IE5© stava dne 9. marca 1879. (Konec.) II. oddeleli. §. 22. Postaviti število učiteljskih služb na vsakej šoli, kakor tudi določiti, na katerih izmed njih se iiuajo nastaviti podučitelji, ima pravico deželni šolski svet, oziraje se na predpis §§. 11 in 13 postave za ljudske šole od 14. maja 1869, drž. zak. št. 62. Z ozirom na službene vrste (kategorije), določene za posamezne učiteljske službe, določuje deželni šolski svet dogovorivši se z okrajnim šolskim svetom, zastran uporabljevanja ženskih učiteljskih moči v štirih nižjih razredih deških ali mešanih ljudskih šol. §. 23. Vsako izpraznjeno službo na javnej ljudski šoli naznani krajni šolski svet precej okrajnemu šolskemu svetu, kateri ima precej skrbeti za začasno (provizorično) oskrbovanje. Ako v ta namen niso pripravljene učiteljske moči na ponudbe, mora prazno učiteljsko službo na enorazrednih šolah pomočao oskrbovati kaka učiteljska moč na večrazredni šoli, na večrazrednih šolah pa jo morajo oskrbovati drugi učitelji taiste šole. Učitelji morajo pokorni biti vsacemu takemu ukazu okrajnega šolskega sveta. §. 24. Stalno (definitivno) se učiteljske službe podelijo po javnem konkurzu. V ta namen ima okrajni šolski svet vsako izpraznjeno učiteljsko službo razpisati v uradnem deželnem listu in v enem ali več drugih, zlasti strokovnih javnih listih, kakor okrajna šolska oblast po svojem previdenji to določi, in zraven naznaniti za to službo določeno službeno vrsto (kategorijo) in povedati njeno letno plaeo. Zastran teh vrst je za razpis konkurza praviloma merodavna določba narejena od deželnega šolskega sveta. (§. 22.) Izjenie se dovolijo za vsak priinerljej posebej od deželnega šolskega sveta. §. 25. Čas za vložbo prošenj se ima praviloma določiti na en mesec, računši od dneva, ko se je naznanilo razglasilo v uradnem deželnem listu. V nujnih slučajih se vendar ta čas šme prikrajšati na 14 dni. Prošnje se izroče dotičnemu okrajnemu šolskemu svetu, in sicer jih izroče tisti učitelji, ki še niso v službi, neposrednje, tisti pa, ki so uže v službi, po predstavljenem okrajnem šolskem svetu, kateri ima dostavljati svoje menenje. §. 26. Šolska občina vpliva na podelitev učiteljskih služb po krajnein šolskem svetu, dežela pa po zastopnikih deželnega odbora v deželnem šolskem svetu. §. 27. Okrajni šolski svet, ki je službo razpisal, nabira dohajajoče prošnje in spise, kedar je potekel konkurzni čas, zapisnik (tabelo) prosilcev, v katerega se imajo vpisati vsi prosilci in uvrstiti po svoji vrednosti in sposobnosti za službo, ki se iraa podeliti. Zapisnik prosilcev mora obsegati naslednje predelke (rubrike): a) prosilčevo ime, starost in njegov rojstni kraj: b) sposobnost za učiteljstvo, jezik in druge vednosti; c) njegovo dosedanje službovanje; d) menenje predpostavljenega okrajnega šolskega sveta. To menenje ima obsegati prosilčeve zmožaostj, njegovo prizadevnost in obnašanje v službi in zvunaj službe. §. 28. Zapisnik (tabelo) prosilcev ima okrajni šolski svet naznaniti krajnemu šolskemu svetu dotične šole s tem pozivom, da naj on nasvet stavlja o podelitvi službe; ta nasvet raora, ako je zadosti prosilcev, obseči najmanj tri prosilce, in da naj dalje morebitne ugovore zoper nastavljenje ostalih prosilcev v 8 dneb na znanje da. Po preteku tega obroka mora okrajni šolski svet predložiti deželnemu šolskemu svetu zapisnik prosilcev z vsemi prošnjami in njih prilogami vred ter mora izreči svoje menenje o ugovorih krajnega šolskega sveta. §. 