Po bojn do zmage! V katoliški cefkvi se ponavlja skozi vsa stoletja, kav se je z njenira početnikom, Zveličarjem sveta, godilo; po boju slede vedno nove zmage. Tri mogočne stranke so za čas Kristusovega bivanja in delovanja na zemlji zvonec uosile v Jeruzalerau, poglavitnem mestu Judovskega: stranka farizfijev, svetoblinskih mogotcev, ki so pri vladi innogo premogli; saducejev, labkoživcev brez Boga, in pismoukov, židovske ninteligencije." Tera trem strankam je Sin Božji v svoji ponižnosti, v zatajevanji samega sebe in sveta, s svojim nebeškira naukom, ki veleva iskati pred vsem nebeškega kraljestva in grehn slovo dati, bud tin v peti bil. Ubogo ljudstvo bilo je med temi strankami kakor zrno med kamenjem: vsaka je ljudstvo bujskala in zapeljevala, da je slednjič pred rimskim poveljnikom, Pilatom, zbegano in prekanjeno Zveličarja zatajilo inkričalo: ,,Križaj ga, mi nočemo diuzega kralja kakor le — rimskega cesarja!;< Iu Pilat, pretkan državnik, ki se je bal zgubiti mastno službo, jim izda nedolžnega Zveličarja, kterega so križali. To je bil znameniti veliki petek, ko so se sebičnim strankam s pomočjo nerednega ljudstva krvožejni naklepi izpoluili, grešneraa svetu pa piisrčne želje po odrešenju: v krvi Siuii Božjega bila je potolažena piavica božja, sklenjena sprava med Bogom in človeštvom! Za velikim petkom sledela je velika nedelja, Zveličar je od mrtvih vstal in vsemu svetu veseli glas dal, da je rod človeški pogube otet, da je pravica zmagala nad krivico! Spomin častite zmage Kristusove nad smrtjo, pravice nad krivico, kiščanstva nad židovsko potubnjenostjo in pagansko surovostjo, — ta tolažljivi spomin slavi kat. cerkev že 18sto let in to v zavesti svoje lastne zniagonosne moči, ki prernaguje vse zmote in ^ile, ktere so ji teb 18sto let tolikokra. pripravile veliki petek trpljenja, za kte- rim je pa ae vselej sledela velika nedelja zmage in veaelja. Kakor ob času Kristusovera so tudi dan denešnji tri srdite stranke človeštva v boju zoper kat. cerkev. Nekdanjib farizejev naaledniki so potulmjeni framasoni in liberalci, ki se klanjajo maliku ,,brezverske", vsemogočne države; nasledniki nekdanjih saducejev so sedanji lahkoživci (materialisti), kterim je bog — njib trebuh, nebesa pa: dobro jesti, piti in se veseliti na "zenilji, češ, da po smrti ni ničesar več pričakovati; židovskih pismoukov nasledniki so pa sedanji 1 u čnjaki, je tista plitva ,,inteligencija", ki vidi vrhunec slave iii modrosti v tem, da zatajuje Boga, vir vse modrosti in sreče za čas in večnost. Vsaka teh treh strank čiti kat. cerkev iz svojib p o s e b n i b uzrokov, namcn vseb je pa eden: vničiti kat. cerkev, zadušiti povsod krsčanske resnice. Framasoni in libcralci črtijo kat. cerkev zato, ker so strašansko čaatilakomni in sebični, ter hočejo sami vso oblast imeti. Ker pa ima kat. cerkev oblast od Boga, vladati vernike, zatorej skusajo vladoželjni framasoni in njib liberalni privrženci vkleniti kat. cerkev v spone ,,verskih" postav, da bi katoličanom edino le veljalo to, kar država zapovednje. — Lahkoživci so zoperniki kat. cerkve posebno zato, ker jih jezi šesta zapoved božja, in ker tiija kat. cerkev krepostnega (čednostnega) življenja od vernikov kazajiž jim pravičnega Sodnika po smiti, ki bo sodil vsacega in odsodil vsakemu, kakor si je po svojih delib zaslužil. — Lucnjaki slednjič se ustavIjajo cerkvi, ker jib je omamila slepar.ska ,,omika", da se vsak za najmodrejšega ima ia torej misli, da ne potrebuje ne Boga, ne razodetja božjega, ae manj pa kat. cerkve, ki uči, da se mora slaba in plitva pamet človeška podati neskončni modrosti božji. Odtod tedaj upor proti kat. cerkvi