St. 36. V Gorici, 6. septembra 1888. „3o6a" izhaja ?Bak pefcok in velja popoStiprejeinana ali v Gorici na ion doSiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol Icto.....,. 'i.L>. Cetvrt letiv . . . . „ 1 10 Pri oznanilih in tnko tudi pri ,,}>(>. lonicah" se placuje zanavutlno tristop. no vrsto: 8 kr. te se tiska I krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ ,. 3 ., Za veie erke po prnstoru. SOČA Posamefcise Stevilkc se. -!ob!vajo po 8 kr. v touakarnicah na StJirem Grpit in v Unnski utici in v-prodnjalnioi G. Likarja v SemeniSkih ulieah h. St. 10. Dopisi naj so posiljaje uv3dni3tvu, Via Mercato 12, narofinina pa oprav-niStvu „! o", Via Scminario St. 10. RpkopiB) se ne vfaCajo; dopisi naj bo blagovoljno franknjoj'o. — Delalcera in drugim nepiemoy,nim se naro&nina zniza, ako se oqtfaso pri opravuiatvu. Vapored, po katerem sebovrsila slavnostpet-i i) prejmd coake goate in odposlance koroslcih Slovencev, ki ae pripeljejo ob petih z vlukoui Rudol-fove zclezoiee, — in hrvatske goste, «ki dospo ob 6. uri 10 min. % brzovlakom juzue zetaice. Zvecer bode zbiraliSce v gostilniftnih in na vrtnih prostorih ci talniSnih, Dne 8. s e p t e m b r a: Ob 09mih zjutraj shod na Sitalnidnem vrtu. Ob polu devetih odidtvjo vsa druatva z zastavami in godbo na delu na kololvor, da sprejmo* goste, ki pridejo z lokalnim vlakom Cdj-skim. Potem se podajo na travnik nasproti kolizeju v Laterinanovein drevoredu, kjer bode ob deaetih sv. maia, katero bode daroval predastiti g. Ignaeij % i t n i k. Sokoli postavijo ae na prostoru prcd 2rtvo-tiikom tako, da napravijo polukrog, segajoc" od jcduo-ga konca Irtvenika do druzega. Mej sv. ma§o svirala bode Hovomeska godba in streljalo se bode iz topi-cev na Sisenskem brega. Po koncanej sv. masi raz-vrate" se vsa druitva v slavnostni sprevod po nasled-njem redu: 1. Jezdeci sokolski; 2. Novorooska godba; 3. etarosta BSokola* Ljubljanskega in po jeden za-stopnik ,Sokolov" : PraSkega in ZagrebSkega; 4. „So-kol'* PraSki; 5. odposlanstva ostaliU ce§kih ^Sokolov" po azbucnem redu svojih doraovanj; 6. „Soko!tt Za-grebSki; 7. odposlanstva ostalih hrvatskih „Sokolovtt; 8. odposlanstva slovenskih BSokoIov"; 9. odposlanstva ostalih druStev; 10. „Sokolu-Ljubijanski; 11. Kamni-ska godba. Tako sestavljeni sprevod pomikal se bode : po Marije Terezije cesti, Schellenburgovih ulieah, Kongresnem trgu, Gospodskih ulieah, St. Jakobakom trgu, Starera trgu, Mestnem trgu, Valvasorjovem trgu, Voduikovih ulieah do ditalnice. Na velikera trgu prod niestno hiio pri^akoval bode sprevoda mestni zupan Peter G rasse 11 i na ^elu mestnega zastopa. Tu Be ustati sprevod in naSelnik veli Sokolom „pozor". Starosta Ljubljanskega „SokoIaa v spremstvu zaatop-nikov nSokolov" Pra^k^ga in ZagrebSkega poda se k BtajaliSou iupanovemu ter ma predstavi po kratkem ogovoru zastopoika Pra§kega in Zagrebskega „Sokola". Po odgovoru gospoda 2upana zasvira godba n Naprej zastava Slave* in vse zastave pozdravijo $upann in mestni zastop. Potem odide sprevod dalje do Citalni-ee, kjer se razide. Po sprevodu bode za Sokole skupni obed na vrtu gostilnice Bpri Zvezdi" na trgu cesarja Josipa. Mej obedom svirala bode Kamniska godba. Ob treh popoludue javna telovadba vseh sokolskih druStev pa Koslerjevem vrtu, ua katerem bodeta svirali Novo-meska in KamuiSka godba. Rodoljubne dame v na-rodnej nosi prodajale bodo na vrtu kitice in smodke v korist diuStvu. Ob Sestih zvcSer priredi „ktub slo-veuskih kolesarjevtt iz posebne prijaznosti do Ljubljanskega tSokola" in iz bratovske naklonjonosti na 6ast doslim gostom ntekmovalno di:ko* po velikej cesti od Eoslerjevega vrtado St. Vida. Tedirkeude-lezijo se tudi kolesarji nekaterih drugih narodnih druStev in klubov. Ob polu osznih zvecer bode pies v dv'»ranuh starega BtreliS^a, pri katerem bode sviral od^elek Novomeske godbe. Pri pleau veija za dame mala toileta; gospodom pa je piiti v sokolskej opravi ali v popolnej salonskej obleki. fJstopje pvost za dame ter one goste in doma&no, ki pridejo v sokolakej opravi; za vse ostale iznala ustopnina po 1 g>mski „Stel-lage", in vas se imenuje BStel!agondorP. Vorjel sem um, Ko pa sem pogiedal v krajevai imouik, yidel sem, da ni ros, ter se smejal. Takih imen pa eplok Ijudstvo ne poznt4. Kofikor bolj se razsirja slovenaka Sola in slovensko uradovanje, toliko prej se bode po-zabila ta imena, ali v zemljiSSni knjigi ostala bodo kot spomenik nevednosti. (Prav res! na desnici.) V zadnjem zosedanji je sklenil deielni zbor, naj vlada skrbf, da se v zemljiScne knjige vpiSejo tudi slovenska imena. Slovensko preblvalsfcvo dobiva 2a sedaj v roke slovensko liatine, in v ten so slovenska imena krajev in katastralnih obfiin. Ce torej za Sio-vence pridejo kritifini dasi, in pridejo ljudje a slo-venakimi Hstinami k zemljigeni knjigi, rekli jim bodo takih zemlji§6nih knjig nimamo. Tako Slovenee nima pravice do zemljiScne knjige, 6e tudi je lastnik pose stva. Tako more se na Kranjskem zgoditi. Ce pa pogledamo na Stajersko, preprifiamo se, da se to U godf. Tudi tukaj so padili imena. Imenom, ki niso nemSka, pristavljali so Bah", in glasila so se nemSki. Tako n. pr. je Sloveniach iz Slovenje, Gdriali iz Go-rje, Napolah iz Napolje ifcdt, ali pa niso bili varLni s crkami. Tako n. pr. so rekli Dolintschifccehach za Doling torej 17 fak