29. Učitelje imenuje deželni šolski svet, ki pri tem ni vezan ne na vrsto, v katerej so prosilci zapisani v zapisniku (tabeli), ne na nasvet krajnega šolskega sveta, ne na njegove ugovore proti posameznim prosilcem. Uzroki, zakaj se je prezrl nasvet ali ugovori, imajo se naznaniti krajnemu šolskemu svetu. §. 30. Pri imenovanji učiteljev na patronatnih šolah ima patron pravico, učitelja imenovati, deželni šolski svet pa ga potrditi. V ta nainen izroči okrajni šolski svet zapisnik prosilcev z vsemi prošnjami in' priloganii in z ugovori krajnega šolskega sveta, če jih je kaj, patronu, ki ima prosilca, ki se njeniu najsposobniši zdi, izbrati in ga, priloživši vsa pisma (akte), v 14 dneh imenovati deželnemu šolskemu svetu, če ne, izgubi v dotičnem slučaji svoje pravo imenovanja učitelja. Deželni šolski svet more le iz uzrokov, ki so navedeni v §. 50, alinea 4, postave za ljudske šole od 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, prezreti imenovanje in v tetn slučaji sam imenuje učitelja, če tudi ni v tej zadevi nič zaslišal patrona. §. 31. Imenovani učitelj začne uživati službcno plačo s prvim dnevom tistega raeseca, ki sledi nastopu njemu podeljene službe. Predno se imenovani učitelj vpplje v šolsko službo, kar mora storiti prvomestnik krajnega šolskega sveta, iiua pred okrajnim šolskim svetom odložiti predpisano prisego za službo. Ako je bil imenovani uže v službi, mora na novo priseči le tedaj, če je dosegel novo službeno vrsto (kategorijo). §. 32. Ako se za učiteljsko službo ne oglasi nobeden prosilec, ali če za-njo nobenega prosilca ne izpoznajo za sposobnega, zaukaže deželni šolski svet okrajnemu šolskemu svetu, da začasno (provizorično) podeli dotično učiteljsko službo. §. 33. če je stalno (definitivno) imenovan nadučitelj (nndučiteljica), učitelj (učiteljica) ali podučitelj (podučiteljica), ki irna spričeviilo učiteljske pripravnosti, ima pravico do plače, ki je odločena za učiteljsko službo, kakor tudi do doklad od službenih iet, potem do postavnih pokojninskih in oskrbovalskih užitkov. Stalno (definitivno) postavljene učitelje more prestaviti deželni šolski svet na kako drugo šolo le vsled njih lastne želje, iz važnega službenega obzira ali vsled discijiliDarne razsodbe. Iz službenega obzira se učitelj ne sme prestaviti v učiteljsko službo z inanjšo letno plačo. §. 34. Vsled lastne želje se učitelj prestavi, 6e ali po redu za drugo službo prosi ali če menja za službo. Službo zame-njati dovoli po zaslišanji dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov deželni šolski svet. §. 35. Kodarkoli se učitelj (učiteljica) prestavi, če ni nič zakrivil in tudi ne prosil, kakor tudi vselej, če se rabi za pomoč, ima učitelj (učiteljica) pravico, da se odškoduje za dokazane gotove stroške, katere je imel pri svojem potovanji in preselevanji, iz normalnega šolskega zaloga (fonda). §. 36. Predstoječa določila veljajo tudi za iruenovanje učiteljev na samostojnih in za zgornje tri razrede, na osemrazrednih meščanskih šolah. Vendar se zapisnik (tabela) prosilcev ne sporoča krujnemu šolskemu svetu, ter ta tudi nima sodelovati. Pri razpisu službe se itna naznaniti plača zadnjega lasinika učiteljske službe, kakor tudi omeniti mogoče pomikanje, ter za ta slučaj pripadajoča plača. Ako je bil imenovanec uže poprej v službi na kakej meščanski šoli v deželi, začne uživati svojo novo plačo s prvim dnevom tistega meseca, ki pride za njegovim imenovanjem, drugače pa s prvim dnevom tistega meseca, ki pride za njegovim službenim nastopom. Zravenski dohodki, ki so v zvezi se službenim značajem ravnatelja, temu pripadajo vselej od prvega dneva onega meseca, ki pride po službenem nastojiu. Imenovanca vpelje v Djegovo službo okrajni šolski svet, ali pa po Djegovi uredbi ravnatelj. §. 