Leto XV Številka 24 (486) Velenje, 22. junija 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Jugoslovanski pionirji v Mozirju V soboto se je v Mozirju na letošnjem zboru jugoslovanskih pionirjev zbralo preko 5500 pionirjev iz vse Jugoslavije in iz zamejstva — Slavnostni govornik je bil član predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc Konec prejšnjega tedna je Gornja Savinjska dolina sprejela v goste pionirje iz vse Jugoslavije in iz zamejstva. Veličastnega zbora jugoslovanskih pionirjev v Moziiju se je udeležilo preko 5500 pionirjev iz vseh naših republik in pokrajin, zbora pa so se udeležili tudi otroci naših ddavcev na začasnem ddu v tujini in otroci iz zamejstva. Slavje je sicer v veliki meri pokvarilo vreme, prešerne radosti in mladostne zagnanosti tisočerih mladih src, pa le ni ugnalo. Sproščeno veselje in radostna pesem sta bila kos tudi vremenu. Pioniiji so svoj letošnji zbor namenili jubilejem Zveze komunistov Jugoslavije in SKOJ—a, rojstnemu dnevu tovariša Tita, jugoslovanskim pionirskim igram „Narava — zdravje - lepota", zaključku pohoda pionirjev po poteh legendarne 14. divizije in mednarodnemu letu otroka. Sobotne slovesnosti v Moziiju so se udeležili tudi Viktor Avbdj, Andrej Marine, Ivan Dolničar, Ljubo Jasnič ter številni drugi predstavniki republiških, medobčinskih in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, ^skupnosti in armade, Slavnostni govor je pioniijem prebral član redseastva CK ZKJ Stane Do- Slavje se je pričdo že v petek v Nazarjah. Delegacije pioniijev iz bratskih republik in iz zamejstva so tamkaj sprejele pohodni-ke zadnje etape pohoda slovenskih pioniijev po poteh slavne 14. divizije. Prva pohodna enota je krenila na pot 26. aprila iz Suhoija v Beli krajini. Deset-tisoči pioniijev so krenili po poti borcev Štirinajste in med potjo ohranjali izročilo naše re-vdutionarne polpretekle dobe. V Nazaijah je pionirje pozdravil predsednik skupščine občine Mozirje, gostitelji pa so ob tabornem ognju poskrbdi za prijeten kulturni program, ki se je končal s sproščenim srečanjem pioniijev. Osrednja slovesnost je bJa v soboto dopoldne v Moziiju. Prireditev je sicer vseskozi motil dež, med programom pa se je le ugnal. Najprej so pred tribuno prikorakali udeleženci spominskega pohoda po poteh 14. divizije, komandant pohodne enote Zlatko Žeijav pa je predal raport Ivanu Ddničaiju, generalnemu sekretarju predsedstva SFRJ in nekdanjemu komisarju 14. divizije. Vimenu pokroviteljic letošnjega zbora, skupščin občin Celje, Žalec in Moziije, je vse uddežence pozdravil in jim zaždel dobrodošlico predsednik skupščine občine Moziije Hinko Čop, pionirji pa so tovarišu Titu po- Tito — naše sonce, so vriskala mlada srca iprave na delovne akcije Mladi iz občine Mozirje se ta čas pridno pripravljajo na republiiško delovno akcijo Goričko 79 in na druge manjše F . akcije V ospuedju delovnih prizadevanj občinske: konference Zveze socialistične m ladine Slovenije Mozirje so ta čas pniprave na ustanovitev mladinske dielovne brigade, ki se bo od 16. juliju do S. avgusta udeležila 2. izmene rrepubliške akcije „Goričko 79". V zvezi s tem so preteklo soboto (pripravili brigadno konferenco, ma kateri so spregovorili o pripravahi na to delovno akcijo in organ izir.-anju naketerih manjših ter izvolili vcodstvo brigade za „Goričko 79". Pouidarili so, da želijo na Goričko odliti dobro pripravljeni, zato bodo s jpnpravami začeli že mesec dni prej.. Ze jutri, ko bo v Mozirju srečanje jugoslovanskih pioniijev, bodo claani brigade čistili prireditveni prostor, čez nekaj dni pa se bodo vsi brigadirji udeležili posebnega . seminarjaa. Med priprave na veliko lepubliskko akcijo sodi tudi popravilo ceste vv krajevni skupnosti Rečica, leg tegga pa se bodo mladi udarni-vkljutčevali še v druge manjše ije, kii jih pripravljajo posamezne ivne organizacije ZSMS. Delov-akcijee „Goričko 79" se bo udele-o 50 tbrigadirjev, po 10 pa jih bo " "o tuudi v 2., 3. in 4. izmeni na eški mnagistrali. V messecu avgustu bodo mladi iz čine Mozirje nadaljevali predlani ":eto aakcijo obnavljanja partizanske bolnnišnice v Robanovem kotu, zvrstilo jpa se bo tudi nekaj pohodnih akcijij. Največja med njimi bo pohod ,iPo poteh partizanske sanite-te na Scolčavskem", ki so ga prvič slali pozdravno brzojavko, v kateri so svojemu največjemu prijatelju in vzorniku obljubili, da bodo dosledno hodili po poti, ki so jo pod njegovim vodstvom priborili in utrdili njihovi očetje. Zbranim je nato spregovoril član predsedstva CK ZKJ Stane Ddanc (govor objavljamo v celoti). Sledil je bogat kulturni program, po tem pa so pioniiji obiskali še Savinjski gaj in v njem posadili spominska drevesca. Pred slovesnostjo so se izkazali tudi domači radioamaterji, ki so vzpostavili zveze s številnimi kraji po Jugoslaviji in po tej poti d)ranim posredovali pozdrave pioniijev od vsepovsod. J. P. Med pogovorom na Rudarskem centru Delovni obisk Džavida Nimanija Na dvodnevnem obisku v Velenju je bil Džavid Nimani, predsednik predsedstva socialistične avtonomne pokrajine Kosovo in član predsedstva C K ZKJ. ravili lani, letos pa mu bodo dali razsežnosti. Več podobnih akcij pa bo še ob proslavljanju praznika občine Moziije in drugih manifestacijah, ki jih bodo letos pripravili v Gornji Savinjski dolini. J. K. STANOVANJSKA GRADITEV JIM NI MAR? Čeprav je boleča stanovanjska problematika tisto kar nas v zadnjem času najbolj žuli ter o njej veliko razpravljamo in čeprav tudi v naši občini ugotavljamo zaostajanje za načrtovano stanovanjsko izgradnjo in je tudi sicer na tem področju precej odprtih vprašanj, ki terjajo cimprejšen odgovor, se bo seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti morala ponoviti. Skupščina namreč ni bila Sklepčna, saj se nekaterim delegatom vprašanja kot so izvajanje plana stanovanjske gradnje, predlog rebalansa srednjeročnega plana, predlog stališč, sklepov in pripomb republiške skupščine, predlog odloka o povišanju stanarin in prehodu na ekonomske stanarine, niso zdela dovolj pomembna, ali pa imajo morda sami rešen stanovanjski problem. Kakor koli že. Delegatska zavest je tudi tokrat padla na izpitu in prav gotovo bo potrebno o tem še spregovoriti, spričo pomembnosti vprašanj. V ponedeljek in torek je bil na obisku v Velenju Džavid Nimani, predsednik predsedstva SAP Kosovo in član CK ZK Jugoslavije. V ponedeljek zjutraj se je najprej sešel na pogovor s člani komiteja občinske konference ZK, nato pa je obiskal Rudarski šolski center, kjer se je med drugim udeležil sestanka osnovne organizacije ZK elektrokovinarskih šol, na katerem so spregovorili o svobodni menjavi dela med tozdi in DSS ter o usmeritvi tozda glede na zakon o usmerjenem izobraževanju. Po pogovorih na šdskem centru si je visoki gost ogledal tudi velenjsko knjižnico, popoldne se je sešel najprej POŽIVITI POTROŠNIŠKE SVETE Pred dnevi je bila 28. seja izvršnega sveta skupščine občine Velenje, na kateri so člani najprej dopolnili razpravo in gradivo prejšnje seje o nalogah samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnosti in skupščin občin pri uveljavljanju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Slovenji. V zvezi s tem so ocenili, da razprave o tem povsod potekajo in da so izdelani tudi potrebni akcijski programi. Ko so obravnavali odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe so sprejeli tudi sklep o nadomestitvi vseh stroškov, ki nastajao pri preprečevanju, pojavov stekline in poudarili potrebo po takojšnji zaposlitvi veterinarskega higienika. Člani izvršnega sveta so obravnavali tudi odredbi'o popisu čebelarstva in če-belnih panjev na območju občine Velenje ter o ocenjevanju gostinskih lokalov, kakor tudi pravilnik o zaščiti podatkov na računalniških medijih in ustreznih dokumentacij. Ob zaključku seje so razpravljali še o problematiki delovnega časa in zalo-ženosti trgovin ter ob tem poudarili, da je potrebno nemudoma pripraviti odlok o delovnem času v prodajalnah in spodbuditi delovanje pottoš-niških svetov ter uporabo knjig za vpisovanje pripomb. J. K. um____ V naslednjih dneh bo prevla- j dovalo spremenljivo in sveže vreme, občasno bodo tudi padavi- ' ne. Ob koncu tedna je možno le kratkotrajno izboljšanje vremena. . na pogovor s predstavniki sozda Gorenje, nato