namesto 7, Dalje so imenom pritikali „ona in ime je bilo nemSko. Tako n. pr. zevGori8ioa wGoritschitzen'1, Spominjam se Se imen na Stajcrakera, kjer sem slu2* boval n. pr. Ivankovcen, Mihalovcen, Gomilcen, Strel-cen itd. Eolike vainosti je koncuica Bentt, posebno pri imenuvLokovica, to je izumil.modri in bistroumni sodnik v Sostanji (Oujte! Cujte 1 na desuici), ker ta je zavrnil slovensko liutino z imenom Lokovica z be-sedami: Mi nimamo zemljiScne knjige Lokovica, mar-vec Lokawicea. (Cujte! na desnici.) . Vprasam Vas, ali ae ne pravi to saliti se a res-nimi stvarmi in nagajati alovenekemu prebivalstvu ? (Tako je! na desnici.). Ni treba naklonjenega mini-stra; od katerekoli je stranke, takega sovrastva ne sme trpeti. (Pohvala na desnici. — Poslanec dr. Va-sat>': To mora Se drugafie kaznovati.) Ravno ta do-godek je razburil na Spod. Stajerskem. Advokatje in notarji ao prosili ministerstvo, da se na zemljilcnih knjigah razvidijo slovenska imena, kjer prebivajo Slovenci, kakor je za Kianjako sklenil dezulni zbor. Upam, da bo v prihodojo boljSe, sicer bi na* sprotoi nam uradniki vedno sramotiii slovensko pre- bivalstvo. S tem upanjem, ki naj se uresaici, kondam. (Zivahna pohvala na desnici. - Govorniku ceatitajo.) Po BSIovenci.B Vitezki Madjari in ubogi Slovak!! 0 narodui ravnopravnosti v de^elak ogerske krone prinesel je ljubijanski katoliski list BSlovenectt jako zanimiv sestavek, iz katerega smo ponatianili za evoje ditatelje uaslednje odstavke: ,,Ogcrski primas, nadfikof otrogonski, kardinal S i m o r je mogocen, ucen in bogat mo2. Ear nje-govo premo^eojs zadeva, ne more se meriti z njim noben cerkven dostojanstvenik tekraj Litve. On ima in vzdriuje —s cerkvenimpremoZenjem — cel6 ufiiteljske pripravniee. Eno takih uSiteljiSS, zaradi katerega sta se spopala z nau5nim ministrom T r e f o r t o m, je v T r n o v e m (Tirnan) med Slovak!. Drzavni Solski nadzornik prisvajal-si je neome-jeno gospodstvo tudi na takih u&iteljiScih, katera so bila ustanovljena in se vzdr^ujejo izkljucljivo s cerk-venim premozonjem, kakor velja to o trnovskem u6iteIjiS5i; a tako gospodstvo drzavaerau sobkemu ualzorniku na takih zgolj zasebnih ufiiliakib. zavodih ne gre niti po ogerskem drzavnem zakonu, niti po kakem ministerskem odloku. Smel je sioer talc nadzornik zasebne zavode nadzorovati, t, j. navzbo biti pri izpitih, podpisati zapisnike ter porocati o zavodu na visje mesto, a sam pri izpitih ni se smel vtikati, ne izprasevati, ne zadev odioSevati; pa letos bi bilo imelo biti temu drugace. Nadzornik celo trdi, da so sprifievaia naravnost neveljavna, ako ne nosijo pod-pisa njegovega. Ravnatelj nadSkofijskega uditeljiSfia, kanonik R e c z a, zavrnil je tako zahtevanje vladncga zastopnika tudi So tedaj, ko ae je ta telegrafi&to obrni! na ministra Treforta, kateri je njegovo po»topanj9 odobril in revnatelju, katerega je bil ime- %*& noval na nadskofov prodlog, pretil z odatavjjenjem od aluzbe. A ravno o tern postala jo stvar prim a-s o v a in m i n i a t r o v a in ne ve6 ravnatcljeva m nadzornikova. . Kardinal Simor pobija v jako duhovitom apisu zahtevanje miniatrovo, naj bi se zadoatilo raazalje-nemu drzavnemu nadzoroiku, ter pravi, da je bilo poatopaoje nadzornikovo popolnoma nepoatavno, ko-jega miniater no more podpreti niti z jeduun pozi-tivnim odtokom. Tolikega neznanja in neveduoatt v laatoem delokrogu, kakorSno ae mu je lu ootfalo, minister Trefort ni mogel ve6 prenaSati. Zauj je bil to zadnji, v reanici hud udarec, kajti na njem je precei v Iaehlu nevarno zbolel in domov prepeljan kmalu tndi umri. Zmagalo je tu pravo, nastram kardiualovi. — A dasi viaoko spostujemo in cislamo moia, ne le zaradi njegovega tolikanj visokega cer-kvenega doatojanatva marvel tudi zato, ker una vse zidovske pisatelja kot zaklete aovraznike vedno proti sebi, vendar njegov odgovor na odlok miuisterstva za bogoCastje in nauk z dne 14. t. m. nam nehote kaze v Salostni luci kriviSno postopanje madjarakega Sovinizma (oapuha) proti nbogim trplnom — Slovakom. Ta madjaraki Sovurizein preiti je moral zarea v kri in me80 vaeh Arpadovih ainov in postati ne~ strpljiv vaem drugim narodnostim, ako ga nahajamo v toliki meri oelo ondi, kjer bi pred vsera pri6ako-vali pravicnoati na vse attani: pri ogerakem prven-stvu, prinadakofu ostrogonskeni, Toda oglejmo ai dnha, kakorSen veje iz onega dopisa ogerskega Skofa, v katerem set kardinal S i m o r bolj kaze madjarskega politika, kakor cerk-venega dostojanstven ika. In to rayno ob8ojamo, ker krivica ostane krivica, bodiizuSgena ali storjena od kogar-koli ai bodi. Primaa Simor pravi v imenovanem dopian: „Jaz 8em premenil trnovako ueiteljiseo §e pred letora 1879. v popolnoma ogeraki (madjaraki) zavod, tako da ae v njem od prvega razreda pocenSi poucuje vsak predmet izkljucljivo v madjarscini; alo-vagki jezik 86 niti ne poucuje na tem zavodu. Pro-fesor ni zmozen drnzega jezika kakor madjarscme in ucenci obcujejo med Beboj le madjaraki. Ze v prvem razredn imajo madjarscmo popolno v oblaati in se tadi Satijo tolikanj Madjare, da bi imeli za naj-vecje raz2aljenje, ko bi kedo le dvomil nad cjiliovim madjarstvom. Daje okoiioatmovska , BlovaSka, to ne more premeniti znaSaja uciteljiscu". „Da, trnovako uflteljisee je Se bolj mad-jar*ko, kakor modernsko (Moderne tudi na SlovaSkem) drzavno