37. Imenovanje učiteljev za nezapovedane (proste) učne predmete, kakor tudi imenovanje učiteljic za ženska ročna dela je le začasno in ne daje imenovancem nobene pravice do preskrbljenja in pokojnine. Imenuje jih na Ijudskih šolah okrajni šolski svet, na samostojnih in v zgornjih treh razredih oseuarazrednih meščanskih šol deželni šolski svet brez razpisa službe. Pravico ustanavljati (sistemizovati) take učiteljske službe ima po nasvetu okrajnega šolskega sveta, oziroma občinskega zastopa glavnega mesta ljubljanskega, deželni šolski svet. §. 38. Plače učiteljev na vseh javnih splošnjih ljudskih šolah na Kranjskem, razun v glavnem inestu ljubljanskem, se razdelujejo v štiri razrede: a) v učiteljske službe I. razreda s 600 gld. plače; b) » » II. B B 500 „ „ c) , „ ni. „ „ 450 „ d) ¦ „ „ IV. „ „ 400 „ „ Podučitelji (podučiteljice) se imajo brez izjeme uvrstiti v IV. razred, nadučitelji (nadučiteljice) v I. in II. razred, učitelji (učiteljice) se morejo uvrstiti v vse štiri razrede. §. 39. Število učiteljskih služeb I. razreda ima znašati 7 procentov, število učiteljbkih služeb II., III. in IV. razreda za vsacega po 31 procentov vseh učiteljskih služeb. Pod to oinejitvijo iraa deželni šolski svet učiteljske službe razvrstiti (klasifikovati), t. j. določiti razred plače za vse dosedanje učiteljske službe precej, za vse šole, ki se imajo pozneje urediti (sisteiuizovati), ob enem pri uiedovanju (sistemizovanji). Pri tern se mora posebno ozirati na odgovornost urada, ki je v zvezi z učiteljsko službo, na krajne razmere in na važuost šole. §. 40. Za učitelje samostnjnih in zgornjih treh razredov osemrazrednih meščanskih šol določi pri njih ustanovitvi deželni šolski svet plače za vsak primerljej posebej, potem ko je dobil nasvet dotičnega okrajnega šolskega sveta, oziroma nasvet občinskega zastopa deželnega glavnega mesta Ljubljane. §. 41. Vodji meščanske šole gre opravilne doklade 200 gld., ravnatelju štiri- in vi-črazredne javne ljudske šole opravilne doklade 100 gld., ravnatelju trira?redne ljudske šole opravilne doklade 75 gld, ravnatelju dvarazredne ljudske šole opravilne doklade 50 gld. na leto, katera se more prejemati v enakih obrokih s stanovitno letno plačo. §. 42. Ako so pri učitelj^ki službi na kaki ljudski šoli uže zdaj višji dohodki, prejme sedajni lastnik večji znesek kot dopolnilno doklado. §. 43. §§. 1 do smštetega 37 te postave so veljavni po dnevu razglašenja te postave, druge tcčke (paragrafi) z začetkom novega šolskega leta, ki siedi po razglašenji. Vsled te postave postanejo vsa tej postavi nasprotujoča dosedanja določila neveljavna, posebno določila §§. 5, 6, 8, 15, točka 1, 22, 23, 34 in 35 postave od 25. februarija 1870, dež. zak. št. 11; §§. 34 in 35 postave od 29. aprila 1873, dež. zak. št. 21, in §§. 2, 4 do vštetega 17, 32 in 36 postave od 29. aprila 1873, dež. zak. št. 22. §. 44. Svojemu ministru za bogočastje in uk zaukazujem to postavo izpeljati. V Budapešti, 9. marca 1879. Vranc Jošef l. r. Stremayr l. r.