IL stew
V Kranju, dne 13. marca 1914.
XV. leto.
Političen in gospodarski list
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne steviike po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Strnad — Rokopsi naj se ue pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj«a oznanila *• plačuje za petit-vrsto 10 vin., če s* tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopiai se ne vračajo.
Deželne doklade.
Deželni odbornik g. dr. Lampe je objavil v »Slovencu" zanimiv članek, ki se bavi s povišanjem deželnih doklad. Iz tega članka objavljamo nekatere stvari.
Najvažnejši dogodek v preteklem zasedanju deželnega zbora je bila stalna ureditev deželnih fmanc. O tej stvari se je zadnja leta mnogo obravnavalo. Glavno agilacijsko sredstvo, katerega so se posluževali nasprotniki S. L. S. je bilo vedno to, da dežela gospodari s primanjkljajem, Tisti, ki jim je bilo vse na tem ležeče, da bi večino deželnega zbora pripravili ob kredit, so napovedovali kranjski deželi grozen polom in so že izračunali dan, ko bo moralo priti vse na kant. Drugi so zopet govorili o strahovitih bremenih, ki se bodo naložila kmetskemu stanu, in so izračunali že ICO odstotno zvišanje deželne doklade.
Finančne stiske avstrijskih dežel so znane. Kranjska dežela je skoraj edina, ki je našla sama v sebi moč, da je izpeljala popolno saniranje svojega gospodarstva za dolgo vrsto let
Poleg drugega je bilo treba najti ključ za porazdelitev bremen. Finančno ministrstvo ni do sedaj nikdar privolilo v neenakomerno razdelitev doklad. Stališče S. L. S. je bilo vedno, da se mora pri dokladah varovati tisti stan, ki je danes v največjih težavah in ki se v trumah izseljuje iz dežele v tujino. To je kmečki stan. Dokler nam vlada na Dunaju ni privolila v diferenciranje doklad na korist kmečkega stanu, toliko časa od naše strani ni bilo govora, da bi nastopili s finančnim načrtom. Po dolgotrajnih obravnavah se je posrečilo deželnemu glavarju dr. Šusteršiču, da je dosegel privolitev.
Petnajst odstotno zvišanje pri realnih davkih in četrtem razredu spiošne pridobnine je v zvezi s tem, da se bodo razbremenili okraji po novem cestnem zakonu, tako da v tem oziru kmečki okraji niso na novo obremenjeni, dobe pa vendar možnost, da sklenejo neobhodno potrebne nove zgradbe, katerih so se doslej bali. To je tista deželna cestna doklada, katero smo napovedali
že pred dvema letoma. 35 odstotno zvišanje na osebne davke je popolnoma utemeljeno v koristi, katero ima industrija od deželnih naprav. Pri užitninskem davku se je našel edino pravi ključ, po katerem se pritegnejo tudi oni sloji, ki doklad na direktne davke sploh ne plačujejo, imajo pa veliko koristi od deželnih izdatkov za šolstvo in zdravstvo (bolnišnice in norišnica). Jemal se je ozžr tudi na gostilničarje, tako, da se je ustanovila enota zvišanja pri četrt litru vina na 1 krajcar. Če gostilničar na deželi prodaja četrt litra vina po 1 krajcar dražje, pri tem še vedno odpade zanj dobiček 1 K 76 h pri hektolitru. Pri mesu je vsako vplivanje na ceno živine nedopustno, kajti zvišek 1 vinarja pri kilogramu je desetkrat pokrit v nizki ceni živine na sedanjem trgu. Zaradi tega mesar lahko ravnotako drago plačuje živino, ne da bi mu bilo treba zvišati ceno odjemalcu. Kar dežela stori za povzdigo živinoreje, pa to malenkostno obremenitev stokrat odvaga. Ravnotako je neopravičeno, ako hišni posestniki nezmerno dvigajo hišne najemščine. Opravičeno je samo 3*2 odstotno zvišanje.
To so bile vodilne misli deželnega finančnega načrta. Zahteve in težnje vsakega stanu so se vpoštevale. Od nasprotne strani ni bil predložen noben načrt. S. L. S je sama postavila kranjsko deželno gospodarst.-o na novo in trdno podlago. S tem je pokazala, da je edina stranka v deželi, ki je zmožna izpeljati tako veliko delo.
Kranjske deželne finance so v redu, vsi črnogledi preroki so pa osramočeni I
Kako je pa drugod? Na Moravskem se zvišajo doklade na realne davke od 61 na 78% in doklade na osebne davke od 67 na 84%- Primanjkljaja pa ostane še vedno 33,551 000 K. (Pomisliti je treba, koliko je tam tovarn in kako rodovitna polja so tam.) Štajerska, Koroška, Goriška, Istra in Dalmacija zdihujejo še vedno v primanjkljajih. Tudi bogata Češka se pogreza v dolgove.
Z deželnimi posojili je postopal deželni odbor jako pametno. Kranjska je dobila posojilo po 4V2%« dočim plačujejo druge dežele po 6 in celo 7 %. Druge dežele letajo od banke do banke
in se neprestano zakopujejo v nove dolgove na prav oderuške obresti.
Deželnozborski sklep, ki trajne urejuje gospodarstvo dežele, je dobil dne 11. t. m. NajviSje potrjenje.
Podkupljeni narodnjaki«
Cvet radikalnosti in absolutne narodnosti brez vere je bohotno rastel na Češkem. Sedaj je tudi ta cvet na tleh. Nad radikalnostjo in narodnostjo je zmagalo zlato. To dokazuje podkupljeni dr. Sviha, načelnik državnozborskega kluba češke radikalne stranke.
Mladočehi, v katerih klubu je slovenski poslanec dr. Rivnihar, in narodni socijalci so se prej še dokaj dobro razumeli, tako, da so narodnega socijalca dr. Sviho Mladočehi priporočali kot kandidata. Ko so pa narodni socijalci začeli rasti Mladočehom čez g'avo, je nastal vihar. Narodni socijalci so spravili v javnost, da so Mladočehom pomagali njihovi ministri do denarja. Te dni je na shodu v Kutni Gori Mladočeh dr. Kramar priznal, da je njihov list „Den" dobil od češkega ministra 20.000 K podpore. Mladočehi so se pa maščevali nad narodnimi socijalci in so razglasili v .Narodnih Listih", da je bil dr. Sviha že nekaj let vladni špiceij, in da je nosil politični policiji, kar se je tajno sklepalo v češkem klubu Zboroval je 9. t. m. v Pragi češki narodni svet, ki je na podlagi dokazov potrdil, da je bil dr. Sviha podkupijenec. Nastal je vsled tega strahovit ropot. Tudi slovenski liberalci obeh struj so postali nervozni.