aL:teljiS5e, ker se na modernskem tudi v slovaskem jeziku poucuje, n a trnovakem pa ne". Povemo naravoost, ko amo to dvakrat, trikrat pre&tali, smo kar atrmeli. Tedaj se celo brezobzirna ogeraka vlada milejSe ravna z ubogimi Slovaki, kakor vi8oko oatrogonako cerkveao dostojanatvo ! Oger-8ka driava pwti se poofievati v sioyascini na svojih drisavnih zavodih, ogeraki primas pa pu^ti vzgcjati nSitelje slovaske raladine tako, da bi imeli le-ti za najvedje raz5aljenje, ko bi umeli svoj materni jezik in bi popolno ne postaliHani. Zares tu govoii Madjar-politik in ne cerkveni dostojanatrunik, ki bi moral znati, da so poatali na prvi binkostni praznik ysI jeziki jednakopravni in ne samo ljuba madjarSSina. Nadalje stoji v imenovanemdopisn:w Trnovako katolisko uiiteljisce daje domovini leto za letom po jeziku in m i § 1 j e n j u mad* jarske ucitelje, ki so po koncanih svnjib stu-dijah ap08toli madjarakega naroda med veLino slovanakegaprebivalstva. Kakor je nadskofijska visja gimnazija dolgo let bila v tamoioji slovaiki okolici neka madjarska trati ca (oaza), kakor je madjarsko siroti§ce, katero sem jaz ustanovil, v katerem ae zdaj izreja nad 70 airot (med njimi veliko sirot od ufiiteljev), da bi ke-daj poatali tudi po jeziku koristni madjarski dr> zavljani domovini, — tako je tudi trnovsko u&'teljiS6e krepka podpora madjarske drLave". Tako ae tedaj cel6 scerkvenim p r e rn o -2enjem na Ogerakem vzgajajo ay on toll m ad-jars tv a, da tem bolj zatirajo druge narode. AH ni to krivica, katera Mice magcevanje iz nebea ? Bla-goslov bozji ne more 8'premljati del, ampak le pro-kletfltvo njegovo, za katera se tako cerkvena lastoina obraCa. Kedar se bo ijubi Bog usmilil ubogib Slo-vakor, ali se ni tedaj bati, prav.jo dunajske „Pol. Fragmented z dn6 27. t. m., da bode tedaj eoaka sodba bozja zadela, kakor je nekdaj zadela tiate vo-lilne kneze, ki niso obra^ali cerkvenega imetja v cerk-vene aamene? Dva, zarps huda udarca eta lu. Brezverska, li-beralna atranka, zdruzena v osobi ministerskega pred-sednika, kaWiaista Tisze ni dala mini kardinalu-pri-masu ogerekemu, odkar so ji izpodletele nakane p,/a-tavno vcepiti zidovstvo k;'^attstvu a civilnimi zakoni. Vsako leto iskala je zidovaka vladna sttanka povoda h kakemu prepiru z ogerskim primasom ; a tako 6vr-atemu madjarskemu vefjakii, kakor je kardinal Simor, bilo je silno tezavno priti do zivega. Novi sol-ski prepir dal je nasprotnikoui primaaovim nor po-rod, z TM srditoBtjo zagaati as r kardinala, ki je na ta napad odgovoril s tem» da je nauinemu mi-niatru „ad oculos" dokazal nezakonitost postopanja in nevedooat v njegovem delokrogu, kar je stalo mi-niatra Tcefort-a 2iv!jeuje, ker ni mogel ve8 prenaSati tolikega o&taoja. Pa tudi pri kardinalu Simorju ae je pokazala alaoa 8ti*an. njegovo z g o 1 j m a d j a r a k o poatopanje proti ubogim Slovakom, ki imajo na avoji atraui soSutje v8 eh pr a vi co 1 j u b o v in zaradi katerega bode imel kardinal Simor Se opraviti z rimako atolico, katera iraa 6uti nad pravom vseli narodov in kotera ogerskemu primasu doka2e, da no gre s ceikvenhn imetjem vzgojati a po stole madjarske narodnoati, kateri bi irneli za najveco ra3^alje ttj a —b lti n emadjari, —cki. Bopisi. V Gorjci, 4. scptembra. •— Telovadno druStvo goriSkrt ttS>kol« imoIi> jo pretek^o oedeljo sijajtio Bvedanost, 3 katero je zacelo svoje javno delovanje, Zajafca pripeljala se'je deputacija ljubljanskega „So-k'»Iau ob 9. uri. popolrine pa 'loputacija trZaSkega druStva z drugimi domoljubi. Drufitveni odbornik je bil naznanil potitiani-oblaati, da iz Ljubljano je nu-znAiijenih pet sokolov in prav toliko tudi iz Trato. Ali ker je vladni list pjaal, (la pridejo sokoli trumo* ma z rudejSimi jopi6t, sokolo^imi perrfai in zastavant* razpo-tavljena jo bila strata od postaje do Katarina in pri gledisci Cakala je volika mno&ca aokoloo, katero je bil nCorrieiea v pr^jsnjih Stevilkah naalikal kot rievarne goriSkemu mestu Mnozica se je zadela pogledovati, ko je doloceni ca^ potekel in ko aokol-akih 6et vendar ni bilo od nobene atraai. Vladni list si je dal zopet spricevalo natancao3ti in zauoaljivo-8ti, ko piSe o nuSih zadevab. Straia se je trudila in ljudstvo je zijalo, a vse — zastonj. Pred alavnostjo poSiljali so neki junaki, ki so svoja dastitljeva imena zamcilcali, pretilna piaina zidu Sterna, k! je bil prepnstil prostor za slavnostno be-st'do, c. k. okrajnemn glavarstvu in druSfcvenemu od-bora. Pretili so, da Sternova druzina in okrajno gla-varatvo pojdejo v zrak^ odborniki in slavitelji pa da se asmrtijo, ali vsaj poskodujejo. Zid Stern in dru-§tveni odbor se nista dala agnati v kozji rog, ampak ata ostala pri tem, kar sfca bila sklenila; c. k. gla-varstvo je hotelo odvzeti nemirne2ein najtnanjai po-vod k neredom; zato j« zapovedalo druStvcuomu of1-boru, da sokole goste naj pozdravi samo predatojni-stvo; da zunatiji sokoli ne smejo a koiodvora v dru-Stveni obleki, s sokolskimi percsi in znameuji; da aploh dru§tveniki neamejfl ta dan nositi v mesfcu aokolske obleke; da slavnostni prosfcor se no sme ktn&iti ua zunaj proti cesti, ampak le zaotraj, kjer bo avrdinoat. Dru§tvo in njegovi gosti so ta ukaz natanko izpol-novali ter pokazali pokorscino po^tavni oblasti. Goriski godci, ki so bili uze sprejeli aro, da bodo svirali pri sveSanosti, so odpovedali