopak, mučili so vas in izsiljevali so vas! To si drznete priznati tukaj! Kdo vam je dal amonit?« Obtoženec: »Tega ne povem. Prejel sem ga od neznane osebe.« Predsednik: »Kdaj ste ga dobili?« Obtoženec: »Ne vem.« Predsednik: »Že davno ali šele pred kratkim?« Obtoženec: »Ne vem.« Predsednik: »Torej tega tudi ne veste. Za kaj vam je rabil amonit?« Obtoženec: »Za terorističen čin.« Predsednik: »Proti komu?« Obtoženec: »Proti vladi, se razume.« Predsednik: »In čemu ste hoteli uprizoriti napad na vlado?« Obtoženec: »Ker zasužnjuje ljudstvo.« Predsednik: »Torej gospod Gerl pravi, da vlada zasužnjuje ljudstvo.« Obtoženec: »In ker zatira delavstvo.« Predsednik: »Kaj je tudi vas zatirala vlada?« Obtoženec: »Zatirala, ker ne dopušča svobodne besede.« Predsednik: »Te vaše svobodne besede tudi niso dovoljene. Nas so vzgajali drugače. Kadar smo se oglasili, so dejali: Takšen 20 letni pob ima biti miren!« Brani tel j vpraša obtoženca, če je izvršil atentat iz lafet nega nagiba ali če ga je kdo najel zanj. Obtoženec: »Nihče me ni najel, zasnoval sem ga sam.« Branitelj: »Če vam v tej državi ni všež, zakaj ste potem priromali sem iz Češkoslovaške?« Obtoženec: »Ker smatram Avstrijo za svojo domovino?« ...... - ^ t/:§- - -- Dollfussova vdova Branitelj: »Ali ste se zavedali, da vam grozi za takšen čin smrtna kazen?« Obtoženec: »Gotovo!« Branitelj: »Kako ste se mogli kljub temu odločiti, da riskirate življenje?« Obtoženec: »Moja ideja se mi je videla več vredna kakor moje življenje.« Branitelj: »Ali vam je bilo znano, da je socialno demokratska stranka za svojega obstoja odklanjala sleherno politiko nasilja in obsojala nasilniške metode narodnih socialistov?« Obtoženec: »Meni so naciji simpatičnejši od vlade.« Mrtvec v Izložbenem oknu V Ameriki lovijo Dillingerjeve pajdaše Pred okni mestnega pogrebnega zavoda v Chicagu je stala te dni več tisočglava množica, ki je hotela na lastne oči videti usmrčenega »sovražnika Amerike št. 1« Joimta Diliingerja. šele v sredo ob 10. uri dopoldne so oblasti izročile banditovo truplo očetu, da ga pokoplje. Mrtvi Dillinger je bil v izložbenem oknu pogrebnega podjetja v Chicagu ogrnjen s kosom črnega sukna. Naravnali so ga v napol stoječi položaj, da si ga je lahko vsakdo ogledal. Truplo je bilo naslonjeno na mizo. Dillinger je ime zaprte oči, samo lasje so mu bili na par mestih okrvavljeni. Policijski stražniki so se pred izložbo razgiovarjali z občinstvom, med katerim je bilo posebno dosti žensk in otrok. Chicaška policija sa zdaj prizadeva, da bi dognala, kje se je skrival Dillinger v zadnjem času. Pri njem so namreč našli le neznatno vsotico denarja, sumijo pa, da je skril 300.000 dolarjev v stanovanju. Policiji pomaga pri iskanju skrivnostna »ženska v rdečem«, ki je po predstavi pri izhodu iz bioskopa spustila na tla robec in dala z njim znamenje, da lahko začno streljati ha bandita. Oblasti si zdaj prizadevajo, da bi polo-vile še Dillingerjeve pajdaše. Na vrsti je prvi George Nelson, ki mu pravijo v Ameriki zaradi njegovega mladostnega obraza >Baby face« (otroški obraz). Upajo, da ga bodo prijeli v Ohiu, kjer so ga še nedavno videli. Nadalje zasledujejo tudi Jacka Ha-miltona, Homerja van Metra in »Pretty Boya« Floyda. Vsi ti so spadali med najožji krog Dillingerjeve banditske druščine. Jezikoslovec prof. I. Košti&l iz Novega mesta nam piše v zvezi z DiMinger-jevo smrtjo: Gotovo so mnogi bralci ob podrobnem opisu usmrtitve J. Diliingerja opazili veliko podobnost med koncem Julija Cezarja in »sovražnika Amerike št. 1«. 1. Po Plutarhu so zadali razjarjeni republikanski zarotniki osovraženemu trinogu 23 ran z bodali, Dillinger pa je dobil od policistov 19 krogel v telo. 2. V Shakespearjevem »Juliju Cezarju« pripoveduje Cezar Deciju sanje svoje žene: videla je, da so Rimljani s smehom po-makali svoje roke v kri njenega moža, ki je lila kot vodomet iz sto cevi (II. akt, 2. scena). V I. prizoru m. dejanja pa pozi vije Brut zarotnike, naj si operejo roke v tiranovi krvi vse do lehti ter naj pordečijo z njo svoje meče. — Prav tako se bere v poročilu listov, da so ogorčeni Američani pomakali robce in časopise v kri zverinskega bandita. 3. Kakor »p si oddahnili svobodoljubni Rimljani, ko so bili rešeni despota, tako so si oddahnili tudi prebivalci Zedinjenih držav, ko je bil Dillinger ubit. Revolver na zapestju Neki bivši ameriški detektiv je konstruiral revolver za soJzljivi plin. Ta revolver se pripne na zapestje, petelin pa je zvezan s prstanom na levici in kadar ga č.ovek skrči, se samokres sproži. Ta gib je skoro neopazen. Tudi če zločinec prisili človeka, da dvigne roke v vis, lahko strelja nanj in i ga omami, da mora bežati, če noče posta-I ti njegov jetnik. Jubilej stavnega stroja Od prvih početkov do današnje popolnosti Ko se je v drugi polovici prošlega stoletja pojavil prvi stavni stroj, so se ga črkostavci bolj ustrašili nego razveselili, kajti slično kakor tkalci, so se bali, da bo zavladala z njegovo uvedbo v porabo velika brezposelnost v njihovi stroki. Toda prvi stavni stroj niti oddal eč ni bil takšen, kakršen je dandanašnji. Ideja je pač bila tu, ideja, a tehnični problem je bil tako velik in zapleten, da so morali preizkusiti nešteto možnosti, preden je prišlo do prve zadovoljive konstrukcije. .Ta se je posrečila šele Otmarju Mergenthalerju iz Wiirttemberga. Tudi v strokovnih krogih »črne umetnosti« so dolgo dvomili nad praktično vrednostjo stavnega stroja in se niso hoteli sprijazniti z mislijo, da se da izvršiti ne-lahko delo stavca povsem mehanično. Z udarci na klaviaturo, ki sujejo črke iz magazinov v formo za vlivanje, problem še oddaleč ni bil rešen. Poglavitna naloga je obstojala v razpiranju črk, t. j. v presledkih med črkami in besedami, s katerimi je šele mogoče napraviti harmonično vrsto. To stvar je uredil šele Mergentha-ler, Id je uvedel v stavni stroj matice, ki se po vsakojcratni uporabi vrnejo zopet v zalogo. 