pa je bil gost tudi na sestanku osnovne organizati-je ZK v krajevni skupnosti Ša- lekGodca V ponedeljek zvečer pa se je pogovarjal še s predstavniki družbeno političnih organizacij občine Velenje. V torek, drugi dan obiska se je tovariš Džavid Nimani najprej udeležil sestanka osnovne orga- nizacije ZK tozda Pralna tehnika v TGO Gorenje, na katerem so obravnavali politično oceno stanovanjskega gospodarstva v Šaleški dolini. Ob 18. uri pa je tovariš Nimani bil navzoč tudi na seji komiteja občinske konference ZKS Velenje ter se seznanil z uresničevanjem samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih občine Velenje. predstavnik Velenje, Sprejem za Ivča Kotnika Ob velikem dosežku, ki ga je dosegla naša alpinistična himalajska odprava, je občinska ZTKO v torek zvečer pripravila sprejem' za člana te odprave, velenjčana Ivča Kotnika. Na sprejemu v prostorih doma SLO katerega so se udeležili tudi redstavniki Skupščine občine družbenopolitičnih Šaleškega alpinistič- nega odseka, Planinskega društva Velenje in ObčinskegaItaba teritorialne obrambe, sta Ivču Kotniku čestitala k temu izrednemu uspehu podpredsednica ZTKO Vera Zupančič in predsednik ZTKO Jože Melanšek. Ob tej priložnosti so našemu alpinistu izročili spominsko darilo, sprejel pa je tudi iosebno priznanje Občinskega teritorialne obrambe. Nad 6000 članov organizacije RK Člani organizacije Rdečega križa REK Velenje so na skupščini preteklo soboto ocenili dosedanje delo — Skoraj vsi delavci vključeni v to humanitarno organizacijo Na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje je kar 6060 zaposlenih članov osnovne organizacije Rdečega križa i V Vdenju je bilo letos že tretje tradicionalno tekmovanje kovinarjev. Uddežlo se ga je 42 ddavcev iz posameznii delovnih oziroma temdjnih organizacij združenega dda Šaleške ddine - Najboljši septembra nastopili na republiškem tekmovanju. Več o tem na četrti strani. oziroma - kot je dejal dosedanji predsednik Emo Rahten na skupščini preteklo soboto — so vključeni v to človekoljubno organizacijo vsi delava kombinata, razen ddovne organizacije Teimodektrame Šoštanj. Rdeči križ je vtkan v njihovo življenje, ga oblikuje in spreminja. Humani odnosi med ljudmi, medsebojna solidarnost in medsebojna pomoč v stiski so vezani na težko in prizadevno delo rudarjev in drugih ddavcev v kombinatu s ciljem zadostiti potrebam družbe po premogu za potrebe široke potrošnje, industrije in proizvodnje električne energije. Člana odbora Rdečega križa na Rek Vdenje so bili v preteklem mandatnem obdobju zdo prizadevni. Odbor Rdečega križa je imel - na primer - v preteklem mandatnem obdobju šest sej. Na sejah so med drugim obravnavah uresničevanje programa in dela organizacije, reševali socialne probleme predšd-skih otrok, pomagali učencem osnovne šole XIV. divizije, še posebej pa so si prizadevali, da bi med delavci pridobili čim večje število krvodajalcev in za bdjšo organizacijo krvodajalstva. Za izvedbo krvodajalskih akdj je skrbda posebna komisija, ki jo je vodil Ivo Petre. Daje bilo ddo odbora in s tem tudi komisij nadvse uspešno, naj-bdje potrjuje ugotovitev, da so (nadaljevanje na 2. strani) 2i\5 Številka 24 (486) - 22. junija 197i Nad 6000 članov... (nadaljevanje s 1. strani) praktično vsi zaposleni vključeni v organizacijo Rdečega križa, vsako leto pa je bilo tudi več delavcev, ki so se vključevali med krvodajalce. Tako so imeli leta 1975 795 krvodajalcev, leto za tem 908, nato 1078, v fjreteklem letu pa je kri darova-o 889 rudarjev oziroma drugih delavcev. Glede na to, da je letos kri darovalo že 789 zapo-slenih, so prepričani, da bodo v tem letu presegli načrt in tudi vse dosedanje akcije. Na skupščini so se zahvalili vsem aktivistom-organizatoijem krvodajalskih akcij, poudarili pa so tudi veliko razumevanje samoupravnih in vodstvenih struktur ter sindikalnim organizacijam, saj so vseskozi pomagale in spodbujale to dejavnost. V razpravi so še posebej opozorili, da je treba v prihodnje v občini krvodajalske akcije podaljšati na več dni, povečati pa bi bilo treba tudi število od-vzemnih mest, da krvodajalci ne bi predolgo čakali na odvzem kot je to sedaj pogostokrat slu- čaj. Celodnevna akcija pa je tudi prenaporna za zdravstveno osebje, ki jemlje kri. Ko so razpravljali o nadaljnjem delu, so še posebej zavzeli za še tesnejše sodelovanje z organizacijo RK oziroma klubi krvodajalcev pobratene občine Splitu, enako kot doslej bodo tudi v prihodnje krepili vse oblike solidarnosti, nudili pomoč podmladkaijem Rdečega križa, si prizadevali, da bo še več članov postalo krvodajalcev. Še preden so izvolili nov odbor so se še posebej zahvalili za dosedanje uspešno delo Marici Močilnik, ki je ena najstarejših aktivistk Rdečega križa v njihovem kolektivu in ki ima veliko zaslug za razvoj krvodajalstva in vseh drugih oblik dejavnosti Rdečega križa v kombinatu. Z velikim ponosom pa so na skupščini razvili tudi svoj prapor, ki jim je obenem priznanje za dosedanje delo in spodbuda za uspešno delo v bodoče. V nov odbor so izvolili 21 članov, za predsednika Kadija Čretnika, tajnik odbora bo v prihodnje Milena Mraz, blagajničarka pa Martina Poštrek. Delegatska vprašanja in odgovori Skoraj vsak zaposlen član Rdečega križa Priznanje za klubsko dejavnost Na letni konferenci osnovne organizacije ZSMS Šmartno ob Paki so mladi spregovorili o svojih dosežkih in problemih — Letos so že drugič zapored dobili republiško priznanje „Naš klub 79" Vsa leta se člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije iz šmartnega ob Paki tvorno vključujejo v razvojna prizadevanja svoje krajevne skupnosti in si pri tem v vsaki delovni sezoni začrtajo pester delovnik. Ko so pred nedavnim na letni konferenci ocenjevali delovne dosežke preteklega obdobja, so ugotovili, da je končni Uresničili delovni načrt Mladi z osnovne šole Bratov Letonje so na letni konferenci ugodno ocenili opravljeno delo Mladi iz osnovne organizacije ZSMS na osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki so pred dnevi pripravili programsko volilno konferenco in na njej temeljito pretehtali delovne dosežke preteklega obdobja. Ocenili so, da so z doseženim vsekakor lahko zadovoljni, saj so uspeli skoraj v celoti izpolniti delovni program, ki je bil začrtan zelo široko in pestro. Temeljna značilnost njihovih prizadevanj so bile različne akcije, ki so jih pripravljali sami, ali pa v njih sodelovali. Tako so med drugim urejali cesto v Malem vrhu, čistili okolico spomenika žrtvam fašizma v Šmartnem ob Paki, zbirali star papir, pomagali lovcem pri lovu in podobno. Skozi vse leto so tvorno sodelovali z organizacijami in društvi v kraju, zlasti s Kulturnim društvom in organizacijo Rdečega križa, prav tako tudi s pionirji na šoli. Še vedno pa šepa, kot so menili na konferenci, sodelovanje z osnovno organizacijo mladih v krajevni skupnosti, ki ga bo že v naslednji delovni sezoni potrebno obogatiti. Letos so se pridno lotili tudi izdelovanja različnih ročnih del, s katerimi so obdarili matere in žene ob njihovem prazniku, nekaj pa so jih prodali in denar namenili za zaključno ekskurzijo. Nadvse uspešno so sodelovali v kviz tekmovanju Tito, revolucija, mir, pripravljali različna predavanja in razgovore, posebno zanimivo pa je to, da so uvedli tudi neke vrste poklicno prakso. Dekleta, ki so se odločila za medicinski, pedagoški in ekonomski poklic, so to delo spoznala neposredno v zdravstvenem domu, v tajništvu šole in v razredih, kjer so jih »zaposlili" za eno uro. Vse učence na šoli so o aktualnostih svojega dela obveščali preko oglasne deske. Na njej so viseli zanimivi zapisi o mednarodnem taboru v Stut-gartu, o temi z naslovom Pobrateni kraji — nova prijateljstva, o marsičem. Za zaključek so pripravili še zanimivo ekskurzijo k svojim vrstnikom v pobrateno Novo selo in si ob tem ogledali še vrsto zgodovinskih in drugih znamenitosti Srbije ter Bosne in Hercegovine. Pri tem pa se jim | Akcijski program | j za izvedbo nalog s ^ področja varstva okolja in narave 1. Povezuje vse dejavnosti s področja varstva okolja in narave. 