svoje ao-delovanje vsled pritiska vladnega lista, nekaterih go-n'Skih odvetnikov in mestnega naiielniStva. Neki tr-doglavi gospodje, ki vedno poudarjajo italijansko kul-turo ali omiko, so se najbiie bali, da jih Slovenci prekoaijo, ako bodn posla§ali odlomke italijanskih o« per, ki so bile sprejete v program. ZavidneZi I pot em naj pridejo, pa naj se povzdignejo se svojo kulturo ! Ubogi godci morali so pustiti 95 gld., kateie bi bili labko prislu'lili, samo zato, da so bodo neki odvet-niki in njih privrzenci bahali in ponasali z italijan-stvom gorilkega mesta. Drustveoi odbor ae tudi to teiave ni ustrasil, temve6 se je dogovoril z veteran-sko godbo prvaSko v no^i od petka do soboto. Ali vsled tega moral se je premeniti program v nekaterih godbenih tcclcah in pri nekaterih pesnib je mo-ralo izostati spreraljanjo z godbo. Ob 1 uri popoldne je bil banket v Cattarinijo-vem vrtu. Domaca udelelitev ni bila velika; toliko vecje veseije je delala navzo6nostljubljanakih bratov sokolov Sc ob doveti uri zajutra je dei&evalo ia bati se je bilo, da bo pokvarjena vsa slavnost; ali s6a-som je posijalo solnee in med bankcfcom je bil vsta vsakdo gotov, da def nam danes ne bo nagafal. Po koneanem banketu napravijo se bratje sokoli^ Ijubljan-ski (trzaski niso bili §0 dosli) v bligaji Solkan, da bi ai ogledali okolico tadi na ono stran in da bi apo-znaii nekoliko onda^nje Sloveoce. Bili so prav veseli in dopadlo jira je tukaj a visji ukaz, veli, da v sokol-ski obleki ne smejo na cesto. Proti peti vrnili so se v Gocico s6 svojimi apremljevalci. Med tem je bil Cattarinijev vrt pripravljen za veaelico in zaoelo se je ljudstvo sbajati. Najve6 je bilo goriSkih rodoljubov in rodoljubnih druzm; goste z deJele^ in iz okolice je bil ostraSil zdjutraoji dei; iz Ljubljano in iz Trata imeli stno nekoj rodoljubne goapode, ki je hotela se svojo navzofinostjo pocastiti L goriSke brate. Tudi iz okolice bili so gosti, a bolj redki. Hvala jim vsem! Sakoli ponasili so se s svojo krasoo obleko ter pomagali, da se 30 dobil prostor gQfttom; ki so vedno dohajali. Slednjid je bil ves prosfc.ir napolnjen in stelo se je poiez blizu 600 oseb. Slavnostni program ae ni mogel vrSiti v vaem ' tako, kakor je bil awtavljoo, vendar je bifo njegova izvrSitev prav povoljoa, 9Prvaski godci zagodli so kot prvo todko „Naprej zastava Slave," ki se je apreje-la z burnimi zivio-klioi. Sledito so §e razne skladbe, ki so aegale navzodemu obdinstvu do srea, posebno take, ki so bile posluSalcera uze znaae. G. Bajt je se svojimi pevoi prav dobro izvisil svojo zadado; plo-skanja je bilo obilno in akoro po vsaki todkt ae je zahtevalo, naj bi se pesom ponovila, kar se je neka-tere krati tudi zgodilo. Hvala! Besedo v poz^rav do-slim gostom imel je staroata mejni grof Obizzi; Ijub-Ijanske in ti-zaSke sokole je Se posebe pozdravila go-spodiena Irma Fabijani, katera je tudi izborno de-klamovala Simona Gtegoifiifia „V pepelnidni no5i.a Slava! Slavnostni^govor imel je g.-Zaverfcaaek, ki je z jasno lepo besedo opiaoval namen in nalogo gori-Skcga BSoko!a.* Besede so vredne da bi se objavile. Ljubljanski sokolec Dragotin Hribar zabvalil se je na pozdravu gospodidae Fabijanove ter pozdravil slav-nega nasega pennika, ki je bil slueajno navzoS. Po-tem je bilo sre6kanje 10 dobitkov, k akltpu pa plti-sna zabava, ki je najdaljo trp9la. Na povabjln poli-cijskega komisarja kondala se je Se le ob 2 zajutra. Dez, ki jo bil zaSol nalotovati ob 9. zvecer, je bil nekoliko goatov odgnal (LjubljanSani so morali odri-niti ze kmalu po 7. uri); vender je ostalo ?e toliko ob^instva, da je bila zabava do konca jako zivahna. NataoCuejai podatki so nam obeSani. Kanal, 3. sept. — (Praznovanje cesarje-ve 40letnice.) Vetcrainko (hu§tvo pod vod.-itvom svojega poveljnika gosp. Fr. Vittorija, c. kr. davkaija, napravilo je 2. septembra ptav lepo slovesnost v spo-min 401etnega vladanja Nj. Velifianstva. Ob 10. uri zjutrnj po kontiani proce.siji in pridigi bini je alovesua sv. ina^a in zahvalna p.*sem Te Denni. Pogjavitni deli: slovesae slnzbe bo^jo zaznamoVali ho ?e s pritrkova-njem in streljanjem. Pri ma§i bili so navzoCi g. zu-pan z nekterimi ataraSinain>, sodnija, davkarija, 2en-datmi. rinanci in prav veliko ljudstva; po ma§i so pa veterani defllirali na trgu. . Ob 4 popoladnc za<5ela je Ijudska veselica na dvori§6i Segalove gostilnice! O'.nncan jo bil prostor jako okusno s6 zasfavami in "venci, s podobami iz presvetle oesarke rodbine in z grbi. Ob 7Vt bila je velikanska bakljada z godbo. Pri stanovauji 2upana, aodnika iu dekana se je nsta-vila in godba je.svi.'ala po dva kosa in ccsarsko pe-sem. Improvizovana razavetljava trga bila bi se lahko se bolje obnesla. Sprejem gostov jo bil jako sloveseu prizor. Ko je gospoda blizala se okinCauemn prostoru,:' bil je ta razsvitljen z bengalicnim ognjem. cesaraka pesom za-doni, ni'iziiarji pokajo in vse je bilo navduseuo. Med veCe.rjo napil je predstojuik veteranov g. Vifctori v daljSem govoni pr^svctlemu cesarju in povabil navzo-ce, naj z njirn nskliknejo trikrattii 2ivio! Vsa druSba zapri Z;vioI godba zasvira cesarsko pesem in mo2oarji s6 svojim gro.iienjem dalec na okclo oznaujujejo, da Kanalci slavij.) svojega ljnbljeiicga cesarju, Veselicajo trajala do dveh Cez polnoc v najlepsem redu in ostane vsem delezuikom v