Dr. Sviha je odložil državoozborski mandat in pobegnil na tuje, baje za Dalmacijo.
Dr. Sviha je po poklicu c. kr. sodnik. Vlekel je kot izdajica mesečne plače 800 K. Imel je med narodnimi socijalci baje 18 pomagačev. Mladočehi so že tri leta vedeli, kaj se godi, a so molčali.
Češki narod je okužen od svobodne misli. V domovini Macharjev in Masarvkov so poteptani ideali in zato se pokazuje korupcija na celi črti. Žal, da hodi mnogo slovenskih dijakov k Čehom v šolo. Odtod naše klaverne razmere!
PODLISTEK.
Stoletnica osvobojenja cerkve.
Spisal A. Koblar. (Konec.)
V noči od 5. do 6. julija 1. 1809. je vdrla francoska žendarmerija z vojaštvom vred v Kvi-rinal, v sobe papeževe. Načelnik Radet je naznanil papežu, da je jetnik, ako se precej ne odpove vladi in ne prekliče izobčenja. Papež je odgovoril, da je dolžan braniti pravice cerkve, če treba, tudi s smrtjo. Nato so orožniki papeža Pija VII. in kardinala Pacco prijeli in odvedli na ulico v pripravljeni voz. Odpeljali so nato častitljivega starčka Pija naravnost v Florenco, potem z veliko naglico naprej v Genovo in Gre-noble, in na zadnje v Savono.
Nato je Napoleon kardinalom ukazal, da naj pridejo v Pariz na posvet. Tačas je Napoleon 13 kardinalov nekako odstavil, imenoval pa več sebi udanih duhovnov za škofe. Papež teh dvornih škofov ni hotel potrditi. Zato je cesar sklenil, da ga bode odstavil. Ko mu je papež odgovoril, da bo Bog maščevalec krivic, je sklical cesar v juniju I. 1811. v Pariz francoske in laške Škofe na takozvani »narodni zbor", ki naj bi nove škofe potrdil." Papež je proti temu protestiral. Zato je
prišel ukaz, da naj se papežu nič več ne izkazuje nobene časti ; odvzeli so mu služabnike in pobrali mu celo knjige in pisalno orodje. Papež je izjavil, da v tem ponižanju išče tolažbe pri križanem Izveličarju. Ker tudi na cerkvenem zboru večina škofov ni ustregla željam Napoleonovim, jih je bilo nekaj odpeljanih v ječo v Vincennes. Dne 20. oktobra 1. 1811. je pa prišel od cesarja ukaz, da je zbora konec. Napoleon je ž njim toliko dosegel, da je pomnožil zmešnjavo v cerkvi, papeža pa ni upognil.
V juniju 1812 se je Napoleon začel odpravljati na vojsko proti Rusiji in je ukazal vjetega papeža v navadni obleki prepeljati iz Savone v Fontainebleau na Francoskem. Papež je vsled hude vročine na potu obolel in so ga v Mont-Cenisu prevideli za smrt. A precej drugi dan so ga naložili na voz in vlekli naprej. Bolj mrliču kot živemu človeku podoben je dospel v svoje novo jetništvo dne 20. junija. Več mesecev je ležal bolan v postelji. Napoleonu vdani kardinali so ga naganjali, da naj se cesarju v vsem pokori. A Pij VII. ni hotel žrtvovati svobode cerkve niti najmočnejšemu vladarju sveta.
Prišla je nenadoma za trpečega poglavarja katoliške cerkve rešitev. Napoleon se je vrnil precej potrt z Ruskega, koder je njegovim vo-
jakom od silnega mraza padalo orožje iz rok. Začel se je Napoleon zdaj bati tudi Francozov, ko je spoznal, da je preganjani papež pri njih začel vzbujati sočutje. Za novo leto 1813 je papežu voščil srečo. Kmalu potem je prišel osebno s cesarico v Fontainebleau in se je s papežem pogajal. A odkritosrčne sprave s cerkvijo še ni želel. Ukrotila ga je še-le potem nesrečna bitka pri Lipskem, kjer je bila strta njegova moč. Pisal je papežu, da naj se vrne v Rim. Dne 10. marca 1. 1814. je naznanil cesarski ukaz, da naj se konča papeževo prognanstvo. Vrnil je Napoleon papežu tudi del njegovih dežel.
Francozi so z velikimi slovestnostmi pozdravljali papeža, ko se je vračal po dolgih mukah skozi Francosko nazaj v sveto mesto. Z izrednim veseljem so ga pa še pozdravile na bojišču zbrane avstrijske čete. Dne 31. marca, ko so Avstrijci in drugi zavezniki marširali v Pariz, je dospel papež v Bologn?. Sedaj so bili v Parizu oproščeni tudi kardinali, ki so bili prej zaradi udanosti do papeža vrženi v ječo. Dne 24. maja I. 1814., na god Pomočnice kristijanov, je imel papež Pij VII. slovesen vhod v Rim. Katoliška cerkev je slavila zmagoslavje, mogočni njen nasprotnik Napoleon, ki jo je hotel zasužnjiti, se je pa moral odpovedati prestolu in oditi na otok Elbo v prognanstvo.
DOPISI.
Iz Križev pri Tržiču. Mrtvega so našli v hlevu pri Orlu na Retnjem brezposelnega Janeza Mraka z Visokega, šenčurske župnije. Čez nedeljo 8. t. m. je prenočeval pri Orlu v hlevu. V ponedeljek zjutraj je rekel, da ne bo Se vstal. Jesti ni hotel, čeravno ni jedel že prej štiri dni, kakor je sam rekel. Tožil ni nič, da bi bil kaj bolan. Zvečer so ga našli mrtvega. — Na Bistrici pri Tržiču je v torek 10. t. m. zjutraj zgorela pet letna Marija Sedej, čevljarja hči, štiriletna Ljudmila se je pa po obrazu nevarno opekla, da so jo odpeljali v bolnišnico. Mati je zakurila v štedilniku ter odšla z doma. Med tem so otroci kuhali kavo sami in zgodila se je strašna nesreča. Očeta sploh ni bilo doma, ker je bil ravnoprej odšel na Jesenice iskat dels. Tudi Ljudmila je umrla.