2. Loteva se ocenjevanja dejavnosti s področja varstva okolja in narave in akcij, ki lahko pospešujejo turistično gospodarstvo v kraju. Pri tem upošteva zlasti naslednje elemente: - splošna urejenost kraja, - prometna urejenost kraja, - urejenost kulturnih vrednot, - urejenost spomenikov NOB, - urejenost izložb, reklamnih tabel, - urejenost javnih lokalov in njih okolice, - urejenost krajevne infrastrukture, - urejenost okolice tovarn in drugih industrijskih objektov. 3. Za izvedbo akcij varstva okolja in narave so odgovorne vse krajevne skupnosti, ki k delu pritegnejo vse hišne svete, društva, DO in samoupravne interesne skupnosti. 4. Za fizično akcijo urejanja okolja, ki predstavlja le en člen kompleksne ekološke dejavnosti, so odgovorne krajevne skupno- prave čistilne kolone po mestu in po gozdovih. OŠ Gustav Šilih skrbi za urejenost centra, okolice gradu in gozda ob gradu, OŠ Anton Aškerc prevzame področje med Tomšičevo cesto in strugo rečice Pake z gozdom med jezerom in stanovanjske soseske pod Gričem (Poseko), OS Miha Pintar-Toledo skrbi za urejenost okolja KS Desni breg - severno od Tomšičeve ceste z gozdom Griča (Poseke) do vodovodnega rezervoaija. Gimnazija prevzame čiščenje struge rečice Pake od mostu pri gimnaziji do mostu pri Hudover-niku. Od mostu pri Elektrotehni do šaleka pa čistijo učenci RSC, kihkrati skrbijo za urejenost okolice njihovih šol in zgradb Doma RSC. S takšnim akcijskim programom tudi letos stopa turistično društvo Velenje v bitko za urejenost okolja. Z akcijami želimo razviti ljubezen do urejene narave, da bi ohranili verno podobo vsega, kar sta narava in človek ustvarila skozi stoletja. Z našimi akcijami želimo izobraziti človeka in dvigniti njegovo zavest do spoznanja o last- sti, ki preko samoupravne inte- ni vlogi in soudeležbi pri onesna-resne komunalne skupnosti, ko- ževanju okolja. munalnega centra in podjetja Dom skrbe za urejenost mesta. 5. Inšpekcijske službe, preko strokovnih služb SIKS-a skrbe, da bodo odlagališča primemo urejena. Nedovoljena odlagališča pe je potrebno nemudoma odpraviti. 6. Šolam predlagamo tekmovanja z gedeslom: surovine, meje razvoja, oblike ponovne uporabe in opemenitenja. 7. Š^'.e naj preko organizacije s tem uresničujemo 192. člen ustave sfrj, ki pravi med drugim: Človek ima pravico DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA DRUŽBENA SKUPNOST ZAGOTAVLJA POGOJE ZA URESNIČEVANJE TE PRAVICE. Ta novi člen ustave obvezuje družbo kot celoto, in s tem vsakega posameznika, da prispeva k temu svoj delež. TURISTIČNO DRUŠTVO je bogato obrestovalo sodelovanje s krajevno skupnostjo ter organizacijami in društvi v njej, saj so jim le-ti in tudi mnogi drugi izdatno pripomogli k organizaciji tega nepozabnega izleta. Odgovor Ljubljanske banke - Temeljne banke Velenj« delegaciji REK Velenje za zbor združenega deli skupščine občine Velenje Delegacijo REK Velenje za zbor združenega dela skupščini občine Velenje je na S. seji zanimal kreditni potencial - Temelj creditni potencial Ljubljanski r višina posojil, ki jih ima RE1 lini banki Velenje. Delegacijo banke - Temeljne banke Vdenje ter višina Velenje pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Velenje. Delegacijo ' "e zanimal še vpliv posojil, odobrenih REK Vdenje, m itni potencial banke. Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje je pripravila ni vprašanje delegacije REK Vdenje za zbor združenega dda ne občine Vdenje naslednji odgovor: 1. Sredstva banke, ki se vključujejo v kreditni potencial banke, so sestavljena iz - sredstev gospodarstva, sredstev negospodarstva, sredstev prebivalstva, sredstev za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, sredstev drugih bank ter ostalih sredstev. obračun ugoden, kljub raznovrstnim težavam, ki so se ob tem pojavljale. Tako so med drugim pripravili razpravo o dokumentih X. kongresa ZSMS, veličasten sprejem Titove štafete, sodelovali pri organizaciji občinskega kviza z naslovom Uto-revolucija— mir in sodelovali v organih krajevne samouprave ter pri delu družbenopolitičnih organizacij. Delovne stike gojijo tudi s Sterilnimi društvi v kraju, zlasti uspešno pa je sodelovanje s kulturnim društvom. Skupaj so pripravili različne proslave in druge prireditve pa tudi sicer se njihovo delo tesno prepleta. Posebej zanimiva je bila razstava mladih šmarških likovnikov Matka, Krevzla in Dieva, ki so jo pripravili v avli osnovne šole. Le-ta jim vselej radodarno ponudi pomoč, prav tako kot društvo ljudske tehnike in Partizan, s katerimi največ sodelujejo. Tudi športnih prireditev v pretekli delovni sezoni ni manjkalo, največji-pa sta bili n. Memorial bratov Letonje v malem nogometu in vaška letna nogometna liga.Največ pozornosti pa so v tem času namenjali kulturni in klubski dejavnosti v osnovni organizaciji. Mimo likovne razstave in nekaterih prireditev, pripravljenih v sodelovanju z domačim Kulturnim društvom, je v zvezi s tem spodbudno tudi to, da so mladi iz Šmartnega letos izdali prvo številko glasila Mi, v katerem je zlasti zanimiv literarni del s prispevki mladih. Med najpomembnejše delovne zmage pa nedvomno sodi še ureditev lastnih klubskih prostorov, za kar so porabili nemalo prostovoljnih delovnih ur. Mladinski klub v Šmartnem je odprt trikrat tedensko, mladi pa v njem lahko igrajo šah, poslušajo ošče, pripravljajo razgovore in tu-zaplešejo. Zaradi živahne klubske dejavnosti ie osnovna organizacija ZSMS iz Šmartnega ob Paki tudi letos dobila pomembno priznanje. Republiška konferenca ZSMS in Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljujeta namreč vsako leto priznanja za uspešno sodelovanje v (ribanju „Naš klub 79" in mladi iz Šmartnega, ki se kot edini predstavnik občine Velenje vključujejo v to gibanje, so tudi letos bili med najbolj prizadevnimi. Na natečaj se je prijavilo več kot dvesto mladinskih klubov, aktivov in osnovnih organizacij, podelili pa so 33 priznanj, med njimi tudi mladim Šmarčanom. J. KRAJNC Rezervne starešine opravile preizkus znanja V okviru redne vzgoje in izobraževanja rezervnih vojaških starešin je komisija za vojaško in politično izobraževanje pri občinski konferenci ZRVS Moziije organizirala 10. junija preizkus znanja za rezervne vojaške starešine z območja občine Mozirje. Izveden je bil iz teoretičnega in praktičnega znanja, in sicer v streljanju z vojaško puško ter orientacijsko taktičnem pohodu, rešiti so morali taktične naloge ter opraviti prizkus znanja na temo „Zračni desant in proti desantni boj". V osnovni šoli v Mozirju pa so si ogledali razstavljeno vojaško orožje, ki ga ima v uporabi TO. Preizkusa znanja se je udeležilo nad 130 starešin, ki so morali neposredno na terenu v ekipah med pohodom kolektivno in posamezno rešiti vrsto zahtevnih nalog s področja vojaško taktičnih in poveljniških veščin. Dobra strokovna usposobljenost in zavzetost vseh vojaških rezervnih starešin je bila kronana z dokaj lepim uspehom, ker so v večini uspešno razrešili zadane naloge. S tem so prispevali lep delež k višji ravni pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite, obenem se Tako zbrana sredstva banka plasira za naslednje namene: kratkoročne kredite, dolgoročne kredite, kredite prebivalstvu, stanovanjske kredite, in ostale kredite. Kreditni potencial banke se je v letih 1976-1978 gibal po nasledmih stopnjah: leta 1976 se je povečal za 18,8 %, leta 1977 se je povečal za 20,0 %, leta 1978 se je povečal za 47,0 %. Tako je znašal kreditni potencial banke na koncu leta 1978 4,229.865.000 din. Z REK Velenje je imd po letih pri naši banki naslednje kredite: leta 1976 - 18,000.000 za manjkajoča obratna sredstva, leto 1977 -18,000.000 za manjkajoča obratna sredstva, leta 1978 - 18,000.000. za manjkajoča obratna sredst« 10,000.000. za obratna sredstvi 38,000.000. za redna obratna sredstva, 2,000.000. za osnovna sredi« in 15,000.000. za osnovna sredstvi V zgornjih podatkih niso zajeti kratkoročni krediti, ki jih daje bea-ka REK Velenje za financiranje izvoza. 3. Poleg kreditov odobrava banki REK Velenje garancije in a vale a investicijske kredite. Vendar to ne obremenjuje kreditnega potenciali banke. 