prijetuem spooiinu, ker bila je patriotiCno-narodua veseiica. Sv. Lucija pri Tolminu, 30. nvgasta. —¦ Kmetsko bralno drustvo pri sv. Lu-ciji je dne 19. t. m. prav sijajno in ob enem presrfino proslavljalo stiridesetletnieo vladanja na-§ega presvitiega cesarja z veLerno veselico, prire-jeno na jako okusno okrasenem dvoriSfii zupanove hise. Obeinstva se je bilo zbralo nad 500 glav, domafiih ^upljanov in Jjubih gostov i" Vol6, Podmel-ca, Loma in od drugod. Ko je iz krepkjh grl donela mogo6na eesarska pesen, ko so topifii glasno oznanjali zacetek besede in ko je po kon6ani himni slavnostni govornik nastopil in z iskrenimi izrazi popisaval odlicne slavljenfieve lastnosti ter razkrival dute odkritosrfi-ne vdanosti in ljubezni do njega in njegove staro-slavne rodbine, vel je Cist patrijotieen duh po zbra-nem obfiinstvu ter si oduska iskal in na§el v nav-dusenih zivi-oklieih. Petje je bilo nad vse pri6akovanje lepo in u-brano; kaj nenavadnega na kme&kem odru je bil samospev za bariton se spremljevanjem na glaso-viiji, F. S. Vilharja „Mornar" — zares dovr§ena tofika. Otroeja igra: „05e na§, kteri si v nebesih* nas je ofiarala, nas je ganila do solza. Dve miai deklici in brhek dedko so se tako sponagali v tej predstavi, da bi osramotili lahko kacega deskara vajenega diletanta. — Deklamacija GregorSieeve pesni: „Veseii pastir" je vzbudila ob5no veselost, ker se je miadi deklamator, opravljen kot gorski pastir, tako pogumno odrezal. — V igri: „Nemiki ne znajo" zapazovali smo veselo tekraovanje med diletanti, drug je hotel druzega prekositi in za to je §lo vse tako gladko, naravno in zlvakno, da ni moglo bolje iti. Sploh je bila beseda taka, da sme „Kmetsko bralno druitvo" na njo ponosao biti. Postavljen je temeljni kamen na patryotifino podlago; le pogani-no gradite naprej! ^^^ Politifini razgled. V §tajerskem desfelnem zboru je stavii dr. Radej predlog, naj bi vlada napravila zaaade ameri&kih trt, ki bi se brezplafcno deliie kme-tovaicem, in potovalni ucitelji naj bi ljudstvp ucili, kako se ameriSke trte eepijo z doma&mi. Tako mislijo pregnati trtno us, ki se ne loti a-meriSke trte. ! s Na <3e§kem je bila dopolnilna volitev v . drSavni zbqr za okraj Nova Bunclava. Zmagal je mladoeeSki kandidat, ki je pomnofti sWilo naladocelkih driavnih poslancev na osem. Boj med mladimi in starimi, ki se vedno o'ie okle-pajo grofa Taaffeja, je jako hud. Zadnje dni so bile na 6e5kem velike plohe in povodnji, ki so naredile mnogo §kode ter podrle eeste in ielezniee. VojaSke vaje okoli Piseka morale so se vsl.d tega odpovedati. Na Ogerskera gre Tizsjna^ p§eniea ze v klase. Objavljajo se pisma, ki potrjujejo, da vladni pristasi so prilli z denaroni v drzavni zbor in da neki Magyarember je dobil plem-stvo za 8000 gl, katere je podarii za volilne namene v korist vladni stranki. V Gmundenu na Grorenjem Avstrijskem je bivala ruska carica kakih pet dnij ter je obi-skala svoji dve sestri, ki ste tam. Presvetli ce- i sar je earico pozdravil in splo§no se govori, da je bila canca nosifceljiea vaMh porocil s petrograjskega dvora. Z njo je bil tudi care-vie" naslednik iu princesinja Ksenija. Ruski princ Pavel, najmlaj§i brat carov, se zaro6i s princesinjo Aleksandro, star§o heerjo grskega kralja. Princesinja Solija, sestra nem&kega eo-sarja, se je pa uze zarocila s Konstantinom, kraljevicem grSkim, Presvetli cesar in cesarica, cesarjevic in cesarevna so bili pretekii teden v Tegernsee na Bavarskera, kjer biva mati presvetle cesarice, H je tisti dan obbajala svoj osemdeseti rojsfcni dan. Bila je prav lepa in ginljiva domaca svecanost. Kemski cesar Viljem IL je koneeno dolo-cil vzpored: 1. oktobra pride v Monakovo, 4. na Dunaj. 10. v Rim, 12. "v Neapelj. Nadrob-nejsa dolo6i|a se §e delajo, posebno glede* Bi-ma. KemSki in italijanski listi dobili so nalo-go, naj ne opisujejo cesarjevega potovanja v Rim v smislu mlade Italije, ki ho5e videti v tem potrdilo sedanjih italijanskih razmer nas-proti cerkvi. V Srbiji vlada strah in trepet; nikdo ne S ve, za koga bidr^al, in vsakdo se boji pove- dati, kar misli. Kralj Milan s kraljevicem A-leksandrom si je ogledal ljubljansko strelisce in postojinsko jamo ter je odsel v Opatijo. Kraljica Natalija preselila se je iz Pariza v ¦ Bukurest. Njih zakonska zadeva je odloSena B na kraljevo 2eljo za tri mesece. V Bolgariji se vlacijo mnogoSfcevilne cete ustasev, katere imenujejo roparje. Nekega ta-kega cloveka, Savova, so ujeli in obesili. Ta moL je bil u2e prej enkrat k smrti obsojen; ali takrat so bili obesili po pomoti njegovega brata namesto njega! Ferdinand KoburSki je vsak dan bolj sit vladanja. V Tum-Severinu caka ga baje avstrijska ladija, da ga prepelje na avstrijska tla. Italijani so nekako hudi na svojega mini-stra zunanjih zadev, Crispija, nekdanjega pre-kitcuha; Francozi pa jako zadovoljni z vajami bojnega brodovja, ki so se izvrstno obnesle. Domade in razne vesti PrevzviSeni in premilostljivi gospod knez in nad§kof goriaai Alojzij blagoslovil jo preteklo nedeljo 2. t. m. popravljeno poslopje in kapelo zavoda bv. Jo2efa v St. Roku. Pri tej priliki bil je pri sv. ma&i, katero je bral preC. knez in nad§kof, tudi most-ni zupaa d r. M a u r o v i c h, in pokroviteljica zavoda, preblagorodua goapa Angelina baronica Ritter, ki bo kumica zastavi drustva del Mutuo