Cerklje. Zadnji ponedeljek je izgubila v Kranju v bližini pošte hranilno knjižico Marija Martinjak, ki biva sedaj v Pšenični Polici. Našel jo je Andrej Svetelj, gostilničar na Zgodnjem Brniku, ki jo je že oddal. — Tisti možakarji, katere je spravil s svojim sladkim nagovarjanjem cerkljanski Matevž kot Hribarjev sorodnik, da so šli v Hribarjeve šume v Bosno začetkom janu-varija, so se že vrnili te dni. Pa nikar ne mislite, da obloženi s stotaki. Po Bosni so baje febtarili, od Broda naprej so bili pa poslani po odgonu v domači kraj. Matevž! kdo bo plačal pa od-gonske stroške? Pa se dere liberalna svojat, če se za upravičene potrebe dežele in občine doklade plačujejo!
Iz Tržiča. Petelinčku v »Savi" v odgovor tole: Kadar bodo tudi liberalci volili Pibra in dr. Gregoriča, takrat naj zahtevajo, da se naj .pokažeta med svojimi volilci." Drugače pa jezik za zobmi!
Gorje. Dne 3. marca je bilo na javni dražbi prodano veliko in lepo Žumrovo posestvo v Leskah pri Gorjah, namreč dve hiši, mlin, žaga, mizarstvo in restavracija. Vse skupaj je prevzela Posojilnica v Gorjah za 48.000 kron.
Celovec. V veliki dvorani Trabesinger bo 18. marca ob 8. uti zvečer slavnostno predavanje v spomin 500 letnice. Govoril bo ljubljanski kanonik dr. J. Gruden o ustoličen ju slovenskih vojvod in o slovenskih županih v preteklosti. Ta dan bo minulo 500 let, odkar je bil Habsburžan Ernest Železni kot koroški vojvoda zadnjikrat v slovenskem jeziku na Krnskem gradu slovesno ustoličen.
POLITIČNI PREGLED.
Zaradi »prijateljstva« z Italijo mora Avstrija ustanoviti v Gorici trdnjavsko topništvo. Ustanovil se bode nov topniški bataljon št. 10.
V hrvaškem saboru so stranke predložile adrese na kralja Večina, ki obstoja iz madjaron-ske hrvaško-srbske koalicije, je naglašala v adresi potrebo državne skupnosti z Ogrsko. Stranke manjšine so pa predložile vsaka svojo adreso. Starčevjčeva in Frankova stranka prava sta v adiesab omenili zjedinjenje Slovencev s Hrvati. Velikega pomena take izjave ne bodo imele, dokler se bodo v saboru poslanci med seboj samo psovali, mesto da bi delali za blagor domovine.
Boj med Črnogorci in Avstrijci. Pri
Metelki v Hercegovini so hoteli črnogorski vojaki zabraniti našim prehod po neki st?zi, ki trdijo, da je njihova. Vsled tega se je vnel boj, pri katerem sta padla dva Črnogorca, štiri pa bili ranjeni. Naših ni bil noben zadet.
Tudi v ljubljanski škofiji se je papeževo osvobojenje praznovalo slovesno. Škofijstvo (pravzaprav kapiteljski konzistorij, ker je bil škof Kavčič malo prej umrl) je izdalo dne 28. aprila 1814 okrožnico, ki se je glasila: »Sv. oče je bil vender enkrat od bivšega francoskega cesarja izpuščen na svobodo, in sicer v trenotku, ko ni bilo nobenega kraja več na Francoskem, kjer bi mu bili mogli dati varno bivališče. Njegovo Veličanstvo naš slavno vladajoči cesar (Franc), ki je spoznal, da je osvobojenje poglavarja cerkve eden najsrečnejših uspehov sedanje za srečo in mir Evrope začete vojne, je v posebnem pismu iz Dijona dne 5. t. m. blagovolil ukazati, da naj se nemudoma po cerkvah cele države opravi slovesna zahvalna božja služba. Ta božja služba naj se tedaj opravi prihodnjo nedeljo po vseh župnih cerkvah ljubljanske škofije in naj se zapoje zahvalna pesem. Povabijo naj se k slovesnosti vsi veljaki in razloži naj se v pridigi ne-le pomen slavnosti, ampak naj se ljudstvo tudi izpodbuja, da se iskreno zahvali Gospodu vojnih trum za srečno rešitev papeža, ter naj Boga prosi, da bi še dolgo ohranil našega vernega vladarja, ki je na ganljiv način dal lep izgled in je toliko storil za papeževo osvobojenje.
Novi polki. Rusija bo ustanovila 16 novih pešpolkov.
V Italiji je odstopil 71 let stari ministrski predsednik Giolitti, ker je 24 radikalnih poslancev izstopilo iz vladne večine.
Rusi proti Avstriji. Neki ruski list objavlja članek, v katerem pravi, da je Galicija del Rusije. Poživlja vojnega ministra, naj noč in dan dela priprave za vojno proti Avstriji.
Arnavti se zopet puntajo. Močne ar-navtske Čete se zbirajo ob srbsko albanski meji z namenom, vpasti v Srbijo.
Volitve v Bolgariji. Te dni so bile nove volitve v sobranje. Sedaj sta volili tudi Trakija in Makedonija, zato se je zvišalo število poslancev. Vlada je dobila le pičlo večino, namreč 128 mandatov, opozicija pa 117. Sofija je volila proti vladi. Od drugih strank so dobili: agrarci 51, socij, listi 22, narodnjaki 7, camkovci 3, radi-kalci 5 in demokrati, 26 mandatov. Ker vlada nima trdne večine, bo poskusila privezati agrarce, ki so sicer rusofili, vendar v prvi vrsti vneti za razvoj narodnega gospodarstva.
Albanija. Knez Viljem I. je Turkana pašo imenoval za ministrskega predsednika.
Švedski državni zbor je razpuščen. Vzrok je ta, ker so socijalisti proti pomnoženju armade. Ljudstvo bo sedaj sodilo, kako naj se zavaruje domovina pred sovražniki.
