GLAS OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 24. aprila 1959 LETO VI., ŠTEV. 32 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu in razvoju službe posredovanja dela v okraju za leto 1958 (Nadaljevanje) Vseh vajencev in učencev industrijskih šol v našem okraju je 8744, od tega 6201 vajenec oziroma vajenka in 1643 učencev oziroma učenk. **• zgornjim podatkom pripominjamo, da številčnega stanja vajencev yseh letnikov nimamo evidentiranega na naši posvetovalnici, temveč smo si priskrbeli te podatke pri statistiki zdravstvenega zavarovanja, hnamo pa točne podatke o vključenih vajencih letošnjega leta. ^ industr. šole je bilo vključenih 683 učencev in 87 učenk = 770 Sključenih v uk 1842 vajencev in 773 vajenk = 2615 01tupno v 1. letu učenja je torej 2525 fantov in 860 deklet = 3385 Ako bi hoteli voditi točno evidenco vseh vajencev v okraju, bi morali dobivati poleg sklenjenih, razrešenih in podaljšanih učnih pogodb *udi vsa obvestila, kdaj je kateri izmed vajencev polagal končni izpit Za kvalifikacijo. Na okrajni konferenci Sveta za delo v oktobru 1956 bil sprejet sklep, da pošiljajo vse občine en izvod sklenjenih razrešenih in podaljšanih pogodb okrajni posredovalnici za delo v evi-uenco. S tem je bil dosežen precejšen uspeh v pogledu evidentiranja tc“ podatkov na enem mestu. Seveda pa je evidentiranje še vedno Nepopolno, ker imamo le podatke za (tekoče leto, nimamo pa stanja Vajencev vseh letnikov. 2e nekaj let vršimo anketiranje otrok, ki končujejo šolsko obvez-a°st. o poklicnih željah mladine. V letu 1958 je končalo v našem okraju šolsko obveznost 4298 otrok, od tega 2015 funtov in 2283 deklet Uspeh teh otrok je bil naslednji: 4-razr. osnovne šole j razr- osn. šole in 1 razr. gimnazije j t'azr. osn. šole in 2 razr. gimnazije g raZr- osn. šole in 3 razr. gimnazije razr- osn. šole ali 4 razr. gimnazije 1106 Skupno ot *eKa lahko vidimo, da je naraslo število v letu 1958 zlasti tistih pr°*‘ Ki končajo popolno osemletno obveznost v zadnjem letniku. 8tv°Cen* narastel od lanskega leta za 5,7%>. To je razveseljivo dej-,jo ^oudar pa moramo na žalost ugotoviti, da je procent otrok, ki so s, St'K‘i komaj 4 razrede osnovne šole, narastel za polovico (od lan-8(a°?a 1.60®/o na letošnji 3,45*/«). Vsekakor pa vidimo pri vsakoletni o}, ls*‘Ki anketirancev, da postopoma raste procent otrok, ki končajo f 7ezn° šolanje v najvišjem razredu. Z novo šolsko reformo pa pri-v "jemo 8e večji procent tistih, ki bodo končali obvezno šolanje Zad"jih dveh razredih. Meliki Zenske Skupno •/. Lelo 1957 ‘Z. 84 66 150 3,45 1,60 165 109 274 6,40 7,60 317 245 562 13,05 16,15 343 320 663 15,50 18,75 1106 1543 2649 61,60 55,90 2015 2283 4289 100 % •UeH* sPc*a'ncB“ sestava anketirancev so vidi, da jo ta mladina rojena alj ..Z i Pucijo' s“j ic 22.M*/* otrok brez očeta, ki je padel v NOV aru,, r,.v Internaciji, bil ubit kot talec ali pa so ga na kakršenkoli saj Jih Je1137 i/‘^‘ ^ada^e °Paz*in°i da prevladujejo otroci delavcev, Usmeritev mladine ' Molki Zensko Skupno •/. Leta 1957 •/. nadaljevanje študija na gimnazijah 363 487 850 19,8 24,1 v srednje strokovne šole 324 456 780 18,1 učiteljišče 21 105 126 2,9 25.3 administrativna šola 2 199 201 4.6 industrijske šole 137 21 158 3.7 1 vojaške šole 46 — 46 1.1 0,4 na delo v tovarne 111 236 347 8,1 6.? na kmečko delo 148 137 285 6,7 5,6 neodločenih 96 94 190 4,4 2,8 v učenje 767 548 1315 30,6 34,3 Skupno 2015 2283 4298 100% Usmeritev mladine je bila v letošnjem letu nekoliko drugačna kot v minulih letih. Nadaljevanje šolanja v gimnazijah se je znižalo od lanskih 24,1% na 19,8%. Zamisliti pa se je treba pri usmeritvi mladine v uk, ki je v letošnjem letu padla skoraj za 4%. Seveda se je to šte- Socialni sestav anketirane mladine 5. delavec °*e kmet Moški Zensko Skupno •/. Leta 1957 •Z. 6. 