ZIMSKO VESELJE NA SANKAH — Foto F. Perdan 0 Stran 3: LETALO, KI JE PRVO VZLETELO Z LETALIŠČA BRNIKI % Stran 4: BUTALE NA GORENJSKEM — nova rubrika, ki vas bo odslej vsak teden zabavala 0 Stran 6: SLOVARČEK KRAJEVNIH IMEN — Vabimo vse bravce, da sodelujete V tej naši novi rubriki SMOJKA IZ LOKE POROČA — v loškem dialektu 1. februarja 1964 Na področju Turističnega društva Lesce so imeli v preteklem letu 10.879 gostov in skoraj 41.000 nočitev. Samo v šotorišču »šobec« je bilo 8.624 gostov in 30.413 nočitev. V teh številkah niso zajeti tisti gosti in nočitve, ki so bivali v vikend hišicah in raznih taborih. Zlasti pomembno je to, da je bilo med gosti kar 7.700 tujih, ki so imeli 24.866 nočitev ali 99 odstotkov več kot leta 1962. Če upoštevamo še lansko slabo poletje, so ti pokazatelji več kot zadovoljivi, da ne pobrskamo po spominu za nekaj let nazaj, ko so se na tem mestu pasle še krave in komar i i. Tak je v kratkem rezime obračuna, ki ga je podal upravni odbor Turističnega društva Lesce na občnem zboru minulo soboto. Poročilo je sicer dokaj kritično ocenilo nekatere probleme, vendar so v primerjavi z uspehi malenkostni. Bodočnost šotorišča »Šobec« je zagotovljena. Zrasla je na žuljih prizadevnih turističnih delavcev iz Lesc in okolice. Tako rekoč iz nič, s prostovolnjim delom in pomočjo nekaterih organizacij (Nadaljevanje na 7. strani) LISTINE »Uči se. fant, uči! Kdor več zna, več velja!« »Saj se učim, mama. Berem knjige, študiram, kar me zanima, toda tisto, kar zahtevajo v šoli, je tako dolgočasno, da se mi upira.« »Predvsem tisto moraš znati, razumeš! Drugo ni važno. Če imaš črno na belem, potem si gospod, to bodo zahtevali, kamorkoli boš šel! Nihče te ne bo vprašal, koliko znaš; hoteli pa bodo potrdilo o izpitu, maturi, diplomi ...« Če nimaš osebne izkaznice, nisi človek, nisi državljan (pardon: občan po novem), vsaj polnoletni ne. Pa še osebna izkaznica včasih ne zadostuje ... »Osebno, prosim!« Možu postave sem bil sumljiv. Sredi noči na ulici, sprehajanje brez cilja (navidez), postajanje po pločniku, opazovanje redkih mimoidočih . .. Bogve kaj si je mislil . . Odpre prvi list primerja šest let starejšo fotografijo z mojim napol osvetljenim obrazom, pomenljivo zatakne rokavice za pas; Lsta naprej, proučuje nekaj časa osebne podatke potem pa . . »Ime?« — »Pepi« — »Priimek?« — Popendekel«. — »Stanovanje?« In tako dalje. »Iz varnostnih razlogov,« če bi kdo kaj »ošpičil« .. Delaš npr. tečaj za voznike amaterje. Za tečajnino plačaš pet jurjev. za vsako uro praktične vožnje jurja in pol, nekaj za koleke, par jurčkov odšteješ za zdravniški pregled, kjer te zdravniki sprašujejo, če si zdrav, in če prikimaš, zapišejo, da si itd. Narediš društveni izpit, pri »ta zaresnem« pa padeš; neznanje, smola, trema ... Čez pol leta pa vse pozabiš. Uradno. Ne veš več, kaj je cestišče ali hitrostni pas, ne poznaš več prometnega znaka za ovinek na levo, ne znaš več počasi spuščati sklopke in obenem dodajati plin .. . Tudi zdrav nisi več, dokler spet ne prikimaš — in plačaš seveda. Jovo na novo Pet jurčkov za tečajnino, jurja in pol za vsako uro vožnje T. da se prikoplješ do vozniškega dovoljenja. Avto-moto društva pa le zaslužijo! Toliko sem že star, da sem hodil v šolo pred leti, ko je bilo še osem gimnazij. Naredil sem štiri razreda osnovne šole in štiri gimnazije, torej malo maturo. Potem sem končal še neke strokovno šolo, nekaj tečajev in seminarjev, bil med drugim pri vojakih ... zdaj pa sem se spet vpisal v šolo. Rad bi postal poklicni šofer. »Prinesite prepise vseh spričeval!« so mi naročili. Dal sem jih prepisati, sodno overiti in sem nesel: spričevalo o mali maturi, spričevalo o zaključeni strokovni šoli, dokaze o končanih tečajih, seminarjih ... »Hja. kje imaš pa spričevalo o osnovni šoli, kaj?« so mi rekli Še tega sem moral prinesti. P s. Če bi se še enkrat rodil, bi — recimo — najprej končal kar fakulteto, nato morda gimnazijo, morda še kakšno strokovno šolo — osnovno pa šele potem, ko bi se v podjetju zaposlil kot inženir, pa bi od mene zahtevali še spričevalo o tej. Tc je samo nekaj zelo nedolžnih primerov So pa še hujši, mnogo hujši. Presodite sami! Nekaj gnilega je v deželi tej, kjer je brat bratu <• birokrat. *at Kitajska in njeni ljudje CESAR v knjižnici Preporod na duši in telesu Fizično delo ni samo žbolj-šalo mojega zdravja. Spremene lo je rudi moje poglede na svet in na življenje. Moja prevzgoja se je iz pasivne zadržanosti preoblikovala v aktivno sodelovanje. V preteklosti nikoli nisem veliko razmišljal, ker je zadostovalo, da sem mignil z malim prstom in že sem imel vse, kar sem potreboval. Zdaj sem spoznal, v kakšnem razkošnem in nemoralnem svetu sem živel. To spoznanje mi je olajšalo, da sem napravil trden sklep in obsodil prejš- ZANIMANJE za Kitajsko se je francoskim diplomatskim priznanjem pekinške vlade povečalo. Kitajska je s svojim načinom življenja postala zanimiva tudi za zahodno Evropo. Pred dnevi so sporočili, da je skupina kitajskih novinarjev prišla tudi v ZDA. Iz zadnje številke kitajske revije »China Reconstructs«, ki izhaja v angleščini, smo vzeli biografski sestavek, ki ga je napisal zadnji kitajski cesar Pu Ji. Danes cesar in nikdar več Najpomembnejši dan mojega življenja je bil 4. decem- bra 1959. Pred tem sem bil cesar kitajske feudalne monarhije, cesar japonske marionetske države in vojni zločinec. Tega dne, 4. decembra 1959, sem bil po desetih letih zapora spuščen na prostost. Od tega dne sem postal navadni državljan Kitajske, ki si s svojimi rokami služi kruh. »ROMANTIKI našega časa srde za elektronskimi stroji.* A. Huxley, britanski književnik »POLITIK nikoli ne sme reči — nikoli.* L. Johnson, predsednik ZDA »MORDA zasluzi spomenik tudi tisti, ki nasprotuje napredku človeštva.* I. W., angleški književnik »KDOR ne verjame, kako hitro mineva čas, maj čita stare časopise- Kako nezanimivo bo vse, kar je bilo včasih tako pomembno.* Somcrset Maugham, angleški književnik »VEČINA feldmaršalov, generalov vojske, letalstva, kapitanov podmornic, tajnih agentov je že objavilo spomine po drugi svetovni vojni. Sedaj so prišli na vrsto ie vojaki nižjih činov.* Josef Backsberg, ameriški književnik »BREZ pik in vejic jezik ne bi mogel dihati.* H. O. Scarnl, švicarski književnik »TEŽAVA z ženskami ie v tem, ker vedno žele, da ddživijo roman, moškim pa je kratka zgodbica dovolj.* B. Lancaster, ameriški filmski igravec nje življenje kot nedostojno za človeka. Leta 1959 so me po temeljiti prevzgoji spustili iz zapora. Reportaža o zadnjem kitajskem cesarju, ki je bila natisnjena v pekinškem listu, ne da odgovora na številna vprašanja, ki si jih danes postavljamo v zvezi s sodobno Kitajsko in njenimi ljudmi. Dejstvo, da je 57-letni kitajski cesar arhivar v Pekingu in da je Mau Ce Tung kitajskega cesarja Pu Ji j a imenoval za »prijatelja ljudstva« nas pri tem prav nič ne prepriča. Kaj je namreč resnica, zapisane besede ali zadrega, s katero takšne stavke prebiramo? V času prestajanja kazni me je leta 1956 vprašal neki britanski novinar: »Ali kot cesar zadnje kitajske dinastije ne obžalujete, da je prišlo na Kitajskem do takšnega konca?« Odgovoril sem, da sem nad takšno usodo zelo vesel. V letih, ki sem jih preživel v zaporu, sem spoznal v kakšnem močvirju sem živel prva leta svojega življenja, kot pripadnik dinastije kitajskih cesarjev. Bil sem zdravstveno in psihično popolnoma uničen. Leta vojne so osebno nesrečo še bolj poglobile. Vojni ujetnik Zlom Japonske je pomenil zame smrtno nevarnost. Z ostalimi vojnimi zločinci, ki so sodelovali z japonskimi imperialisti sem prišel v sovjetsko vojno ujetništvo. V Sovjetski zvezi sem bil v ujetništvu pet let. Leta 1950 sem se s skupino Kitajcev vrnil na Kitajsko. Ko smo takrat stopili na kitajsko ozemlje, sem izgubil strah pred smrtjo, ki me je pred tem večno spremljal. Tudi strahu pred osveto in maščevanjem sem se znebil. Prišel sem v zapor Fušun. V zaporu smo fizično delali štiri ure, ostali čas pa je bil odmerjen študiju. Imeli smo dovolj hrane in skrbeli so, da smo bili toplo oblečeni. Tudi bolnišnico, kopališče in druge prostore smo imeli na razpolago za zabavo in učenje. Noben stražar nas ni nikoli nečloveško poniževal in žalil. Tudi pretepali in zmerjali nas niso. V tej sredini sem postal človek. Dobil sem svoje ime, delal sem v dobri sredini in se razvijal s fizičnim delom. Leta 1953 so nam dovolili proizvodno delo. Pripravljali smo papirnate škatlice za neko tovarno svinčnikov. Leta 1955 smo začeli gojiti zelenjavo. Pri tem delu sem ugotovil, kako sem nespreten. Sklenil sem, da svoje napake z delom popravim. Nenavadna prošnja TAGE ERLANDER, švedski ministrski predsednik, jo vnet ribič. Ko je francoski ministrski predsednik Pompidou sporočil, da namerava obiskati Švedsko, ga je Tage Erlan-der prosil, naj prinese s seboj še škatlo posebnih deževnikov. Adenauerjeva ulica V ROJSTNEM kraju Konrada Adenauerja so preimenovali ulico, kjer stoji njegova rojstna hiša, v ulico, ki nosi njegovo ime. To je bilo darilo za njegov 88. rojstni dan. Adenauer je izjavil: »Sem zelo počaščen. Nisem zato, da bi se po meni imenovala kakšna glavna ulica«. Med vojno se je imenovala ulica po Hitlerju. Amerika je preplavljena s knjigami o Kennedvju KENNEDYJEVA smrt je povzročila svetovno tekmo založnikov, kdo bo izdal ve čknjig o življenju in delu J. F, Kennedvja. Njegova knjiga »Profil poguma« je postala bestseller. Kmalu bo izšla ponovna spominska izdaja. Založniki bodo odslej najboljši rokopis o mednarodnih odnosih nagrajevali s posebno Kennedvjevo nagrado. Knjiga, ki jo je napisal Viktor Laskv »J F K — mož in mit« pa so vzeli iz prodaje, ker ni primerno razširjati kritične analize knjige, ko je predsednik že mrtev. Ali partije ne bosta končala? ŠKOTSKI DIREKTOR šole Peter Anderson igra že šest let partijo šaha z Rusom Ivanom Livšinom. Naredila sta šele 36 potez. Škot čaka že eno leto na odgovor, zakaj partija se razvija pismeno. Anderson je pisal že na centralno šahovsko zvezo v Moskvi, kaj je z nasprotnikom, toda ni dobil odgovora. Sedaj pa je prosil še angleško veleposlaništvo, da mu pomaga. »Po šestih letih imam res pravico vedeti, kaj se je z njim zgodilo.