26. julija 1884 je Mergenthaler predvajal ta tip stavnega stroja pred krogom interesentov v Baltimoreu. čez dve leti je stroj izpopolnil in uspeh, ki ga je dosegel s tem, je bil tolik, da so se čudili izumu ne le kapitalisti, ki so se takoj interesirali za izum, marveč tudi predsednik Zedinjenih držav, ki je prišel pogledat najnovejše tehnično čudo. Ta tip stavnega stroja so imenovali linotip zaradi vrstne ureditve črk. Tako je stavni stroj, ki ga je Mergenthaler pozneje še predelal, nastopil zmagoslavno pot po svetu, v Evropo pa je pri romal prvič 1. 1894. Prvi stroj so namestili na Holandskem, nato v Berlinu, kjer ga je kupilo najprej Scherlovo založništvo. L. 1896 se j« osnovala Mergenthalerjeva tvorni ca stavnih strojev, ki je odprla prosto pot stavnim strojem v osrednji in vzhodni Evropi. Istočasno je nastala tudi tvornica v Berlinu in že 1. 1899 so napravili prvi stavni stroj v Nemčiji. Danes ima Nemčija že nad 6000 linotipov, na njih ne stavijo samo dnevnikov, ampak tudi knjige, adresarje kataloge, pa tudi stavek za akeidenčni tisk. Izumitelj Mergenthaler je bil že od otroških nog navdušen za tehniko. Njegov oče Dr. Rintelen, Branitelj: »Spričo vaše politične pripadnosti se vendar niste mogli baviti s takšnimi atentati?« Obtoženčc: »Jaz nisem več tako trden socialni demokrat in simpatiziram z narodnimi socialisti.« Predsednik: »Saj sam ne ve, kaj hoče.« Po tem zasliševanju je prišel na vrsto drugi obtoženec, Rudolf Anzbock, ki je bil obsojen tudi na smrt, a pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Pripomniti bi bilo še to, da je v korist Gerla pred justifikacijo interveniral čsl. odpravnik poslov na Dunaju Borek-Dohalsky. Zvezni kancelar Dollfuss pa mu je sporočil, da je državni predsednik Miklas odklonil njegovo pomilostitev. Iskalci radija Kanadska odprava v polarne kraje, kjer bo iskala novih ležišč radija Mladi kanadski raziskovalec Mitchell Pierce pripravlja novo odpravo v \Vinni-pegu. Pierce se je, preden je storil sklep za organizacijo odprave, temeljito razgovori! z raziskovalcem Hubartom \Villkinsom, ki je dober poznavalec arktičnih razmer, a tudi s kapitanom \Vorsleyem. poveljnikom »Endurance« se je posvetoval ter ga zainteresiral za svojo ekspedicijo. Z \Vorsle-yem sta se celo domenila, da se bosta prihodnje leto našla v polarnem ozemlju, kjer bosta delala skupaj. Kanadski raziskovalec je prepričan, da bo odikril nova ležišča radija in da jih bo lahko tudi izkoristil, če mu bo uspelo organizirati transport uranove rude z letali. Na svoji zadnji ekspediciji je odkril geološki strokovnjak, ki je bil v Pierceje-vi odpravi, nevarljiva znamenja mogočnih radijskih ležišč med Baffi.novo deželo in Beaufortskim morjem pri severnokanadskih otokih. Pierce je tudi prepričan, da se mu bo posrečilo organizirati zračni promet proti Orienhi in da bo njegova pot za 4000 milj krajiša od dosedanje proge. Ekspedicija bo odrinila iz Montreala. Najprej se bo peljala z ladjo do Baffinove dežele. Tam se bo izkrcala, pretvorila prtljago na kajake in z njimi prodirala proti ledni barieri. Pierce računa, da bo trajala njegove odprava tri leta. Z gmotnimi sredstvi >bo podprla podjetje tudi kanadska vlada. Rooseveltov dopust Ameriški predsednik preživlja svoje letošnje počitnice na križarki »Houtson«. Ladja je na potu proti Portoricu in Haiti, na Deviško otočje, skozi Panamski prekop v Tihi ocean in na Havajske otoke. Roose-velt si je vzel za svoje potovanje admiralske prostore, ki sestoji jo iz spalnice s kopalnico, delovne sobe in majhnega salona-V posebni kabini ima RooseveJt s seboj tudi majhno knjižnico, vsebujočo 300 zvezkov spominov, biografij in kriminalnih romanov. Za zabavo im Roosevelt na razpolago dva radio aparata najnovejše konstrukcije in 40 novih filmov, če dežuje, spravijo na ladji v funkcijo aparate za višinsko sonce. »Houston« ima tudi posebno kabino z vsemi mogočimi pripravami za ribolov, ki je Rooseveltu zelo ljub šport. Za predsednikovo osebno uslugo potujejo z njim: njegov telesni zdravnik, zobar, frizer, komorni sluga in nekaj kuharjev, ki skrbno pazijo na to, da predsedniku ne pokvarijo okusa in teka za jedi. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Shaw na pozornici 1 Sfci' Shavvovo igro »Androklej in lev« predvajajo sedaj v Regent parku v Londonu. Slika kaže 78letnega avtorja v razgovora M neko igralko in v Nemčiji •. • Na grobu generala Schleicherja V LichterSeldu po množestvenih usmrtitvah *La Tribune de Geneve« priobčuje naslednjo poročilo nekega svojega dopisnika, ki se iz umljivih razlogov ni upal podpisati: Radovedneži so stali pred mračno zgradbo iz opeke ob Finkenalleeji, ko sem stopil iz tramvaja št 176, ki ima tu svoje postajališče. Nič ni izdajalo, da se je dvajset metrov od mene, na drugi strani zidu odigrala tragedija. Tu so streljali može, ki so jih v prvem tednu julija pripeljavali noč m dan. Stara vojna šola, iz katere so izšli vsi generali nemške vojske, rabi danes črnim huzarjem kot vojašnica. Kamioni prihajajo v polnem diru, nabiti z možmi napadalnih oddelkov, ki 6ede brezbrižno in ravno na svojih klopeh s puško med koleni. Z dvorišča je slišati ropot orožja m strele. Hočejo delati vtis, da se usmrtitve nadaljujejo. Resnica pa je ta, da so prenehali z njimi že pred kakšnima dvema tednoma. Kar čujemo, so samo streli s praznimi naboji. Usmrtitve so se vršile ob vzhajanju dneva, proti štirim s takšno točnostjo, da so ljudje v okolici pozabljali navijati svoje budilke. Nihče več ni ob tej uri spal v tej okolici. Iz višjih nadstropij sosednih hiš je bilo nlogoče zasledovati dogodke na dvorišču vojašnice. Sredi njega je kip leva. Obsojenci so stali v vrstah na njegovi levi strani z zvezanimi rokami, golimi prsi in zavezanimi očmi. Nekateri med njimi, kakor tisti letalec, ki je bil odlikovan z redom »Pour le merite«, so bili deležni izjemne milosti, da so smeli gledati v puške. Usmrtitev sama ni trajala več nego tri minute, toda nje ceremonial se je izvršil z vso natančnostjo, z zvokom trobent in ropotanjem bobnov, s štetjem do štirih, preden je častnik zapovedal ogenj. Skoraj vsi obsojenci so bili pri priči mrtvi. Samo Kari Ernst je dal dokaz silne življenjske sile, kajti živel je še dve minuti, preden so ga pokončali z dvema streloma iz samokresa iz neposredne bližine. Trupel niso izročali družinam, temveč so jih upepeljevali in zagrebali na provin-cialnih pokopališčih do sto kilometrov od prestolnice. 300 m od »Kadettenanstalt« je ogromno pokopališče. Bilo bi naravno, da bi žrtve pokopali tu. A en sam grob so izkopali, da je sprejel vase žaro s posmrtnimi ostanki generala Schleicherja in njegove družice. Pokopališče ima široke ceste in se proti ju- je bil urar in pri njem se je navzel veselja do te stroke. Oče ga je dal v uk k svojemu bratu, lri je bil tudi urar. Ko je absolviral učno dobo pri njem, se je napotil v Ameriko, kjer je začel delati v neki tvornici. Napredoval je zelo hitro, svoje izumiteljsko delo pa je zaključil s konstrukcijo in izboljšanjem stavnega stroja, Ford o krizi Neworleanski dnevnik »Times Picayu-ne« je poslal k Henryju Fordu na njegov 71. rojstni dan reporterja, ki je zastavil tvorničarju nekaj vprašanj o svetovnem položaju. Ford je izjavil novinarju, da je mogoče izboljšanje le pod pogojem, da obnovijo Zedinjene države stari duh neodvisnosti. Ford je rekel: »Krize bo konec, kadar bodo začeli ljudje misliti. Krize ne prihajajo iz nebes, marveč so, kakor vojne, ma-hinacija skupine oseb, ki se hočejo z njimi okoristiti. Amerika mora to naziranje posplošiti in razširiti ter ožigosati vse tiste posameznike, ki bi utegnili postati krivi takšnega dogodka, da bi se potem mast ili ob nesreči soljudi.« Na koncu je Ford dejal, da bi bilo lepo, če bi se ljudje borili v življenju. Namestu tega pa vidi on samo ljudi, ki se tepejo na ulicah, da bi propagirali neke ideje. To se mora spremeniti, če hočemo odstraniti krizo. Ameriški listi izražajo nad temi mislimi Tlletnega tvorničarja veliko zadovoljstvo. Grob generala Schleicherja in njegove žene gu izgublja v gozd, proti zapadu pa meji ob žitno polje. Nič ne moti njegovega miru. Med grobovi in vrbami žalujkami se učijo mladi, resni ljudje svojih lekcij, ženske prihajajo neprestano s škropilnicami v rokah in zalivajo rastlinje na grobovih. Večina mrtvecev so vojaki in mornarji, od najnižjega do najvišjega. Nekateri nagrobni spomeniki so zelo originalni, vsepovsod čitaš ganljive in slaveče napise. Na skritem kraju stojiš nenadoma pred grobom generala Schleicherja in njegove žene. Prav za prav je to neka vrsta strelnega jarka s tremi grobovi. Ne imena ne napisa ne čitaš tu, nobene tolažilne besede, kakor jih je drugod pol- Vojna proti stenicam V londonski lordski zbornici je imel grof David Aleksander Edvard Lindsay govor, v katerem je zahteval od ministra za narodno zdravje, naj vendar stori potrebne ukrepe za odpravo stenic, ki zastrupljajo življenje najmanj dveh milijonov londonskih prebivalcev. Plemenitaš je opozarjal vlado na dejstvo, da so stenice že na pohodu proti Westendu, kjer stanujejo »gornji desettisoči«. Nihče, je dejal govornik, se ni doslej resno bavil s to nadlogo. Parlament se je niti ne spomni, le v tisku se včasi bere kaj o njej. Zato smatra govornik lordsko zbornico za edino torišče, kjer je mogoče rešiti ta pereči problem narodne higiene in zdravja. Ker živi stenica pet let in lahko prebije šest mesecev brez hrane, predstavlja velikansko nevarnost za vsako nesnažno hišo. ZANIMIVOSTI 90 odstotkov vseh nesreč pri kopanju je kriva neprevidnost kopalcev. Na vsakih 100 ljudi pride 5 levičarjev, ki so navadno tudi jecljavcl. Londonski zoološki vrt porabi letno nad 300 ton konjskega mesa. Angleška vlada izda vsako leto za popravila pisalnih strojev v svojih uradih nad 64.000 funtov. Svobodna država Irska ima več upokojencev nego katerakoli država na svetu. Statistika kaže, da prejema vsaka peta oseba kakšno pokojnino. Carigrajska mestna občina je sklenila postaviti Zaroagi spomenik. Od tega ukrepa si obeta živahnejšega obiska tujcev. no, n. pr. »Ljubezen nikoli tre mine,« smrti je svidenje«. Samo od nekod so prišli venci rož, med katerimi brenčijo čebele. Za seboj začujem tih glas: »Sramotno je!