7. 753 845 1598 37,25 35,12 8. 368 370 738 17,25 17,85 S °1,rt»ik 149 152 301 7 6,44 9 oče name$čenec 335 376 7(1 16,40 19,98 a* Umrl 197 277 474 11,05 10. 6 Padcl v NOV, umrl v internaciji 213 263 476 11,05 20,62 11. Skupno 2015 2283 4298 100% 12. VABIL0 na 9. skupno sejo okrajnega zbora In zbora proizvajalcev 0L0 Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 9. skupno sejo obeh zborov, ki bo v torek, dne 28. aprila 1959 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni redi razvoja okraja Ljubljana od 1. Družbctii plan gospodarskega leta 1957 do 1961. 2. Odlok o turistični vodniški službi, 3. Gospodarske zadeve; a) garancije; b) potrditev odločbe Sveta za tržišče OLO o določitvi naj višjih cen na drobno določenim proizvodom; c) potrdite^v sklepov o pripojitvi Gospodarske poslovne zveze v Ljubljani h Gozdarski poslovni zvezi Ljubljana; preimenovanje Gozdarske poslovne zvezo Ljubljana v Poslovno zvezo za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana ter potrditev pravil te zveze; č) dodelitev gozdnih parcel v uporabo Domu onemoglih v Mengšu. 4. Odlok o odškodnini za popolno razlastitev kmetijskega in nerodovitnega zemljišča za leto 1959. Predlog za združitev I. in lil. gimnazije v Ljubljani v novo I. gimnazijo v Ljubljani, Peričeva ulica 12. Ustanovitev Vajenske šole raznih strok v Grosupljem. Sprememba pravil sklada za štipendije okraja^ Ljubljana. Preimenovanje Vajenske šole raznih strok pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamnku v Solo s praktičnim poukom raznih strok. Ustanovitev okrajnega Higienskega zavoda v Ljubljani in sprejem pravil zavoda. Odobritev terenskega dodatka delavcem in uslužbencem Vodne skupnosti za melioracijo Ljubljanskega barja. Razpis volitev v občinske ljudske odbore na nekaterih delih občin: Domžale, Hrastnik in Litija. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, Kresija, soba Št. it/l (telefon 21-939). Predsednik OLO dr. Marijan Dermastia 1. r. Tilo po navadi popravilo v jeseni, ko so se vključevali v uk tisti otroci, ki niso bili sprejeti na razne srednje strokovne šole, vendar pa moramo vzeti v pretres dejstvo, da si želi mladina v poklice manj, kot si Je želela pred leti. Vemo, da nam manjka na vseh področjih gospodarske dejavnosti kvalificirane delovne sile in če ne bomo kolikor mogoče dobili mladine za uk, ki je v bližini Ljubljane, tedaj lahko postane pomanjkanje kvalificirane delovne sile še bolj kritično zlasti glede na pomanjkanje stanovanj. Na zgornje izvajanje, da moramo dobiti vajence iz Ljubljane in bližnje okolice, je poklicna usmeritev mladine iz ljubljanskih občin, ki spadajo pod mestno Posredovalnico (Bežigrad, Center, Črnuče, Moste, Polje, Šentvid, Vič, Rudnik, Dobrova, Medvode), naslednje: Od 1376 mladincev in mladink, ki so končali obvezno šolanje, se jih je odločilo za uk 272, t. j. 172 fantov in 100 deklet, ali 19,76%. Seveda se je v jeseni to stanje zvišalo na 27,58%, to so predvsem tisti učenci, ki niso bili sprejeti na kakršnokoli drugo šolo. Iz