4. REK Velenje dobiva investiefl-ske kredite iz namenskih sredstev zi energetiko, ki se zbirajo po poseb nem ključu na ravni republike, b teh sredstev se financirajo tudi gjremliajoči objekti za potrebi REK Velenje. Pri teh sredstvih ii kreditih banka ni udeležena in zato tudi ne vplivajo na kreditni potencial banke. Iz navedenih podatkov sklepam da krediti, ki jih ima REK Velei pri Ljubljanski banki - Temelja banki Velenje, ne vplivajo bistro na kreditni potencial banke. :em Kraji - nova pnjareijstva, o 5 ' Vm.L ■ ■ * aktivno vključili v akcijo „Nič nas Ivu Lolu Ribarju, O svojih Oče- ' ZELENIH STRAŽ organizirajo VELENJE ., ne sme presenetiti". tih kot mladih vojakih in še o TONE MODRIJANClC Očistimo naše okolje Turistično društvo Velenje se tudi letos organizirano loteva ocenjevanja s cvetjem okrašenih balkonov v stanovanjskih blokih, pri zasebnih hišah kot tudi urejenosti okolice poslovnih zgradb, šol, ustanov in tovarniških objektov. Tri komisije si ogledujejo barvitost cvetja, ki lepša okolico hiš in blokov. 26. junija bomo imeli m. turistični zbor. Podelili bomo zlato, srebrno in brqnasto vrtnico. Ogledali si bomo tudi številne diapozitive najlepših blokov v Velenju. Na tem zboru bomo sprejeli akcijski program za varstvo okolja in narave v Velenju in okolici S tem dejanjem se turistično društvo Velenje uvršča med vnete zagovornike ljubiteljev narave, da bi tudi v prihodnosti ohranili vemo podobo vsega, kar sta narava in človek ustvarila skozi stoletja. Udeležite se tega pomembnega zbora občanov Velenja, ki skupaj z vami skrbijo za urejenost mesta. UPRAVNI ODBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA VELENJE iSgggllgpK« .: Hi ' , ... ' > Številka 24 (486) - 22. junija 1979 ionirji - globoko vam zaupamo Stane Dolanc; na zboru jugoslovanskih pionirjev v Mozirju: »Čuvajte kot zenico svojega očesa ter še naprej negujte in razvijajte bratstvo in enotnost, to največjo pridobitev revolucije naših narodov in narodnosti, za katero so dali življenja tudi številni vaši vrstniki." )ragi pionirji! Zelo sem počaščen, ker ste me povabili, naj sodelujem in ipregovorim na tem veličastnem zboru pionirjev Jugoslavije v Mozirju, posvečenem obletnici ustanovitve naše partije in rojstnemu dnevu tovariša Tita, b tudi nastanka vaše organiza-ije. Se zlasti veliko pa je naše zadovoljstvo, ko vidimo — tu, enako pa tudi na vseh zborih ioniijev širom po Jugoslaviji — zraze in manifestacije ljubezni dadega rodu do domovine, na-ih narodov in tovariša Tita, za natstvo in enotnost ter še druge velike pridobitve naše sociali-jtične revolucije, katere borci ite postali tudi vi tistega dne, o ste si privezali svojo rdečo ionirsko ruto. Letos praznujemo po vsej žavi 60-letnico ustanovitve 'J, revolucionarne organizaci-najnaprednejših ljudi - delav-iv, kmetov in izobražencev — so prevzeli težko breme: emeniti in zgraditi nov svet, terem bodo vsi ljudje živeli >olje in radostneje, graditi pra-ičnejšo družbo, v kateri bodo Padali nekoč tlačeni in zatirani, to je delovni ljudje. Jugoslo-anski komunisti so bili tisti, ki peljali naše narode v težko :o in izoblikovali takšno no-bolj humano družbo, v kate-gospodar delovni človek — upravljalec in v kateri je S še zlasti pred vami mladi-e lepša in srečnejša bodoč- Vse kar imamo in kar ao imeli jutri pa zavisi od samih, od našega dela in Ko tudi z današnjo nifestacijo izražamo našo iežnost tistim, ki so takšno sedanjost ustvarili, izraža > istočasno tudi prepričanost, bodo tudi mlade generacije »daljevale pot, ki so jo začrtali začeli jugoslovanski komu-ti na čelu s tovarišem Titom. danes, v letu jubilejev naše ije, govorimo o naši revolu-in rezultatih boja za lepše in jše človekovo življenje, razcvet Jugoslavije in mir v i, s ponosom in ljubeznijo tako tu, na tem veličastnem aru mladih, kakor sploh šipo domovini, v sleherni vasi, mestu, v slehernem — iizgovarjamo tudi vsem drago ime, govorimo o naim dragem tovarišu Josi-Brozui Titu, predsedniku re- publike in predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije, voditelju naše revolucije. V najusodnejših dneh zgodovine naših narodov in narodnosti Jugoslavije pred več kakor štirimi desetletji je tovarš Tito prevzel krmilo komunistične avantgarde delavskega razreda in s tem tudi največjo odgovornost za bitke, ki so prihajale. Med minulo vojno proti fa-5zmu, v naši štiriletni narodnoosvobodilni epopeji, je tovariš Tito postal slaven komandant in vojskovodja. Po zmagi je spet postal najslavnejši borec za mir, Jugoslavija pa ena izmed najbolj cenjenih držav v mednarodni skupnosti in ima danes veliko prijateljev po vsem svetu. Tovariš Tito je eden izmed najbolj cenjenih državnikov sveta. Vsi mi v Jugoslaviji smo zelo ponosni, ker tovariš Tito ne pripada samo nam, ampak vsemu svobodoljubnemu in miroljubnemu svetu, on je med najuglednejšimi osebnostimi tega stoletja in ga spoštujejo na vseh poldnevnikih in na vseh celinah. V minulih 60 letih je naša partija prehodila težko in slavno pot. Njen najtežji izpit pa je bila minula narodnoosvobodilna vojna. Vsi vi ste slišali od svojih učiteljev in staršev ali prebrali v vaših čitankah in pionirskih listih o komunistih -junakih, ki so med narodnoosvobodilno vojno žrtvovali svooja življenja: o Tonetu Tomšiču, Ivu-Loli Ribarju, Milošu Zidanšku, Francu Rozmanu-Stanetu, Radu Končarju, Orcu Nikolovu, Žarku Zrenjaninu, Mariji Bursač, Bošku Palkovlje viču- Pinkiju, neustrašnemu bombašu proletarske brigade Bošku Buhi in še stotinah drugih junakov našega boja proti fašističnim okupatorjem v minuli vojni Dobro poznate tudi voditelje vstaje, tovariša Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Ivana Milutinoviča, Mošo Pijada, Miho Marinka, Franca Leskov-ška-Luko, Djuro Pucarja in druge, pa heroja bojev na Sutjeski legendarnega junaka Sava Kovačeviča. Mnogi vaši pionirski odredi nosijo danes njihova imena. Ko je poleti 1941. leta izbruhnila po vsej naši zasužnjeni domovini oborožena vstaja, je bilo takšnih, kakor so bili Edvard Kardelj, Ivo Lola Ribar, Tone Tomšič in drugi, to je članov Komunistične partije, 12.000 in blizu 50.000 članov Zveze komuni- M. stične mladine Jugoslavije. Okoli sebe so zbrali še na deset in deset tisoče drugih protifa-šistov in rodoljubov, med katerimi je bilo največ mladincev in mladink, in iz njih oblikovali velikansko partizansko vojsko, ki je konec leta 1941 štela že več kako 100.000 borcev, pred koncem vojne pa blizu milijon. Med to najveličastnejšo osvobodilno epopejo v zgodovini narodov in narodnosti Jugoslavije je za svobodo darovalo svoja življenja kakih 50.000 članov KPJ in nad 100.000 članov SKOJ-a. V juriših na bunkerje, kot bombaši in pomočniki mitra-ljezcev, ali med izpolnjevanjem nalog kot partizanski kurirji je padlo na tisoče pionirjev, dečkov in deklic vaših let, ki so med vojno hrabro prenašali vse težave, enako kakor njihovi starejši tovariši. Bojevali so se bosi in lačni, jedli so kuhano travo in neslano hrano, kruh pa le komaj kdaj. In kako so, slabo oblečeni, zmrzovali pozimi! Toda nič jih ni moglo zlomiti. Ramo ob rami s starejšimi borci so trdno nosili puško in hrabro korakali po teh naših gozdovih in planinah, pri tem pa tudi prepevali, gromko prepevali o rodni grudi, o materi, o svobodi, o zmagi, ki bo nekega dne zanesljivo prišla. Takšne mlade vojske, ki juriša na sovražnikove bunkerje in hkrati poje, ni mogel nihče uničiti. In je tudi ni. Nasprotno, ta hrabra vojska je zmagala. Nekoč strašni in navidez nepremagljivi fašistični zmaj, ki je požigal in divjal po tej naši sveti zemlji in ki je hotel pokoriti vse človeštvo, je moral zbežati v svojo luknjo in je bil ui^čen. Tako je bilo naposled konec vsega trpljenja naših narodov, naše mladine in naših pionirjev. Osvobodilni boj je obrodil sadove. V miru smo se lahko posvetili graditvi boljšega življenja. Obnovljene so bile proge, zrasli so novi domovi in tovarne, nove šole... Otroci so se spet lahko brezskrbno igrali, hodili v šolo, organizirali športne in kulturne prireditve in spet — prepevali. Vzpostavljena je bila nova ljudska oblast, nova demokratična država, federativna republika enakopravnih in pobratenih narodov in narodnosti — Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne gore, Vojvodine in Kosova. "2? fc B 3KMŠ ■ JHi mKM * 5 - •. - Jugoslovanski pionirji so znova obljubili tovarišu Titu, da bodo zvesto sledili njegovi poti. v"*?.. Po končanem obroženem boju se je začela nova bitka -obnova vsega, kar je bilo v vojni uničeno, in graditev novih vasi, mest, tovarn, cest, hidrocentral in drugega, bitka, ki je prav tako zahtevala veliko naporov