in ,,postave" po Bismaikovera kopit.u proti cerkvi. Kakor so se pa židovski kolovodje Zveličarja še v grobu bali in poklieali policijo v pomoč, da stoji na straži pri grobu, enako razodevajo tudi sedanji liberalci strab pred višjo, božansko močjo, ki je v kat. cerkvi. Na Dunaji so v državnem zboru predlagali, da bi naj zanaprej vsak skof prisegel na — ustav, in dolgoletni kolovodja ustavakov, dr. Heibst, je podpiral ta smešni predlog s tem, da sicer vse ,,veiske" postave ne pomagajo nič, Ceš, da imajo škofje aredstev dovolj, ustavljati se državnim postavam. Dr. Kopp je bil tako odkritosičen, da je brez ovinkov izrekel, da bi liberalci s tem dostavkom k postavi le svoj strah pred škofi pokazali. — Tudi v predlogu, ki je ravnokar v zbornico od dr. Roserja in tovarišev privlečen, da se namreč Jezuiti in njim enaki redovniki čez avstrijske meje poženejo, tudi v tem predlogu tiči veliki strab pred kat. cerkvijo, kterej ti redovniki zveato služijo. Nasprotniki imajo rpostav" zoper kat. cerkev po svoji želji, imajo ,,poBilnih sredstev", imajo brez števila brezverskih novin v svoji službi in skoro toliko piivržencev, kolikor je bralcev teb novin po vseb krajib, imajo slednjič, kar je največega pomena, skoro po vseh deželab enakomisclnib vlad, ki jim pridno pomagajo, — in pri vsem tem tolik strah pred škofi in duhovniki, ki pogrešajo V8eh teh stralanskih pomočkov, razen nekterib v katoliškem dubu pisanih novin! — ali ni to jaaen dokaz, da biva v kat. cerkvi visja, nadzemeljska moe, proti kteri se čutijo liberalci nezmožni, proti kteri ni vsa židovska policija nič premogla, pa tudi Bismarkovo strahovanje nič opravilo ne bo. Za velikim petkom nastopila je velika nedelja, ktero slavi 18sto let ves krščanski svet kot najbolj veseli svetek, ob kterem čutijo katoliška srca nezmagalno,"nebeško moč sv. cerkve, ki bo kakor vselej premagala tudi napotke, kteri ee ji po ,,postavab" delajo, da bi pokorna dekla brezverski državi bila! Zaupajmo! Zveličar, katerega uradni pečat na kameniti ploači in policijska straža ni mogla v grobu pridržati, še živi in ljubi z enako ljubeznijo svojo sv. cerkev kakor tačaa, ko je za njo svojo presveto krv prelivai! — Zaupajnio! rečemo najpred preljubira bralcem. V sedaDJem Času tieba moliti za škofe in duhovnike, da jim Bog modrosti in apostolskega poguma da, treba je pa tudi, da se verniki prav zvesto držijo sv. cerkve in vestrjo spolnujejo, kar jim veleva. — Zaupajmo! Prečastiti škofi, v edinstvu 8 poglavarjem sv. cerkve, iziekajo ob koncu obšiinega spisa, ki so ga zastran ,,verskih" postav vladi izroČili, da ,,se ne smejo in ne bodo nikdar udali temu, karvladaodnjihpričakuje, ako bi to cerkvi na kvar bilo." — Nihčer naj pnguma ne zgubi, ker nismo osamljeni t boju zoper Jiberalue sleparije! Naj posebno delovauje pri kat. politiCnib d/uštvih ne poneba, ker je ravno zdaj katoliškemu ljudstvu poduka silno treba. Ce ga dubovniki zapuste, pride novošegnim Farizejem, Saducejem in pismoukom v roke, kteri ga labko zbegajo, kakor so ga na Judovskem ob času Kristusovem. — Kar trpimo v obrambi sv. cerkve, v obrambi vernikov pred zapeljivci, je pri Bogu velika zasluga! Naj poverao, kar je v tem oziru pisal 1. 1867, ko je z Beustom liberalizem k nam privandral, svfeten človek, namreč izvrstni katoličan dr. Pacbmann: ,,Dubovnik prave katoliške zavesti se ne bo ustrašil takib prehodnih prek r e t o v (kriz.) Vsaj ve, da se službina leta ob časib, kat. cerkvi sovražnih, ne štejejo samo po dvoje kakor bojna leta pri vojaačini, marveč se atejejo (pri Bogu) po stoletjih!" Pogum toiaj v zaupanju na Boga iu nebešk« moč sv. cerkve! Po boju do zmage!