podeželja pa se je vključilo v uk v mesto Ljubljano 72,42% vseh Vključenih učencev. Javljenih prostih učnih mest: moški ženske •kupno Ljubljana okolica 2004 540 2544 831 298 1129 Skupno prostih učnih mest 2835 838 3673 Vključene mladine v uk, t. j. zasedba prostih učnih mest: moški ženske skupno Ljubljana otolica 1251 (62,42%) 485 1736 (68,28%) 591 (71,12%) 288 879 (77,85%) Skupno je bilo vključeno mladine 1842 (64,97%) 773 2615 (70,38%) Socialni sestav vključene mladine: molki ženske skupno •/• leta 1957 •It oče delavec 683 278 961 36,76 33,30 oče kmet 401 134 535 20,47 19,10 oče nameščenec 101 50 151 5,77 8,50 oče obrtnik 134 50 184 7 . 7,74 oče umrl 523 261 784 30 31,36 Skupno 1842 773 2615 100% molki ženske skupno •It 767 548 1315 34,9 2835 838 3673 100 1842 773 2615 71,2 Pomanjkljiva šolska izobrazba vključene mladine v uk: vajenci 507 ali 27,53% vajenke 71 ali 9,31 % Skupno 578 ali 22,10% Ce primerjamo letošnje podatke z lanskimi, vidimo, da stalno raste procent delavske mladine, ki se vključuje v uk, dočim je opaziti padanje procentov otrok nameščencev. Ce pa primerjamo usmeritev mladine, potrebo učnih mest in stvarno vključitev, pa je stanje naslednje: usmeritev mladine potreba po učnih mestih stvarna vključitev v uk V Ljubljani ne krijemo niti tretjine učnih mest za fante iz mestne mladine. Vsa ostala mladina pa se rekrutira iz podeželja in drugih okrajev. Tu pa se zopet ustavimo kritično ob vprašanju vajeniških domov. Letna sprostitev ljubljanskih vajeniških domov je 96 novih gojencev, v Kočevju 8 do 10 gojencev. Ce pa sc obrnemo nazaj na podatek, da je vključenih iz podeželja in drugih okrajev 72,42% vajencev, poleg tega pa, da je pokritih potren po učnih mestih v Ljubljani za fante le 62,42*/», sc nam stavi vprašanje, kako bomo krili potrebe iz vrst mestne mladine in kam -bomo spravili na stanovanje mladino, ki jo dobimo iz podeželja. Najmanj polovica vse vključene mladine se vozi z vlaki, avtobusi ali kolesi, ali pa životari na pol postelje pri sorodnikih in znancih, mnogo vajencev pa stanuje pri mojstrih, kjer morajo biti >dekle za vse«. Tudi tisti otroci, ki se vozijo z vozili dedov, nimajo ugodnih pogojev za uk, kniti podvrženi so vremenskim ne-oriliknm. dolgi hoji do domače posluje, slabi, nezadostni in neredni prehrani in kar je še posebno važno zlasti za one. ki se vozijo z vlakom — moralno slabim vzgledom. Lotos v jeseni smo imeli posvet pri Društvu prijateljev mladine, kjer je bilo govora, do bi se nekje blizu kolodvora (morda v kletni dvorani DOZ) odprl prostor za vse vajence, ki se vozijo in čakajo na vlak in bi tam morda dobili tudi obrok tople hrane — enolončnico. Kaže po, da je vse ostalo le pri besedah, ker se je zamisel zopet ustavila pri vprašanju prostora. Dalje je vprašanje tistih vajencev, ki stanujejo v vajeniških ati industrijskih domovih, pa jih ob izučitvi morajo zapustiti. Kam gre tak mlad človek, ki ima sicer v Ljubljani zagotovljeno delo, stanovanja pa nikjer? Poleg vajeniških domov bi morali graditi vzporedno tudi samske domove, če bi hoteli gospodarstvo preskrbeti s potrebnimi kadri. Vkljub temu, da se stanje od potrebe do dejanske vključitve bistveno spremeni, pa za fante ni bil popolnoma pokrit (razen finomehnnike in radiomehanike) noben poklic. Letos niti poklica avtomehanika nismo zadostili, ker je manjkalo fantov, ki bi imeli stanovanje v Ljubljani. Značilno po je, da so gradbena