in odpovedovanja, nove junake, junake dela in znoja. Tudi v tem boju je bila mladina prva, kakor nekoč v vojni. Komunisti so tudi tu prednjačili in bili za zgled. Jugoslavija je tako postala cvetoča dežela, v kateri živijo ljudje srečno in varno. Nastala je močna socialistična samoupravna skupnost, nastala je federativna skupnost, v kateri vsak narod sam upravlja v okviru svoje republike in pokrajine, vsi skupaj pa v Jugoslaviji. To je visoka granitna stena, od tu, od Mozirja do Djevdjelije, od Ulcinja do Subotice, od Splita do Niša, ki je nihče nikoli več ne bo mogel podreti. Naši partizanski odredi, brigade in divizije so od prvega dne vstaje nosili na svojih rdečih proletarskih in nacionalnih zastavah z velikimi črkami izpisano geslo o bratstvu in enotnosti, o slogi in ljubezni med vsemi ljudmi in narodi ne glede na vero in narodno pripadnost. S tem geslom so se bojevali polna štiri leta s številčno veliko močnejšim nasprotnikom. To veliko tovarišvo in bratstvo in boj, ta nerazdružljiva enotnost nam je največ pomagala, da smo premagali sovražnika. Združenih in pobratenih narodov ne more nihče premagati. Dolžnost vseh vas, pionirjev in mladincev je, da nikomur ne dovolite, da bo to bratstvo in enotnost omajal, da bi zasejal tudi najmanjše seme razdora. Čuvajte kot zenico svojega očesa ter še naprej negujte in razvijajte to največjo pridobitev revolucije naših narodov in narodnosti, za katero so dali svoje življenja tudi številni vaši vrstniki. V vas morajo preiti vse najpozitivnejše lastnosti naših narodov, ljubiti morate svojo domovino, ljubiti svoj in druge narode Jugoslavije in še močneje utrjevati enotnost jugoslovanske skupnosti! Kajti, dragi moji pionirji, brez bratstva in enotnosti ne more biti močne in srečne Jugoslavije, kakor brez takšne skupnosti ne more biti niti močne in srečne Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne gore, Kosova in Vojvodine. Spoznavajte že dd mladih nog vse kraje in ljudi naše dežele, njihove narodne običaje, kulturo, glasbo in pesem in vse drugo. Prepevajte skupaj, v vseh naših lepih jezikih. Organizirajte partizanske pohode in zbore, športna tekmovanja, kulturne prireditve, hodite v goste k svojim vrstnikom in sprejemajte jih razširjenih rok in odprtih src. Ob vsaki priložnosti gojite to najčudovitejše seme, ki pomeni življenje, seme bratstva in enotnosti, medsebojnega tovarištva, sloge in ljubezni. In že takoj na začetku, če se pojavi, izruvajte sleherni plevel, kakor ljulko z žitnega polja. Ne dovolite, da bi to pšenico zlatega klasja karkoli zaviralo v rasti. Kajti bratstvo in enotnost sta tudi vnaprej jamstvo za vse naše zmage. V vas, naših pionirjih in cicibanih, vidimo mi starejši še bolj nesebične in še bolj odločne Stane Dolanc: „Ob vsaki priložnosti gojite to najčudovitejše seme, ki pomeni življenje, seme bratstva in enotnosti, medsebojnega tovarištva, sloge in ljubezni." zidarje in čuvarje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, to pa nas navdaja s ponosom. To potrjuje tudi ta vaš današnji praznik. V vaši pesmi, v vašem vedrem nasmehu, v vaših pridnih rokah, v vašem nezaustavljivem koraku in močnem bitju vaših src, v tem nezadržno prihajajočem velikanskem gorskem hodourni-ku, ki vali vse pred seboj, vse, kar se mu postavlja čez pot, pa naj bo še tako strma in težka, odmeva glas prihodnosti Jugoslavije. Vsi mi vam globoko zaupamo, dragi naši pionirji in mladinci - zato se ne bojimo, kaj bo jutri, kdo bo prevzel breme Odgovornosti za prihodnji razvoj. Globoko smo prepričani, da boste stopali po stopinjah svojh očetov in mater in da boste kot zenico svojega očesa čuvali pridobitve revolucije, v kateri so oni aktivno sodelovali — svobodno in neodvisnost države, oblast delovnega ljudstva ter bratstvo in enotnost. Vem, globoko sem prepričan, da bo prej Sava začela teči nazaj proti Triglavu, kakor pa bi vi dovolili da bi bilo tu, v Jugoslaviji, nekaj drugega kakor danes, kar smo si izbojevali s težkim in krvavim bojem vseh naših narodov in narodnosti pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita. Pot, po kateri boste hodili, ne bo vselej posuta z rožicami, ampak se boste morali včasih prebijati tudi skozi trnje. Tudi vaš boj in delo ne bosta lahka. Naše revolucija še ni končana -bitke še trajajo. Jutri boste postali aktivni udeleženci teh bitk - in prav tako boste imeli svoje junake, junake dela in znanja, mnogi izmed vas pa bodo nekega dne postali znani v svoji ulici, vasi in mestu kot dobri delavci, učitelji, zdravniki, inženirji, piloti in podobno, nekateri pa tudi po vsem svetu slavni kot atomisti, umetniki ali športniki. Danes je vaša glavna naloga, , da se učite, da si prizadevate dobro obvladati učno snov in preberete čim več knjig, da bi se kar najbolj usposobili za življenje, ko boste odrasli. Trudite se, da boste te šolske dni preživeli vedro in veselo, da se boste učili in tudi igrali. Hkrati, ko hodite v šolo vi, stopa tudi širom po svetu, v tisočih vasi in mest, na milijone dečkov in deklic prav tako v to najlepšo in najkoristnejšo stavbo, ki jo je človek kadarkoli postavil. Vse to je veliko mravljišče, ki se ob zori zbudi in napoti v šolo. Dobro se spominjam besed nekega starega uči- telja, ki je govoril : „Če bi se ustavilo to gibanje otroških mravljic, bi se človeštvo vnovič znašlo v suženjstvu. To gibanje je napredek in upanje sveta!" Napredku pa ni ne konca ne kraja! Človek že leta po vesolju. Njegova noga je že stopila na Luno. Zato se morate dobro pripraviti za svoj jutrišnji dan. Prvo in najtemeljitejše znanje pa dobite prav v šoli. Knjiga vam bo pomagala, da boste odkrili sebe in svoje možnosti ter da boste še bolje videli svet, v katerem živite — in da ga spreminjate, da bo boljši kakor danes. V tem gibanju k napredku in miru je človeštvo še vedno komaj na prvih stopnicah. Ko boste odrasli, boste najbolje doumeli, kaj pomeni šola in da so bili šolski dnevi pravzaprav vaši najlepši dnevi v življenju, da ste v tem vašem prvem hramu znanja in kulture našli veliko dobrih tovarišev, da je delček vašega srca za vselej ostal v tej prvi veliki družini, delovnem kolektivu, v katerega ste stopili kot otroci v spremstvu mam in očetov, iz njega pa ste stopili kot zreli mladinci in mladinke. Nekega dne se bodo vaša pota razšla, pri nekaterih izmed vas že letos, pri drugih naslednje leto, in tako naprej. Končali boste šolo, se šli učit obrti ali študirat naprej, pa se boste zelo hitro vključili v to drugo mravljišče - delovnih ljudi. Postali boste odrasli ljudje, družinski očetje, pridni delavci - samoupravljal«. Mnogi izmed vas bodo obšli tudi svet. Videli boste velika mesta in čudovite spomenike, velika morja in jezera, potovali boste z letali, ki so hitrejša od zvoka. Z eno besedo — videli in doživeli boste prav od blizu tisto, o čemer ste se učili v urah zemljepisa, gledali na televiziji ali poslušali od svojih staršev. Vendar na tej veliki in dolgi poti nikoli ne pozabite na svoje rodno mesto, na voj rodni kraj, na svojo mater, ki vas je hranila in negovala, ko ste bili bolni, na svojega učitelja, ki vas je naučil črk, oziroma na tisto skromno šolsko stavbo, v kateri ste utrgali prvi cvet znanja. Ne pozabite niti na potoček, na gozdiček, v katerem ste se brezskrbno igrali, niti na domovino, v kateri ste odrasli. Naj v vas vselej močno bije junaško srce vaših prednikov, na katere boste, prepričan sem, vselej ponosni, ker so bili renično veliki junaki in ker so dali vse, kar so mogli, da bi vi živeli bolje in srečneje. Na tej dolgi poti vam želim veliko uspehov, radosti in sreče! Številka 24 (486) - 22. junija 191 Preizkus lastnih sposobnosti Preteklo soboto je bilo v Velenju tretje delovno tekmovanje kovinarjev - Tekmovalo 42 delavcev - Najboljši jeseni na republiško tekmovanje _ V prostorih delovnih organizacij Elektrostrojna oprema Velenje in Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je bilo preteklo soboto III. delovno tekmovanje kovinarjev občine Velenje, katerega se je udeležilo 42 delavcev. Tekmovali so v orodjarstvu, strugarstvu, rezkar-stvu in v posameznih oblikah valjenja. Še pred praktičnim delom so morali vsi udeleženci opraviti teoretični del, med katerim so odgovarjali na vprašanja iz samoupravljanja ter ni posamezna strokovna