Ločitev zakona. Švedski princ Gustav se je ločil od svoje žene Marije, prejšnje ruske velike kneginje. Ta je namreč vohunila za Rusijo.
NOVIČAR.
Česa sta iskala v Kranju dr. Triller in dr. Tavčar? Zadnjo sredo sta imela v Kranju pri Petrčku shod ljubljanski župan in podžupan. Zanimivo je, da je dr. Trillerju moral pomagati sam dr. Tavčar. O svojih uspehih v deželnem zboru nepotrjeni poslance dr. Triller seveda ni mogel govoriti, ker za Kranj niti toliko ni dosegel, kolikor je za nohtom črnega. Pač pa je kot ljubljanski 'podžupan prinesel željnim Kranjcem potrebno tolažbo. Ljubljana ima namreč 12 milijonov kron dolga. Tudi Kranj je napreden in ga bo kmalu precej naredil. Ncva šola bo stala 400.000 K, kanali 200.000 K; elektrika, stopnice pod Svečarjem in druge nujne stvari bodo pa še počakale, ker bodeta že šola in kanalizacija obremenil? vsako hišo v mestu povprek za 2000 kron. To /liso mačje solze! Treba je tedaj kričati nad dolgovi dežele, da bodo meščani tembolj mehki za sprejem domačih dolgov. Dr. Triller je pa zato na shodu namahal tudi deželni zbor, da bo ta rajši dovolil povišanje doklad za mesto Kranj. Ali ni to salomonska modrost? Ker so ti ljudje modri, jim ni treba biti pohlevnim.
Prava sramota za slovensko žurnali-stiko. Večkrat smo že rekli, da je »Dan" grd list in da ne dela liberalnim učiteljem, ki vanj dopisujejo in ga izdajajo, nobene časti. Sedaj so pa tudi liberalci sami spoznali, da je to resnica. »Slov. Narod" je dne 9. t. m. pisal: »List »Dan" špekulira samo na najnižje instinkte nerazsodnih ljudi in je po svoji zanikernosti sploh prava sramota za slovensko žurnalistiko."
Učitelji in katoliška vera. Liberalni učitelji so veliki hinavci. Kadar pridejo skupaj z našimi ljudmi, pravijo: »Saj smo mi tudi katoličani!" V svojem glasilu, v listu „Dan", pa razglašajo popolnoma brezverske Članke, tako da katoličana zona obletava. Res je čudno, kako si upajo najhujše psovke na vero objavljati, posebno zdaj, ko od katoliške dežele zahtevajo visoke plače in se še niso izselili v Srbijo. Zgodila se je te dni zopet velika grdobija. .Dan" je priobčil dne 10. t. m. neko pismo znanega češkega bogokletnika Macharja. V tem pismu je rečeno, da je katoliška vera strup, ki dela človeka neumnega, in da naj napredni poslanci očistijo deželo tega strupa. Nadalje pravi člankar, da so katoličani rimski ljudje, katerim je treba vzeti šolo, pravi, da je verstvo stvar čuta, da je morala dvostranska, da treba pomagati učiteljem, ki bodo vzgajali svobodne ljudi, da treba rimskim uslužbencem (to je katoličanom) vzeti aktivno in pasivno volilno pravico ... da treba te ljudi vrniti cerkvi in tistemu gospodu bogu, kateri ima polen gobec ... da naj se katoličani poženejo iz državnega zbora, iz občin, iz šol . . . Ali ni grozno, da kaj takega dajejo na svetlo ljubljanski učitelji v svoji tiskarni? Naši poslanci naj le dobro potipajo te liberalne učitelje, da bodo pomnili, kdo je „gobec", pa tudi, kdo in zakaj bi rad požrl ta »gobec" pol mil Jona deželnega premoženja. Tem ljudem treba vzeti šolo, vsaj našo katoliško šolo!
Računarji pri „Savi". Zadnja „Savau piše na strani 2., da bo dobila dežela na dižavnih predodkazih najmanj 136710 K. Na strani 3. pa kriči, da oc treba »ljudstvu* povedati, da bo dežela brnela od tega blizu pol miljona dobička. »Sava" to svojo budalost še debelo natiskuje.
Na poti pokore. .Sava" je zadnjič oblekla trdo raševniMo obleko, natresla si pepela na glavo in nastopila pot pokore. To je prav lepo, posebno,
ker je sedaj štiridesetdanski post: čas pokore. Do zadnjič je .Sava" veliko grešila proti 8. božji zapovedi, ki prepoveduje širiti neresnice. V zadnji številki je pa prinesla celih 700 vrst, kakih 28 tisoč črk samih popravkov. Ljudje, ki so to brali, so povedali, da .Sava" tekom svojega življenja še ni imela tako izvrstne vsebine, kakor zadnjič, ko sta jo spisala gg. dr. Šusteršič in dr. Lampe. Jako nas veseli, da se je .Sava" »poboljšala", samo to bi želeli, da bi ostala resnicoljubna tudi zanaprej in sicer brez pritiska državnega pravd-nika.
Kdo se je blamiral? V 3. številki se je .Sava" grozno bahala, kako se je deželni odbor blamiral, ker je okrajni sodnik razsodil, da .Sava" ni dolžna prinesti popravkov. Toda dneva hvaliti pred večerom ni dobro! Državni pravdnik je tožil naprej in pred deželnim sodiščem zmagal. O, joj! to je bil hud poper za urednike .Save", ko so morali vse neresnice proti deželnemu odboru preklicati. Dobro bi pa bilo, če bi g. La-voslav prihodnjič povedal, če bo moral tudi za ljubljanske reveže kaj prispevati.
Ljubljana in dežela. V Ljubljani se v mestnem svetu in po časopisih poje pesem, da Ljubljana od dežele ničesar ne dobi. To nikakor ni res, kajti Ljubljana od dežele živi. Kar nas je na deželi, po mestih in na kmetih, vsi pošiljamo velike vsote denarja v Ljubljano: za dijake, za zavode, za davke, zaradi katerih je ondi na stavljenih veliko uradnikov, za knjige in časopise, za blago, stroje in druge potrebščine. Ljubljanski veletrgovci Živijo samo od dežele. Ljubljanski denarni zavodi dobivajo vloge skoro edinole z dežele. Ko bi Ljubljana od dežele nič ne dobila, bi kmalu postala kurja vas.
