O PREMiKU DELOVNEGA ČASA
Priporočil ne spoštujejo vsi
Pri občinskem svetu ZS Ljubljana Center so izvedli anketo, s katero so hoteli ugotoviti, kako so se de-lovne organizacije v občini odzvale na priporočila o premiku delovnega časa. Anketa je zajela dve tretjini delavcev v občini, ki delajo na treh področjih: v go-spodarstvu, družbenih dejavnostih in v državnih or-ganih in finančnih organizacijah.
V gospodarstvu je 53,5 od-stotka anketiranih delovnih organizacij premaknilo delov-ni čas za eno uro, 9,5 odstotka pa za pol ure. V delovnih or-ganizacijah, kjer delajo v dveh (21,5%) oziroma v treh izmenah (8%) pa niso naredili nobenega premika. Prav tako tudi v 7,4 odstotka organiza-cij, kjer delajo v eni izmeni.
Najmanjši premik so nare-dili v družbenih dejavnostih: v šolstvu, zdravstvu in v kul-turnih organizacijah. Tam 71 odstotkov organizacij ni pre-maknilo delovnega časa, za eno uro ga je spremenilo 14,6% organizacij, za pol ure pa 12,8 odstotka organizacij.
Pri državnih organih in v fi-nančnih organizacijah pa je skoraj sto odstotkov organiza-cij  premaknilo delovni čas:
največ za eno uro (87%), za pol ure pa 7,5 odstotka.
Anketiranci so opozorili tu-di na slabosti premaknjenega delovnega časa. Predvsem se nanašajo na prihod na delo ti-stih delavcev, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev s pri-mestnim prometom (Vrhnika, Kamnik, Velike Lašče itd). Zveze so takšne, da predstav-ljajo resne probleme tem de-lavcem. Opažajo tudi, da so v popoldanskem času trgovine slabše založene z nekaterimi osnovnimi živili, predvsem z mlekom in kruhom.
Delavci tudi niso zadovoljni s tem, da so njihovi otroci ta-ko pozno v vzgojno-varstve-nih zavodih, saj imajo zato vsi skupaj veliko manj družin-skega življenja. Prepričani pa so, da bi celodnevna šola bi-
stveno ublažila posledice pre-mika deloVnega časa. Analiza je pokazala, kako so delovne organizacije upoštevale pri-poročila in kakšne so posledi-ce premika delovnega časa. Ni pa ugotovila, ali se je s temi premiki povečala produktiv-nost dela, ali je delovni čas bolj smotrno razporejen, ali je dosežena večja humanizacija in optimalna racionalizacija dela in kako to vpliva na rast družbenega standarda.
S socialnega vidika bi lahko rekli, da je premik delovnega časa prikrajšal delavce pri prostem času, ko uresničujejo svoje sekundame potrebe po rekreaciji, društvenih dejav-nostih in drugih dejavnostih, ki so vezane na prosti čas. Prav ta prosti čas se je precej skrajšal.
To so odprta vprašanja, na katera bo šele treba najti od-govore. Sele takrat bomo ime-li pred sabo celotno sliko, ki nam bo pokazala, kako smotr-na in družbeno koristna je bi-la ta akcija.
Jurij Popov