Soccorso, poklonila je Bvetlenou kuezu krasen piuvijal (veliki pla§o). — V sredo skiical je premilostni knez svnje konsietori-jaJae evetovAlce v ego, v kateti »9 bila na dnevcew redu v prvi vrsti premeSCenja doscdanjih in nameS-Cenja novih duSnih pastirjev. — Dne 7. septembra zafine prevzvigeni nadpastir v dekanijah trzilki in flumieelaki kanoni^no vizitacijo, s katero bo zdru2eno dclenjc sv. birme. In sicer bodo iiuele fast sprejeti svojega vigjega pastirja duhovne oMinc v tem le redu: 7. in 8. Ronke (Ronchi); 9. Tiiic (Monfalcone); 10. Skocijan in Begliano; 11. Pieris; 12. Villa Vicenti-na; 1?. Ruda; 14. Scodovacca; 15. Muscoli; 16. Ceiyignan in Praticello; 17. Tetzo in St. Martin; 18. Flumicel; 19. posve^enje cerkve na otoku Moro-sini; 20. ta ista duhovnija. — Vderaj je prvzviseni posvetH 4 zvonoye>_sa yikadjskaL cerkev v RoCinji.__ Sole, Bredaje in nizje. ortprcjo se zopet v krat^ kcm. Pri tej priliki opominjamo nale rodoljabe, naj posljejo, kolikor je mogoge, svojo otroke v Solo, ker biez razunmiStvo nam ni mogo5e potegovati se vspeSno za svoje narodne indr^avljanske pravice. Ob enem priporo6amo vrlim rodoljubom Studentovsko kuhinjo, ki ima namen podpirati ubogo iolsko mladino. Naj bo podpora v denaru ali blagu; vae se sprejnte s hvaleanim srceni. Podgora, 6. septembra 1888. — Odbor kat. polit. bt-alnega druatva jo v eeji 3. sept. t. I. sklenil praznovati Stiridesetletnico ccsarjevo 30. t. m. Slav-no8t bode obsegala prvic cerkveoo slovosnost, drugiS veselico z besedo in prosto zabavo na dvorii^i blag, gosp. And. Kocjan5ica. Qledaltigno igro bodo pred-stavljali gospodje in godpodicne diletantje goriSke &-tataice. Pri petji bodo sodelovali Sempeterski, sol-kanski, prvaski In domaLi pevci. Med raznimi tou-kaini piograma in pri prosti zabavi bode svirala pr-vaska godba. Program alavuosti bo priobfii v pri-hodnji Stovilki BSoCe*. PodmelSka citalnica priredt v nedoljo 9. soptombra slavnostno b esedo k 40lettiomu vladanjn Ujeg. VelicSanstva presvitlega cesarja Franca Jo^efa I. so sledefiim eporedom: 1. Predflednikov pozdrav. 2. I'otjo : Cesarska kantata. 3. Slavnostni govor. 4. Petje: Slovm aa dan. (Volarig.) 5. Dekla-macija: Kajlep§t dan. (Gorazd.) 6. Petje: Jadranako niorje. 7. Igra: Oce na§, kateri si v uebesih. 8. Petje: Mhttici. 9. Doklamncija: Rabeljako jezero. 10. Petje: Vesela drugba. (Volarid.) 11. Igra: Mutec. 12. Petje; Slovo od domovine. (A. Leban.) Za6otek to^no ob 7. mi zvecee. Vstopnina 20 kr. Eadodar-nost ni omejenu. Cisti dohodek je aamenjtsn za solako siiistavo. Poscbna vabila sc ne razposiljajo. Odbor. Ljubljanski nSokola bo obhajal 8. in 9. t. m. prav slovestio petiudvajsetletuici svojega ostoja po vzporedu ali piogramu. ki smo ga priobclli na prvi strani. Lep pozdrav .jSokolu" in poro6ilo o nje-govetn delovanji nahaja se v dopisn iz Celovcv, ka-tercga priporofiamo svojim 6itateljem. Nasi rojaki r.aj o nakapovanji pisarni§kih priprav in Soldkih knjig ne pozabijo, da jih prav po posteni cctii dnbe pri na§em rodoljubu Likarju v Semeniskih ulicah. Ker neki trgove^ z vso silo od-vra5a od njega kupovalce in tudi tovarnarje, da bi mu ne. dajali blaga, nadejamo se, da ga bodo naSi rojaki tem odloCneje podpirali. Qori§ki vladni list opisnje v svoji Stevilki z dno 30. avgusta nevatnoat BSokolove* zaatave, lAtero po vsi krivici imenujo rusko, ter novarnost aokol-eke obleke, apoaobne vzbujati cute, ki ntso v popol-nem soglasji z im6elom drzavne edinosti, in pondarja, da kdor sprejema goate, ima dolznost do-vostijibdomesta, kjersezbirajo, ter pove §e maroikaj enakega. Nato trdi, da vabilo k BSokolovi" alavnosti je donoslo stralansko nevoljo med Gorifiane in da zuga razburiti naSe z as tope, da mladina v ognji svojega 6uta tepta z nogami in inga, da uajmirnejai se pripravljajo k pasivuim de monitiacijam, da vsi to^ijoj a da so je nadejati po-trebne pomoSi od viade. Vlada, kateri je bil namenjen oni sestavek, ga je iitala, kakor se zdt aprejela in natancno izvrsila. Zato jo v stevilki z dne 4. t, m. BCorrierea z veseljem zabele2'l, da so bili sprejeti v Gorici gosti, proti katerim je pisal. tako, kakor mu ogaja. Predno je pri§el doticai vlak, pravi flCorr.a, razvratili so se straZuiki na z^czniSki postaji, in predno so stopili sokoloi z vozov, trio ml i so se zapeti do grla tor poskriti sokolova peresa. Potem je prisedei k njim v omnibus policijski komisar tor apremil jih do Cattarina, to je do mssta, kjer so se sokoli zbirali, kakor je BCorr/ modroval v svoji prejlnji Stevilki. Vse bolezni, nadaljuje vladni l|st, so aokolci labko imeli v nedeljo, le ne bdia (kor so bili vsi zapeti). Tako in enako pile ta list §3 dalje o prihodu in odhodu zunanjih sokolcev, o goriskih sokohb in o izvriitvi programs, ter so rug4 goriskim Slovencem, njih gostom in onim, ki so §li „Oorrieru* na lima-nice. 0 zastavi pri vhodu v Cattarinov vit pi§e, da je imela ruske barve; a to jo popolnoma izmi§ljeno. Enako beaediSi o zastavah v notranjih prOstorib. Slavno o. k. vlado bi radi prosili, naj bi verovala vee" modern, kateri prirejajo slavnOsti, kateri vejo za gtevilo in za pot svojih gostov, nego nOorrieru'*, ki prinalft $M\hf ki WW ufomofjona v dejiuskib rw raerah. Nepotrebna skrb, katero uzro5uje „Corr.