Uboga Slovenija! V predkrajih mesta Gorice bivajo skoro sami Slovenci. Italijani računajo, da bodo ti pri prihodnjih mestnih volitvah šli ž njimi. — Pri občinskih volitvah v Trbovljah so zmagali nemškutarji, kar bo vplivalo na ves okraj, da bo postal nemški otok. — V Ljubljani pojo Nemcem in iščejo zaščite pri nemški vladi tudi Slovenci. — Voditelj slovenskih socijalnih demokratov govori v Trstu pred sodni jo rajši italijanski, kakor slovenski. In tako gremo Siovenci v naših naprednih časih korak za korakom nazaj
Razloček med Kranjsko in Goriško.
Na Kranjskem so naši napravili 8 K naklade na vino po gostilnah; na Goriškem pa liberalci ravno toliko na pivo, ker vžitnino na vino in meso imajo ondi že leta in leta. Na Kranjskem liberalci zahtevajo, da naj se obdavči zasebno vino, pa tega ne morejo izvesti, ker nimajo večine; na Goriškem bi bili liberalci radi obdavčili zasebno vino, pa si niso upali, ker so se zbali" ljudstva. Na Kranjskem so se zvišale doklade na zemljiški davek od 44 % na 55 %» ker bo odslej za mnogo cesta 3krbela dežela in ne več okrajni cestni za-stopi, na Goriškem pa znašajo doklade na vse direktne davke 188 %. Na Kranjskem se bodo od visoke dohodnine, rentnine i. t. d. plačevale velike dokiade, ki bodo zadele velike tovarnarje in kapitaliste, kmet in mali obrtnik tega davka ne bodeta poznala; na Goriškem*, pa mora večino davkov nositi ubogi kmet. Na Goriškem vladajo liberalci! Na Kranjskem ima v deželnem zboru večino Slov. Ljudska stranka, na Goriškem pa liberalna stranka.
Izstop iz katoliške vere. Sin g. Luke Jelenca, predsednika Zveze jugoslovanskih učiteljev, Vitomir Jelene, je prijavil izstop iz katoliške vere. Rojen je bil v Šenčurju.
Orožnik smrtno ranil potnika. Kočar Janez Kavčič iz Drage pri Višnji Gori je šel obiskat svoje sorodnike v Črni Vrh nad Škofjo Loko. Med potjo ga je ustavil orožnik in, iz do sedaj še neznanih vzrokov, večkrat zabodel. Kavčiča so odpeljali v deželno bolnico.
Živega divjega kozla je ujel dne 3. marca v Št. Vidu nad Ljubljano na nekem vrtu gostilničar g. Bernik.
Sinkov Turn. Motorni stroj za slamorez-nico je odtrgal roko v zapesti Andreju Lužarju.
Blagoslovljen zakon. Neka Franca Cetina v Velikem Lošinju je porodila pred nekaj dnevi dvajsetega otroka.
Okrajni cestni odbor kamniški izkazuje za 1. 1913. 76.115 K 27 vin. dohodkov in 43.411 K 60 vin stroškov, torej 22 703 K 67 vin. preostanka. Doklade za 1. 1914. se znižajo od 25 na 17%. Cestni odbor se bo rešil več bremen, ker bo več cest podeželjenih Podeželijo se ceste: 1. Kamnik čez Tuhinj v Motnik; 2. Kamnik čez Mengeš do državne ceste v Trzinu; 3. Kamnik čez Moste do meja kranjskega okraja.
Kmečki strah ustreljen. Na Štajerskem se je lovcem posrečilo ustreliti »kmečkega strahu", ki je kmetom trgal živino. Bil je to velik volk. Isti čas so ustrelili nekega starega psa. Sedaj upajo, da so očistili .strahove".
Avtomobil Ljubljana —Celje je pričel dne 10 t. m. zopet redno voziti.
Zopet vohun. Pred dunajskim sodiščem je bil obsojen Slovenec Ivan Rajh na 3 leta težke ječe, ker je vohunil za Rusijo. Rajh je sin nad-učitelja. Prej je bil častniški namestnik pri 36. pešpolku.
priloga »Gorenjcu" iltv. 11 I* 1.1914.
Občinski posredovalni uradi silno bodejo v oči liberalne poslance, kar pa ni nič čudnega, ker je ena tretjina teh — odvetnikov. Kako koristni so ti uradi, pričajo sledeče številke: Leta 1903. so imeli posredovalni uradi razsojati v 1310 civilnih in 3545 kazenskih slučajih. Poravnalo se je mirnim potom v 1009 civilnih in 1672 kazenskih slučajih. Skupaj tedaj 2781 poravnav. Koliko teh pravd bi bili dobili advokati v roke! Lahko se reče, da je ostalo v žepih naših kmetov okroglo 100.000 kron, ki bi jih bili sicer morali plačati odvetnikom. Ni čudno, če se liberalni odvetniki jeze.
Umrla je v Kranju gospa Marija Jenko, vdova sodnega sluge; pogreb bo jutri popoldne ob 5. uri.
Predavanje v Šmartinu. Kakor poroča »Domoljub", bo predaval v nedeljo, 15. t. m., v ondotnem »Izobražev. društvu" gosp. dr. Pregelj iz Kranja.
V Naklem je bil dne 11. t. m. pokopan sedmošolec Jožef Ajdovec.
Hlod poSkodoval je na Bledu hlapca Antona Pogačarja in mu zlomil nogo.
Ženo ustreliti je hotel posestnik Šetina na Šmarni gori. Rešil jo je sin, ki se je vrgel med očeta in mater ter bil pri iem sam ustreljen v roko. Šetino so odvedli orožniki v zapor.
GraSčakinja ustrelila medveda. V ribniški Veliki gori je gospa Olga Rudež ustrelila medveda. Medved je tehtal 98 kg.
Smrt vsled viharja. V Gradežu je vrgel vihar v morje učiteljico Lindo Princig, ki je utonila.
Nesreča v gozdu. Posestnikov sin Janez Mikelj iz Boh. Srednje Vasi je pri na pravi jan ju stelje zdrsnil po strmini 50 metrov globoko. Težko poškodovanega so prinesli domov, kjer je kmalu umrl. Star je bil !3 let.