vprašanja, ki jih morajo poznati pri opravljanju svojega poklica. flPUMM Udeležba na letošnjem že tradicionalnem tekmovanju je bila sicer nekoliko manjša kot lani, vendar je spodbudno, da se je povečalo število delovnih organizacij, ki so poslale svoje predstavnike na tekmovanje. Pa tudi, da so se mnogi"letos prvič udeležili tovrstnega preizkusa znanja. Prav zato si bodo člani organizacijskega odbora prizadevali, da bi prihodnje leto vanj vključili še več kolektivov iz Šaleške doline, k tekmovanju pa želijo v prihodnje pritegniti tudi delavce iz sosednjih občin kot sta Žalec in Mozirje. S tem bi tekmovanje postalo še mno-žičnejše seveda pa tudi kvalitetnejše. Kajti njegov pomen ni zgolj v tekmovanju, ampak tudi priložnost, da delavci izmenjajo svoje izkušnje. Glede na to, da Rudolf Piic so programi posameznih tozdov v občini med seboj podobni, bi bilo po mnenju članov organizacijskega odbora prav, da bi delavci izmenjavali izkušnje in, sodelovali skozi vse leto, ne pa le enkrat na leto v obliki tekmovanja. Želijo si tudi, da bi za tekmovanje pokazali več zanimanja tudi osnovnošolci, zlasti učenci višjih razredov. Zato razmišljajo, da bi že prihodnje leto pripravili ob tekmovanju kovinarjev tudi ustrezno tekmovanje učencev, ki bi se lahko tako najbolj neposredno seznanili s tovrstnim poklicem. Veljalo pa bi tudi razmisliti, da bi podob- na tekmovanja organizirali tudi delavci drugih poklicev. Tekmovanje je trajalo približno štiri ure, rezultate pa so slovesno razglasili v prostorih restavracije Nama. Med strugaiji je bil najboljši Branko Jan iz TGO Gorenje -tozd Orodjarna, 2. Miran Kie-vzd Elektrostrojna oprema -tozd Strojni obrati, 3. Ljubo Banjac - Rudarski šolski center - tozd Tehnološka oprema, Varjenje (ročno elektroobloč-no): 1. Meh med Bečič Elektrostrojna oprema - tozd Strojni obrati, 2. Refik Jakupovič (ESO - tozd Strojni obrati, 3. Alojz Škruba (Rudnik lignita Velenje - tozd Klasirnica), Varjenje polavtomatsko v zaščiti C02: 1. Branimir Rojten (ESO - tozd strojni obrati), 2. Zlatko Sobota 3. Stipe Mihajlev (vsi trije ESO — tozd strojni obrati). Varjenje — plamensko: 1. Štefan Suman (Toplovod), 2. Herman Pergovnik (ESO - tozd VTO), 3. Edo Krajnc (Toplovod). Orodjarstvo: 1 .Rudolf Pire (TGO Gorenje - tozd Orodjarna), 2. Vinko Koren (Rudarski šolski center - tozd Tehnološka oprema), 3.FrancMandelc (TGO Gorenje - tozd Orodjarna). Fikret Mameledžija Rezkarstvo: 1. Fikiet Mameledžija (Rudarski šolski center - tozd Tehnološka oprema), 2. Martin Vaupotič (TGO Gorenje — tozd Orodjarna), 3. Fric Co kič (ESO - tozd strojni obrati). Približno štiri ure je trajalo tekmovanje kovinarjev občine Velenje, kije bilo preteklo soboto v prostorih TGO Gorenje Velenje in v prostorih delovne organizacije Elektrostrojna oprema Velenje. Med tem časom so se delavci kar precej spotili, saj so bila vprašanja iz samoupravljanja in o njihovem poklicu zelo zagtevna še topleje pa jim je bilo med praktičnim delom, saj je od njih zahtevalo izredno pozornost, iznajdljivost in seveda tudi kar največ sposobnosti. Zmagovalci posameznih panog so takole ocenili svoj nastop: ŠTEFAN ŠUM AN - Toplovod Velenje: ,,Doslej sem sodeloval na vseh treh tekmovanjih. Prav bi bilo, da prihodnje leto pritegnejo nanj še delavce iz drugih delovnih organizacij. Sicer pa mislim, da smo letos pokazali zadovoljivo znanje. Na prvem tekmovanju sem bil drugi, lani pa prav tako prvi. Seveda je bil tako teoretični kot praktični del zelo zahteven. Teoretični del je vseboval vprašanja s področja samoupravljanja in varjenja, v praktičnem delu pa je bilo treba šest delov zvariti v celoto in to delo opraviti čim bolje." Meh med Bečič RUDOLF PIRC - TGO Gorenje - tozd Orodjarna: ,,Letos sem bil na tekmovanju drugič, lanskega sem izpustil, na prvem pred tremi leti pa sem bfl med prvimi petimi. Prakse imam enajst let, trenutno pa opravljam delovno mesto orodjarja-specialista. Mislim, da je prav, da se enkrat na leto udeležiš takšnega tekmovanja, saj tako najlepše potrjuješ in preizkušaš svoje dosedanje sposobnosti. Tako kot na delovnem mestu, moraš tudi na tekmovanju pokazati izredno natančnost, točnost, mere pa so bile takšne, da smo govorili le o stotinkah." FIKRET MAMELEDŽIJA -Rudarski šolski center - tozd Tehnološka oprema: „Prvič sem se udeležil tega tekmovanja lani. Takrat sem bil drugi, letos pa sem se malo bolj potrudil, nekoliko je pomagala sreča in tako sem vesel, da se bom uspeh, menim pa, da je to tudi priznanje kolektivu, v katerem sem zaposlen." MEHMED BEClC - Elektrostrojna oprema — tozd Strojni obrati: „Tudi jaz sem se d odej udeležil vseh občinskih tekmovanj. Na prvem sem bil tretji, lani četrti, letos pa najboljši. Izkušenj imam že kar precej, saj že devet let varim. Teh tekmovanj se rad udeležujem in upam, da bom tudi prihodnje leto med tekmovalci. Tudi na republiškem tekmovanju se bom potrudil, da bi dosegel vidnejši uspeh." BRANKO JAN TGO Gorenje - tozd Orodjarna: „Na tem tekmovanju sem novinec, saj se ga doslej še nikoli nisem udeležil. Ni mi žal. Pa ne zato, ker sem zmagal v svoji panogi, ampak je to lepa priložnost, da znova preizkusiš svoje sposobnosti in pridobljeno znanje. Zato bom tudi jaz prihodnje leto med tekmovalci." Tekmovanje v rezkalstvu Sad prizadevnega del i Mladinska ekipa velenjske občine je na republiškem taktično orientacijskem tekmovali zasedla prvo mesto — Zdravko Praunseis zmagovalec med posamezniki V Postojni je bilo pred nedavnim 8. republiško taktično orientacijsko tekmovanje Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze socialistične mladine Slovenije, kije tekmovalcem iz občine Velenje prineslo nekaj izjemnih uvrstitev. Zlasti je navdušila mladinska ekipa, ki je v svoji konkurenci osvojila naslov republiškega prvaka, njeni člani pa so se izkazali tudi med posamezniki, saj so se uvrstili na prvo, četrto in štirinajsto mesto. Pri skupnem ocenjevanju ekip rezervnih vojaških starešin in mladincev je velenjsko zastopstvo prav tako bilo med boljšimi in ob koncu pristalo na 7. mestu. Tekmovalci so v obeh konkurencah opravljali naloge s področja vojaško politične teorije, topografije, taktike, ravnanja z orožjem, metali so bombe, streljali z malokalibrsko puško in plezali po vrvi. Mladinsko vrsto, ki je v konkurenci šestdesetih ekip z velikim naskokom prepričljivo zasedla prvo mesto, so sestavljali Zdravko Praunseis, Alojz Jelen in Marko Mirnik, vsi trije dijaki 2. A razreda tehnične strojne šole Rudarskega šolskega centra iz Velenja. Pod vodstvom predavatelja obrambne vzgoje Franca Korošca so se pripravljali že od meseca marca dalje in nastopili tudi na različnih tekmovanjih. Tako so med drugim zmagali na občinskem prvenstvu ob 30-letnici obrambne vzgoje, se nato uvrstili na področno tekmovanje, kjer so osvojili 2. mesto, na republiškem srečanju pa so bili osmi. Uspešno so prestah še preizkušnje obrambnga dne Rudarskega šolskega centra in ob vsem tem proste popoldneve pridno porabljali za temeljite priprave. Kljub temu pa so našli dovolj časa tudi za vestno delo v šoli, saj so vsi trije med najboljšimi učenci v razredu. Tako prizadevno delo se je bogato obrestovalo z dosežki na tekmovanju, kjer so bili najuspešnejša ekipa, Zdravko Praunseis pa najboljši posameznik obeh kon-kurenc. O uspešnem nastopu na 8. republiškem taktično orientacijskem tekmovanju so nam povedali: FRANJO KOROŠEC, predavatelj obrambne vzgoje: ,,Uspeha smo posebej veseli zato, ker smo doselj vedno imeli težave s sestavljanjem in pripravami mladinske ekipe. Zato smo se letos odločili, da bodo ekipo sestavljali dijaki Rudarskega šolskega centra. Veliko veselje je bilo delati z njimi, saj so se priprav- ljali zelo disciplinirano. Imel; veliko volje in dokazali so, se na tak način lahko doseži ZDRAVKO PRAUNSEIS, je osvojil 1. mesto: „Usjx nam je z vestnimi pripravam izpolnjevanjem vseh navodil šega predavatelja. Sodeloval vseh članov ekipe je bilo a dobro, saj smo si med sebi veliko pomagali. Zame je b najtežje pri preizkusu telesa zmogljivosti, zlasti pri plezali po vrvi, vendar sem tudi ti uspel in osvojil naslov, ki se ga neizmerno vesel." ALOJZ JELEN, kije osvi 4. mesto: „Obramba in zašd je naš najljubši predmet vli zato smo se z veseljem spopt mali s tovrstno tematiko, priprave smo