« ----^ < Starec z odkrito glavo me gleda preteče in nadaljuje: »Sramotno je, da so takšnega izdajalca m razbojnika pokopali tu.« »Izdajalca? Ali ste gotovi, da je bil res izdajalec?« »To so vendar povedali po radiu!« Starec je videti že nekaj manj: siguren. »Radio pripoveduje marsikaj!« pravim jaz. »Kar se tega tiče, imate prav.« In hipoma, kakor da ga je ta zaupnost spodbudila, mi prične starec pripovedovati, da uporablja pred neznanci iz same previdnosti to taktiko, da izraža svoje misli v baš nasprotni obliki. Mož je bivši visok uradnik v pokoju, ki se pridružuje samotnim šetalcem, da bi mogel izpovedovati to, kar mu teži srce. Danes vsaj vem, kako moreš pričeti razgovor v Nemčiji iz 1. 1934. VSAK DAN ENA Zemljišče za hišo »Kaj, vi ste kupili zemljišče za stavbo?« »Kupil sem ga, to je res", a nimam de-•narja, da bi ga plačal.« »Veste, kaj vam svetujem: prodajte zemljišče in zidajte hišo z denarjem, ki ga dobite zanj.« i P O R T Začetek plavalnega prvenstva Danes ob 15. v kopališču IDrije Popoldne ob 15. se bodo v kopališču Ili-,nje začele velike plavalne tekme za držav-oo prvenstvo 19H4. Današnji spored obsega: a) izbirne tekme v skokih za 6estavo drža me reprezentance, ki se bo udeležila tro-matcha Madžarske—Italije—Jugoslavije v Budimpešti; b) ob 17. izbirna tekmovanja na 200 m prosto za seetav reprezentativne stalete 4X200 m. Po tej točki bo c) Waterpol0 tekma med K8U (Karlo-vaf-ko športno udruženje) in domačo Ilirije. Zmagovalec danažnieea dne pojde dalje v ože tekmovanje po točkah. Dosedaj eo v Ljubljani prispeli na prvenstvo naslednji klubi: Viktorija iz Sušaka z 19 člansko tekmovalno ekipo, Jug iz Dubrovnika s 15 tekmovalci in 3 člani splitskega Jadrana. V teku današnjega dne pridejo še zagrebški (Conoordia in HAŠK) in karlovški klubi (KSU in Gradjaneki). Nastopili bodo tore; vsi prijavljeni klubi razen Jadrana. Neurejene prilike v klubu in finančne neprilike eo ga prisilile, da je ostal dona. Prvenstva se udeleži le Gazzari, ju-nior Matošig pa bo tekmoval na 200 m prsno, ker bi prišel morebiti v reprezen- tanco. Kljub temu ne bo državno plavalno prvenstvo nič manj zanimivo. Za častni naslov državnega prvaka ee bodo borili toiej trije naši najmočnejši klibi: Jug, Viktorija in Iliriia. Klubi so med seboj izenačeni, pa bo borba v vsaki disciplini zelo napeta. Trenerji Ilirije g. Diebolda smo povprašali, kaij misli o šansaih naših ljudi: >Vei 6o dobro trenirali, ne gledam črno glede uspehov. Upam, da ne bo nihče razočaral. Čase ostalih jugoslovenskih plava-čev moramo vzeti z rezervo glede vode m bazenov, v katerih eo bili doseženi. Zaradi tega je težko prorokovati, kdo bo zmagovalec. Vsekakor pa 6e lahko našim plava-čem šteje v dobro, da bodo plavali v domačem bazenu. Na žalost smo zaradi negotovosti, ali bo prišel Jeeih v štafeti 4X200 zelo v zadregi. S sigurnostjo pa lahko trdimo, da bo Ilirija povišala število svojih točk, ki jih je dosegla v prejšnjih prvenstvih. V tej razliki bomo obenem videli njen napredek.« * Odbor plavalne sekcije SK Ilirije prosi eenj. občinstvo, naj se brez izjeme in ugovorov pokori odredbam rediteljev. Po dveh letih spet ljubljanski »derby(( V nedeljo ob 17.15 bo v Stadionu drž. prvenstvena tekma med Ilirijo in Primorjem. Po velikih uspehih proti zagrebškima li-jošema Hašku in Gradjanskemu, po katerih sta zasedla naša predstavnika častno Drvo in drugo mesto v tabeli naše skupine, se sestaneta v nedeljo v Stadionu končno med seboj, da se na zelenem polju pomenita, komu gre prvo mesto v slovenskem nogometu. Naša javnost je skoraj dve leti nestrpno čakala na srečanje obeh yečnih rivalov, ki sta se ves ta čas z menja jočimi se uspehi borila za zelenimi mizami, pri delu in igrišču pa jih ni videla. Zato ni prav nič čudno, če vlada za nedeljski »der-bv« v Ljubljani, kakor tudi na deželi ogromno zanimanje. V obeh taborih se mrzlično pripravljajo za nedeljsko srečanje. •»Kibici« imajo te dni polne roke dela, da spravijo na igrišče vse. kar leze in gre, da zasigurajo svojim miljencem čim več moralne podpore, brez katere v takih bitkah nikakor ne gre. Po naših informacijah se pripravljajo iz vseh bližnjih krajev avtobusni izleti v Ljubljano, ker hočejo tudi naši deželani, pristaši nogometa in naših ligašev, prisostvovati veliki borbi, ki bo v nedeljo v Stadionu. O moštvih obeh nasprotnikov bomo spregovorili jutri, za danes naj izdamo samo toliko, da bosta oba nastopila z najmočnejšimi igralci, ki jih imata trenutno na razpolago. Obeta se nam torej tudi s te strani na i vse zanimiva in napeta borba, ki pa bo kljub svojemu značaju in veliki napetosti, ki vlada zanjo, ostala fair, za kar bo poskrbel tudi nevtralni sodnik. V predigri bo nastopilo vojaško moštvo ljubljanskega Triglava proti znanemu B moštvu Ilirije. Razpis lahkoatletskega prvenstva Maribora za posameznike, ki ga priredi poverjeniž-tvo J LA S v Mariboru v dneh 28. in 29. julija t. L na igrišču SK železničarja na Tržaški cesti. — 1. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani člani mariborskih klubov. 2. Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih J LAS. 3. Prijave brez prijavnine je treba dostaviti najkasneje do 27. t- m. na naslov: Poverjeništvo JLAS v Mariboru, pisarna »Mariborski teden«, Razlagova ulica. Discipline: petek, dne 27. VII. ob 19.: tek 800 m, 5000 m. — Sobota, dne 28. VE. ob 16.30: predteki 100 m, krogla, skok v daljino, tek 1500 m, finale 100 m. met kopja, skok ob palici, štafeta 4X100 m. — Nedelja, dne 29. VIL ob 8.: predteki 200 m, tek 10.000 m, skok v višino, tek 400 m, met diska, tek 200 m finale, met kladiva, troskok, štafeta 800 X 400 X 200X100 m. Prva trojica plasiranih prejme prizna« niče. Razsodišče: Vrhovni sodnik: dr. Jett- mar, tehnični vodja: Flšer, starter: Ber-gant, sodniki: Beigott, Cestnik, Kramber-ger Pr, Kramberger B., Perin. Starasina, zapisnikar: Dobčnik. V nekaj vrstah. TrboveJjčaai bodo imeli v nedeljo pester nogometni spored. SK Amater igra prijateljsko tekmo s Slogo iz Zagorja. Predtekmo ob pol 8. bosta igrali rezervi Amaterja in SK Trbovelj. To igro bo vodil sodn, kandidat Puntar. Popoldne bo na igrišču Amaterja druga kvalifikacijska tekma med SK Dobrno in mariborsko Svobodo. Dobrni se bo nudila prilika, da popravi rezultat pretekle nedelje, kar bo gotovo Se bolj stopnjevalo zanimanje za tekmo. — »Novosti« beležijo razveseljivo vest, da je minister dr. Angjelinovič daroval dragoceno lovoriko — srebrn pokal — za najboljši klub plavalnega Saveza. Odkar je »Petrinovič« za zmerom spravljen pri Jadranu, so sereda nekateri klubi manj navdušeni za zbiranje točk po hladnih bazenih. Zdaj bodo dobile plavalne tekme spet dvojni pomen in prepričani smo, da bo meu tekmovalci kmalu spet kdo, ki zdaj sedi na lovorikah. Kako se bodo ocenjevali uspehi posameznih klubov za to darilo. Se ni znano. — Nedeljski prvenstveni tekmi v Splitu bo sodil namesto delegiranega ss. živanoviča ss. Fabris ia Zagreba. Delegat JNS za nedeljsko tekmo v Ljubljani je g. Ivan šuste. — JNS je za 26. avgusta sklenil meddržavno tekmo s Poljsko. Za sodnike je predlagal Ceha Kri-sta, Rumuna Ksiiando ln Bolgara Doševa. _ V prvi semifinalni tekmi za srednjeevropski pokal na Dunaju, ki je bila v sredo izi o kateri zaradi prekinjenih zvez nismo mogli dobiti poročila, je dunajska Admira zmagala nad Sparto s 3:1 (1:0). Gledalcev je bilo skoraj 30 tisoč. Revanžaa tekma bo v nedeljo v Genovi. Dunaj je glede končne zmage Admire in vstopa T finale precej skeptičen. O d god ena nogomefna tekma v Celju. Za sredo 25. t. m. določena nogometna1 tekma med oldbovskim moštvom SK Celja in moštvom celjskih članov »Merkurja« bo sedaj v sredo 1. avgusta ob 18-30 na celjski Glaziji. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri Oo LNP Trbovlje: Za 29. t m. se delegirajo naslednji sodniki: Amater : Sloga v Trbovljah na igrišču Amaterja ob 9. ss. Božič Adalbert; SK Svoboda : SK Hrastnik v Zagorju na igrišču Svobode ob 16. ss. Božič Adalbert Iz OZDS. (Službeno.) Za tekme prijavljene odboru za delegiranje se določajo za nedeljo 29. L m. Ljubljana Stadion ob 17.15 Ilirija : Primorje stranska sodnika Galič, Strah, predtekma Cimperman, Trbovlje ob 17. Dobrna — Svoboda (igr. Amaterja) Lunder sporazumno, Jesenice ob 16.30 Bratstvo : Concordia Lukežič. — Tajnik I.: Pevalek s. r. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija.) V soboto in v nedeljo s pričetkom prvi dan ob 17., drugi dn ob 8.30 bo klubov propagandni miting na našem igrišču. Ker hoče sekcijsko vodstvo na tej prireditvi preizkusiti vse atlete, ki pridejo v poštev za nastop na državnem prvenstvo v dneh 10. do 12. avgust^, istočasno pa ugotoviti napredek y treningu celotne sekcije, je dolžnost vseh atletov, da nastopijo na prireditvi. Obvezen pa je nastop za naslednje atlete: Kovačič, Zorga Fric in Aleš. Czur-da, Krevs, Gašperšič, Perpar, šuštersič, Ce-rar P. in VI., Goršek, Martini, Gabršek, Žgur, Korče, Grgič, Marek E., Stok, Po-tinja, Srakar I., Gombač, Grad, Ošabnik, Iglič, Meršek, Ogrin, Ranner, Serše, Sko-berne, Svigelj, Tručl, Raič M., Malnarič. Oražem, Slanina, Tršar, Skrbinšek, Srakar F. in Sket I. Atleti morajo biti na igrišču vsakokrat najpozneje pol ure pred pričetkom in sporočiti trenerju discipline, v katerih bodo nastopili. 