Nesreča v Vevčah. Delavca v papirnici Andreja Krušiča je zagrabil jermen, vsled česar mu je bila roka na Jreh mestih zlomljena.
Slamoreznica povzročila smrt. 13 let steri Peter Pogačnik iz občine Kovor se je igral s slamoreznico. Pri tem je dobil udarec v trebuh, vsled česar so se mu pretrgala čreva in je vsled poškodbe umrl.
Znamenje časa! V Berolinu je bil obsojen 13 letni učenec Pavel Tazlaf v 10 letni zapor, ker je umoril neko 7 letno deklico.
»Zgodbe sv. pisma", katere je izdala družba sv. Monorja, se bodo med ljudmi poizgubile, ako se ne bodo dale vezati Škoda bi bilo lepe knjige, ki ima trajno vrednost. Neki g. župnik je nabral pri Mohorjanih svoje župnije veliko izvodov zgodb in jih je posial naši knjigoveznici, ki jih je trdno in lepo vezala. Za oba zvezka z zlatimi napisi se računa le 10 K veznine. Priporoča se vsem naša knjigoveznica Tiskovnega društva v Kranju.
Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano bo vprizorila v nedeljo, 15. marca, krasno svetopisemsko igro »Egiptovski Jožef." Igra je polna resnih in pretresljivih prizorov. Na praznik Sv. Jožefa 29. marca se bo ista ponovila ter se slavno občinstvo najuljudneje vabi k obilni udeležbi.
Devica Orleanska, velika historična senzacija, krasna prvovrstna uprizoritev v štirih delih. Dolgost filma 1600 metrov. Predvajala se bode v soboto 14., nedeljo 15. in ponedeljek 16. marca v kinematografu I. Nadišar hotel »Nova pošta" v Kranju. Predstave v soboto ob 2. 4. 8; v nedeljo ob 9. dopoldne ter ob 1. 3. 5. 7. 9; v ponedeljek ob 1. pop. ob 5. in ob 8. Vsled velikih nabavnih stroškov cene nekoliko zvišane. Za mladino primerno ! Poleg tega je na vspoiedu še naravni posnetek »Beneška obala in nje industrija" ter »Buh kot vojak", komično. — Prihodnji mesec, t. j. 18, 19. in 20. aprila se bo predvajalo pravo umetniško delo »Življenje Jezusa Kristusa," najnovejši, popolnoma v naravnih barvah izvršen film.
Trpljenje Jezusa Kristusa v kinematografu »Ideal« v Ljubljani. V prekrasno barvam živi stiki se kaže od petka, dne 20., do četrtka, dne 26. marca, rojstvo, delovanje, čudeži, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Ta slika je najnovejši izdelek svetovnoznane tvrdke Pathe Frerres in se ne more primerjati z dosedaj kaza-nim v nobeni meri, kajti prekaša vse dosedanje slike te vrste. Visoki cerkveni dostojanstveniki so se izrazili o njej z največjim priznanjem. Slika je očarujoča in trditi se sme, da je največji in najlepši umotvor kinematografije. Te slike ostanejo vsakemu, ki si jih ogleda, v neizbrisnem spominu vse življenje!
Lastnik turške srečke, ki je kakor splošno znana, prva tovrstna srečka, zamore postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo 4 krone 75 vinarjev, kateri znesek zmore pač vsakdo, kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo, v najneugodnejšem slučaju pa mora zadeti na vsak način vsaj najmanjši dobitek, s katerim dobi večji del kupnine zopet nazaj. — Naj nikdo ne prezre današnjega zadevnega oglasa .Slovenske Straže", kajti s tem zgreši možnost, pri prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t. 1. zadeti 400.000 zlatih frankov!
Na tedenski semenj v Kranju dne 9. marca je bilo prignanih:
domače govedi .169 za pitane vole .... 84 v bosenske . . . — « za srednje pitane vole 78—80 . hrvaške     .    .   —  £ za nepitane vole .  .   74—76 .
telet.....4   « za teleta......92 — K
domačih prašičev 57 »n za pitane prašiče . . . 1*18 . hrvaških . . — J^> za prašiče za rejo . . . 0*- . domačih koz . — ^ za bosensko goved . . 0.— , domačih ovac   .   —      za domače ovce  .   .   .  0— ,
Za 100 kg :
pšenice..... 25'—' K detelja.....1*60 K
rži...... 22.— , seno......10'— .
ječmen..... 20*— , pšenična moka .  kg 040 .
oves...... 18'— , kaša...... 034 ,
koruza..... 17-— . ješprcnj    ...    .  030 .
ajda...... 24-— . maslo  . ,  .  .    .  3*— .
proso..... 21*— . jajce......0.6 .
krompir   .... , drva (trda) (klaftr?)    20*— .
fižol (rdeč)   .  .   . 28'— . drva (mehka)   .   .   10— .
koks...... 30*— .
Godovi prih. tedna. Nedelja (15) sv. Longin; ponedeljek (16.) sv. Hilarij; torek (\7.) sv. Jedert; sreda (18) Edvard; četrtek (19.) sv. Jožef, ženin Dev. Mar.; petek (20) sv. Feliks in tov.; sobota (2i.) Benedikt.
RAZNOTEROSTI.
Na živinozdravniški visoki Soli na Dunaju so slušatelji napravili celo revolucijo zaradi tega, ker so se na šoli vpeljali tudi vojaški tečaji za podkovske mojstre. 800 dijakov je vdrlo v šolo. Ker je šola last vojnega ministrstva, so prišli vojaki, ki so razsajajoče dijake z nasajenimi bajoneti izrinili iz šole.
Med svetnike oziroma blažene se bodo v bližnji dobi prišteli: Devica Orleanska, katere svetniški proces bo najbrže še tekom letošnjega poletja končan; pripravlja se za postopanje za proglasitev blaženim: Marija Crucifix di Rosa iz Brešije v Italiji, Marija Magdalena Fontaine, Marija Klotilda, nadškof Oliver Plunko iz Arma-glia in Georgij Avgust, imenovan »brat Jflrg", po rodu iz Pfrontena na Bavarskem, ki je umrl 1. 1762.