« Potovalna atrakcija — plesi AMERIŠKE potovalne agencije so organizirale v zimski sezoni posebno turnejo po Evropi za ljubitelje plesa. Ta turneja gre iz New Yorka v Lisbono, Madrid, Pariz, Dunaj, Budimpešto in končno Monte Cark>. Agencija je razložila potovanje takole: v Lisboni bodo spoznali fado, V Madridu tango, v Parizu bodo videli can-can, na Dunaju valček in v Budimpešti čardaš. V Monte Carlu pa bodo videli, kako mondenski krogi plešejo tvvist. Potovanje stane 1.500 dolarjev. V ceno je vračunan tudi plesni učitelj in plesni partner. Nedelja, pri kateri bomo tokrat pričeli s svojo pripovedjo, še ne spada v mrzli rimski čas, pač pa v takrat še toplo in prijetno ter sončno jesen. Saj pravzaprav ni bila nič posebnega, sploh pa ne posebna za ekipo kranjskega aerokluba, ki je bila že od pomladi naprej navajena žrtvovati »BOŽJE DNEVE« svojemu priljubljenemu športu. Pa vendar — samo, da se je »fičo«, iz katerega je molela roka, ki se je krčevito oklepala letavskega trupa-ali pa kakega drugega živopisanega dela letavskega modela, pojavil na ulicah Kranja, že se je vsak obračal za njim. Tiste nedelje, o kateri govorimo, se je »fičo« ustavil na Zlatem polju. Iz njega so iztovorili rme-no rdeč motorni model in pa še nekaj velikega in nedoločljivega, z napisom — »Kanja«. Sprehajavcev v nedeljah na Zlatem polju nikoli ne manjka in tudi tokrat jih je bilo precej, vendar so se ob »MODELIH«, ki so jih modelar- »Krpan« je prvi vzletel z ji tovorih iz avtomobila in sestavljali na travi, niso kaj prida nudili, le vzvišeno so se nasmi-hali-igračkam v rokah odraslih! Seveda taka nezainteresiranost modelarjev ni niti najmanj motila, še več-bila je zaželjena, kajti tokrat so bile priprave motornega modela bolj skrbne kot ponavadi, saj je šlo za nov državni rekord. Pisan model, ki je čez krila komaj meril več kot meter, je kmalu imel poln rezervoar za gorivo, vključen radijski sprejemnik in preizkušen krmilni sistem. Sedaj je. šlo zares. Janez se je sklonil k modelu, nekajkrat obrnil propeler, rahlo popravil lego kompresijskega vijaka in še bolj previdno odprl plin. Sledil je energičen obrat elise in motorček, ki po svoji prostornini ni meril več kot 2,5 cm, je zahrumel ter s svojimi 18000 obrati in polovico konjske moči preglušil ropot de§etih fičotov. Tedaj je motorček skoro utihnil, Janez je model postavil na tla in letalce se je ob ponovno povečanem ropotu pričelo pomikati po cesti, sprva počasi, potem pa vedno hitreje, dokler po 20 m ni vzdignilo repa, nekajkrat poskočilo, nato pa svoj nos energično obrnilo v zrak ter pričelo nabirati višino. Tomaž, ki ničesar ne verjame Trušč motorčka pa je še pred vzletom privabil prenekaterega »firbca«, ki se je na lastne oči hotel prepričati, kaj sploh more tako ropotati, ko pa ničesar ni videti. In ko so potem videli model, niso mogli verjeti, da daje toliko hrupa, še teže pa so verjeli dejstvu, da je vzletel, kot da bi ga upravljala nevidna roka, kajti Milana, ki je stal nekoliko ob strani z na-ipravo, podobno tranzistorskemu sprejemniku, ni nihče opazil. šele, ko je model veselo zaokrožil nad glavami radovednežev, so pričela deževati vprašanja, ki jih je bilo za precejšen naliv, če že ne za Utrgan oblak. Posebno neki »gospod«, ki je dajal videz človeka, ki se na »vse zastopi«, je bil poosebljena radovednost. »Ja, kako pa tole gre«, je pričel, »in zakaj ropota, saj je n vzmet?« Za »žrtev« si je izbral Janeza in razgovor je stekel nekako takole: »Ali ne čutite v zraku vonja po etru? Veste, model ooeania diesel motorček. energijo pa mu daje gorivo, scsta\\:.cr:-/ iz etra, ricinusa in petroleja.« »Kako pa ga upravljate?« je tiščal radovednež. »V letalu je radijski sprejemnik, ki je preko posebnih mehanizmov povezan s krmilnimi površinami. V tem primeru, ko je naprava trika-nalna, pilot, ki ima v rokah oddajnik, upravlja samo s smerjo in plinom. S plinom uravnava tudi višino.« Radovedni tovariš je nekaj časa molčal, potem pa zinil: »Kje pa je potem vzmet?« »Kakšen pa je ta model na tleh«, je tovariš nadaljeval in pokazal na Kanjo. »To pa je jadralno letalo z radijskim upravljanjem« je pojasnjeval Janez, »jadra pa brez motorja.« Na srečo je sonce že zahajalo in letalce je pristalo. Zabeležen je bil nov rekord v trajanju. Popoldne je bilo uspešno, zato so vso »ropotijo« spet zložili v avto in se odpeljali. Modelarska delavnica in njen čar Vr este, to niti ni delavnica, kakršno ob uporabi besede delavnica razumemo, pač pa nekaj posebnega, kar nas pri Kranjčanih skoro spominja na nekakšen laboratorij. Ko smo obiskali, je bila zakajena, da smo komaj videli in po nitrolaku je dišalo, da me je zabolela glava. Pa nič ne de, je bilo vsaj domače, posebno še, ko smo med deli letal in radijskih aparatur ugledali tudi steklenice piva, ki jih v klubu imenujejo kar inspiracija. Ko smo si mimogrede ogledovali na pol urejene modele, smo nehote'dobili vtis, da je delo letalskega modelarja odgovorna zadeva, ki zahteva skrajno mero natančnosti in znanja. Tudi materiali so nam bili neznani. Pojasnili so, da je osnovni material bal-za in vezan les ter japonska svila za prekrivanje. letališča Brniki Sploh pa smo težko razumeli dejstvo, da ob precej dobro založeni omari z orodjem tega uporabljajo zelo malo. Glavno modelarsko orodje je majhen, droban nožek, oster kot britev. »Pravijo, da se časi spreminjajo«, so nam pojasnili. »Z njimi se spreminja tudi orodje, kajti balza se zelo lahko obdeluje.« Pa niso imeli kaj preveč časa za razgovor. Vse preveč so bih zatopljeni v delo. Janez se je ukvarjal s polnjenjem akumulatorjev in meril napetosti, Franci je s smirko-vim papirjem obdeloval trup novega modela, Milan spet lakiral pravkar s svilo prekriti mo- Skrboe Drlnrave nred startom »Krnana« Tik pred startom jadralnega modela del. Nismo se dolgo zadrževali, posebno ne, ko so nam povedali, da naj se raje oglasimo v nedeljo, kajti omenili so, da pripravljajo presenečenje. »Krpan« je v Brnikih vzletel prvi Ko ste prebrali tale naslov, ste rekli, to pa je že čez mero! Krpan pa Brniki! Le kaj imajo Krpani z njimi opraviti? Sicer pa je bil velikan DC — 6 Adriaavioprometa tisto, ki je letališče krstil. Morda imate deloma prav, ko je na Brnikih vzletel Krpan, to ni bila uradna otvoritev. . Takole je. bilo. Za Krpana so kranjski modelarji imenovali pisan model z vgrajenim 10 kubičnim pogonskim motorjem in osemkanalno radijsko aparaturo. Ta omogoča uporabljanje vseh »komand« letala. Katere so te »komande«, vas zanima? Prav take, kot pri pravem letalu, to pa so: smer, višina in krilca in plin. Ker je bil to prvi tak poiskus v Kranju (in tudi v Sloveniji), so si modelarji izbrali Brnike, saj jim je odlična pista pomenila skoraj pol uspeha. In tako so se znašli na orjaški vzletni stezi s skoraj smešno majhnim modelom v primeri z njo. Priprave pred vzletom so bile še mnogo bolj natančne kot vse poprejšnje in tudi treme je bilo več. Janez, ki je z Krpanom letel (tako se izražajo tudi modelarji), je dejal, da je imel celo več treme in strahu kot takrat, ko je sam prvič pilotiral pravo motorno letalo. Pa se je vse dobro končalo. Ko je motor zarenčal in ko so ga na< zemlji preizkusili, je tudi tremo izrinila povečana koncentracija. Letalce je po pisti nekoliko zaplesalo, se hitro umirilo, nato pa je Janez na svojem oddajniku premaknil višinsko komando in »Krpan« se je energično odtrgal od piste in se strmo vpel. Tudi v zraku je »Krpan« poskakoval kakor bolha in Janez se je trudil, da ga umiri in uspelo mu je napraviti nekaj kar uspelih zavojev. Letavci pravijo: leteti znaš, če znaš pristajati. In ker je Janez dober pilot, so prijatelji njegovemu pristanku zaupali bolj kot on sam. No, vse se je dobro končalo, »Krpan« je pristal mehko-in ker je najbolj važno, ostal je cel. še nekajkrat so startali, vsakič bolj uspešno, in ko so se odpravljali domov, so se v »fičota« strpali z zavestjo, da so v tej panogi napravili korak naprej da je bilo letalo kranjskega aerokluba tisto, ki je na letališču v Brniku vzletelo prvo. Tone Polenec S Prešernova Laura Ob 100-Ietnici smrti Julije Primičeve Zdaj, ko je čas "ublažil marsikaj, je prav, da omilimo tudi nekatere podatke iz sporočenih spominov za ženo, ki ni mogla osrečiti našega pesnika. Slovenska kulturna zgodovina pa v nobenem primeru ne more iti mimo njenega imena, saj je bila Prešernu nehote in nevede navdi-novavka za njegove najlepše in najgloblje ljubezenske pesmi. Julija Primičeva je bila rojena v Ljubljani 30. V. 1816. Njen rod je po poreklu iz Tržiča, odkoder se je njen stari oče priselil v Ljubljano. Julijin oče Anton Primic je bil bolehen mož,"v trgovskih krogih spoštovan in nekaj let celo član mestne uprave. Poleg hčerke je imel še sina Janeza. Oče je umrl zaradi jetike kmalu po Julijenem rojstvu. Vso skrb za vzgojo otrok in vodstvo podjetja je prevzela odločna gospodovalna vdova. Določila je hčeri, ki je bila prva, sicer nekoliko hladna in ne strastna lepotica, precejšnjo doto. Zato pa je od nje tudi pričakovala, da si bo izbrala uglednega in bogatega ženina. Kako daleč pa je bil Prešeren od tega ideala stare Primičevke! Takrat umetnik ni bil ugleden človek, bogat pa Prešeren tudi ni bil. Saj je bila njegova zlatnina le čista zarja, srebrnina pa rosa trave ... Strah in up! To dvoje se je v pesniku borilo vse življenje, čeprav si je zatrjeval,-da je slovo upu in strahu dal. Prav v odnosu do Juh je je pokazal brezmejno rahločutnost in obzirnost in neizmerne globine upa in bolečine brezupa. Tisto jesen, leta 1834, ko se je že drugič priglasiš s prošnjo za dodelitev samostojnega odvetništva, se je Prešeren skušal približati Juliji. Že v preteklem poletju je nenavadno često obiskoval Matevža Langusa v njegovi slikarski delavnici. Dolge ure si je zamišljen ogledoval nastajajoči Julijin portret. Tu se mu je tudi utrnil sonet »Marsikateri romar ...« Potem je skušal doseči vsaj srečanje z očmi, tiho je sledil njenim korakom po ulicah. Nevseljivo je sanjaril o tej osemnajstletni Lauri svojega srca. Ni bil zavrnjen, saj se ni drznil niti približati... V zimi 1834 in v predpomladi leta 1835 je naš pesnik obiskoval kazinske plese in iskal srečanj z Julijo. Tudi v gledališču jo je lovil s hrepenečimi očmi in plahostjo v srcu. Po izročilu pa vemo, da je bilo vse njegovo ustvarjanje takega značaja, da ni v nobenem oziru žalilo časti in ponosa strogo malomeščansko vzgojene deklice. Malokdo je vedel za njegova čustva do te nedosegljive lepotice. Ne sebe, ne nje ni izpostavljal upravljanju. V tej dobi se je izživljal le v umetniškem ustvarjanju. Pisal je čudovite pesmi o neuslišani ljubezni. Njegov up je bil premočan, da bi ga zajel brezup. Soneta »Oči bile pri nji v deklet so sredi ...« rn »Kadar previdi učenost zdravnika . . .« ter poami »Kam?