^ x Lv " - , . Iv u»y- /Vx sJUs* Qaa.JL nxjv,V- W>X^S»A^O- ^vš^ATN Aj^oV- v^Ua. v _______V MED KNJIGAMI L.III. Št. 4 Leto 1973/74 št. 4 MED KNJIGAMI je bilten pionirske knjižnice v Kranja /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/.Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bc-le-Vrabec, Ivo Zrimšek.Razmnožuj e Delavska trniverza v Kranju 1 PREBERITE OD 1. APRILA 1974 JE pionirska knjižnica ODPRTA NEPREKINJENO, IN SICER NASLEDNJE URE: VSAK DAN OD 8h DO 18.po RAZEN SREDE, KO SI LAHKO IZPOSODITE KNJIGE MED 12. In 18.3o URO, OB SOBOTAH PA OD 8h DO 12h. Za Prešernov dan ao bile v pionirski knjižnici literarne uganke o Prešernu in njegovem Kranju. Udeležili so se jih učenci 2„r, osnovne šole Simon Jenko in osn» šole Stane Žagar, Pravilno so odgovorili 3kora.j na vsa naslednja vprašanja: 1. Kje se je rodil F. Prešeren? 2. Kdaj se je rodil F® Prešeren? 3. Ali je Dil F. Prešeren v družini edinec? Kje se je France Prešeren šolal, v Ribnici na Dolenjskem ali n& Breznici na Gorenjskem? 5. Kaj je bil F. Prešeren po poklicu: pravnik, zdravnik, duhovnik? 6. Kako se imenuje Prešernova zbirka pesmi? 7. Prešeren je imel dva odlična prijatelja. Katera? 8. Kje je F. Prešeren pokopan? 9« Kaj piše na Prešernovem nagrobniku? 10. Kako se danes imenuje kraj, kjer je pokopan F. Prešeren? 11. Ali imamo v Kranju knjigarno Franceta Prešerna? 12,Iz katere pesmi je tale verz: "Spet trte so rodile,prijatli, vince nam sladko." 13«Iz katere pesmi je tale verz: "Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta." 14,Kje je Prešeren služboval zadnja leta življenja? 15»Zakaj so otroci klicali Prešerna "dr.Fig"? 16, Ali veš, kaj pomeni beseda prešeren? 17, Kje je F, Prešeren študiral pravo: V Gradcu ali na Dunaju? 18.Kako je bilo ime deklici, ki ji je Prešeren posvetil naj-lapše pesmi? 19»Ali je bil F. Prešeren kmečkega ali meščanskega rodu? 20. Kako se imenuje kranjsko gledališče? 21. Ali veš, kje je v Kranju Prešernov muzej? 22. Blizu katerega kraja leži Vrba? 23*Ali si že obiskal Prešernovo rojstno hišo? Kaj si v njej videl? 24. Kako je bilo ime Prešernovi sestri, ki mu je gospodinjila? 25. Ali veš, kje stoji v Kranju Prešernov spomenik? 26. Ali veš, kako se danes imenuje v Kranju ulica, kjer je nekoč živel F. Prešeren? 27. Ali lahko ugotoviš, v katerem, jeziku je zapisan tale verz iz Prešernove pesmi: " 0 Vrbo, srečno, drago selo moje, gdje očinska mi kuča je kraj puta!" 28. Dirigent Peter Lipar vodi v Kranju pevski zbor« Ali veš, po katerem pesniku se ta zbor imenuje? 29. Kako je bilo ime Prešernovi hčerki: Ernestina ali Valentina? Jo.Ali so Prešernove POEZIJE napisane v slovenskem ali nemškem jeziku? RAZREDI SO BILI NAGRAJENI S KNJIŽNIMI NAGRADAMI. KNJIGE Z NAŠIH POLIC SVETLANA MAKAROVIČi Miška apl (Pisateljica je prejela za knjigo Levstikovo nagrado za 1.1973) KOMAR Zz NEKEGA POLETNEGA VEČERA SE JE RODIL DROBEN KOMAR, IME MU JE BILO Zz. NEKAJ ČASA JE PLESAL NAD MOČVIRJEM, POTEM PA JE POSTAL LAČEN IN NEKAJ MU JE REKLO, NAJ LETI PROTI HIŠI Z RAZSVETLJENIMI OKNI. PA JO JE MAHNIL TJA, ZAPLAVAL JE SKOZI ODPRTO OKNO IN NEKAJ ČASA KROŽIL OKOLI LUČI. ZA MIZO JE SEDELO NEKAJ LJUDI, PRAVKAR SO BILI POVEČERJALI. KAR NAENKRAT PA SO SKOČILI POKONCI IN ZAČELI PLOSKATI IN VPITI: "KOMAR, KOMAR! GLEJ GA, TAMLE