Dinamit eksplodiral. V Trstu je zletela v zrak neka lopa, kjer je ime! neki trgovec z razstrelivi shranjenega 10C kg dinamita. Človeške žrtve ni bilo. Škode je 2000 K-
Neprestano vohuni. V Krakovu so prijeli nekaj visokošolcev, ki so vohunili za Rusijo. — Pred dunajskim vojaškim sodiščem je bil v sredo obsojen nad poročnik 4. husarskega polka, Artur Jacob na 17 in pol leta ječe in degradacijo.
Nesreče pri letalnih strojih. Nad poročnik Eisner, ki je letel lam z Dunajskega Novega Mesta čez Triglav v Gorico in nazaj, je padel s četovodjo Srno iz višine 300 m na zemljo. Oba letalca sta mrtva in grozovito razmesarjena, letalni stroj je razdrobljen. Elsnerjeva nevesta je gledala, kako je njen ženin letel na zemljo. Čez par dni se je ponesrečil podčastnik Kuber. Ko je priletel na tla se je le lahko ranil, njegovo letalo se je pa popolnoma razbilo. — V Londonu je padel z višine 700 metrov stotnik Douver in se je ubil.
Nesreča parnika. Nemški tovorni pa m i k »Stadt Norden- se je pri Norderneyu potopil. Parnik je vozil moko. Posadka se je rešila.
KatoliSki centrum na Francoskem. Francoski katoličani bodo ustanovili veliko politično stranko, ki bo skušala pridobiti katoličanom na Francoskem stare pravice.
Novo ladjo «Hungaria», ki je last Avstrijskega Lloyda, so spustili v morje v Trstu.
300.000 brezposelnih. V Novem Yorku jih je brez dela okrog tristotisoč.
Socijalistični župan v Stockholmu v Šve-diji je obtožen veleizdaje.
Velik cirkus zgorel. V Kodanju na Danskem je zgorel cirkus. Škode je nad dva milijona kron.
Milijarder umrl. V Ameriki je umrl milijarder Vanderbild vsled operacije.
Socijalni demokrat je ne bodo župani. Bavarska vlada je izjavila, ua odločnih pristašev soc. demokracije ne bode potrdila za župane.
Ruska žitnica. Rusija pridela četrtinko vse pšenice, polovico rži, tretjino ječmena in četrtinko ovsa, kar se teh žit sploh pridela na svetu. Ako bi' ruska vlada uvedla žitni monopol, bi imela v v roki hudo orožje za vso Evropo.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 12. marca. Slovenski, hrvaški in srbski dijaki »o imeli tu veliko protestno zborovanje proti italijanskemu vseučilišču v Trstu in proti sramočenju Jugoslovanov na Revoltelli v Trstu. Obnovili so znane zahteve Slovencev glede vseučilišča.
Dunaj, i2. marca. Danes je 600 jugoslovanskih dijakov demonstriralo pred državnim zborom proti italijanskemu vseučilišču.
Dunaj, 12. marca. Jutri bo v državnem zboru najprej na vrsti brambna predloga. Češke stranke groze z obstrukcijo, vlada pa s §. 14.
Nadomestna volitev na Notranjskem.
Na mesto pok. kanonika dr. Žitnika je bil včeraj v kranjski deželni zbor izvoljen državni poslanec Josip Gostinčar, ki je dobil 3505 glasov. Liberalni kandidat Ivan Urbančič je kljub grozovitemu bobnanju od deželne naklade dobil le 2455 glasov; 239 glasov je bilo neveljavnih.
SLOVSTVO.
»Izobraževalna knjižnica". Izšel je 20. zvezek »Gorenjske knjižnic* " z Bohinjčevima spisoma .Tomaž Pire, sloveči zdravnik" in ,Za-ostali ptič" in Strniševimi pravljicami .O ranjenem srcu", »Večerna zvezda" ter Tolstega .Dva brata in zlato". To je zadnji zvezek .Gorenjske knjižnice. Odslej bode namesto nje izhajala .Izobraževalna knjižnica". Šest zvezkov po 64 strani bo stalo s poštnino vred 2 K 40 v, vsak zvezek pa 40 vin. Zvezki bodo debelejši in večji, kakor pri .Gor. knjižnici". Kdor je že plačal za .Gorenjsko knjižnico* naprej, mu bo tisto všteto za .Izobraževalno knjižnico". Vabimo naša društva, da se naglo naroče na novo iz-danje. Dobe se na prodaj tudi še vsi zvezki »Gor. knjižnice" pri Tiskovnem društvu v Kranju.
Zbirka slovenskih povesti, urejuje I. Grafenauer. Izšel je drugi zvezek te zbirke, ki obsega Erjavčevo »Hudo brezdno" in nekaj drugih njegovih *pi sov. Zvezek veiia 60 ^n. irr*se dobiva v .Katoliški Bukvami* v Ljubljani in v »Iliriji" v Kranju. Kdo ne pozna našega Erjavca, ki zna slikati naravo in njeno življenje, kakor nihče drugi! Zbirko toplo priporočamo.
«LurSki prizori*. Lani osorej so bile razposlane šmarn.ce s tem nasiovom čč. farnim uradom in posameznim gospodom na ogled in v eventuelno naročbo. Ker pa je treba s tukajšnjo tiskarno J. Krajec nasl. skleniti obračun, se uljudno opozarjajo dotični gospodje, ki knjige niso vrnili, da po takrat pridejanih položnicah nakažejo vso-tico K 210 v pokritje tiskovnih in vezalnih troš-kov. — Knjiga je zelo primerna za majnikovo pobožnost doma in v cerkvi. V tukajšnji zalogi se dobi še mnogo izvodov. — Izdajatelj Anton Žlogar, kanonik v Novem mestu.
Za smeh in kratek čas.
Fiskus. V gostilni sedi okrog mize večja družba. Jeze se in zabavljajo nad davki, in večkrat imenujejo besedo »fiskus", češ, ta pobira vse brez usmiljenja. V sobo stopi nov gost, ki se mu je poznalo, da učenosti ni ravno pojedel z veliko žlico. Pazljivo posluša pogovor in ko zasliši ime fiskus, skoči razburjen k mizi: »Fiskus, pravite? Ali je mar ta preklicani lump še živ? Moj stari oče se je že pravdal s tem ciganom!"