« in »Prekop« odsevaj© tF«&»tke teh približevanj in srečanj pa tudi pesnikovega boja s samim seboj. Sonetni venec, ki ga je Prešeren zasnoval v zimi 1833/34 in izdal kot posebno prilogo Ilirskega lista kar v treh oblikah po vrsti papirja, je več kot zgolj podoba pesnikove plahe ljubezni do Julije. Sonetni venec je plemenit pogovor z njo o vseh stvareh, ki so trle pesnika kot naprednega človeka in zavednega Slovenca. Intimno s pogovarja s svojim geniiem življenja in ljubezni, ki mu ie dal Julijino podobo. Prešeren v< teh letih še ni bil strt, je verjel v moč Drav»ee in luibe/v. re 'e ziural v svojo bodočnost. Le v odnosa do Julije je bil plah, nezahteven. V čudovitih sonetih jo prosi le to, da se ne bi povsem odvrnila od njega, prosi jo, da bi mu s svojo naklonjenostjo pomagala ustvariti pesem, ki bi odrešila njega in prebudila njegovo ljudstvo. Izid Sonetnega venca je presenetil Prešernove prijatelje, toda vznemiril ljubljansko puritansko družbo. Posebno akrostih ▼ magistralu je Julijo in njeno mater prej odbil kot približal pesniku, ki tako odkrito oznanja svoja ljubezenska čustva. Tako je vse do zadnjih let govorilo izročilo. In še celo to, da pesnik sploh nikoli ni spregovoril z Julijo. Za nepravilnost te domneve priča poleg drugega tudi pismo ene izmed Julijinih potomk z dne 2. decembra 1948, kjer ta pravi: »Obstajal je snopič pesmi, ki jih je izročil Prešeren moji stari materi na nekem kazinskem plesu. Pesmi so imele pesnikovo lastnoročno posvetilo moji babici. Toda, ko se je moj stari oče kot vdovec preselil v Gradec, se je zvezčič nekam izgubil«. Julija se ni poročila po volji svojega srca. Gubernijski svetnik Anton pl. Scheuchenstuel, ki je bil nekaj časa v 1. 1830 celo Prešernov šef, je na svoji smrtni postelji izprosil od bogate trgovčeve vdove Julijane Primičeve roko njene hčere Julije za svojega sina Jožefa. Res se je Julija 28. maja 1839 poročila z Jožefom Anselmom pl. Scheuchenstuelom in se z njim koncem leta 1850 preselila v Novo mesto, kjer je kot višji deželni sodni svetnik postal predsednik okrožnega sodišča. Juliji se je v zakonu rodilo kar petero otrok, sin Jožef ter hčerke Terezija, Marija, Antonija in Jožefa. Prvi štirje otroci so se rodili še v času, ko je živel Prešeren. Nobeno, ne ustno ne pisano sporočilo ne ve povedati, da bi bila Julija v zakonu srečna. Poročila se je po želji svoje matere, ki ji je tudi izbrala moža po svojem malomeščanskem okusu. 2e od mladosti na srcu bolna Julija se je pač vdala zahtevam svojega časa in družbe, ki jo je obdajala. Zdi pa se, da nesrečnega pesnika, kateremu je pomenila prav isto kot Laura Petrarcu, ni pozabila nikoli. Umrla je 2. februarja 1864 v Kandiji pri Novem mestu. Pokopana je na šmihelskem pokopališču. Vdovec je bil službeno premeščen v Giadec k višjemu deželnemu sodišču in bil leta 1870 upokojen kot dvorni sveinik. Umrl je 1. 1873. Spomin na Julijo še živi in bo živel, dokler bodo živele in slovele Prešernove čudovito lepe pesmi. »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje čase.« Res, Julijin grob v Šmihelu ni pozabljen, novomeški dijaki, pa tudi mladi izletniki iz vseh slovenskih šol nikoli ne pozab' ;o počastiti to gomilo, ki krije srce, po katerem je pesnikovo zaman hrepenelo. /Sit fG l G ( »iLtiivsm • NOVAK na Gorenjskem Turisti v Bulalah To je bilo tiste dni, ko so tuji turisti, skoporitci ti razvajeni, prihajali na Gorenjsko in zahtevali čiste rjuhe in tekočo vodo zase, pa bencinske črpalke za svoje avtomobile. Pa so se zbali tudi v Butalah, da tuji turisti k njim ne bi marali, in so imeli vzrok, da se boje, kajti so imeli lukenj polno cesto in stranišča na štrbunk. Pa so moževali in sklenili, da deviz ne spuste kar tako mimo, nego da na odcepu glavne ceste, odkoder pelje pot v staroslavne Butale, postavijo napis: »Brez postanka v Butalah tujim turistom prepovedano nadaljevati pot!« (In še tako v nemščini, angleščini, italijanščini in švedščini.) Se se je oglasil glas: »Ne bodimo Balkanci! Napiši-tno.'* Brez postanka v Butalah tujim turistom vljudno prepovedano nadaljevati pot!« (In še tako v nemščini, angleščini, italijanščini in švedščini.) Pa je navdušeno obveljala županova, ki je bil njega dni natakar in je hodil na vljudnostni tečaj, da je treba biti do tujih turistov posebno pozoren in se naj rapiše: »Brez postanka v Butalah spoštovanim tujim turistom najvljudneje prepovedano nadaljevati pot!« (In še tako v nemščini, angleščini, italijanščini in švedščini.) Toda je v Butalah dan le podnevi, ponoči pa je tema, ker si še- niso omislili cestne razsvetljave, in se je bilo po pravici bati, da se bodo tuji turisti peljali nimo ponoči in ne bodo videli vljudne prepovedi. Pa »o na bencinski črpalki ob, odcepu poti v Butale nastavili še turističnega delavca, da bo ponoči stražil in *e bi se zgodilo in bi nenadoma pritisnili tuji turisti, skoporitci ti razvajeni, naj jih brez usmiljenja ustavi. Ce tuji turisti ne bi ubogali, naj se pa vrže pred avto in pri tej priči prikliče župana in može, da bodo storili svojo dolžnost. Pa se je zgodilo, da je turističnega delavca sredi noči zavilo v trebuhu. Stopil je v kraj, da se olajša, kajti je bila črpalka tako moderna, da ni imela sanitarij.* Toaletni papir je postavil na tla in lepo pocenil. Ondi pa so rasle robide in ko je hotel vstati, so se mu zapele v hlače. Pa je ravno tedaj pripeljal mimo Mercedes z D na prtljažniku in je turistični delavec ves obupan, ker se ni mogel vreči na cesto, zarjul: »Jojata, ojojata! Nemec gre mimo! Držite ga, držite!« Župan in možje so slišali divje kričanje, pa so planili kvišku in se hiteli posvetovat. In so sklenili, da sedaj le ni časa za posvet in za sklepe, nego so kar tekli na črpalko. -Ali tam o tujem turistu ni bilo več ne duha ne sluha razen tistega iz Mercedesovih izpušnih cevi, pa so dali na zapisnik, napis da je dober, napis da ostane, robide pa da mora komunala iztrebiti in požgati. Prihodnjič: BUTALSKI STATUT ČrtomiiuZorec Sobotni ples v hotelu Pri san k v Kraniski nori — Fole Pai '■- 1 DOM # DRUŽINA # MODA • DOM • DRUŽINA « MODA fc DOM e DRlžl\* » MODA e DOM « DRUŽIN* e vioim Mil lil ♦ flftf SVETI ČIŠĆENJE KOZ ZA NA TLA /Toze iz higienskih razlogov miso priporočljive. Čistimo jih suho in mokro. SUHO ČIŠČENJE: Kožo dobro stepemo na na-robni strani, nato pravo stran zdrgnemo z vročo magneziio, končno kožo oiresemo in dlake skrtačimo. MOKRO ČIŠČENJE: Gladko stran namažemo z glicerinom, kožo napnemo na desko in kosmato stran skrtačimo z mlačno milno peno, nakar jo speremo s čisto vodo. Delajmo hitro in pazlivo, da usnje ne premočimo. Kožo sušimo napeto. Suhe dlake »krtačimo. ČIŠČENJE KRZNA Belo krzno čistimo tudi s krompirjevo moko. Močno segreto potresemo po dlakah in jo zdrgnemo z njo, nakar krzno iztepemo. Če je treba, postopek ponovimo. TEMNO KRZNO: čistimo tako s segretim peskom in z žagovino. Dolge dlake dobro stepemo in stre-semo ali pa jih počešemo s kovina'tim glavnikom. . MOKRO KRZNO: Mokrega krzna ne sušimo tri peči, ker koža otrdi, dlake pa se začno lomiti. Najprej ga s krpo natanko zbrišemo v smeri vlaken in zgladimo s krtačo. Naslednji dan ga previdno stresemo in počešemo. Poležene dlake se spet zravnajo, če jih držimo nad soparo. Otrok in grožnja Kar priznajmo, da včasih v nemoči zagrozimo otroku. Z grožnjo napovedujemo, kaj se bo zgodilo, če otrok ne bo ubogal. Seveda z grožnjami večkrat pretiravamo, kot »Potrgal ti bom ušesa,« aU »Še beračil boš,« ali »Še na vislice prideš.« Z njimi vzgojno zelo škodujemo otroku, saj se mu lahko vzbude manjvrednostni kompleksi, ali pa ga navajamo- na kljuboval-nost. S takimi in podobnimi besedami škodimo tudi sebi, saj je povsem jasno, da grožnje ne bomo izvršili in v otrokovih očeh bomo zaigrali oziroma zrrranjšali svojo avtoriteto. Ce že otroku moramo zagroziti, storimo to s takimi besedami, da jih bomo tudi realizirali. Povsem zgrešeno je tudi, če malemu poredne-žu zagrozimo, da ga bo kaznoval oče. Saj tako lahko očeta otroku odtujimo, če bi moral ta vedno igrati vlogo eksekutorja. Napačno je tudi zato, ker otrok do očetovega prihoda doma lahko že pozabi svoj prestopek in se mu zdi očetova kazen popolnoma neupravičena. Prepogosta graja ne bo ime- Maska iz skute Ker smo o lepotnih maskah že pisali, ne bi zopet omenjala njihovega učinka. Maska iz skute je zelo dobra in učinkovita. Zmešamo tri jedilne žlice skute z malo tople vode in še toplo nanesemo na očiščeni obraz in vrat. Zmes naj učinkuje 20 minut, nato umijemo vrat in obraz s toplo vodo in ga opljuska-mo še z mrzlo. Koža postane lepa, napeta in prožna. Maska za vsako kožo Krompir srednje velikosti skuhamo, olupimo ter stisnemo v pire. Dodamo očiščenega olivnega olja ter en beljak. Dobro zmešamo, nanesemo toplo na obraz in vrat, pustimo 20 minut, nato pa masko odstranimo z mlačno vodo. Ia zaželenega učinka, saj se otrok ne bo zavedal, da jo narekuje resnična skrb, ampak bo mislil, da izvira iz sovraštva ali nenaklonjenosti. ece Kokoš v rdečem vinu 1 kokoš, sol, 4 žlice na kocke narezane slanine, 3 žlice sesekljane čebule, 1 strok česna, 20 dkg svežih šampinJonov, 1/41 rdečega vina, 1/41 juhe, 2 žlički jedilnega škroba, 2 žlici belega vina, maščoba za pečenje. Očiščeno, rahlo osoljeno kokoš razkosamo. Na maščobi dušimo meso s slanino, čebulo, česnom in šampinjoni. Po približno 10 minutah dolijemo vino, nato še juho in pokrito počasi dušimo. Ko se meso zmehča, ga zložimo v posodo, odporno proti ognju, ki jo postavimo na toplo. Omako zgostimo s škrobom, ki smo ga »mešali v belem vinu, jo prevremo in z njo prelijemo meso. Nadevani piščanec 1 piščanec, sol, olje 4 dkg margarine, čebula, 10 dkg riža, slan krop, 1 jajce, zelen peteršilj. Piščancu previdno dvignemo kožo, da je ne pretrgamo. Začnemo pri vratu, nato odstranimo kožo na hrbtu, stegnili in prsnem košu. Nadevamo ga med kožo in mesom, sešijemo, osolimo, položimo v pekač, polijemo z oljem in pečemo pol ure v pečici. Za nadev prepražimo na margarini aobro sesekljano čebulo, dodamo očiščen, opran in osušen riž, ga pražimo, da postekleni, zalijemo s slanim kropom in nekoliko dušimo. Nato dodamo jajce, sesekljan zelen peteršilj, narezana jetrca, solimo in dobro premešamo. v Čiščenje otroškega kožuščka Umazano kožuhovino dobro zdrgnemo z vročo belo moko ali z otrobi. Kožušček z moko vred zvijemo, da bodo dlake obrnjene navznoter. Vse skupaj zavijmo v čisto krpo in pustimo tako do naslednjega dne, nakar umazano moko iztresemo, kožuhovino pa lahko iztepemo. Če pla-Šček še ne ho čist, postopek ponovimo. Če je kozuhovina mastna, vzamemo raje otrobe. Lahko pa se čiščenja lotimo tudi takole: naredimo gosto Spomladanski kostim z «na- kašo iz magnezije in čistega tilniml gumbi v obliki krogli- bencina in odrgnemo z njo kote in širšim krilom. Rokava žuh. Ko se kaša že skoraj po-sta vstavljena in cevasta. — suši in se nam zdi, da je pla-'Foto: Jerko) šcek dovolj Ust, otresemo magnezijo in obesimo plašček na zrak, da izgubi duh po bencinu. Če je potrebno, postopek ponovimo. Od paramo