podjetja v Ljubljani zasedla 89,65 % učnih mest, kar pa je treba pripisati dejstvu, da imamo stanovanjske barake in da so mesečno nagrado vajencem zvišali tako visoko, do se lahko sam vzdržuje. Letos pa je prišlo posebno veliko gradbenih vajencev iz okolice Čakovca iz Prekmurja. Vendar kljub zvišani nagradi po v Kočevju teh vajeniških mest vseeno niso zasedli. Kot suficitarna poklica daleč prednjačilo fino in radiomehanike. dočim se je vnema zn avtomehanike nekoliko polegla, kar pa je doloma pripisati tudi temu, da ustanavlja Agroservis svoje delavnice po raznih krajih, kjer sprejema precej vajencev-avtomehanikov. V trgovino se je letos vključilo kar lepo število fantov, predvsem iz okraja Novo mesto in Murska Sobota. Da je bil v tem letu boljši odziv na trgovsko stroko, jo pripomoglo to, ker so nekatero trgovska podjetja dala višjo nagrado, nekaterim pa celo plačujejo celotno oskrbo v Domu Ivana Cankarja. Nekaj poklicev, ki so bili najmanj zasedeni: dimnikarstvo 20% ali od 24 prostih mest je bilo zasedenih 9 klepar 35% cementor 31% „ , ključavničar 60% „ „ livar 25% „ „ kovač 32% „ „ mizar 60% „ „ pečar 28% „ „ pek 33% „ „ vodovodni inštalater 34% „ „ V čem so vzroki .nezainteresiranosti? Iz industrijsko zaostale države smo sc dvignili na industrijsko naglo razvijajočo se deželo. Ker po smO vse sile vlagali za dvig industrije, so nekatere panoge morale ostati v normalnem tempu razvoja. To pa je pripeljalo do tega, da smo razvili potrebo po določenih "poklicih, ki so sorazmerno dobro plačani in iskani in smo s tem nehote pritegnili predvsem mladino v to smer, ker taki poklici postanejo hitro in dobro znani, to so tako imenovani »moderni« poklici. Na drugi strani pa industrija sili k izumiranju nekatere poklice. So pa med temi deficitnimi tudi taki, ki so gospodarsko nujni in bodo ostali (dimnikarstvo, vodnjakarstvo, kmetijstvo). Te poklice pa bi bilo treba kolikor mogoče modernizirati in jim nuditi ugodnejši razvoj. Poleg tega glavnega vzroka so še nekateri, kot n. pr. težko umazano delo. delo podvrženo vremenskim neprilikam, razmeroma dolgo učenje itd. Kakor nam manjka fantov za pokritje prostih učnih mest. tako nam preostajajo dekleta, katere nimamo kam spraviti v učenje. Res je, da letos nismo mogli zasesti vseh mest v trgovini, od 32J učnih mest smo zasedli 301 in da nekateri težji poklici niso bili popolnjeni. n. pr. kemično čiščenje, konzerviranje in vrtnarstvo, vendar pa, če pogledamo samo številke interesentk za šivilje, odnosno krojačice. vidimo, da je mnogo premalo učnih mest za ta dva poklica, sni se je za ta poklic izrazilo 281 deklet, potreba pa je bila le 126 mest. Ker je vsako leto poman jkanie ženskih učnih mest, je upravni odbor okrajne Posredovalnice v sporazumu z. republiško Upravo odobril kredit 3.000.000 din zn otvoritev ženskega oddelka v Ko- Razvezane učne pogodbe: krivda vajenca krivda mojstra, podjetja sporazumno bolezen vajenca vajenec umrl mojster umrl ali likv. pod j. sprememba učnega mesta samovoljna zapustitev nadaljevanje šolanja v višjih šolali 73 , 38 194 16 47 320 40 41 53 32 12 140 4 27 216 13 23 20 vinski industrijski šoli, kjer se v letošnjem letu 17 deklet usposablja za poklice: elektromehanika, fino-mehunika, rezkarstvo in strugar-stvo. Predvidena je letna kapaciteta 25 deklet. Moramo pa pripomniti, da nas je k temu vodilo to, ker ne samo starši in preko njih otroci, temveč predvsem podjetja