JE!” KOMAR Zz JE BIL PRIJETNO PRESENEČEN, SAJ SI NITI POMISLITI NI UPAL, DA GA BODO SPREJELI S TAKIMI ČASTMI. (odlomek) Knjigo dobite v PIONIRSKI KNJIŽNICI. V. Zupan; Plašček za Barbaro FeK» Meško: Luna in žabica T. Vajt: Dvanajst ujcev slikanice: Vojaki, Avtomobil, Veverica, Osel I. Žerjal: CCragedi jica na eroz- ijah V, Musil: Spoznavajmo skrivnosti šahovske igre D, Fisk: Dr, Edward Jenner H. Brockstedt: Z igro v matematiko (2,3) J. Adamson: Življenje v prosto- sti Rodila se je svobodna B0 Smolnikar: Popki M. Šolohov: Vojakova usoda E. T. Seton: Črni kljusač in druge zgodbe Rolf gozdovnik Winnipeški volk M. Klinar: Na mrtvi straži Ye Cundrič: Soneti Re Thouless: Prava in kriva pota mišljenja Nove knjige S KNJIGO SKOZI OD POKOJA IN SPANJA Odrašenimu in zdravimu člaveku gre po 6 do ? ur spati, v kterih navadno pred ta dan zgubljeno moč zadobi. Nikar se ne vadi po delj časa pospavati; to te bo naredilo leniga, bolj mertviga na duši in telesu; moč želodca in čev ti bo pojemala in opešala, in premastna kri te bo debelila, de boš bolj aodčiku, ko človeku podoben, in mertudu podvržen. Zmladiga se navadi,de, kadar te že dremota prime, se boš vselej na desno obernil^ de bi tako spijoč serca ne tlačil, ampak de bi na levi od zgoraj prosto bilo. Odlomek je iz knjige KMETIJSKA KEMIJA, ki jo je 1. 1847 izdal v Ljubljani Matija Vertovc. Knjigo hrani študijska knjižnica v Kranju. STOLETJA v kranju živi in ustvarja BORIS SAJOVIO- kipar; reatavi'atoe Rojen 1. 1928 Delo: kiparsko; restavratorsko VAŠE DELO JE SE POSEBEJ ŽANI?:.: -YO» KER ODKRIVATE LEPOTO, KI JO JE ŽE ZDAVNAJ ZABRISAL ČAS. KAJ OB IBM OBČUTITE? Kalar restavriram ogroSf 3.0 sliko, kip ali fresko, imam podoben občutek zadovoljstva kakor zdravnik, ki ozdravi bolnika< občutek, da mi je uspele rešiti pred propadom umetnino, ki je nenadomestljiva in kot taka priča o naši kulturni dediščini. Za restavratorja je vsaka poškodovana umetnina bolni k,ki ga je treba ozdraviti j n ohraniti za naš čas in za bodoče rodove, saj vemo, da vlaga, toplota, dim, plesen in razni insekti, predvsem pa čas, umetnini ne prizanašajo. Tudi snovi kot so barve, laki, veziva in kreda sčasoma propadajo in jih je treba obnavljati in utrjevati. Za vse to pa so načini zdravljenja - restavriranja - različni , različna pa so tudi sredstva, in to od rentgenske -aparata do injekcijske brizgalke. Snovi, ki se uporabljajo pri postopkih restavriranja, imajo kaj čudna imena,kot so strupi formalin, hezanon, amoniak in pa razne smole kot da-mar, masfciks, še lak, rikstior., kalaton itd. Da pa restavrator lahko uspešno ohranja umetnine, mu je potrebna visoka stro:. r-nu usposobijenost, čut odgovornosti in pa odnos-ali kakor je lepše rečeno - ljubezen do" umetnine. Veliko strokovnega znanja pridobi restavrator že ob študiju na likovni akademiji, ko po di- 9 LEOPOLD LAYBfi 1?