in operemo tudi podlogo ter zlikano spet vstavimo. Konfekcijski zimski plašček v modnem karu navdušuje verjetno predvsem mlajše žene. Je športen in ga lahko nosimo s pasom ali brez (Foto: Vivod) Tkanine za ročno delo Za vezenje goblenov, kelim-skega vboda, križcev in podobno, uporabljamo močno podložno blago, ki je običajno zelo škrobljeno ah klejano Takih tkanin imamo več vrst. Najbolj znane so: Aida je tkanina v ha van s k i vezavi in jo uporabljamo zlasti za okrasne blazine. Kongres je moćno škrobljeno in redko tkano platno, ki spominja na mrežo. Večkrat je tkano kot sukljar.ka. Rensko platno je mehko, nebeljeno platno, sivkasto rjave barve. Uporabljajo ga zlasti za vezenje prtov in stenskih pregrinjal. Stramin je kongresnemu blagu podobna tkanina, le da ima po dva in dva votka vezana skupaj. Imenuje se tudi kana fas za ročna dela. Slovarček krajevnih imen Nova rubrika, ki jo danes kako je pridevnik (npr. uvajamo v Panoramo, ima Naklo — naklanske njive), namen razčiščevati misije- kam greste (npr. nja in poglede okrog pisanja in izgovorjave nekaterih domačih (gorenjskih) geografskih imen. To so predvsem imena krajev (tudi v uporabi z različnimi predlogi), ledinska imena (npr imena polj, gozdov, delov polj, njiv, grap itd.), imena prebivavcev krajev, imena delov naselij, imena voda, vrhov itd. Vsak dan smo priča, kako se ta imena napačno uporabljajo in pišejo: v časopisju, radiu, uradnih dokumentih, pa celo v uradno veljavnem imeniku naselij za Slovenijo imamo nekatera imena krajev po svoje prikrojena, brez upoštevanja, kako jih ljudje (domačini) izgovarjajo (in pišejo) v vsakdanji živi rabi. Prav vsakdanja raba v ljudski izgovorjavi pa bi morala biti kriterij za pisanje in splošno uporabo, tudi v uradnih dokumentih. Imen krajev si ne more nekdo enostavno izmisliti in potem vsiliti vsem ostalim (ki ne vedo, kako govorijo domačini) to svoje napačno poimenovanje. To pa se dogaja. Pogosto. Pogosteje iz neznanja kot iz kakšnih drugih razlogov. Ta rubrika je namenjena vam, bravcem. Preprosto: pišite nam, kako govorite v vašem kraju: ime kraja, kako se imenujejo prebivavci (npr. Hrastje — Hrašani), v Kranj, Dobrava — na Dobravo), od kje prihajate (npr. iz Kranja, z Dobrave). Pišite nam, kako se imenujejo posamezni deli naselja (vasi), kako pravite manjši pokrajini, polju, delu polja, gozdu, grapi, dolini, potoku, poti itd. Ce veste (ali če ste slišali od domačinov, pa čeprav je to samo domneva, samo pripovedovanje), napišite tudi izvor besede, torej zakaj tako ime. Pišite nam tudi, če zasledujete v časopisih ali v radiu kakšno napačno ime v kakršnikoli zvezi. Vse vaše prispevke bomo objavili. Za danes — na kratko — samo dvoje nepravilnosti v pisanju krajevnih imen, ki sem ju zasledil v Kmečkem glasu št. 4 (23. januarja 64) v reportaži »Kmečke sobe za turiste«: Brezje (na Gorenjskem, pri Radovljici) se uporablja množinsko: na Brezjah, z Brezi j, ne pa na Brezju. Slovenski pravopis 1962 ima obe možnosti (množinsko in edninsko), ker je v Sloveniji več krajev s tem imenom, uporabljajo pa se različno. Stara Fužina v Bohinju se uporablja edninsko (tako tudi Imenik naselij, Ljubljana 1961), ne pa Stare Fužine, v Starih Fužinah. Črna kronika Nasilna smrt ima isto po- Zaradi smrtnih nesreč je sledico kot naravna, ima umrlo 626 moških in 183 pa drugačen vzrok. Lahko žensk, zaradi usmrtitve pa je to nesreča, lahko uboj, 27 moških in 11 žensk, lahko pa tudi samomor. Smrtne kazni v tem letu ni V letih 1962 je v Sloveni- bilo. Zaradi nesreč z mo- ji umrlo nasilne smrti 1313 ljudi; 809 zaradi nesreč, 38 zaradi usmrtitev in 466 zaradi samomora. Pri nesrečah in usmrtitvah je moških precej več kot žensk, za samomore pa nam statistični podatki razlike po spolu ne povedo točno: razmerje (v »korist« moških) pa je tudi tu približno 3:1. tornimi vozili in drugimi prometnimi sredstvi je iz- ških, zadušilo se je 105 mo- bilo v 1962. letu 9 samomo- strupitev je bilo v vsej re- delavci (323), sledijo polje- ških in 32 žensk itd. rov v starosti od 20 do 29 publiki 29. delci (322), osebe z lastni- Samomorov je bilo k ne- let, 11 v starosti od 30 do Usmrtitev je bilo v Slo- mi dohodki (240), vzdrževa- znanih razlogov 176, zaradi 39 let, 10 v starosti od 40 veniji zaradi sovraštva 10 ni (198), prometno osebje duševne zmedenosti 94, za- do 49 let, 16 v starosti od zaradi drugih razlogov 13, (52), strokovnjaki in umet- radi bolezni 53, zaradi dru- 50 do 59 iet in 6 v staro- iz neznanih razlogov 13 in niki (34), finančni, pisarni- žinskih razmer 52, zaradi sti nad 60 let. dva detomora. V bivšem ški in podobni poklici (33), nesrečne ljubezni 9, ostalih V bivšem kranjskem kranjskem okraju so bile le trgovsko osebje (31), oseb- 82 pa statistiki pišejo pod okraju je bilo leta 1962 sa- tri usmrtitve (uboji). je storitev (26), rudarji rubriko »drugi razlogi«. 5 momorov 41 (33 moških in Smrtnih nesreč je bilo v (23), osebje varstva (17), samomorov zaradi nesrečne 8 žensk). 25 se jih je obe- kranjskem okraju 1962. leta neznano (3) in vodilno ljubezni je bilo med 10. in 19. letom starosti, ostali gubilo žvljenje 227 moških štirje_ pa do 39. leta staro-in 39 "žensk, zaradi zastrupitve 25 moških in 7 žensk, zaradi padcev 75 moških in 45 žensk, zaradi ognja ali eksplozije 8 moških in 4 ženske, zaradi nesreč s strelnim orožjem 14 mo- sti. Zaradi bolezni je bilo največ samomorov" (20) v starosti nad 60 let. Zaradi duševne zmedenosti jih je 6 napravilo samomor med 10. in 19. letom, največ (53) pa v starosti nad 50 let. Za- šilo, 4 so se utopili, 4 so si vzeli življenje s strelnim orožjem ali eksplozivom in 3 z ostrim in koničastim orožjem ostalih 5 šča pod rubriko »ostale vrste samomorov«. Tudi v republiškem merilu je bilo največ samomorov (227), 82, od tega 26 prometnih, osebje (1). 8 zaradi padcev, 4 zaradi V celotni črni kroniki le- zastrupitve itd. ta 1962 so na prvem mestu Zanimiva je še struktura smrtne nesreče (61,6 odstot- (nož, bodalo), nasilnih smrti po poklicnih ka), sledijo samomori (35,5 pa statistika uvr- skupinah. Na prvem mestu odstotka), najmanj pa je so industrijski' in obrtni bilo usmrtitev (2,9 %). radi družinskih razmer je narejenih z obešenjem. Za- nekega leta škofja Loka: A SMA USI GLIH Že en cajt sam kaže,' de maja tist, k misija, de sa ldje glih sam na britaf en meter pud ruša, saj u Lok kar prou. Zadnč sm mislu kupt niki za maka pa sm se pustavu u kruharija. U lošk kruharij na tržne pa zraun kruha pridajaja tud mlik pa puter pa jajčka pa take rči. Na ja pa takle stujim pa čakam pa sputja slišm ulik upra-šajn: »A imate puter?« pa nazaj z za puldna: »Nimama!« Čiz en cajt i pa peršla ena zla Ipu naštimana guspa (bel gutau j bla žena kešnga šefa_al pa kešne dergačne zvine) pa j sam pumižiklna pa sta j smuklna dva pajklčka ta fajnga putra u mauha. Pa j šlu spit naprej: »Nimama!« Pa če b še en cajt staua pa čaku na malca, pa b gvišn še kešn pajklčk putrčka v kešna mauhca padu. Pa prauja, de srna usi glih. Vidte pa le nimaja prau. Per puterčku ži ne. Zadnč sm pa slišu de j per-bližn glih tak tud per jajčkah. Tak use kaže, de tud per jajčkah nisma*usi glih. Na ja, jest sm vidu sam za putrčk, zatu pa za jajčka ne murm neč rečt, lahk pa tud, de j res. Pol pa, če j per puterčku pa per jajčkah, j pa lahk še ki drgi, pusod tam, kir se kej bel tižku dubi. Putemtakm maja tist, k prauja, de sa Idi glih sam na britaf, pa še tam pud ruša, kar prou. Pud ruša pa zatu k usakmu na grab na deja glih kranclnu. Prauza-prau pa tud pud ruša šele čiz en cajt. Tekat k truga zgnije. Zatu, k tud truge nisa use glih. J - SMOJKA Trdi včasih so pili »pristno« vino Prevladuje mnenje, da so v pred šestdesetimi leti ni bilo sabo ravsali, pravdali in to- govori o odseljevanju v Ame-naših arhivih polne police za- nič boljše in prav tako pona- zarili... Obžalovanja je riko in drugih stvareh, pri prašenega papirja, ki je brez rejeno (ali umetno, da ne bo vredno, da se je ljudstvo zad- poveduje tudi o sejmih v vrednosti. Da bi bile lahko kdo užaljen) in neužitno ka- nji čas, kakor — žalibog — Lučnah. posamezne listine ali kronike kor je še danes. Kmalu bo- tudi drugod po Gorenjskem, celo izredno mikavno branje, mo lahko vzklikali v današ- precej vdalo pijači, zlasti to-o tem ni nihče prepričan in njih gostilnah in modernih liko pogubnemu žganjepitju. tudi ne verjame v to skoro gostinskih obratih, da damo Tukaj je precej zidarjev, te-nihče, razen tistih, ki po teh kraljestvo za kozarec prave- sarjev in drugih delavcev, starodavnih zakladih, kar so ga vina. Nič boljše ni bilo na katerim se za malico daje pi-stare kronike, brskajo. Nekaj starih sejmih in proščenjih, jača, če drugega ni, pa na-mikavnosti o vinu, gerušu ali vsaj tako nam zatrjuje pisec vadni šnops ali geruš. Točil Je seJe.m za blago in živi-šnopsu pa o pretepih in lučinske kronike. Prepustimo se je menda poprej bolj ka-" na zSoraj ob potu na Dolge morda še o čem izvlečemo iz besedo kar njemu: kor zdaj, nesrečni geruš, ne kronike Lučin, ki jo hrani ar- »Sedanje ljudstvo lučinsko samo po krčmah, temveč na hiv Loškega muzeja. Kronika je vobče dosti bistroumno in skrivaj tudi po drugih samot-sicer ni stara, pisana je z ro- nadarjeno, tudi pridno in nih bajtah, zlasti v Zgornjem ko v začetku tega stoletja, varčno in še dosti miroljub- Zadobju, in tako se je ostud-posega pa nazaj v prejšnje no, pa bolj mehkega značaja, no pijančevanje čimdalje bolj stoletje. To je kratka zgodo- kakor so sploh prebivavci v širilo, posebno ko se sčaso-vina Lučin, ki pa je pisana poljanski dolini. V tem se ma hote ali nehote privadijo tako, da se ob branju lahko precej razlikujejo od trdih temu tudi mlajši delavci, ka-tudi nasmejemo. Predvsem je Gorenjcev, pa tudi od svojih terim izprva šnops ne diši.« poučna, ko govori o vinu, ki prednikov, ki so se radi med In dalje, potem ko kronist »V Lučinah sta bila, kakor so vedeli stari ljudje povedati, poprej tudi dva sejma, katera sta bila menda zelo obiskovana, in sicer na sv. Gre-gorija in pa na sv. Vida dan. as roman Ga izberem za sorodnika? Morda bi lahko z menoj celo spal, morda mu celo ne bi bilo nevšečno, lahko bi spal kot brat s sestro, od poljuba do globljega dotika je le majhen korak. Nikoli nisem imela brata, zaradi tega me vznemirja misel na krvoskrunstvo, zaradi tega in zato, ker se »navijam«, kakor Pa-trick. Naprava spet deluje, brž ko sem dobila nekaj denarja in ponudbo, majhno možnost, toda zanj bi bilo belje, ko bi bila moški, mladenič, ker je. bila ženska, jo je misel spolnega akta med moškimi vznemirjala kot nekaj nepojmljivo tujega, toda potem se je oved!a in trezno spoznala, da so bila njena vznemirjenja hladna, hladni pofcliski med njenim spolom in možgani, umišljeni paradiži so lepi le v predstavah, preklete iluminacije nepoštenih, niso bistvo samo, temveč le e'rras bistva, niso pročelje Falladiove ali katerekoii cerkve, temveč le razsvetljava, ki daje nadzemsko belo in sijočo lepoto, medtem ko je cerkev v resnici umazano bela in stara, barva se lušči z nje, nekaj prečnikov je že načetih toda le takšna je, je resnično lepa, reč, ki je ne razsvetljujemo, temveč ljubimo. Me bo kdo nekoč ljubil, v resnici ljubil, kar pomeni, da bo spoznal, kakšna «em v resnici? Vselej so me le razveseljevali, toda nihče me ni spoznal. Vselej sem ljubila star nemški izrek, ki pravi, da je A. A. moški, s tem, ko ji je ustvaril otroka, spoznal žensko. Tu se je nasmehnila. »čemu se smejete?