omalovažujejo žensko kot neprimerno mo* za razne poklice in zato hočemo postaviti že kvalificiranega delavca-žensko na določeno mesto v proizvodnji, ker se nam zdi, da do to najboljša propaganda za pobijanje starp konservativne miselnosti v odnosu do ženske. Vse te kandidatke so bile zdravniško in psihotehničnO pregledane in bo poklicna svetovalnica stalno spremljala njihov razvoj do izučitve in še potem pr* praktičnem delu kot kvalificiran* delavke. Zanimanje za te poklic* s struni ženske mladine je veliko-Precej uspeha je imela kočevska poklicna svetovalnica pri spravljanju ženske mladine v uk, saj je namesto 17 deklet (kolikor je bil" javljenih potreb zn dekleta) vključila kar 42 vajenk. Poseben problem so razveze učnih pogodb. V letošnjem letu j® bilo razvezanih 452 učnih pogodbah 17,3% vključenih vajencev * tem letu. Zlasti je visok procem tistih, ki se učijo zadnje leto, t. J* 40.5%. Nujno bi bilo, da se uved< točnejši pregled nad vsemi vajenci, kjer se je uvedel postopek razveze. Kakor smo že v prednjih **' vajanjih omenili, na vsak način n* bi smela manjkati poklicna sveto-vlanica pri reševanju razrešitve učnih pogodb, ker smo prepričani, d* bi se marsikje rešilo vprašanje razveze drugače kot z enostavno pre' kinitvijo učne pogodbe. molki Ženske skupno •u leta 1957 •It 76 14 90 19.9 45,10 2 3 7 1.6 4,62 78 43 121 26,7 27.29 11 3 16 3,5 2,99 2 — 12 0.5 — 8 8 16 3,5 2.99 85 28 113 25 20,65 68 13 81 81 .18 pri krivd* 4- 2 6 1.3 Skupno 334 118 452 100% Razvezane učne pogodbe so bile sklen lene v naslednjih letih* molki ženske skupno •It v letu 1954 in 1955 51 12 63 13,9 v letu 1956 83 36 119 26,4 v letu 1957 138 52 190 42 v letu (958 62 18 80 17,7 Skupno 534 118 452 100% Pri razvezanih učnih pogodbah Pojem »sporazumno« je zelo ^rarijBr,‘ vseh nezaposlenih, če jih štejemo skupni z invalidnimi in bolnimi osebami. Poudarjamo pa. Vrsta invalidnosti Bolezenski Nezgodni Vseh skupaj Če to število primerjamo s številom invalidov, ki so prijavljeni pri občinskih posredovalnicah v okraju, t. j. 75 (brez tako imenovanih bolnih, ki še nimajo določenega procenta delanezmožnosti in jih je 58), vidimo da je komaj 15°/» takih invalidov, ki so prijavljeni in iščejo delo. Razumljivo, da se bo ta procent glede na novo Zakon o invalidskem zavarovanju znatno zvišal, saj bo med tistimi, ki doslej niso bili zainteresirani, da se zaposlijo, mnogo takih, ki bodo sedaj postavljeni pred dejstvo nove zaposlitve. Pri tem noj omenimo, do dela okrajni Biro za posredovanje dela v tesnem sodelovanju z okrajnim Zavodom za socialno zavarovanje, predvsem pa z oddelkom zn rehabilitacijo invalidov, ko gre za njihovo zaposlitev. Poleg tega se odraža to sodelovanje tudi v tem, da 15 48 29 58 29 da je postopek pri obravnavanju zaposlitve bolnih čestokrat mnogo težji kot pri invalidnih osebah, ker nastopa pri njih v večini primerov še težak socialni položaj, poleg tega pa doslej niso bili zakonsko zaščiteni kot delovni invalidi. Z novim Zakonom o invalidskem zavarovanju pa si bo tudi ta kategorija nezaposlenih oseb pod določenimi pogoji lahko uveljavila status invalidnosti. Po zadnjih podatkih okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani — oddelka za rehabilitacijo invalidov, je bilo registriranih 486 invalidov, ki niso zaposleni, oziroma do sedaj niso bili zainteresirani, da bi se zaposlili. Naslednja tabelo nam kaže število glede na vrsto invalidnosti