>2 - 1626 Del restavrirane slike sv. Tilna, ki jo je uničil požar. plomi dobi naziv akademskega @likaroa ali kiparja, potem pa še na Specialni šoli za restav-ratorsfcvo in ko n s e rv a t or s tv o, kjer diplomira kot restavrator. Skoraj vse večje galerije in muzeji doma in po svetu imajo svoje konservatorske in restavratorske laboratorije in ateljeje, saj je potrebno že restavrirane umetnine vedno pregledovati, če se niso pojavili kakšni znaki propadanja in poškodb. Tudi Gorenjski muzej v Kranju ima restavratorski atelje, kjer je bilo restavriranih že veliko število kipov, slik in drugih predmetov, ki' jih obiskovalci muzeja, posebno pa učenci kranjskih šol s zanimanjem ogledujejo in si tako bogatijo svoje kulturno obzorje, obenem pa spoznavajo zgodovino svojega mesta. Z vaša stran V NEV/ DELHIJU podeljujejo vsako leto nagrade za. najboljša likovna In literarna otx'ošk& dela.*. Za 1. 1972 sta to nagrado prejela dva učenca osnovne šole Simon Jenko la Kranja, ALENKA VLDIO in ANDREJ PIBERNIK. Ob tem dogodku smo »e z njima tudi pogovarjali. posebne še z=ato,ker že zelo dolgo časa obiskujeta pionirsko knjižnico. Alenka pravi, da najraje bere pustolovske knjige zaradi napetih doživljajev. Andreju pa so všeč smešne zgodbe. Pote® sta povedala še tole: ALENKA: Tov. Pibernikova nam je naročila, naj narišemo prizor o beguncih, ki bežijo iz požgane vasi. Trudila aem se, da bi bila risba, čim lepša. Nisem vedela, da je tovarišica poslala mojo risbo na to razatai-o. Poleti pa mi je tov. hišnik izročil pismo iz Indije, v katerem je pisalo, da bom prejela nagrado. Bila sem presenečena in zelo vesela,saj se kaj takega ne doživi vsak dan. Potem sem še dobivala pisma iz Indije. Pred nekaj dnevi mi je pa tovarišica povedala, da je prišla nagrada. Odprla sem majhno škatlico, v njej pa je bila medalja. Kar zavriskala bi od veselja. Vsi so mi čestitali. Takega veselja v življenju gotovo ne bom vr-č doživela. Tov. Pibernikova me je mučila dobro risati, in če se bom naučila še bolje, bom šla na šolo za oblikovanje, kajti rišem zelo rada. ANDREJ Nekega večera sem sanjal o vihar*-ju. S svojimi valovi je objemal pokrajino. Drugi dan pa sem že prijel za čopič in naslikal vihar. Slikal sem iz veselja in ne zato, da bi dobil nagrado. Minile so počitnice in ko sem. se vrnil z morja, j® bilo na vratih polno pisem. Samo eno je bilo zame. Nič zato, je bilo pa tembolj pomembno. V njem je pisalo, da sem dobil nagrado. Dolgo, dolgo sem čakal, sedaj pa je nagrada prišla. Od vseh strani pohvala, tudi po radiu,in v časopisih piše o moji nagradi. Čez nekaj let pa bo dogodek pozabljen. Mogoče ae ga bom še sam komaj spominjal. Čas je neusmiljen, teče in teče, človek pa pozabi na vse, kar je bilo. .Ntijtradi ia otroško risbo t* Indije * Kranjo. Znano Ja. da v Indiji vsako loto razpisujejo mednarodni natečaj »Shankar'$ l/Vorntutionai Chikiren'« Competit:on«, kjer sodelujejo otroci na vsiili celin. Tako si Je to priredi-tev pridobila mednarodni uglod in upravičeno velja za najbolj a vtem Učno prireditev v okviru otroAke risarske dejavnosti, saj sodeluje okoli lO.tKK) otrok iz vsega sveta Sodelu Jejo laliko otr«n. <4/ dctiv '- /y/^tr^Ž>^~ fA, JhJ/ur ^oXcr ‘>l)cžu, 3W laMv IW«m /i^^A jUn ^4' oootu ^n’ im /d^ <9xikr, Jfe^ j^Y\^V^Azo<3 ib.?iux^tnm rAt uK» /m /C)vvV96Aiverto A*a' f JkVU (^tvj tohjks* noo(jQfy ^ 9tfWCQn^A b^i11 H/c^dn puRiJka^ 4> **v tara °i £vyi\ ^x<>dxrv<>(AVTv ^ ^ /lxxLr ,^7' '7 W v4nAcxj4?uz^ 'Scij^. '*5D^ na- r^u Lev Ae^,- 4j-Aj^s>;.. UkjeAje^nr* eUt^slAs^ «=*Ae- (UAu^ r^„ ^ ek JU^Lo W ni *U5st Oj^vc. HOrjaŽ. nvv. ^ i^tier rut^c^^o^ ^cj^cr /v* .lWu4jcn%uc>nr;^^QxliS^ JU. #VG*v»tfl,. ^jia/YtCL ^Erwvv<-u > 'L&m. /i.C-fT' h-tl<5^TAX^-