« je zaslišala spremljevalčevo vprašanje. »Oh, za prazen nič,« je odgovorila, »nič posebnega.« Smejala se je, ker me bo, če dobim otroka, spoznal nekdo, ki me je ves čas, ko sva skupaj živela, le iluminira!, osvetljeval s hladno lučjo svoje zavisti, perverznosti in sovraštva. Ubogi Herbert, malodane povsem ji je splahnel iz spomina, nič ji ni pomenil in nehote se je nasmehnila, če se ga je spomnila. Toda kaj počenjam zdaj? spet hodim poleg osvetljevalca, razume se, da je njegova svetloba spletena iz drugačnih barv, iz naklonjenosti in sorodnosti duš, iz strahu, muhavosti, iz nagona, o katerem ničesar ne ve in ga sama ne morem -^uganiti. Patrick je premetenejši od "Herberta in Joachima, nevsiljiv umetnik razsvetljevanja, dekorater presenečenj. Ko bi le vedela, kaj pravzaprav hoče od mene! Kaj ga žene k meni? Najbrž le to, da sem postaja v zgodovini njegovih nepretehtanih čustev, le datum v nizu njegovih slučajnosti. »Lokal, kamor greva, vam ne bo všeč,« je rekel »pravzaprav je le krčma, vendar prava giudeška krčma. V njej vsak dan večerjam. Restavracije okrog San Marca se mi zde predolgo-časne.« Vsi bogataši jedo radi v krčmah. Ulična razsvetljava je bila vse slabša, po lesnem mostiču sta prekoračila črnilasto temo kanala. Radi sedijo kot neznanci v krčmah, s Harun-al-Rašidovi-mi občutki. Toda nenadoma je bilo vse drugače, kot si je predstavljala, drugače in slabše, lokal v dokaj široki ulici, z modro neonsko lučjo nad vhodom, pod njo so rogovilili mladostniki. Še pomisliti ni bilo, da bi ju ne opazili, dobro so poznali Patricka in ga pozdravili, kajpada le tako, da so skomignili z rameni, ali s pogledom, ki je sodil v slog »bande« h kodeksu »oboževalcev«, stoječih v malem baru ali sedečih na stol-cih pred točilno mizo pa poslušajoč glasbo, ročk and roll, ki je prek gramofona odmeval iz zvočnika. Edina ženska sem, opazila je pozornost, ki jo je vzbudila, prikrito pozornost, ki je sledila skomiganju z rameni, vajenim pozdravom s pogledi dobro oblečenih mladeničev prijetnega videza, preden so se spet posvetili ročk and rollu, in zasanjani prisluškovali Preslevevemu glasu. Grozotno, o poj desetletja, sicer pa to ni lokal toplih bratcev, temveč le Patrickovo lovišče, tu si včasih izbere enega od teh fantov, to je lokal za hlepeče mladeniče desetletja. Pozornost velja manj meni kot pa Patricku, ker ga tod še nikdar niso videli z žensko, ko jo je Patrick povprašal, če bo pred jedjo popila aperitiv, je sklenila izzvati lokal, slekla si je plašč, tako da se je tirkizno zeleni tvvinset pod rdečimi lasmi zales-ketal v hladni barski svetlobi, sedla samozavestno na barski stolec, vzela zvitek podarjenih Patrickovih angleških cigaret, pogledala mlade, prijetne obraze, prijela za zapestje eno od rok, ki sta ji ponudili ogenj, pristavila vžigalnik h ,Playersu' prikimala oddaljujočim se umazanim nohtom pa puhnila prvi dim. »Kozarec Punt e Mesa«, je rekla gostilničarju za točilno mizo.« Tujka, tuja vlačuga. Tako je brala z obrazov in sosednjih glav. »Ne morete ugasniti te odvratne glasbe?« je vprašala, ko je bil Preslev pri kraju s svojim pripevom. Pomenil jim je svetinjo in zaznala je nemo mrmranje. K Patricku, ki je obstal za njenim hrbtom, je nenadoma pristopil mladenič. »Odpelji jo vendar drugam, če ne mara jazza!« je zaslišala mlad glas, ki je govoril Patricku, spoznala beneško narečje in zaupno tikanje. njive in Suhi dol, na prostoru, ki se še zdaj imenuje »Sejmišče«, ki pa je zdaj v rodovitno njivo spremenjen, so barantali in mešetarili za živino. Spodaj nad novo kapelo so rastle menda velike lipe, pod katerimi se je v ugodni senci prodajalo" vsakovrstno blago, in pa točila »pristna vipavščina«. (Tu si je pisec pomagal z narekovaji, da je bravca opozoril na »pristno vipavsko vino«, ki je v resnici bilo doma narejeno umetno vino). »Da so se pri močni »vipavščini«, ki le prerada in prehitro zleze v lase, večkrat kaj spričkali in tudi krvavo stepli, kdo bi se temu čudil? Ker pa so v tej pulavi parkrat tudi nekoga, posled-njič menda nekega »Kolkar-jevega« fanta, ubili, odvzela sta se jim sejma ter premestila eden menda v Kranj, drugi v Kamnik. Danes pa bi tudi sejma ne imela v lu-činskih hribih nobenega pomena«- več.« Tale odlomek o sejmih je kaj poučen in marsikdo bi celo dejal, da se ni prav nič spremenilo. Nekoč sejmi 'in »pulenje« pa pretepanje in noži, danes pa pravtako sejem tega in onega blaga pa pod tem in drugim imenom pa tudi mladina in razbijanje kozarcev in pijača seveda, če že ni »vipavščine«, je pa takoimenovani »cviček« in drugo »sortno« vino, zmešano v čudežnih kotlih moderne vinske »proizvajalne kleti«. Sicer pa pustimo to jalovo primerjanje, ostane nam le upanje, da bomo nekoč le še pili pristno kapljico. Andrej Pavlovec (Nadaljevanje in konec) Kajetan Kueber (1810 — 1860), kaplan v Kranju (od 1. 1846 do 1. 1848) in pesnik. Znana je še danes njegova ponarodela pesem »Otok bleski, kinč nebeški«, ki jo je tudi sam uglasbil. Podoba je, da je bil Prešernov prijatelj, saj je računal nanj, ko se je pripravljal za izdajanje versko-lite-rarnega »Apostela kranjskega« z leposlovno prilogo »Iskra«. Prešeren in Hueber sta se seznanila v kazini in razmeroma često debatirala o literaturi. Kar usodna nesreča je v tem, da ni Hueber še eno leto ostal v Kranju. Morda ne bi tako okrutno ravnal s Prešernovo literarno zapuščino, kot je to storil njegov naslednik kaplan Alojzij Košir. Ta je pesniku za pokoro naložil, da dovoli požig svojih rokopisov. Kot poznejši šentruperški župnik je leta 1886 \o sicer obžaloval, a pomoči ni bilo več. Viljem Killer (1810 — 1882), znan kranjski-trgovec, se je s pesnikom srečaval v kazini in bil v zadnjih mesecih najčešči Prešernov sobesednik in obiskovalec v bolezni. Killer je bil eden redkih očividcev in prič, kako je bilo s pesnikovo literarno zapuščino. Nekaj je celo rešil pa potem prav nesmiselno spet izgubil. Tako bi lahko Killer postal izredno zaslužen zapre-šernoslovje, saj je bil v zadnjih dneh in v časti smrti pa še tik po njej, največkrat v Prešernovem stanovanju, a ni znal reši- Prešernovi kranjski ti za Slovenstvo dragocene rokopise. Pustil je, da so pesnikova sestra Klara, Daga-rin in kaplan Košir zažgali poslednje pesmi nesrečnega poeta. Jakob Jalen (1808 — 1871), krčmar in prevoznik, volilni mož za frankfurtski državni zbor, stotnik Narodne straže in štiri leta tudi kranjski župan, je bil Prešernu bolj človeški prijatelj kot literarni sobesednik, čeravno je imel precej izooraženo ženo, s katero se je pesnik lahko pogovarjal o preprostih in tudi bolj zapletenih stvareh. Jalnov brat Simon je bil Prešernov sošolec in znanec še iz Ljubljane; pa g» je verjetno on vpeljal v Jalnovo hišo, kjer ni postal pesnik le gostilniški gost, pač pa bolj družinski prijatelj. To prav upravičeno lahko sklepamo iz dejstva, da je Jalnov-. ka, mati šestnajsterih otrok, našla dovolj časa in prijateljske ljubezni za pomoč v negi in oskrbovanju na smrt bolnega pesnika. Franc Rajgelj — Pacnjek (1815 — 1877), kranjski postopač, sin gostača in sitarja, človek, ki ni hotel nič poštenega delati, pač pa je bil poln humorja in drzne šale; po pesnikovi smrti je bil baje celo rokov-njač. Pa vendar se je Prešeren prav s tem izgubljenim in duhovitim možakarjem v nekem obdobju največ družil in posedal po gostilnah. Podoba je, da je Pacenk pesnika nrV'^'Vval kot ou??**"'",v-ki šega- Jakob Jalen vec pa tudi kot izgubljen, talentiran in bistrogleden komentator dogodkov in ljudi, ki jim ni prizanašal niti se jim klanjal niti se jih bal. , > Morda bi kazalo našteti še nekatere Prešernove znance in prijatelje, n. pr. Pe-harca in Pollaka iz Tržiča, Ruarda iz Jesenic, Pagliauruzzija in Vesta — toda kar težko je vzporejati ta bežna in kratkotrajna poznanstva z onimi globokimi prijateljskimi čustvi, Ki so za Prešerna zamrla s Smoletovo smrtjo. Vendar pa se s spoštovanjem in s hvaležnostjo spominjamo mož ki so skušali razvedriti zadnja leta in olajšati zadnje ure našemu dragemu pesniku. ČRTOMIR ZOREČ Sobec- uspeh (Nadaljevanje s 1. strani) ter JLA, se je razvilo, tu letovišče, ki ima danes nad 32 milijonov dinarjev vrednosti v osnovnih sredstvih. Dohodek, ki so ga ustvarjali, so sproti vlagali v razširitev in nove objekte. Tako bo tudi letos. Od 3,150.000 din čistega dohodka, ki so ga ustvarili lani, bodo porabili dober tri milijone za dokončno ureditev jezera, ureditev javne razsvetljave, potov, čiščenja cam-pa, vzdrževanje objektov in podobno. Dokončno je rešeno vprašanje zemljišča, dogradili so nove sanitarije, "kabine, prostore ža pralnico in likalnico. Da bi Drenreč-Ii. postavljanj; šotorov preblizu umetnega jezera in vozarjenje z motornimi vozili, so uredili primerna parkirišča, zasadili so 480 borovcev in nekaj brez, del šotorišča ogradili z žično ograjo itd. Navezali so stike z našim veleposlaništvom in turističnim predstavništvom v Haagu ter s 150 potovalnimi agencijami in drugimi turističnimi organizacijami Be-neluxa. Turistično društvo v Lescah je bilo ustanovljeno maja leta 1958 ali skoraj dve leti pozneje, kot so pa začeli urejati umetno jezero »Šobec«. Danes ima društvo 268 članov. Občnega zbora minulo soboto se ie udeležilo 13S članov in 12 gostov. V lanskem leta je imelo društvo 18,100.000 din dohodka. Ena prihodnjih važnih nalog društva in tudi občinskih organov je ureditev regulacijskega, zazidalnega in ureditvenega načrta za gradnjo vikend hišic. Dorr.a in v tujini, zlasti v Bc'giji in Holan-d:ji, je namreč veliko zanimanje za Lesce. Ureditev tega vprašanja in določitev prostora za gradnjo takega naselja je pomembno tako za izkoriščanje zmogljivosti v campu kot tuđi zabavišč in nočn"h. lokalov na Bledu. Jože Podobnik 6 1 Oddaljenost zvezd Nam najbliže nebesno telo je Mesec. Od njega do naše Zemlje preide svetloba v nekaj več kot • v eni minuti, ker potuje s hitrostjo 300.000 km na sekundo! Od Sonca do naše Zemlje svetloba potuje S minut in 15 sekund. Polarna zvezda je tako daleč, da svetloba od nje do nase Zemlje potuje 70 let. Toda tudi to ni nđbena oddaljenost, nam zatrjujejo astronomi. Svetloba svetleče zvezde Rigela, ki Je posebno svetla pozimi na nočnem nebu in spada v ozvezdje Orion, je tako daleč, da potuje do nas nič manj kot 543 let. Če torej pogledamo to veliko zvezdo, je svetloba, ki jo danes gledajo naše oči, odšla s te zvezde leta 1421, torej 71 let pred Kolumbovim odkritjem Amerike. Astronomi pravijo, da tudi to ni velika razdalja, ker so v vsemirju zvezdni sistemi, katerih svetloba potuje do nas ne na stotine, temveč na tisoče in milijone let, od najbolj oddaljenih pa celo milijardo let. Naša hiša jim je bila zatočišče Bilo je leta 1943. V naši vasi je bilo polno Nemcev. Partizana so morah biti previdni. V naši hiši so dobivali hrano. Vaščani so vse potrebno nanosili k nam, partizani sami pa so prihajali iskat. Tako je bilo najbolj pripravno, saj stoji naša hiša prav na robu gozda. Nekega jutra sta zgodaj potrkala na okno dva partizana. Oče je vedel, da sta prišla po hrano. Povabil ju je v hišo. Potem so pri topli peči malo pokramljali. Tedaj Kaj sedaj — v hiši sta partizana! Mati ju je skrila v klet. Medtem so Nemci že razbijali po vratih. Mama jem je brž odklenila. Pred •njo sta stala dva zelenca. Eden od njiju je znal neko- liko slovensko. Zadri se je nad mamo : »Kje imate partizane?