Sknpaj Moški Zenske 385 177 208 101 72 29 486 249 237 skupno rešujemo sporne primere odpovedi invalidom, ponovne vključitve teh v delo s posebnim poudarkom na kriterij, ki ga postavi in-vulidsko-pokojninska komisija in če gre po odločbi imenovane komisije za premestitev ali zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. Vsekakor pa se bo to sodelovanje z novim zakonom še bolj poglobilo. V letu 1958 je bilo v našem okraju zaposlenih 592 invalidov in bolnih oseb, t. j. za 3*/»- manj kot v preteklem letu, kar pa je kljub temu zadovoljivo, saj se je število nezaposlenih invalidov in bolnih oseb v tem letu povečalo za 42*/» zaradi priključitve Trbovelj, Hrastnika in Radeč k našemu okraju. Od vseh zaposlenih odpade na mestno Posredovalnico v Ljubljani 80*/», na Kočevje 10*/«, Domžale 5*/», Trbovlje 2*/», samo 3*/» pa odpade nn ostulc občinske posredovalnice. Kako poteka zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, nam pokaže čakalna doba oziroma trajanje nezaposlenosti invalidov, ki je znašalo v lanskem letu povprečno 6 mesecev in 13 dni in se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala za 4 mesece in 2 dni. Čakalna doba invalidnih in bolnih oseb, ki so bile na dan 31. decembra 1958 nezaposlene, pa je nekoliko daljša in znaša za moške osem mesecev in je glede na preteklo leto Še vedno za 24 dni krajša, za ženske pa 14 mesecev in 8 dni ter je za en mesec krajša kot v preteklem letu. Iz navedenega ugotovimo, da je najbolj problematična zaposlitev ženskih invalidnih in bolnih oseb, ki so v kategoriji bolnih in za delo manj zmožnih oseb najbolj zastopane, poleg tega pa je' zanje mnogo težo najti ustrezajočo zaposlitev. Zlasti pa vplivajo na daljšo čakalno dobo osebe, ki so prijavljene že dalj časa, nekatere tudi po leto dni, ker zaradi težje bolezni ne morejo dobiti primerne zaposlitve. Iz doslej navedenega ugotavljamo, na smo letos zaposlili sorazmerno veliko število invalidov ter bolnih ozir. za delo manj zmožnih oseb in da se je za te osebe zmanjšala tudi čakalna doba. Zdaj si na kratko oglejmo še probleme in delo občinskih posredovalnic v odnosu do gospodarskih organizacij in metod njihovega dela z invalidnimi ozir. za delo mani zmožnimi osebami, ki jo je skušal okrajni biro v čim večji meri izvajati in s tem preiti na nek sistem pri zaposlovanju teh oseb. Ce vzamemo kot primer mestno posredovalnico v Ljubljani, ki nosi glavni delež pri zaposlovanju teh oseb v okraju, moramo omeniti, da edino tu obstaja odsek za zaposlovanje invalidov, na katerem delata dva referenta. Da bi se približali strokovnemu in pravilnemu obravnavanju invalidne osebe, smo na tej posredovalnici odpravili tako imenovani Šaltrski sistem razgovora in prešli na oseben sprejem stranke v pisarni, kjer poteka pogovor bolj sproščeno in zadovoljivo. Referent skuša na na način čimbolj spoznati invalidno osebo in jo pripraviti k sodelovanju pri vključevanju v delo. Po dveh ali treh razgovorili napravi kratko socialno in delovno anamnezo, pošlje osebo na zdravniški in psihiatrični pregled in končno, če je potrebno, izdela psiholog na tukajšnji poklicni svetovalnici še phi-hotehnični izvid. Tako torej že obstaja pri tej posredovalnici sodelovanje med psihologom, socialnim delavcem in zdravstvenimi ustano- vami — in referenti za zaposlovanje invalidov ter mladinskim referentom — če gre za zaposlitev invalidne mladine. Vedno pogosteje pa (Nadaljevanje v prihodnji številki »Glasnika«) Popravek ODLOKA O TRZNEM REDU Ob primerjanju z izvirnikom sc je ugotovilo, da je zašla v odlok o tržnem redu (Glasnik št. 26/59) spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK odloka o tržnem red« V točki b) 10. člena so bile pomotoma izpuščene besede »izpostavljene enote LM in JLA, gostinska podjetja«, tako da se besedilo te točke pravilno glasi: »izjemoma od 10. ure dalje tudi veliki potrošniki: socialni in zdravstveni zavodi, izpostavljene enote LM in JLA, gostinska podjetja in gostišča, dclavsko-usluž-benske restavracije, menze, planinski domovi in domovi oddiha«. Ljubljana, dne 22, apr. 1959. Iz Skupščinske pisarne OLO OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA IVANČNA GORICA 168. Na podlagi 1., 2., 3. in 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo občinske takse (Ur. list FLRJ št. 19-118/53 in 52-897/58) in odredbe o plačevanju turistične takse (Uradni list FLRJ št. 4-55/59) je občinski ljudski odbor Ivančna gorica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pobiranju turistične takse na območju občine Ivančna gorica Odlok o pobiranju turistične takse na območju občine Ivančna gorica (Glasnik okraja Ljubljana št. 91/56) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o pobiranju .turistične takse na območju občine Ivančna gorica 1. člen S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine Ivančna gorica. 2. člen Z začasnim prebivanjem v smislu prejšnjega člena je mišljeno prebivanje, ki traja do 30 dni. Cc traja prebivanje več kot 30 dni, se pobira turistična taksa samo za prebivanje do 30 dni. 3. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti in potniki, ki prenočujejo v državnem, zadružnem ali zasebnem gostišču, oziroma gostinskem podjetju, v dijaških domovih in internatih ali v zasebnih turističnih sobah proti plačilu ustrezne nočnine Turistična taksa znaša: V času od 1. jul. do 31 avg.: a) v hotelih kategorije C in D po 30 din od nočnine; b) v drugih prenočiščih in zasebnih turističnih sobah po 20 din od nočnine. V ostalem času: a) v hotelih kategorije C in D po 20 din od nočnine; b) v drugih prenočiščih in zasebnih turističnih sobah po 20 din od nočnine. 4. člen Turistično takso so dolžne pobirati organizacije in zasebniki, navedeni v prejšnjem členu, hkrati z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru v mesečnih obračunih. 5. člen Turistične takse so popolnoma oproščeni: 1. otroci do dopolnjenega 15. leta starosti; 2. vojaški vojni invalidi; 3. člani Zveze slepili; 4. dijaki in študentje, kadar v skupinah prebivajo v letoviščih, ki jih organizirajo šole oziroma fakultete: 5. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole oziroma fakultete; 6. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini; 7. uslužbenci tujih diplomatskih in konzularnih misij v Jugoslaviji. 6. člen Za 50 •/« zmanjšano turistično takso plačujejo: 1. delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom; 2. delavci in uslužbenci na službenem potovanju; 3. tisti, ki jih organizacija socialnega zavarovanja napoti ali jim priporoči bivanje v turističnih krajih zaradi zdravljenja ali okrevanja; 4. druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in dr.) ter člani njihovih družin; 5. imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadžordževo zvezdo« ter člani njihovih družin; 6. tujci — koristniki tujega socialnega zavarovanja ob pogoju vzajemnosti. 