« vladnim organom, in ruganje, katero sledi po tem, uaj bi bilo v nauk za prihodnjo enake 6ase. Ako bi se bila vrSila slavnost v vsem tako, kakor jo „Corr\ opisoje, bila bi v resnioi jako media, skoro nioeva. Ua pa ni bila taka, kakor jo on riSe, in da je bila nekatenm ljudem globoko v kosteh, spozna se iz khcev, katere so bruhali isli dan neki Goridani, ki so bili zbrani pri propatrijini svecanosti v GradiS5i, khci: flevviva Pro patria, abbasso i sokoli". Co je BSokola tako brez vse mofii, k cemu so ta krik? „Oorrierea ima navado prinaSati vsakrat, ka~ dar so pripravlja kaka javna slovenska svecanost, porofiila, katera naj bi slavno c. k. vlado prepricala o napetosti med Italijani in Slovenoi ter o nevarnosti narnerovano slavnosti, kar bi potem sev6ia uzrocllo prepoved prostega gibanja na strani sloveoski, kakor se je to zgodilo ljubijanskim in tr2askim sokolom. A vsakdo, ki se briga za take stvari, imel je priliko prepri6ati se, da toliko dogodki, katere navaja ^Corr11. y takih sln^ajih, kakor tudi sploSni stavki, katere izreka, so navadno ueutemeljeni, torej sposobni, ka-zati c. k. vladi redi drugacSe nego so. V dokaz tenia naj sluii poleg pretepa na Mirenaki cesti (seveda med Slovenci in Italijani), o katerem noben Mireno nii ne v6, pravljiea, katero je prinesel „CorrB. nedavno, da pamrec' pri „Zvezdi" sta dva Slovenea zabavljala Italijanom, ki so bili pri drugi mizi, in da ko je kr-dmar Slovenea opominjal, ga je eden teh ranil na vratu. Iz popolnoma zanesljivega vira smo izvedeli, da je sicer res, da je eden izmed dveh oviDJenih bra-tov ranil krSraaija pri „Zvezdi% a da pri tisti priliki ni bilo razeu teh dveh pivcev nikogar v oni sobi, tedaj tudi ne Italijanov, katerim bi bila ta dva zabavljala; da je torej BCorrierovo8 poroSilo v glavni toeki krivo. Potem slu^aji naj ditatelj sodi druge fldo-godke" in strasila, kitera donasa ta list, ki velja nc-katerim krogom kot vodilo njihovemu delovanju in kot dokazilno pismo, ki se prilaga porofiilom na razne kraje. Italijansko podporno drustvo del Mutuo soccorBO je vlo^ilo proSnjo na c. k. okrajno glavar-stvo, naj bi se mu pustil pri njcgovi slavnosti prvotui program neprikrajSan. V dotiiao proSnjo sprejel je dr. Pajer razloge, uie prej navedene v aCorncm", vladnem listu, ter tndi rusko trobojnico, sokolsko ru-deCo siajco, druStvena zuamenja in enake reSi, ka-kor§ne iahko vsakdo here v „Carrierutt. V Bolci bil je 2. sept, volilni skod; dopis za danes frepozno. Probna vesti. — Fehloajgmajster baron Kuhn, ki je prej zapovpdoval tretjemu bojnemu koru (graSkemu), se preseli 2a stalno v Gorico, kjer biva njegova nder, soproga grofa Strassolaa, c. k. noini-sterskega tajnika. — Eranjski deJ5tdni glavar dr. Josip Poklu-kar je pretekii pouedeljeK nastopil svoje novo me-sto. Pri tej priliki pokloiiil se mu je de2elni odbor in dezelni uradniki; pevsko druStvo 8SIaveo" pri-redilo mu je lepo svefianost. Novi dezelni glavar je izveden ne samo v pravnih, ampak tudi v gospo-darskih in kmetijskih zadevah. — — Anton Komavec, uCitelj v Pevmi, umrl je pretekii torek v svojem 44. letu po enolctnem bole-hanji na jetiki. Bog mu daj vecni miri — Na c. kr. pripravljavuici za srednje Sole na Proseku se bodo vpisovali ucenci 17. t. m. Sprej-mejo se oni, ki so zvr&li ttetje leto obgnih ljudskih Sal z dobrim uspehom. Zahvala. NajtoplojSa zahvala bodi izreSena vsem onim dru§ivom in rodoljubom, posebao pa ljubljanskim in trLa§kim sokolcem, ki so nas poSaatili pri prvi slavnosti nasoga goriSkega nSokolatt. Presr5na hvala goapodi5ni deklamovalki, gospoda govorniku, pevo-vodji in njegovim pevcem, in sploh vsem onim, ki so kakor koli pripomogli, da se je slavuoat tako castno izvriila! Odbor telovadnega drudtva „Sokol\ Y Gorici, 4. septembra 1888. Zahvala. Vsem p. n. gospodom in gospem, ki so mojej nepozabljeni soprogi R o z i M a 1 n i g dne 5. t. m. zadnjo cast skazali, izrekam s tem najsrcnejSo hvalo. V Kanalu, 5. septembra 1888. Janez Malnig, .5 g & 'CI II 0 fcsaA 0 > 3 ¦L=3 * • r ? ^ -j -3.2 "^'S " § HI 03 j N N 8 ^Lf -1 > 1 IN IN IN IN II a > i' 7 g>.§ S 8 .* 00 u\\ "1 (3 IN IN !| *H IN 1 pacq > Is |.s |s | *» "g 3 S S .L§ tS « ?S "SS^g© fill H IN pSSM** SI C3C3 •Hjl p 1 r& 3%^ >7 *¦ L*L as 1 s * '5..M S, "3» •epoA, 'euAjauxmi *B«i,Gaa«ii^: Vaznost zdrave krvi za cioveSko telo ima med ob-cinstvom §e veliko premalo pomenljivosti. Ne redo mnogi, da veliko bolezeu le vsled slabo seatavljone krvi postane. Taisti ki toL:jo zoper pomanjkanje krvi, tok krvi proti glavi, bledi-ci, izpu§5aji, zlatenici itd. naj skrbijo za r°dno prebavanje in dobro hrano krvi. Y teh slucajih Bo lekarja Rich. Brandtove Svicarske krogljice, ki se dobivajo t lekarnah Skatljioa po 70 kr., naj bofy'si sredstvo in jib zlaRti zenske, zavoJjo njih.do-brih lastnosti ksj rade jemljejo, raji kakor kakSno arugo sredstvo. Zahtevajo pa naj se zmeraj le take Sltatljico, na katerih je predime lekarja Richarda Brandt-a, natisnon, ker se jih veliko cudno ponarejenih in tudi z iraonom natis-njenih skatljic prodaja. Pazi se naj da vsaka Skatljica ima bel kriz na rudecem poiju za znamko in pa napis Rich. Brandtove Ivicarske- krogljice. Vao druge ikatljice naj Be taUoj zar vornejo. Gospodu C5-. PICGOLI- JTX;!, iekarjuj „pri Angela* t Ljubljani. Sprejmite izraz moja najiskre-j nojse zahvalc za Va?o esenco, | katcra me je spravila skoraj aa kraj groba. Str&ine bolecine sem tipel v zelodcu brez vsakega u-pa na olajSitev. Vedao huj§ej ,bole7ni pridruzi se se zlatenica. |A;i jaz in ianogo mojih tovari-sev dobilo je zopet popolno zdrav-[jo, in to le po Vaiej n'edoseglji-j vej rPiccoiijevej Esenei", za kojo smo Yam do smiti hvalezni. Josip Toma4i<5, c. kr. orozniski vodnik t Pu^ji. ] &*frMhfrf' ^^iMWp^i^hNw^i^ Fosilja Tiako bbgo doho epmljeno is poiioise presto! i se vljudno podpisani priporocam za napravo cerkvenih posod in orodij najnovejse oblike, kot: mon§tranc, kelihov, svetil-nic, svefinikov, itd. itd. pc najnizji ceni. Zadovolim gotovo vsakega naiodnika, bodiBj da je delo prepuSSeno mojemti ukusu, bodisi da se mi je predlozll nacrt. Stare reci poprpvira ter jih v Ognji pozlatim in posrebrim. 