« »Pri nas jih ni,« je odvrnila mama. »V žepu jih pa tudi nimam.« Zelenec se je zadri še osor-neje: »Kje imate partizane?« »Pri nas jih ni, kakor sem vam že povedala.« Zelenca sta stopila v kuhinjo in se spogledala. »Prinesi nama mleka!« se je zadri prvi. Mama jima ga je prinesla, čeprav nerada. Mleko sta zlila vase kar mimogrede. Skodelici sta jezno postavila na mizo in tebi nič meni nič odšla. Partizana sta še ves dan tičala v kleti. Poslušati sta morala pokanje pušk in grmenje brzostrelk. Proti večeru so Nemci spet odšli. Marija Markun, 8. razred os. šole Preddvor Otroci, ali poznate jO-JO? Pred zadnjo vojno so se igrače ni več videti v izlož- Oba koleščka pribijte v sre- so na dvorišče zapeljali trije otroci pa tudi odrasli radi benih oknih, zato vam bomo di na valj iz trdega lesa, ki nemški tovornjaki. Iz njih igrali s preprosto igračo, ki povedali, kako si jo lahko na- naj bo nekoliko debelejši od so poskakali zelenci. Zaseda, so ji rekli »jo—jo«. Danes te redite sami. svinčnika in dolg največ cen- Jo—jo je iz dveh koleščkov, timeter. Na ta valj privežite ki sta oddaljena drug od dru- meter dolgo tanko vrvico, gega približno centimeter. Na ozek valj, ki ju povezuje, je pritrjena vrvica. Će vrvico navijemo kot na motek, držimo konec vrvice med prsti, koleščka pa spustimo, se bo vrvica odvijala, nato pa se bo začela spet sama navi- Cevlje imamo vselej na na- očistimo in jih sušimo na su- jail ^n JO—JO bo spet sam tezalnih kopitih. Hranimo jih hem zraku, ne pa na štedil- pripotoval nazaj do prstov. Kako negujemo smučarske čevlje I v škatli ali v omarici, kjer ali na peči. Vedeti mo- fn in itn rast , ni prahu. Pred zimsko uporabo čevlje zmočimo in jih namažemo. Ko smo jih namazali in je usnje vpilo mast, jih zgladimo še z pasto za čevlje, da se svetijo. Smučarskih čevljev ne smemo preveč mazati. Enkratno mazanje zadostuje za več te- ramo, da usnje ne zdrži večje temperature kakor živa koža. Če so čevlji tudi znotraj premočeni, jih natrpamo s suhim časopisnim papirjem. Lovci uporabljajo v ta * namen tudi suh grah. Smučar- Igrače ne bo težko narediti. Priskrbite si dva koleščka s premerom 5 — 10 cm. Najbolje bo, če sta izdelana iz trdega lesa, lahko pa ju izrežemo iz debele vezane plošče. Namesto lesa je lahko seveda tudi drugačen mate- nato pa igračo takoj preizkusite. Na koncu vrvice naredite zanko in vanjo vtaknite desni kazalec, s palcem ia sredincem pa držite igračo, preden jo izpustite. Jo—jo bo potoval po vrvici gor in dol tem bolj, čim bolj se boste izvežbali. Da se bo hitro vrnil, morate vrvico nekoliko suniti, preden se izteče. ske čevlje negujemo redno z li£i od silorial, za silo pa lah-globinom (usnje se mora sve- ko porabimo tudi dve enaki titi!), z mastjo in lojem pa prazni škatlici od paste za dnov. Po uporabi čevlje vselej samo izjemoma, po potrebi, čevlje. Po brej. a navzdol Tistega dne sem bil zelo vesel, saj je bilo dovolj snega. Gazil sem ga do kolen moker pa sem bil do vrha glave. Valjali smo se po sno gu kot mah prašički. Kadila se je za nami. Samo toliko sem šel domov, da sem se preoblekel, se najedel in vzel sani iz drvarnice. Hitel sem nazaj na breg. S prijatelji smo se vozili po strmem klancu. Z Brankom sva tekmovala, kdo bo hitrejši. Vozila sva se lože; temu pravimo ribica. Prijatelj je vozil sem in tja, zato sem se zadel v njegove sani. Udaril sem se v glavo in takoj zagledal nekaj zvezd. Prijatelj pa se je znašel v grapi. Nalomil si je kost. Pobral sem ga in ga' na sankah odpeljal domov. Kmalu je ozdravel in spet sva se sankala, vendar ne več tako nespametno. Silvo Konc, 6. raz., iz 11-terar. lista »Matijev rod« Riba ZIMA — Narisala 10-letna Mirna Pavlovec, osnovna šola škofja Loka Bil je teman, oblačen dan. Dež je lil kot za stavo. Voda je prestopila rbegove. Začela je teči po dvorišču. A vendar je še vedno deževalo. Voda je že drla okrog hiše in po njivi. Vzeia sem dežnik in hodila po vodi. Nenadoma pa sem zagledala, kako pljuska voda na dvorišču, šla sem tjakaj Bila je riba. Prijela sem jo in vrgla v potok, kjer je bila voda globlja. Kako veselo je zaplavala! Francka Sleme, 8. razred (iz lista »Odmevi izpod Krvavca«) ovo doma in po svetu Ljubljana Kljub temu, da so pri »Vi-ba filmu« še vedno sredi razprav o novi organizaciji slovenske filmske proizvodnje, pa so vendarle že tudi zabr-nele njihove kamere. S svojo prvo režijo celovečernega filma se je spoprijel Franci Križaj. V njegovi »Zaroti« nastopa ugledna igralska ekipa: Lojze Rozman, Vladimir Skr-binšck, Dare Ulaga, Granko Pleša in Štefka Drolčeva. Ate-ljejske prizore so že posneli, zunanji prizorišči pa bosta ljubljanska Filozofska fakulteta in Velenje. Sarajevo Medtem pa »Bosna film« že Naša prUjubljena mlada igravka Milena Dravić je igrala tudi v »Radooolju« Stoleta pošilja na trg kar dva nova jankovića filma: »Dr Vera« in »Sreča s tabo'« Film »Dr Vera« (z de- » lovnim naslovom »V spopa- Zagreb družine), mesto Alaina Delo- ki Henrija Verneuila. du«) je posnel slovenski re- Kot poročajo, bo »Jadran ?f Pa ^Jffe^el ^t?0™0 J2"**** Antant-Lara pa , ž'ser Jože Babic (Veselica), film« prenesel na platno Ma- n ~ Honrt Buchhofa. Upaj- Pierom Brasseurjem, Jednom q'r«narii ki ea ie naoisala rinkovičevo dramo torija«, mo, da bo producentu Levyju Richardom in Sylvie snema Ank Marija Car je poldrugo Režiral bo Igor Pretnar (Sa- ^P*1® fcpdjair woj »Crni humor« po scenariju leto »noskušal srečo« pri raz- morastniki), ki zdaj skupaj z su^opoiezno zasnovani nim-JSh fXik"haIh™tS?i pri Božidarjem Violičem dela na ^ZS^LS^t pokojnem »Triglavu« (seveda scenariju. — sodobna tema!) in jo konč- T$e0grafi širokopotezno zasnovani film- Jeana Aurenchea. Polo« utegne biti sohden m HoUywood Priljubljena mlada sovjetska igravka — Ninel Miškova zanimiv spektakel! Posebno Henry Levin (Aprilska ljube-še ker igrajo v njem tudi «n) snema komedijo z nena- no našel v Sarajevu. Kot se <**w6"»- Orson Vfelles, Robert H os- vadnim naslovom »Njegova in vidi že po naslovu, je film Tudi pri beograjski »Avali« sein, Anthony Ouirm, Peter njegova« o dveh samcih na posegel v zdravniško okolje: je trenutno aktualna literarna Ustinov, Dragomir Felba in počitnicah ob Karibskem spopad med očetom — sta- predloga — in to popularne Janez Vrbovec. morju. Igrajo Robert Morse, rim revolucionarjem in si- »Prigode Nikoietine Bursača«. Robert Goulet, Nancv Kvvan nom — mladim strokovnja- Scenarij je že pred več leti Italija m jm st John. kom. Vendar pa je bil nje- napisal Branko Bauer (Iz oči Florestano Vancim (Dolga Edvvard G, Robinson je gov namen predvsem poseči v oči), vedar do sedaj ni na- noč leta 43) snema na Sici- lastnik.velike mlekarske far- v našo splošno sodobno druž- šel producenta. Zdaj so mu liji »Vroče življenje« z igral- me v filmu »Dobri sosed beno problematiko in po Ba- po nekaterih dopolnitvah sko zasedbo: Jacques Perrin, Sam«, ki ga režira David bičevih besedah je bil v tem odoDrili scenarij, ki ga bo se- Chaterine Spaak in Gabrielle Svvift. Njegovi soigralci so tudi »nekompromisen«. Glav- veda sam režiral- Ferzetti. Jack Lemmon, Romy Schnei- ne vloge v filmu so odigrali Medtem pa so v Beogradu Novi dokumentarni film der in Dorothv Provine. Voja Mirič (iz Čudnega de- dobili tudi ugledne — in pe- Gualtiera Jacopettija (Pasje Connie Francis igra skupaj kleta«). Ante Soljak in Ana ^ S°£te- Y™\1 se je P.r°- žl.V]jfnjeJ; SVeta) je * Jimom H^tonom Vvette Karič kot mlada anestezistka ducent Raoul Levy, da bi z »Adijo, Afrika«. Mimieux Georgom Hamuto- dr Vera ki je filmu dala na- nov0 eklP° nadaljeval snema- Najnovejša izmed »slavnih« nom m Paulo Prentiss v fil- ' " nje »Marka Pola«, ki mu je italijanskih koprodukcij ima mu »Iščem ljubezen« režiser- pred dvema letoma obtičal naslov »Zadnja bitka Apačev« Ja Dona Weisa. Prav tako za »Bosna film« na sredi poti. Sedaj misli od- (italijansko - francoska-nem- je režiser Milutin Kosovac že tajati 300 milijonov, ki jih je ška kavbojka). V filmu igra- posnel film »Sreča s tabo!«, že takrat investiral, in film jo Kari Mav, pardon: Lex v katerem sta v glavnih vlo- dokončati. Ne mesto Christia- Barker, (Daliah Lavi in Guv gah nastopila Bert Sotlar in na Jaquea je zdaj stopil De-Vesna Krajina. nys de Ia Patelliere (Velike Anglija Sophia Loren in Peter Sel« lers, ki sta že igrala skupaj v »Milijonarki«, sta se spet srečala v angleških študijih. Pod vodstvom Blakea Ed-vvardsa snemata »Strel v temi«. Po zgodbi H. G. VVellsa sne- Madison. Režira Hugo Frego-nese. Francija Znani režiser starejše generacije Christian Jaque snema film po romanu Aleksan- ma režiser Nathan Juran dra Dumasa »črni tulipan«, film »Prvi ljudje na mesecu«, Dvojno vlogo pokvarjenega v katerem igrajo Edvvard Guillauma in njegovega idea- Judd, Martha Hyer in Lionel lističnega brata Juliena igra Jeffries. • Alain Delon. Na Kanarskih otokih sne- Jean Paul Belmondo, Lino m a režiser Sidnev Furie glas- Ventura, Bernard Blier in An- heni film »Čudovito življe- drea Parisi igrajo glavne vlo- nje« s Cliffom Richardom, ge v filmu »Sto tisdč dolar- Susan Hampshire in Denniš jev na soncu«, novi kriminal- Priče. svo*em zadnjem filmu »Opheha« je Člane rz'jl. Glavni vlogi sta odigrala Andre temo Hamleta v sodobni el »VALČEK TOREADORJEV« angleškega režiserja Johna Guillermina po odrskem komadu Jcana Anouilha jc prijetna komedija o starem generalu in njegovih ljubeznih. Poleg odličnega angleškega komika Petra Sellersa v glavni vlogi igrajo še Dany Robin, Margaret Leighton in John Fraser. »ZLATO SEDMIH GRIČEV« ameriškega režiserja Gordona Douglasa je vvestern o dveh lovcih na krzno, ki najdeta zlato in ga v spopadu s tolno in naravo spel izgubita. Igrajo Clin VValker, Roger Moore in Leticia Roman. / RUDiiSKI 20.00 Skupni program JRT 22.10 Glasbena medigra 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 19.30 Hoffmanove pripovedke 20.10 Zvočni portret ansambla Larrv Adler 20.45 Romantični trio za klarinet 21.00 Jour fix v kinoteki VELJA OD 25. DO 31. JANUARJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15 17 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13.. 