porabili kar preo prostega časa, kljub temu smo tudi v šoli dosegli doli uspehe, kar nas še posebej m li." MARKO MIRNIK, ki zasedel 14. mesto: „Vse,kis bih v ekipi tematika obrambe zaščite zelo privlači in upi da bomo tudi v prihodke delovali na podobnih tekma njih. Vsi smo se trudili najboljših močeh, zato tu dobri rezultati niso izostali." J. KRAJI Branimir Rojten Branko Jan udeležil republiškega tekmovanja. Tudi jaz se nisem posebej pripravljal za tekmovanje. S takšno napravo kot danes pa še sploh nisem delal. Torej sem svojega uspeha še toliko bolj vesel. Seveda pa ni bistvena le zmaga, ampak to, kako se znajdeš v takšnem položaju." BRANIMIR ROJTEN -Elektrostrojna oprema — tozd Strojni obrati: „Doslej sem se udeležil vseh treh tekmovanj, enkrat pa sem bil tudi že na republiškem tekmovanju, kjer pa se nisem tako dobro odrezal kot na občinskem tekmovanju. Sem kvalificiran elektrovarilec. To delo opnHjam m osem let. Zmiga je i eved a zame velik zmagovaine asvidenje srednja šola Še eno šolsko leto se je brnilo. Mladost se je naglo selila na ulice, na moije, v t>e in bog si ga vedi kam. Za aj tednov je za večino učen-r in dijakov konec „muk in p^enja', srca in misli pa je polnila brezskrbnost in ra-t, brezmejna svoboda počit-dni. Toda še predno so dokončno jutnii s šolskimi vrati, še ino so odhiteli svojim počit-željam naproti, smo v šo redakcijo povabili na raz-ovor, na klepet nekaj dijakinj dijakov RSC in Gimnazije. ^tiSli so, dekleta in fantje, ki etos zapuščajo srednješolske dopi. Drgnili so jih štiri dolga sta, z upanjem in željo, da >odo pridobili znanja, ki jim >odo pomagala pri nadaljnjem olanju in v vsakdanjem življe- tiSe polni vtisov in misli so ja Lesničar, Vera Camlek, Hišan Puc, Bogdan Gobec in van Plevnik na naša vprašanja akole odgovarjali. Kako so vam minila sred-Iska leta? Na gimnaziji je bilo kar jetno. Pogrešali pa smo bolj odnos med profesorji mladinske ure, probleme učencev pa rešujemo preko mladinske organizacije. Letos smo organizirali tudi temovanje med razredi in izbirali najboljši razred na šoli po posebnem točkovanju. Teoretično znanje, ki dijaki. Gimnazija je premalo jna ustanova. Profesorji ni-kazali prevelikega razumeva-za naše težave, niso se bili ravljeni z nami pogovarjati, svetovati, pa je bilo med tami mnogo takšnih, ki bi si to deli, ki so to potrebovali, flad človek pogosto potrebuje lasvet starejšega, odgovore pa moreš vedno iskati doma. In Jemu potem vzgojno izobraževalna ustanova, če vzgoji posve-:a tako malo skrbi. Prav bi bilo, co bi na gimnaziji zaposlili stro-covnjaka, ki bi se poklicno ukvarjal z vzgojnim ddom. Pri nas, na Rudarskem šol-centru, smo se trudili, da naše šolanje kar najbolj šno, naši odnosi pa čimbolj okratični. Prav gotovo se ukrepi, ki so nam po-z gimnazije, pri nas ne bi Tu smo vendarle korak njiimi, čeprav stanje še leč nii takšno kot si ga želi-Imaimo dobro organizirane • Bogdan Gobec smo ga v štirih letih pridobili je na zavidljivi ravni. Pogrešamo pa prakso. Prostori za praktični pouk so preskromno opremljeni, ekskurzije, ki smo jih opravili v organizacijah združenega dela pa nam niso dale takšnega vpogleda kot smo si želeli. Na tem področju bo morala naša šola v prihodnje storiti še veliko. Z večino profesorjev smo pri nas zdo zadovoljni, skoraj vsi so se pripravljeni z nami pogovarjati, nam svetovati in nuditi pomoč... Manj stikov imamo le s profesorji, ki imajo prenatrpan učni program in zato uro, ki jo preživijo z nami, ždijo izkoristiti le za predelavo učne snovi. Naše pripombe in naše ždje so v mejah možnosti seveda, v glavnem uresničene. SPREMENILI NE BOSTE NIČESAR Na gimnaziji se žal, s takšnimi ugotovitvami ne moremo pohvaliti, hndi smo vdiko sestankov, izrekli veliko želja, a je bilo le bore malo od tega upoštevano. Tako smo hoteli vpli- pogosto dogovorimo na razrednih urah, da ustrezna stališča, ki j Ji naši predstavniki prenesejo naprej, pa smo doslej bolj malo dosegli. Čim skušaš uvesti kaj novega, je ogenj v strehi. Potem pa si drugo uro vprašan, morda namerno. Kdo bi vedel!? No, vsi profesorji niso takšni pa vendarle to vdja za večino. - Obstaja maščevalnost? - Vsekakor. Profesor dijaka, s katerim je v konfliktu obravnava drugače kot ostale dijake. Npr. na gimnaziji se je dijakinja sprla s profesorico, pa ji je ta dejala: „Prav, vidimo se na maturi." - Tudi na Rudarskem šolskem centru je tako. Imeli smo celo podoben primer. Ko se je lani dijak spri s profesorjem, mu je ta sedaj ob koncu dejal: „ Na maturi pa se pogovoriva za tisto iz lanskega leta." Med nami dijaki je zato stalno pri- Vera Camlek vati na učni načrt, saj se nam zdi, da ne ustreza. Profesorji pa se ne dajo premakniti. Opozorili smo tudi, da pri različnih predmetih pogosto obravnavamo isto snov. a tudi tu, nismo uspeli. Svet šole je naš najvišji samoupravni organ in mi se Dušan Puc šoten strah in ne upamo povedati vsega. Prav smešno pa je tudi to, da, ko napr. na konferenci sprožiš kakšno vprašanje, so najbolj proti profesoiji, ki s problemom sploh niso seznanjeni. — Spremenimo malce temo. Kaj pa vaše popoldanske aktivnosti? — To je pa na obeh šolah zelo zdo zapostavljeno. Na gimnaziji npr. nimamo primernih prostorov, ugotavljamo pa tudi, da smo po pouku utrujeni, da moramo precej časa nameniti za učenje. Večkrat smo se o tem pogovarjali na mladinskih urah, pa smo prišli do sklepov, ki niso ravno spodbudni. Mnenja smo, da naša generacija nima pravih idealov, da je presita. Obenem pa tudi ugotavljamo, da s šdo nismo preveč zadovoljni in nas ne pritegne dovolj. — Tudi mi na RŠC smo prišli do podobnih ugotovitev. Tdo-vadnici, ki ju imamo, sta v popoldanskih urah oddani, mi pa smo iz toliko različnih krajev, da se le stežka zberemo. Na šoli je sicer organiziranih vdiko prostovoljnih dejavnosti, žal pa niso najbolj obiskane. Naše zanimanje pa je precej odvisno tudi od letnih časov in dela v šdi. Ob koncu polletja in šdskega leta to precej upade. In tudi drugače je za mladino v tem mestu slabo poskrbljeno. Kakor, da ni pomembna. Pred leti so nam pobrali edino shajališče, mladinski klub, kasneje pa obljubljali „gradove med oblaki", številne aktivnosti za mlade in .. .Kakor, da nikomur ni mar, če se zbiramo po gostilnah (ker drugam pač ne moremo), če se zato že zgodaj navajamo na alkohol, postopanje, mamila... - Tudi mamila? - Da, tudi mamila! In to pretežno takšni, ki imajo doma neurejene razmere, ki so bili že od malega problematični, a jim nihče ni posvetil dovolj pozornosti, in jih skušal usmeijati. Učenec se npr. napije pa dobi ukor. Problem je s tem za šolo rešen za učenca pa pogosto ne. NE POZNAMO PROIZVODNJE Pri nas na gimnaziji nimamo nobenih stikov z združenim delom. Zato tudi ni čudno, da se še po štirih letih učenja nekateri stežka odločajo za nadaljni študij. Včasih je bila v tretjem letniku za vse obvezna praksa, sedaj pa je še to zamenjala brigada, ki pa je bila lani precej neresna. Premalo je bilo organizirano popoldansko delo in interesne dejavnosti in zato so mnogi začdi popivati. Edina oblika soddovanja z združenim delom je razgovor z nekdanjimi študenti. To pa je premalo in rudi prepozno. To bi morali že v prvem letniku, ne pa šde v četrtem. - Pri nas na RŠC pa smo si ogledali nekatere OZD vendar menimo, da bi morali takšne ekskurzije pripraviti takrat, ko določeno snov obravnavamo in si jo lahko nato tudi v praksi ledamo. Sedaj sem se vpisala na filozofsko fakulteto, smer pedagogija - socidogija. Dušan Puc: Menim, da sem v štirih letih na Rudarskem šd-skem centru dobil dovdj podlage, da lahko nadaljujem študij na dektrofakulteti v Ljubljani. Zaprosil sem za štipendijo, stanovanje pa imam že urejeno. In če bi se še enkrat odločal za srednjo šdo, potem bi bil to ponovno RŠC. Bogdan Gobec: Po končam osnovni šoli se nisem mogd odločiti. Zdd sem na vojaško akademijo, pa na gimnazijo, no nazadnje sem pristal na dektro- tehniški šoli. Če bi se ponovno odločal, potem bi bila to vojaška akademija. Zdo bi me veselil poklic pilota. Vpisal sem dektrofakulteto v Mariboru in se bom vozil tja kar od doma. Stanujem namreč v Šentjurju. Kasneje bi rad poučeval na tehniški šdL Ivan Plevnik: Tudi jaz nameravam nadaljevati študij na dektrofakulteti. Ni mi žal let, ki sem jii prebil na dektrošdi Rudarskega