7. člen Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidni.ških organizacij Jugoslavije, Zveze ze telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih letoviščih ali letoviščih, ki so jih organizirale omenjene zveze na območju občine Ivančna gorica, plačujejo turistično takso v višini 5 din na dan ne glede na letni Čas, 8. člen Dohodke od turistične lukse uporabi občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma. Z občinskim proračunom se dohodki od turistične takse lahko prepustijo krajevnemu turističnemu društvu, da jih uporabi za izvršitev svojega delovnega programa. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-804/1-59. Datum: 21. februarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanislav Keber 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 169. Na podlagi 13. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 52/57 in št. 52/58) in 25. členu statuta občine Ljubljana-Mosto je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na sp j i občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. marca 1959 sprejel ODLOK o izrednem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Izredni proračunski prispevek 1* osebnega dohodka delavcev plačujejo vse gospodarske organizacije, če dosegajo vsi ali posamezni delavci, ki so z njimi v stalnem delovnem razmerju, tolikšne osebne dohodke, da presegajo 160*/* njihovih minimalnih osebnih dohodkov. 2. člen Stopnja izrednega proračunskega prispevka znaša 25®/« tistega dela osebnega dohodka, ki presega 160 •/• minimalnega osebnega dohodka, ne upoštevajoč pri tem plačila del po učinku. 3. člen Izredni proračunski prispevek plačuje gospodarska organizacija i* dela čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke delavcev, preden ga razdeli na osebne dohodke. 4. člen Pritožbe zoper uvedbo izrednega proračunskega prispevka rešuj® okrajni zbor proizvajalcev. 5. člen Ta odlok velja od dneva objav® v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sft kadar gospodarska organizacija razdeli čisti dohodek na osebne dohodke delavcev v nasprotju s smernicami o razporejanju čistega dohodka, ki jih določajo zvezni predp'®' in priporočila zbora proizvajalce®- Štev.: 01/1-44/6. Datum: 14. marca 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbor®1 Ciril Fain 1. r. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 170. Občinski zbor občinskega ljn^' skega odbora Zagorje ob Savi je "® svoii seji dne 30, marca 1959 n® podlagi i. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel n®' slcdnji ODLOK o razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volit®® v občinski zbor občinskega ljudsk®j ga odbora Zagorje ob Savi v voli]® enoti štev. VI., ki obsega nasclj^ Selo pri Zagorju, ker je preneb® mandat odborniku tega zbora Kar1' Krautbcrgarju, ki je bil izvoljen ® tej volilni enoti. Volitve bodo v nedeljo, d® 10. maja 1959. Štev.: 02/1-1508/1-59. Datum: 16. aprila 1959. , Predsedujoči občinskega zbor®' Alojz Lukač 1. r. Vsebina Poročilo o delu In rnrvoju srodovanja dela v okraju za leto (nndnljovaiije) Vabilo na 0. skupno sojo OLO. 17 Popravek k odloku o tržnem red« 0|r 168 Odlok o pobiranju turistične tok®* ('••m* Ivančna gorica pfl' 169 Odlok o izrednem proračunskem Hnevku iz osebnega dohodka del« občine Ljubljana-Monte ylr 170 Odlok o razpisu nadomestnih volit°r Čine Zagorje ob Savi \