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 _ 1330 Koncert pri .vas doma 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov 15.05 55 minut Gershwinove glasbe 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Naš glasbeni avtomat 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 18.05 Glasba iz znamenitih SOBOTA 8.05 Prijetna zabava ob francoski glasbi 835 Za šolarje 925 Z mladimi pevci po svetu 9.45 Kitarist Charlie Byrd in bosa nova 10.15 Nekaj domačih 1035 Baskovske pesmi poje Komorni zbor iz Pamplane 11.00 Pozpr, nimaš prednosti 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Za staro in mlado 13.30 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdrvaljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Obisk pri jeseniških železarjih 16.00 Vsak dan za vas 17705 Gremo v kino 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 18.10 Recitali naših znamenitih pevcev 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Staro in novo iz arhiva domačih pesmi in melodij 2020 Gospod Pim gre mimo 2127 Sobotni ples 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 I# opernega sveta 20.15 Intermezzo z orglicami 20.45 Glasbeni večer 22.10 Zaplešimo v sobotno noč neoeua 6.00 Dobro jutro 630 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 837 Babica pripoveduje 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 10.00 Se pomnite tovariši 1030 Matinejski koncert orkestra RTV Ljubljana 1130 Nedeljska reportaža 1130 Solistična zabavna glasba * 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II 13.30 Za našo vas oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo popevko 21.00 Velika prijateljstva 22.10 Plesna glasba 23.05 Iz sodobne slovanske glasbene ustvarjalnosti DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v znamenitih operah 14.00 Zveneče kaskade 1430 Drobne mojstrovine 15.05 Za vsakogar nekaj 19.05 Simfonija šf. 5 19.43 Dva plesna orkestra 20.45 Jugoslovanski capriccio 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Komorna saoreja jugoslovanske glasbe poneoeueH 8.05 Nastopa Koroški akademski oktet 825 Z vedro glasbo v novi teden 835 Za mlade radovedneže 925 Pojeta Božena Glavakova in France Langus 10.15 Dva domača virtuoza 10.35 Naš podlistek 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 Lepe melodije 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije vzhajajočega sonca 18.40 Intermezzo z "godali 18.45 Narava in človek 19.05 Glasbene razglednice T0R8 H 8.05 Za ljubitelje operetnih napevov 835 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 8.55 Za šolarje 925 Predstavljamo vam italijanski ansambel France Gerru 9.45 Zimska pesem 10.15 Cehoslovaška zabavna glasba 10.40 Finale 1. dejanja Don Juana 11.00 12.05 12.15 1225 1330 14.05 1435 15.15 1530 16.00 17.05 18.00 18.10 1825 f 18.45 19.05 20.00 22.10 22.20 23.05 2320 Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Radijska kmečka undvefza Domače viže in- napevi Dve simfonični pesnitvi Za šolarje Zbor iz Borovelj poje stare tržaške narodne pesmi Zabavna glasba V torek na svidenje Vsak dan za vas Koncert po željah poslušavcev Aktualnosti doma in v svetu Zabavna glasba iz Poljske Plesni orkester RTV Ljubljana s svojimi solisti Na mednarodnih križpotjih Glasbene razglednice Radijska igra Glasbena medigra Skupni program JRT Suita Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega jezika 1920 Veliki pianisti 19. in 20. stoletja 20.00 Po svetu jazza 21.10 Serenadni večer SRB D P 8.05 Jutranji divertimento 835 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Glasba od delu 10.15 Pesmi raznih narodov 10.45 človek in zdravje 1035 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Popevke in plesni ritmi 14.05 Radijska šola za srednjo. stopnjo 13.30 Koncertni plesi 14.35 Popevke in melodije iz Sovjetske zveze 15.15 Zabavna glasba 15.40 Koncertni zbor RTV Ljubljana poje - pesmi -slovenskih skladateljev 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Tako je igral Rahmaninov 17.35 Iz fonoteke radia Koper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mojstri orkestrske igre 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Dve partituri skladatelja Primoža Ramovša 20.30 Dva italijanska skladatelja 21.30 Lepe melodije 22.10 S popevkami po svetu 23.05 Literarni nokturno 23.15 Nočni akordi DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega . jezika 19.20 Vloga zbora v evropski glasbeni kulturi 19.45 Klavirske transkripcije 20.02 Veliki zabavni orkestri 20.45 Malo instrumentov — veliko glasbe 20.55 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.10 Plesni orkestri tega tedna 21.30 Ozarjena noč ČBTRT6H 8.05 S koncertnih in opernih odrov 8.55 Radijska stopnja za višjo šolo 925 Zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj 10.15 Pihalna godba Rudolf Urbane 1030 Pet minut za novo pesmico 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Slovenski napevi in plesi 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literrmi sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Ansambel Nat »King« Cole 17.15 Turistična oddaja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zvočni mozaik 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Osem skladb za godalni orkester 22.10 Popevke in plesni ritmi 23.05 Godala v noči 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj hrvaško-srb skega jezika 1920 Drugi simfonični poem 19.40 Godalni kvartet v Es-duru 20.00 Zaključni prizor opere Rensko zlato 20.45 Koncert za klavir in orkester 21.00 Melodije po pošti petBH 8.05 8.30 8.55 9.25 10.15 1035 10.55 11.00 12.05 12.15 12.25 1330 14.05 1435 15.15 1520 15.45 16.00 17.05 18.00 18.10 18.30 18.45 19.05 20.00 20.15 2030 20.50 21.15 22.10 23.05 23.20 Operetna in lahka glasba Narodne v priredbi Franceta Marolta Pionirski tednik Glasbeno popotovanje Trije odlomki iz opere Ekvinokcij Novost na knjižni polici Glasbena medigra Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Radijska kmečka univerza Veliki valčki Križem po svetu na krilih glasbe Radijska šola za nižjo stopnjo Nekaj domačih za prijetno opoldne Napotki za turiste Zabavna glasba Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Petkovo glasbeno popoldne pri madžarskih skladateljih Aktualnosti doma in v svetu Pesmi, ki so jih peli naši partizani Pripoveduje nam ... Iz naših kolektivov Glasbene razglednice Veliki orkestri * vzhodno-nemškega radia Tedenski zunanjepolitični pregled Iz slovenske violinske glasbene literature 25 minut z orkestrom Harry James in Kurt Edelhagen Oddaja o morju in pomorščakih Plesna glasba Serenada za godala Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 1920 Brandeburški koncert št. 5 19.45 Lahka glasba 20.00 Pred Prešernovim dnevom 20.45 Srečanje s pevcem Lou van Burgom 20.55 Panorama sodobne jugoslovanske lirike 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jazz na koncertnem odru 1C Kranj »CENTER« 1. februarja ameriški film NEZNANEC IZ NORD EKS-PRESA ob 18. in 20. uri, premiera ameriškega barvnega CS filma ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 22. uri 2. februarja ameriški film NEZNANEC IZ NORD EKS-PRESA ob 14. 16., 18. in 20. uri 3. februarja amer. barvni CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 17. in 19. uri 4. februarja amer. barvni • CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 17. in 19. uri 5. februarja amer. barvni CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 17. in 19. uri Kranj »STORŽIČ« 1. februarja angleški film OKUS PO MEDU ob 18. in 20. uri, premiera angleškega barvnega filma VALČEK TO-READORJA ob 22. uri 2. februarja sovjetski barvni film POT V VSEMIRJE ob 13. uri, angleški film OKUS PO MEDU ob 15., 17. m 19. uri, premiera sovjetskega filma BITKA NA VOLGI ob 21. uri 3. februarja angleški barvni VV film VALČEK TOREA-DORJA ob 16., 18. in 20. uri 4. februarja angleški barvni W film VALČEK TOREA-DORJA ob 16., 18. in 20. uri 5. februarja angleški barvni W film VALČEK TOREA-DORJA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 2 februarja ameriški barvni CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 14. in 20. uri 5. februarja sovjetski film BITKA NA VOLGI ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 1. februarja ameriški barvni CS film SEVER-SEVERO-ZAPAD ob 19.30 2. februarja ameriški barvni CS film SEVER-SEVERO-ZAPAD ob 15. in 17. uri Naklo 2. februarja ital. barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 16. ki 19. uri Jesenice »RADIO« 1. do 2. februarja francoski barvni film NA JAMAJKO 3. februarja ameriški barvni CS film NI IMENA NA NABOJU 4. do 5. februarja slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE Jesenice »PLAV2« 1. do 2. februarja slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE 3. in 4. februarja francoski barvni film NA JAMAJKO Žirovnica 1. februarja ameriški barvni CS film ŠERIFOV SIN 2. februarja nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA 5. februarja francoski barvni film NA JAMAJKO Dovje-Mojstrana 1. februarja nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA 2. februarja ameriški barvni film ŠERIFOV SIN 6. februarja francoski barvni film NA JAMAJKO Koroška Bela 1. februarja ital. barvni CS film MORGANOVI GUSARJI 2. februarja španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO 3. februarja slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE Kranjska gora 1. februarja španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO 2. februarja ital-ameriški barvni CS film MORGANOVI GUSARJI 6. februarja slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE Ljubno 1. februarja francoski film GREH MLADOSTI ob 19.30 2. februarja italijanski film DEKLE S KOVČKOM ob 16. uri Duplica 