2SK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. seja odbora uprave igrišča pri Beliču. — (Nogometna sekcija.) Seja načel-etva sekcije bo drevi ob 20.15 pri Kočarju. Nanjo se vabijo tudi igralci: Košenma. Ka-riž in Mikluž. SK Slovan. Danes ob 18. trening na našem igrišču. Ob 20. obvezen članski sestanek za vse igralce. Kdor je prost, naj pride popoldne pomagat graditi igrišče. V ponedeljek dne 30. t m. redna odborova seja, strogo obvezna za vse gg. odbornike. SK Svoboda. Drevi točno ob 19.30 sestanek nogometašev. Ob 20. širša seja. Odborniki točno in sigurno! SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v poseb- ni sobi kavarne »Evrope« zaradi nedeljskih tekem. Poravnajte članarino! TKD Aten a. Danes ob 18. trening. MK Ilirija, Ljubljana. V soboto ob 20 bo v restavraciji »Slepi Janez« pri Št. Vidu (tramvajska postaja) razdelitev nagrad tekmovalcem Ogrinove spominske dirke, motoskikjoringa in ljubeljske gorske dirke motociklov. Vabijo se vsi tekmovalcu ki bodo prejeli darila, razen njih pa vse članstvo m prijatelji športa. Odbor. Iz življenja na dežel! Iz Ptuja j— Napad. Ko se je v ponedeljek zvečei vračal domov 19 letni Helmut Janez iz Ro-goznice, ga je neznanec brez vsakega povoda napadel na cesti s kolom in nožem tei mu prizadejal hude poškodbe. * BLED. V soboto gostuje v Kazini na Bledu znamenita Lipinskaja, diseusa svetovnega slovesa. Nastopi samo en večer Vstopnice se dobijo v predp-odaji pr upravi Parkhotela na Bledu. Klanjamo se spominu narodnega generala Id ga izročimo v soboto 28. t. m. ob 16. zemlji, Id jo je on osvobodil. MARIBOR, dne 26. julija 1934. Oblastni odbor Narodne odbrane v Maribora in njegove viteške čete. 3t§ge V * ■ *s«> m ^JL šmllm .v v ~ * - -v mmm ■ i-i "- UMRL JE GOSPOD RUDOLF MAISTER ČASTNI ADJUTANT NJ. VEL. KRALJA IN DIVIZIJSKI GENERAL V P., ODLIKOVAN Z REDOM RELEGA ORLA III. STOPNJE Z MEČI, Z REDOM KARAD J ORD JE VE ZVEZDE IV. STOPNJE ITD., ČASTNI MEŠČAN MESTA MARIRORA POGREB BO V SOBOTO, DNE 28. JULIJA 1934 OB 16. URI IZPRED MESTNEGA MAGISTRATA V MARIBORU Maribor, dne 26. julija 1934 - -V'"-. SS-JR?*- . v •... •• ' ■ -- ■■ V " ■ •• ..-■ '''-j ■ ; - , ■ ■..--V;--. ■ .v.rV ■ 1'? ' • r ■ rP:'.-. - C -j : ' >' ■ » " ; r : i ■ ' .r ■jjf' ' ~ ■ - ■' ' ■ iS./ ■ MESTNA OBČINA MARIBOF L. VVolff: 57 Ciarragaii Roman »Lepo je, da ste sami prišli, polkovnik,« je veselo vzkliknil Macpherson. »To je vendar jasno, če sMim, da ima Leslie Macpherson posel zame,« je odvnnil polkovnik Trevelyan in se pomirljivo zasmejal. Macpherson je predstavil grofa Heniksteiina in obširno poročal jx>l!kovni!ku o slučaju. Trovelyan ga je pazljifvo poslušal, nato pa dejal: »Težavna zadeva, Mr. Macpherson.« Macpherson je pokimal. »Ali imate kako Garraganovo fotografijo?« »Ne, polkovnik, a moj prijatelj, grof Henikstein, vam ga bo natanko opisal.« Trevelyan je izvlekel žepni blok itn si jel zapisovati. Ko je Heniikstešn končal, je polkovnik ponovil: »Težavna zadeva, Mr. Macpherson. Po tem opisu bi moral prijeti vsakega petega človeka v Newyorku.« »Za nadzorovanje gre, polkovnik, ne za to, da bi koga prijeli,« je nestrpno rekel Maopherson. »Razumem! Izkušal bom. Denar je postranska reč, Mr. Macpherson?« »Ce ga najdete v prihodinjih štiriindvajsetih urah, plačam posebno premiljo deset tisoč dolarjev.« »Vso brigado bom spustil nanj.« Polkovnik Trevelyan je vstal. »Kam naj vam poročam, Mr. Macpherson?« Macpherson je pomislil. »Vsa sporočila pošiljajte grofu Heniksteinu, polkovnik. Mene dobite jutri dopoldne spet tukaj.« »Ali right. Do svidenja, gospoda.« Henilkstein je nezaupljivo pogledal za debelim starim polkovnikom. »Boljšega moža ves Newyork ne premore,« je zatrdil Macpherson, ki je po Heniksteinovem pOgledu uganil, da dvomi. Tisto uro je stopil Garragan v prodajalno Maophersonove Motor Car Company na Peti aveniji, kjer ga je sprejel prijazen mlad mož. »S čim smem postreči, gospod?« »Rad bi govoril z Mr. Maophersonom,« je rekel Garragan. Mladi človek je ostrmel. Nato se je mahoma obrnil, izginil v stranski prostor in se vrnil z gospodom srednjih let, ki je bil vodja trgovine. »S čiim smemo postreči, gospod?« je vljudno vprašal gospod sredhjih let. »Rad bi govoril z Mr. Maophersonom.« Poslovodja je z vznemirjeno radovednostjo pogledal Garragana in previdno odvrnil: »Mr. Maophersona seveda ni tukaj, gospod.« »Kje morem dobiti Mr. Maophersona?« »Ne vem, gospod. Že osem let sem v službi Maopherson Com-pany, a Mr. Maophersona nisem še nikoli videl.« Garragan se je zamislil. Da bi našel Maophersona v tej elegantni prodajalni, seveda ni pričakoval, a ko je šel miimo nje, se mu je bilo zazdelo pametno, da vstopi in vpraša. »Ali bi mi mogli svetovati, kje naj ga iščem?« »To je težko reči, gospod. Peljite se v tovarno, nemara vam tam lahko povedo.« »Kje je tovarna?« »550—55 East 56 th Street.« Garragan si je zapisal naslov. »Nadalje se lahko obrnete do naših tovarn v Pontiacu in Marys-vrlleu. Sicer pa ne vem, ali je Mr. Macpherson ta mah vobče v Združenih državah. Po časnikih beremo, da veliko potuje.« Garragan se .ie zahvalil za podatke in odšel iz prodajalne. Da bo do Maophersona težko prišel, mu je bilo po tem razgovoru jasno, a premagal je svojo poparjenost in se odpeljal v tovarno. Pri štirih vratih velikanskega poslopja, ki so jih stražili uradniki in kontrolne ure, je zaman iskal vsto«hrtra« pod ^Maniipuii.atfit«. 1G392-1 Samostojno šiviljo eprejjnem. Prednost s etro-jV-m. Naslov v oglasnem odri. »Jutra«. 1&488-1 Frizerko dobro ondulerko sprejmem takoj. Ivan Merlek, fri,zer, Dol. Logatec. 19436-1 Koncipijenta in solicitatorja eamuoetojneiga delavce, išče «tva:la še &v»j eoroostojen poklic t hiši (krojačica, pletilje ali eiično). Pismene ponudibe na o«:lesni oddelek > J utre c pod ?Mro »S. I. T.< 15394-1 Hišnik za hišo v sredini meeta ee išče. Upošteva ee samo zakonce brez otrok. Ponudbe pod »Solnčno stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 19106-1 Strežnico za dopoldanske ure ia okoliša stare spodnješišen-eke šole sprejmem. Neslov v oglas, oddeliku »Jutra«. 