Pri vojakih. Korporal: »Mušič, kako je to, da imate en črevelj osnažen, drugega pa le napol?" — Vojak: .Oprostite gospod korporal, pri tej hudi vročini mi je pri drugem sline zmanjkalo."
Nima poklica. Stric: ,Čuj, Lojzek! Ti moraš postati na vsak način moj naslednik in študirati za zdravnika." — Lojzek: »O stric, tega pa že nikoli." — Stric: .Zakaj ne?" Lojzek: .Za zdravnika nimam poklica. Še muhe si ne upam ubiti."
pljučne bolezni
Vse obolelosfi sopilnih organov
oslovskiluiselj,navadnikašeljprehlajenje.influencaiu SIROLIN "ROCHB
Dobi se a K.      v vseh lekarnah.
lii^i'ii'Wiiiiirjifiijiiiiii..............Yr"if»ww""r'w>,r,m......wv........»Bm.......\
Iz šole. .Karla Velikega si lahko predstavljate, kakor hočete, a povem vam, da je bil čisto drugačen." — .Ko je bil izgubil Tilly v prvi bitki zmago in v drugi življenje, je umrl na kanonski kroglji." — .Kot izumitelj smodnika se navadno imenuje Bertold Švarc, ki pa bržkone niti živel ni, ker mu je bilo ime Konstantin Aukeicer."
Pri rekrutih. Zdravnik: .Ali imate še kakšno drugo nadlogo? — Rekrut: .O, doma prav hudo taščo?"
Vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najličneje in ceno TISKARNA „TISK. DRUŠTVA" V KRANJU
Prehlajenje in Kašelj.
Vsakemu je znano, kako težko se človek mnogokrat znebi prehlada in kašlja. V takih slučajih se posebno priporoča vživanje Scottove emulzije iz ribjega olja, katera naj se vživa toliko časa, da se Vam zopet povrne prava sve-žost in moč. Blagodejni vpliv Scottove emulzije se pokaže zlasti pri kašlju, ker istega tako omili, da je takoj opaziti, kako dobrodejno vpliva Scottova emulzija na ves človeški organizem. Mnogi, kateri so trpeli leta in leta radi prehla-jenja in kašlja, so si slednjič po kratki rabi Scottove emulzije pridobili zopet moč in veselje do življenja.
Scottova emulzija je tako okusna in lahko prebavljiva, da jo vživajo z veseljem odrasli in otroci.
4
Cena originalni steklenici j« S K. BO v. Dobi 8« v vseh  lekarnah. Kdor ponije 60 v v znamkah na SCOTT 4 HOVVNE, G. 00. b. H., in sa »klicuje na !» časopis, dostavi ae mu ena poniljatov potom lekarne za poizkusnjo.
PISARNA za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman, Kranj.
Za pokrivanje kozolcev se dobijo že narezane deske
HO in 1-20 m dolge. Po naroČilu tudi daljše. Dalje se dobijo late za kozolce in rlmelnl
za streho po 3/4 cm, 4/4 cm in 4/5 cm močne. Na razpolago vsaka množina.
Zabret A Komp.,
Britof pri Kranju.
I. Denarni promet: izposiovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. ~r Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
11!. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—25
Polenovka
suha in namočena (špecialiteta) dobiva se celi post pri gosp. J. Kušlanu, trgovcu v Kranju. Priporoča se, naročila si pustiti pravočasno rezervirati.
Objava.
Ker se razširjajo med našimi živinorejci razne laži, kakor da bi orehove preše, ki jih prodajam jaz, ne bile pristne, sem primoran v obrambo svoje trgovine objavUi sledeče: C. hr. kmetijska družba o Ljubljani mi je dne 7. soečana 1914 pismeno potrdila, da so orehooe preše, hi jih imam n 3alogi, najboljše hahooosti in jih Sioina tudi rada u^ina.
na3nanjarn tudi, da predam 100 rneferskih
stoton otepoo.
Matija Vidmar,
Šenčur št. 99
vino
od 34 vinarjev liter naprej se, dobi pri
If. Sandali
164 10—7      Lupoglaua, Istra.
Vzorci na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Premog
trboveljski, najboljše ka-kouosti, ima uedno u zalogi ter prodaja najceneje tordka     . „
J. Kiišlan
fiiauni trg si. 5.
JCa, ha, ha!
Veselja se bodete smejali, ker bodete zadovoljni, ako si mojo
To m a Ž e V O   izvrstno žitno kavo
naročite. 5 kg te izvrstne žitne kave v lepi vrečici dobite pri meni za K 3*50, vsake poštnine prosto in vrhutega Vam dam zastonj še lepa koristna darila. Naročite si takoj, a samo pri
Karlu Tišler-jn,
SchBnfeld pri BeCoon (CeSko).
ŽLINDRO
iti druga tttnctna
ROJILA
priporoča po najnižjih cenah
veletrgovino „MERKUR" Peter Majdič, Kranj.
Postranski zaslužek,
brez truda, si lahko zagotovite. — Ob priložnosti zapisavanje gotovih naslovov. Vprašanja z znamko za odgovor v nemškem jeziku na Paul C. Stein-bach, Wien XIII /4., HuUeldorferstrasse 357.
Steckenpferd lilijno-mlečflo milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Elbi
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanjfe kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnili pisem. "Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko „Steckenpferd*4 in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in pariumerijah itdV Istotako priporočila vredno je tudi Bcrgmanovo lilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo. i-r
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravljen čaj, kateri se rabi z vspehom kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim.
Učinek tega čaja se pokaže posebno v tem, ker umiri živce; lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, sploh vpliva kar najbolje na telesno moč. in dobro razpoloženje,
kakor tudi na prebavo. Ganglional se dobi pristen edino le pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITTNERJU, lekarnarju
Reichenau, Nižje Avstrijsko.
Cena eni škatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dobi se se pa tudi v vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnje lekarne proti pošiljatvi 3 krone poštnine prosto.
i
Važen oglas »Slovenske Straže"! — Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogatet! le s srečko!
je v to svrho prva in naj-pripravnejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in 336  3—2
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Po7nrf 1 turSka srečka tn 1 srbska državna srečka iz 1. 1888 (glavni dobitki 100.000, 75.000 in r vtUI * 20.000 frankov) z 9. žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo S K.
1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10. žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. aprila 1914! Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančlč, Ljubljana 9. Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji.
•
15
OU