1. februarja čehoslovaški film TARZANOVA SMRT ob 19. uri 2. februarja" čehoslovaški film TARZANOVA SMRT ob 15., 17. in 19. uri 2. februarja sovjetski film PETER VELIKI — mladinska predstava ob 10. uri 5. februarja madž. barvni CS film ZLATI ČLOVEK ob 17. uri 6. februarja madž. barvni CS film ZLATI ČLOVEK ob 19. uri Radovljica 1. februarja ameriški barvni CS film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 18. uri 1. februarja ameriški barvni CS film FANI ob 20. uri 2. februarja ameriški barvni CS film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 14. uri in 18.15 2. februarja ameriški barvni CS film FANI ob 18.50 in 20.15 4. februarja nemški film PONAREJEVAVCI IZ LONDONA ob 20. uri 5. februarja nemški film PONAREJEVAVCI IZ LONDONA ob 18. in 20. uri 6. februarja francoski barvni CS film FRACASSE ob 20. uri 7. februarja francoski CS film LJUBEZEN PRI DVAJSETIH ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA — 2. februarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — 14 program, ob 16. uri za IZVEN Nikolič-Macki »HOTELSKA SOBA 308« in »KUPE 9—10«. SREDA — 5. februarja ob 17. uri Vilhar: DRUGA VELIKA BESEDA za šolo Simona Jenka. ČETRTEK — 6. februarja ob 16. uri Vilhar: DRUGA VELIKA BESEDA za šolo Koroška Bela. PETEK — 7. februarja ob 16. uri za dijake Nastop slovenskih pesnikov v okviru Prešernove proslave, ob 19. uri Nastop slovenskih pesnikov — SVEČANA PREŠERNOVA PROSLAVA. Teteuizu« PRENOSI OLIMPIJSKIH ZIMSKI IGER IZ INNSBRUCKA NEDELJA — 2. februarja 925 do 11.00 Tek moških na 15 kilometrov 1225 do 1330 Veleslalom za moške 1635 do 1930 Umetno drsanja za ženske — prosto PONEDELJEK — 3. februarja 1225 do 1330 Veleslalom za ženske 19.45 do 20.00 Filmski pregled — prvi 2030 do 2230 Hokej Kanada : ZDA 22.40 do 23.10 Filmski pregled — drugI TOREK — 4. februarja 825 do 1035 Biathlon — tek na 20 km z vmesnim! 4 k ratnim streljanjem — moške ».45 do 20.00 Filmski pregled — pivi 20.05 do 22.00 Hokej švedska : Nemčija 22.40 do 23.10 Filmskn pregled — drugi SREDA — 5. februarja 19.45 do 20.00 Filmski pregled — prvi 22.40 do 23.10 Filmski pregled — drugI ČETRTEK — 6. februarja 1235 do 14.00 Smuk za ženske 19.45 do 20.06 Filmski pregled — prvi 2036 do 2230 Umetno drsanje mo»iRi prosto 22.40 do 23.10 Filmski pregled — drugi PETEK — 7. februarja 925 do 11.00 štafeta 3X5 km za ženske 17.00 do 19.00 Hokej Švedska : SSSR 19.45 do 20.00 Filmski pregled — prvi PONEDELJEK — 3. februarja RTV Ljubljana 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 Filmi SOBOTA — 1. februarja Evrovizija 1135 Olimpijske igre — tekmovanje v slalomu za ženske RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 Dve predstavi mladinskega gledališča Zagreb RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 1920 Ekspedicija Evrovizija 19.45 Prvi filmski pre *' o olimpijskih ig JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — humoristična oddaja Evrovizija 21.35 Sanremo: Festival italijanskih popevk 22.40 Drug; filmski pregled olimpijskih iger RTV Ljubljana 23.10 Poročila NEDELJA — 2. februarja RTV Zagreb 11.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 1130 »Denis-pokora« — šaljiva zgodba za otroke 12.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu 19.50 Športna poročila JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 »Elizabeta angleška« — TV drama 22.30 Jazz na ekranu RTV Ljubljana 23.00 Poročila RTV Ljubljana 18.30 Poročila 1835 Lutkovna igra za otroke 19.00 T V obzornik JTV 19.30 Tedenski športni pregled 20.00 TV dnevnik » RTV Ljubljana 23.10 Poročila TOREK — 4. februarja RTV Ljubljana 20.00 Poročila x 23.10 Zadnja poročila SREDA — 5. februarja RTV Ljubljana Ruščina na TV Poročila Slikanica za najmlajše RTV Beograd Na črko, na črko RTV Ljubljana T V obzornik in kultura« panorama TV pošta JTV TV dnevnik RTV Ljubljana Jugoslovanski finale za popevko Evrovizije Poročila ČETRTEK — 6. februarja RTV Ljubljana Angleščina na TV RTV Zagreb Poročila Mendov spored RTV Ljubljana TV obzornik RTV Beograd Spored narodne glasbe TV dnevnik RTV Ljubljana Poročila 19.00 1930 20.00 2230« Osamelec Foto: Perdan PETEK — 7. februarja RTV Beograd 1630 Poročila RTV Ljubljana 19.00 Svečana proslava ob obletnici smrti Prešerna RTV Beograd 22.30 Poročila Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran — Toda tovariši, nimamo vagonov za gnojilo! — Porabite tiste, s katerimi ste pripeljali obljube! ttittoreska Nenadoma je Miha občutil potrebo po lastni stanovanjski hišici. Vzrok — statistična povprečja, te silno imenitne stvari. Iz »strogo zaupnih* virov (statistika in vojska — to je tajnost) je zvedel, da je imela slovenska žena pred leti povprečno 2.3 otroka. To povprečje se mu je krepko vtisnilo v spomin in ker je na javni tribuni slišal, da je še skoraj najboljše, če se individualni podatki ujemajo s povprečjem, je pričel takole glasno razmišljati: »Ja, saj seda] bo pa končno v redu. Upam, da bo tale mapa potrdil zadostovala*, je prijetno zarožljal referentov glas v Mihovih ušesih. »Ej, prijatelj! Še eno potrdilo potrebujem — in sicer potrdilo o tvoji povprečni prehrani*, je nenadoma udarilo iz referenta. * »Zakaj pa spet to?*, je bolj iz presenečenja kot zares povprašal Miha. Skoraj v omotici je zvedel, da ga potrebujejo zato, ker bodo s potrdilom preverili, če razsežnosti in zmogljivosti kuhinje v novi stanovanjski hišici ustrezajo povprečni prehrani njegove družine. In Miha je spet glasno razmišljal, kakšna je njegova povprečna prehrana: »Prvo polovico meseca (po plači) POTRDILA »Po stanovanju v družbeni lasti se mi podita že dva paglavca. Če naročim še enega, bo stanovanje premajhno; večjega pa mi v podjetju ne bodo dodelili, ker se tu že nekaj štjšlja, da bo prišel nov generalni direktor. Če pa imam samo dva otroka, je stanovanje malce preveliko. Kaj, če bi naročil 0,3 otroka. S tem bi ubil dve muhi na en mah; stanovanje bi imel optimalno zasedeno in seveda — moja žena bi bila po številu otrok enaka povprečni slovenski ženi.* Rečeno — toda malo drugače storjeno. Ali je odpovedala statistika ali Miha, morda pa tudi žena — de:;t-Jo je postalo to, da je Miha dobil otroka (in to celega) l— no in od tod tudi vzrok, zakaj ie je odločil za lastno stanovanjsko hišico. Na pomlad se je pričelo. -Zemljišče, pesek, apno, cement in — potrdila. Vsemogoča potrdila je Miha že znosil referentu, toda poplava tovrstnih zahtev še ni bila končana. Ko je Miha obral že vse katastrske urade, banke in projektivna podjetja (da o občini sploh ne govorimo), je z zvrhano mero upanja, da bo z oddajo potrdila, da ima res tri otroke, hajka za potrdi!; končina. Toda Mth\ nt deli računov brez krčmarjaf jemo meso, v drugi polovici pa zelje. Kakšna bi Ijila moja povprečna prehrana? E, fantje moji drag':, že vem, to ne bo nič drugega kot se-gedinski golaž.* Izdano potrdilo o povprečni prehrani Mihove družine je bilo napisano in Miha ga je lepo pravilno prepognil, dal v belo kuverto kot se spodobi za pomembne dokumente in — takoj k referentu. Na poti k njemu se je tik pred Mihom pognala čez cesto črna mačka. »Nesreča!* je presunilo Miha po vsem telesu. Toda kmalu se ie pomiril, ko je ugotovil, da vraževerje ne spada v sodobni svet; v svet — ko je vendfr treba vsako stvar dokumentirati. Ko je Miha pri sebi dokončno razčistil pojme d vraževerju in zdravi presoji, je že stal pred referentom. »Tako, tovariš Miha, še eno potrdilo potrebujem.* »Kaj pa spet?*, je zabobnelo iz Mihovih ust^ »Rojstni list!* »Ja, zakaj pa tega?* »Popolnoma neumestno vprašanje*, je začivkal referent, »saj je vendar popolnoma razumljivo, da lahko le s pomočjo rojstnega lista ugotovimo, darste bili res rojeni in da potrebujete tudi hišo.* -pi- / VELJA OD L do 8. FEBRUARJA Wrm OVEN (21. 3. — 20. 4.) f£m BLAŽENOST ZARADI nekega srečanja. Ne sprejemaj obveznosti, ki Ks5 bi ti odvzele potreben počitek, saj tudi občinski proračuni ne upoštevajo vseh občanovih želja in potreb. Sladka pošta. —- BIK (21. 4. — 20. 5.) T\M NE DOVOLI, da te karkoli preseneti, tako kot soseda, ko se je lički naveličal obljub: »Premog dobite jutri!« in kupil električno peč, pa je pričelo primanjkovati še elektrike. MTm DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) BirI naposled le DOČAKAŠ poleti rojeno željo, kot so Retečani po KlO več letih konkretno obljubo, da dobe železniško postajo. Veliko časa posvetiš lastnemu jazu. Zadoščenje po četrtku. RAK (21. 6. — 22. 7.) Z ODKRITOSRČNOSTJO omehčaš sorodstvo v službi in družbi, povzročiš pa hudo kri. Na kočljiv dopis odgovori znanec, ob srečanju v torek pa zardiš. LEV (23. 7. — 22. 8.) NAKODRANI LASJE te pritegnejo z večjo elastičnostjo kot natakarja tuje govoreči ljudje. Ne delaj si skrbi zaradi nekega kovinskega predmeta. Tisto pride z zamudo, a ne bo slabo. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) POUČEVALI TE BODO, kaj smeš in česa ne smeš. Trmasto vztrajaš pri svojem kot škofjeloški občinski možje z NE glede gradnje šole v Zalem logu, čeprav so domačini veliko opravili s prostovoljnim delom. Hipna ljubezen po nedelji. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) VPLIVEN ZNANEC se zadovolji z zlagano obljubo kot se študentje s številnimi zaključki v nekaterih podjetjih, ko zvedo, da morajo biti štipendije višje. Poenostavi srčne debate, da se ne prehladita oba in ne razvežeš jezikov opravljivcem. , —- ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) OPRAVLJIVCE prikrajšaš za užitek. Napovedana rotacija se uresniči v soboto, ko rotiraš s stola pod mizo. Ne načenjaj pogovora o direktorjevem osnovnem poklicu, sicer dvj&jni »maček« zlepa ne zgine STRELEC (23. 11. — 22. 12.) NEKAJ UŽITKOV prinese obisk v mraku. Nadrejena oseba te obišče, ljubosumna oseba raznese, vendar zaradi časti prej integrirata kot rotirata. Dolžnik te razveseli in pripravljaš darilo. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) VELIKO PRIJETNIH doživljajev, čenč in toplih večerov. Prosti čas izkoristiš za vzpodbujanje upokojencev, naj še ne obupajo — o njihovem izboljšanju se tudi konkretno že govori. Hrupni obiski in darila te spravijo v zadrego. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) GLEDE TISTEGA se prej odločiš kot reševavci kranjskega prometa, ki menda čakajo, da bo na Prešernovi cesti spet koga povozilo ter jo šele potem zapro v popoldanskem času. Izlet odpade in bo lepše doma. Pismo te razburi. -~ RIBI (20. 2. — 20. 3.) rwl OSUMILI TE bodo prepovedane zaljubljenosti. Tisto, kar ti je bilo BdB všeč na razstavi, zaman iščeš po trgovinah. Hladne noge, vroče srce in strupen jezik. Domišljavost po sredi popusti. Brez besed —, - — Piše roman o psu!!!