66. gg. narodniki naj mi blagOTolijo poSiljati take re6i nefranko- \ vane, Teodor Slabanja, srebrar v GORICI, nlica Morelli St. 17. Poiiija Tnko blago dobn iprirljeno in postniae presto! ||KXZD€Z Naznanilo. m "Velilto IIam1>arSlLo-A.me- M rikansko drta^tvo t>rzin poSt« nin parobrodov, poslnjodih med Hamburgom in New- Yorkom9 odpoSilja redno v .iedeljo in Biodo vsakega teiina velike parobrode svoje I iz Hamburg* v Now-York, ter sprejema po- ] tovaloo prvega. drug-ga in tietjega razreda natnonjenit v NfW-York. Sv. FraudiSok kali-I! f »rnij ki, Ainile, '.Moksiko, Knlon, in po «rti*"j, Paiiiiina v Kalaa (v Limn). [' Va/jiitia je jako cena. Yoinja ponuja ij -9 r«> pi.xmti.il j" do ptsdij kut n»jvarm»j5o. Glcdd potovanja in kaker§no si bodi druge p«'j>vedbo ithnvti so je bliigovoljnn na ustopiiika v Oorici Gutmann Someni&ke ulio.o 5. ri. - ^Sid^^aJ^jsaS^Mt^^eui^^M KROfflPIR Prod par leti dobil sem po prijateljti krompir novo vrale iz Nftinfiijo. Kor me je skuSaja prepne^ia, da ta kcompr pieaega vse vrste uaiega doaedaujega krdmpirfa' glede dobrote, rodoviinosti in dobelosM pa tudi glede zdravja, razprodim ga nekoliko za seme, da so po deceit tazsiri. . p 7 Standre2i pri Oorici, 30. avgusta 1888. U Franc Budai. 0 ^v^v^^^ PAPIR, si 3D kr. 40 „ 80 „ 40 „ sklad 500 pol: konceptni nevglaje&i po . . . . i» vglajeni........ 1 bel za uradna pisnia ...... 1 pol ministerjal za poroCila . . .' . 3 Konceptni papir je bel, aivkast in"visrijevkast. Teh vvst papir je najprimernejSi. za uradno rabo. Raznih drngih vrst imam za visjo in niijo ceno. 100 pisemskik zavitko? (kovertov) 25 kr. in d.ra^ji., Skatla, t. j. 144 peres v'elja od 30 kr. do 1 gl. 10 kr. Vso drugo piaatnisko pripravo prodajam po razmeri teh cen s eelo majhuim zasluzkom. Priporo2am se za blagohotno odkupovanje. G. LIKAR y SemeciiSk'h ulicah St. 10. XZXZX30C30CJS A. D. Ma menjalca v Gorici na Travniku §t. 24 LI kapujota io prodajata vsake vrste javne pa- LJ n pirje in jemljeta vsake ba2e odrezke; ^» sprejemata denar na tekofii raeun po 4 od sto in ga vrafiata do 2000 gl. na vid, vecje vsote proti odpovedi v 4 dnebj dajeta denar na javna dolzna pisma pod sledefiiuii pogoji: do 100 gl. po 60/0 na leto, od 100 «. do 1000 gl i)0 5l/a°/o na leto, ve6je zneske proti obrestim, ki se dogovore; prodajata promese za vsako sreckanjy , in sprejemata vsakteri ban^ni posel. y* AGEKTI, ki hodejo raxpofiavati driavne srefike in srecke ^_ s premiji proti odpiacilom v obrokih, spriBj-'TC mejo se z viaoko 3jr*a*c»-^ra.aKJL^p«*? V oziroma so t&1ig*iM!wm.ic*> plnfio.—Agenti,, "jf ki ze delnjo' *» banciie lii|ie v Burlapi;sti, PI imajo prednost. — Ponudbe pod „J. AV." na Mr upravnislvo liata. 8 za 2ivino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, Maeunsko blago itd. bode na Sv. Matev^a dan 21. septembra in na Sv. Jurja d«»n 23. aprila vsako leto. V TOMINU, 28. avgusta 1888. ^upanstvo* ki KMETOVALEC ||| je edini sloveus!(i, gospodarsld list s podobami, jT ki izhaja dvakrat na ntea80 na celi poll, in pri-\ia naSa poljedelsko, zivinarske, vinarskeiit druge clanke, r% gospodarsko novice ter ilajo narocnikom svojim I I dobre gospodnrske svote. ..Kmecovalec" atoji'na j <^JI leto 2 gld., za gg. uciieljo in knjiznioo ljudskih fiol ^| pa le 1 gld. NaroSniki, ki vstopijo med lotom, dobe JT vse izigle Stovilke tiatega letnika. METGVALEC. I V VRTNAR f3| je list 8 podobami, ki prinaSa sadjarske in sploh yl vrtnarske clanke in izhaja dvakrat na mesec. „Vr- ~^T' tnarja" dobe narofiniki nKmetovaloa" zastonj. „SLOVANSKI SVBT," slovenski Sasopis, ki izhaja due 10. in 25. vsakega meseca na 1G. velikih straneh, objavlja politiSne clanke in apise kultuvne vsebine, kakor§ni so za naso in sedanjo dobo, zlasti avstrij-skim Slovanom, jako potrebni in vaJni. Priobduje provode slo-vanskih del, dopise iz slovanskih dezel in drzav, vesti, dogodke in slnvansko knjizevnost. Cene je nenavadno nizke. 99SlovanslLi Svet*fi stoji: za celo leto 3 gld., za pot leta 1 gld. 50 kr., za cetrt leta 75 kr. Naroenina se poailja upravnistvu „Narodno Tiskarne" v Ljubljani. Izdajatelj: Fran Podgorin.k zjeiRicA. llll HI IIII /IIIIIIIL, kakor jih rabi slovenski narod. ==yj S poljudnim opisom 6love$kega telesa, \M Izdal in zalo^il Dragotin Hribar. jm Odobril dr. Edvard Benedidid, nadzJdrav- ^j nik usmiljenih bratov v St. Vidu na Korolkem, VH Ta slovenskemu narodn zelo koristna RuJ knj'2ioa dobiti je v BNARODNI TI8KARNP pi v Ljubljani, Gospodake ulice it. 12. — Stane ImjtI 40 kr., po po§ti 46 kr. Jzdavatelj in odgovorui uredaikiM. KOBSld.— Hilarijauska Tiskanaa v Gorici,