10416-1 Šafar-praktikant kme-tsk.i sin, ki ima Kmeti jok® šolo, dobi takoj nameščence na. velepoe-est-vti pri Celja. Ponudbe na ogleeni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Še.fer«. 19391-il Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slcrva S Din. Najmanj^ zneseb 17 Din. Učenca poštenih kmečkih staršev, s primemo šolsko izobrazbo, ki ima posebno vese lje do trgovin«, sprejmem. Ivan Viaovišeik, Meo 19417-44 UJLL Beseda IDln. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalna miza e 7 predali, naprodaj v Rožni doiini, cesta X/28. 19S43-6 Nudimo Vem za majhen denar dobra oblačila- A. Presker LJubljana. Sv. Petra cesta 133 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Ker pa pretepača nista kazala, da bi se jima mudilo, je sprevodnik poklical svoje tovariše in še strojevodnjo in kurjača na pomoč; in tako je nemirna dvojica kmalu cepetala v travi ob železniškem nasipu. »Nata svojo prtljago!« je zaklical sprevodni in vzel »svežnja«, v katerih sta še vedno tičala Peter in Janko in trepetala od strahu, drugega za drugim s police ter ju vrgel za potnikoma. 16 m2 heraklitne stene prodani. Ponudbe pod: »Počena« na oglasni oddelek »Jutna«. 19443-6 2 salon, garnituri tapeciram z mizama, lovska omare, gamzovo rogovje, postelje, omaire, a m eni tonska, navadna in damska pisalna miza. stranske m.ize in drugo pohištvo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrau. 1&434-6 Kupim Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Drobilec za kamenje in mlin za kremenjak v dobrem stanju kupi Kem-industrija, Maribor. 19362-7 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dober fotoamater turist, dobi lep zaslužek pri Foto Tou.ristu, Aleksandrova c. 8. 19351-3 Avto, rhoto Beseda 1 Din. davek 2 Din sa šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Harley Davidson 1200 cm', g plačano takso, v brezhibnem stanju, prodam. Oglar jeva 30. Moste 19437-10 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 2 Din *a Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek It Din. Opravo za eno sobo, zelo dobro ohrenjeno, prodam. Poizve se iz prijaznosti v oglasnem oddelku »Jutra«. 19410-12 Glasbila rfeseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj znesek i7 Dtn. Pianino v najlepšem stamju, z dobrim g'asom, takoj poceni naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10343-36 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 6 Din. Najmanjši znesek i? nin Javorove deske lepe in suhe, prodaim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ja.vor«. _ 19032-15 msm iseseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na siova j Din. Najmanjši znesek 11 Din Finansijere za kratkoročne lom,ba'rdme poslove uz 100 % pokriče za Zagreb trase se. Hitne pornude na oglasni oddelek »Jutra« po1S «vies«-k 17 ntn Lepo sobo s posebnim vhodom bliffiu sodišč«, na željo s hrano in pranjem perila, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. J9402-23 Opremljene sobe solnčne, zračne, posebni vhod, z eno ali dvema posteljama, 185 do 260 Dim, evenituelno e hrano oddam. Šiška, Črnetova 31. 19415-23 Opremljeno sobo zračno in eolnčino, £ posebnim vbodom ob tivolskem gozdu oddam. Ceste na Rožnik 47. 19406-28 Lepo sobo svetlo in meb'irano, s posebnim vhodom in vporabo kopalnice oddam s 1. avgustom stalnemu najemniku. Zore, Gledališke ulica Ic/lII. 194H2-C23 Stanovanje Hesedo 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slove 6 Din Najmanjši *nesek 17 nin Petsob. stanovanje poleg univerze, z vsem komfortcum, pripravno tudi za zdravnika, zalo ugodno oddam takoj. Poizve ee v oglasnem oddelku »Jutro« 19423-21 Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1- avgust v i. nadstropju komfortne stanovanje, obstoječe iz 5 velikih sob in 2 kabinetov. Primerno tudi ta poslovne lokale. Naslov pove oglas, oddeleik »Jutra«. 17883 Trisob. stanovanje komfortno, 8 stekleno vere nd o v centru mesta ee odda za avgustov termin. Ponud.be pod značko »Kom-fort« na ogasni oddelek »Jutra«. 19407-ai Udobno stanovanje takoj ceno oddam. Poizve ee v ogleeroem oddelku »Jutra«. 19409-21 Dvosob. stanovanje pritlično, suho, zračrno in soln&no poceni oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19126J31 Lokali Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlš' znesek 17 Din Nekaj trg. lokalov v novi zgradbi »Pegie^n« n.a Poljanski cesti oddam za avgustov termin. Poizve se na stavbi med 8. in 9. uro dopoldne. 19406-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin Za 220.000 Din proda, novo hišo z lokalom, ki nese letno rca. 42.000 Din, zaradi odhoda iz Zagreba »ARGUS«, Zagreb, Boškovičeva 6 (2947) 19681-20 Novo hišo z g>ostiino in mesnico s »e 2 posebnima lokaloma, poslovni prostori in modema stanovanja, zolo prometna točka, naprodaj za 1 milijon 800.000 Din ali po dogovoru. »ARGUS«, Zagreb. Bošk o videva 6 (2998-32il) 19680-30 V Zagrebu 80.000 kvadir. sežnjev posest z vinogradom, sadovnjakom, travniki itd., poslopja z vzletiščem naprodaj v celoti ali delno po parcelah, 120 Din kvadr. seženj. »ARGUS«, Ze^reb, Boškovičeva 6 (3li14-3461 10:379-20 Hišo s pekarno v centru mesta Zagreba, dobro vpeljano, modema oprema, panna peč, stanovanja in poslovni prostori, prode mo za.! .200.000 dinarjev. — »ARGUS, Zagreb, Boškovičeva 6 C3119) 19678-20 Prehranu Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Gostilna Uspinjači Zagreb, Tomičeva 3 priporoča dobro domačo hrano. Dnevno velika izbira jedi. Obed 10 Din, večerja 8 Din. Točijo se dobra domača in dalmatinske vina. 19376-14 Dopisi Beseda t Din davek Dtn za Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din. V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Avgust 100, 1. avgusti 1934, Bežigrad 100, Center 160, Družabnik 41, Državni nameščenec, Diskretnost zajamčena, Dobra moč, Doplačilo ugodna hipoteka. Gostilna, Hvaležna, Izlet 22, Inozemski patent, Kom-panjon, Kavcija potrebna. Lepa bodočnost, Lokal, Marljiv 24. Miraphot, Nujno, Nastopim takoj, Nisem še trideset, Nov žiivot, Novo mesto. Odmab. Posestvo 4, Prevzamem takoj, Posojilo, Pupi.Ve, Poletje 179, Prometno, Plo-domosno. Planinski stan. Redka prilika. Strogi center. Svetla klet. Stalna, San, Sama 157. Stalnost, SolMna stranka. Sem pridna in poštena. Solidna 36. 3vi'a. Stalni, Samestojma sospodinja 400. Takoj 147, Točno vr-nem. Ugodnost, 1. avgust. Upnfcojenri »n-ženjer. Vpeljave. Uradnica, U. J. Wrr 254. Vinuka klet. Vin««. Vpeljana trgovina.. Zmožna samest oino voditi. Za gotovino, Za.nee-Iri-va goepodvnia, 140.000. 10.000, 16.773, 18.767, 50.000. Datmi en-mipa.tičmi za šet.nju tm.ri gospod šn. Pornude podružnici »Juitra« u Celju pod »BaoaU. 19430-24 rfeseds 1 Din davpk 2nin za Slfro ali dajanje na slova S Din Najmanjši znesek 17 Din Stiskalnico za seno (Heupres&e), večjo, dobro ohranjeno kupim. Ponudibe z navedbo znamke in cene prosim na og'asni oddelek »Jutra« pod značko ■»Stiskalnica«. 19390-29 H eseaa l Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanlš' vnese« 17 Dtn. Maline v količinah nad 2000 kg kupim. Prevzamem na mestu z avtom. Ponudbe na Anton Roje, Stična. 39296-34 Rdzno Beseda i Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek i' Din Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHUMJ Dolenjska cesta Telefon 29-51 ZAHVALA Za obilne dokaze sočustvovanja o priliki smrti naše blage sestre, tete in svakinje MARIJE PODKRAJŠKOVE poštarice v p. izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se moramo zahvaliti preč. župniku g. dr. p. Angeliku Tomincu za dušno tolažbo, primariju g. dr. Ivanu Jenku in g. dr. Ljudeviku Merčunu za nad vse skrbno zdravljenje, častiti sestri Magdaleni, ki ji je pri dolgem, mukepolnem trpljenju lajšala gorje, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter za ganljive žalostinke pevskemu zboru poštnih uslužbencev in prav vsem onim, ki so spremili predrago rajnko na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. julija 1934. žalujoče rodbine: Aleksandrovih, Podkrajšek, Smolič. Radio Petek. 27. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 19: Izleti za nedeljo: Po loškem gospodstvu (A. Gaber). — 19.30: Reproducirana glasba. — 20: Koncert iz Zagreba. — 22: Cas, poročila, plošče. Sobota. 28. ]nli]a LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 19: Koroška ura: Narodopisje koroških Slovencev v primeri z ostalimi Slovenci (g. Vinko Moderndorfer). — 19.30: Zunanje politični pregled (dr. Jug). — 20: Vesela ura (g- Mirko Jelačin in g. Vondrašek). — 20.45: Panevropsko predavanje. Ob 201et-nici izbruha vojne (dr. Janko Tavzes). — 21.05: Koncert domžalske godbe. — 22: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 19: Pesnr. — 20: Orkestralen koncert — 20.30: Flavta. — 21.35: Plošče. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Orkestralen in klavirski koncert. — 21.15: Orkester mandolin. — 21.45: Ples. — PRAGA 19.25: Godba na pihala. — 20: Operetni večer. — 22.30: Prenos yl Brna. — BRNO 19.25: Program kakor v Pragi. — 22-30: Orkester. — VARŠAVA 19.10: Prenos z Dunaja. — 22: Klavir. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 16: Orkester mandolin. — 19.13: Opera »Fidelio« iz Solnogra-da. — 22: Valčki in koračnice. — 23-30: Ciganska godba. — Berlin 20.15: Mešan program iz Frankfurta. — 22-45: iNočni koncert — K0N1GSBBRG 19.25: Haydno-va glasba. — 21: Balada iz Monakovega. — 22.20: Program kakor v Berlinu. — MOHLACKER 19.30: Klavirski koncert — 20.15: Pester program. — 23: Kabaret in ples. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. — 20: Slušna igra. — 21.20: Plesna glas>ba. — 22.05: Orkester. — 23.15: Ciganska kapela. Obvestilo. Do nadaljnjega prodajamo iz našega skladišča v Ljubljani vsako poljubno količino Snper vfsokovrednega Portland cementa znamke „TEMPLE" po ceni Din 70— za 100 kg Ia Portland cementa znamke „T I T A N" po ceni Din 68.— za 100 kg „ A L P E K O " Trgovsko - industrijska družba Ljubljana Masarykova cesta štev. 23. — Ivo Stancer in Nada Stancer roj. Hribar sporočata, da jima je dne 21. julija v Vikrčah pod šmarno goro nesreča ugrabila obadva ljubljena sinova Dureta in Janka v najlepšem razvoju darov in v najčistejši radosti življenja. Pogreb se bo vršil v petek, dne 27. julija, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljub ljani, dne 26. julija 1934. 6511 Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribmkai. Za Narodno tiskarno