šdskega centra. To ddo me je vedno vesdilo in na srednji šdi sem si nabral kar precej znanja. Upam, da dovolj za nadaljni skok. Z obiska na osnovni šoli »Miha Pintar Toledo" v Velenju Zaključni izpiti na RŠC Ivan Plevnik - Še par besed o soddovanju med RŠC in gimnazijo. - Mi smo si vedno želeli soddovati z gimnazijo. Naša mladinska organizacija je večkrat podala predloge, kako naj bi to soddovanje zgledalo. Toda na gimnaziji niste pokazali zanimanja zanj. - Ne vem. Lahko le rečemo, da na mladinski organizaciji nismo prejeli nobenega vašega predloga in da je bil prvi pogovor z vami pravzaprav organiziran šde na pobudo občinske konference ZSMS. Takrat smo se tudi dogovorili za skupen maturantski ples. Drugače pa resnično bolj malo sodelujemo. Niti nekdanjih športnih srečanj ne organiziramo več. - In kakšne so ždje, kam vas bo vodila pot? - Tanja Lesničar: Menim, da bi kljub vsemu ponovno obiskovala gimnazijo, tudi če bi se odločala s spoznanji, ki jih imam sedaj. Resnično nisem dobila vsega, kar sem pričakovala, ddno po krivdi učnih programov, po krivdi profesoijev, pa tudi po svoji krivdi. Študij pa nameravam nadaljevati na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, smer matematika. Vera Camlek: Tudi jaz bi najbrž ponovno obiskovala gimnazijo. Pred štirimi leti pa sem se zanjo odločila, zato, ker nisem vedela, kaj bom študirala. Zadnji petek v Šolskem letu je minil na marsikateri šoli v znaku zaključne slovesnosti: podelili so spričevala osmošolcem! Podelili priznanja, značke, medalje, knjižne nagrade! Odličnjakom, pravdobrim... Z nageljnom v gumb niči so se potem osmo šolci podali na ulice. . Žareli so v obraz... Minila je šola... Minil je del nekega življenja... Velika avla osnovne šole Miha Pintar Toledo v Velenju je opoldne oživela. Prišli so osmošolci iz atrijskih učilnic, na oder so stopili otroci pionirskega pevskega zbora; delavci šole, člani sveta šole, član komiteja občinske konference ZKS in predstavniki pokrovitelja šole, velenjskega Gorenja, so bili še zadnji, ki so napolnili svetel prostor. Otroci so zapeli. Sledile so recitacije, govori, podelitve priznanj, spričeval. Spet otroška pesem, nato stiski rok. Prisrčnosti ni b3o kmalu konca. Da, težko je bilo slovo po tolikih letih. Tu in tam se je utrnila solza. A nihče se je ni sramoval. Prijatelji, razhajamo se... Z ravnateljem Emilom Hartner-jem sediva v pisarni. Ostal je sam. Ura, dve sta minili razburljivo. Potem najde še toliko časa, da sprego-vpri o uspehu, o delu, o življenju, o osmošoldh... „Naša šola je tako kot vse velenjske članica sklada bratov Ribar. Sedemnajst naših učencev je prejelo pozlačeno medaljo kot priznanje za odličen uspeh v osmem razredu. Osem izmed teh učencev pa je prejelo še pozlačeno medaljo bratov Ribar za odličen uspeh v vseh razredih osnovnega šolanja. V občini Velenje je takšnih učencev bflo devetinštirideset." Priznanja odličnjakom je na slovesnosti podelil Miran Ahtjg, izvršni sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje. Priznaja so posameznim učencem podelili mentorji različnih dejavnosti; za delo v mladinski organizaciji, v klubu OZN, za tekmovanje v matematiki, za sodelovanje v šolskem glasilu Meteor, za dosežke na področju športa, priznanja za osvojene bralne značke Kajuh a, za področje tehnike. .. Sedemnajstim odličnjakom in desetim učencem s prav dobrim uspehom pa je predstavnik Gorenja podelil zbrana dela Karla Destovni-ka Kajuh a. Tik pred zaključno slovesnostjo so na šoli izdali še glasilo osmošol-cev ..Razpotje". Tudi ovitek, ki ponazarja različne poti, ki se stekajo k istemu cilju, je plod sodelovanja šole z združenim ddom. „Danes smo povabili tudi predstavnike velenjskii srednjih šol. Največ odličnjakov dobi gimnazija. To so tisti učenci, ki so polni eneigije, volje do učenja in sposobni organizirati najrazličnejše svobodne dejavnosti Kar žal mi je za njimi. Te volje in te sposobnosti pa v srednji šoli ne morejo uveljaviti; tega ni moč tako čutiti, kot pri nas." Lahko bi še govorila o otroškem pevskem zboru na šoli, kije uspešno nastopil na otvoritvenem koncertu mladinskega pevskega festivala v Celju, pa mladinskega pevskega zbora o odličnjakih, pa vendar. . Šolski zvonec je utihnil, kot se je umiril živžav v prostorni avli. Ostale so prazne klopi v učilnicah... Na ulicah pa osmošolci z rdečim nagelnjem, s knjigami Kajuha pod pazduho, ožarjenih lic, srečni, kot so lahko srečni otroci naše samoupravne socialistične skupnosti .. HINKO JERČIČ 22. junija 1979 Številka 24 Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti Bevče Po številu prebivalcev so Bevče ena najmanjših krajevnih skupnosti v občini Velenje, saj lahko naštejejo le 185 krajanov. Vendar pa po površini to sploh ni majhna krajevna skupnost. Ljudi je torej malo, dela pa veliko. Krajani pravijo, da je želja in potreb vedno več kot denarja. Vendar pa se lahko pohvalijo s številnimi dosežki. Pred dnevi se je naše uredništvo mudilo na obisku pri njih. V gasilskem domu smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Vladom Ramšakom, podpredsednikom sveta krajevne skupnosti Ivanom Korenom, predsednico krajevne konference SZDL Branko Koren, predsednikom gasilskega društva Vladom Pe-čečnikom ter Antonom Fri-škovcem in Jožetom Bačovni-kom. Jože Bačovnik Včasih je delovala krajevna skupnost Bevče v sestavu Šalek in Konovega. Interesi pa so bili različni, zato je se pokazala potreba po ustanovitvi manjših enot. Ko so oblikovali sedanjo krajevno skupnost, so veliko razpravljali o Zgornjem Šaleku Krajani Bevč so bili mnenja, da naj bi katasterska občina Šalek tvorila krajevno skupnost Bevče. Vendar pa se je Zgornji Šalek priključil krajevni skupnosti Šalek. Eden največjih problemom v krajevni skupnosti je prav gotovo tako maloštevilno prebivalstvo. Težko je, ko organizirajo prostovoljne delovne akcije, saj je ljudi vedno premalo. Prav tako je tudi z delom v društvih in družbenopolitičnih organizacijah. Naši sogovorniki so dejali, da je pri njih praktično vseeno katera družbenopolitična organizacija oziroma društvo zaseda, saj se na sestankih vseh pojavljajo isti ljudje. Tako naj-. večkrat razpravljajo o vseh vprašanjih kar na istem sestanku. Nekateri krajani pa stoje ob strani in nimajo interesa, da bi se vključili v delo. Z MALO DENARJA VELIKO NAREDILI Krajani Bevč se lahko pohvalijo z mnogimi dosežki. Vse pa so opravili s prostovljnim delom in prostovoljnimi prispevki. Tako so v kraju v letih 1973 - 74 uredili z lastnimi sredstvi dva kilometra dolg odsek ceste. Veliko prostovoljnega dela je bilo opravljenega pri gradnji sedem kilometrov dolgega vodovodnega omrega, katerega so gradili iz sredstev krajevnega samoprispevka, prispevkoy krajanov, najeli pa so tudi kredit. Vodovod so gradili 1975 in 1976 leta. Pri napeljavi vodovoda so delali vsi krajani, ne glede na oddaljenost, enako. V krajevni skupnosti Bevče ima tako sedaj vsaka hiša vodovodno napeljavo, do sleherne pa vodi tudi cesta. MLADINSKE ORGANIZACIJE NI Ker je krajevna skupnost Bevče majhna, so se na zadnjih volitvah odločili, da ne bodo imeli skupščine krajevne skupnosti. Imajo le svet krajevne skupnosti in izvršni odbor krajevne konference socialistične zveze delovnih ljudi. V kraju nimajo partijske organizacije, zelo žalostno pa je tudi, da mladina ni organizirana. Aktivirati so želeli delo mladih, zato je izvršni odbor krajevne konference SZDL v preteklih dveh letih že veliko naredil, vendar mladi niso pokazali nobenega zanimanja. Včasih je bUa mladina v kraju ena izmed najbolj aktivnih, danes pa je praktično ni nikjer čutiti. No, precej mladih je vključenih v prosvetno društvo, ki je v kraju izredno aktivno. Imajo še gasilsko društvo, organizaciji Rdečega križa ter Zveze borcev pa imajo združeni s krajevno skupnostjo Šalek - Corica. Za preteklo obdobje lahko rečejo, da so bile njihove dele- Ivan Koren gacije tako za skupščino krajevne skupnosti kot za samoupravne interesne skupnosti dokaj aktivne. Te se pred sejami redno sestajajo, med tem, ko še vedno ni zaživel sistem povratnih informacij. Naši sogovorniki so bili mnenja, da so stališča delegatov na skupščini premalo upoštevana. O tem so takole pripovedovali: „Mislimo, da v preteklem obdobju ni bilo skupščine, na kateri delegati, ne bi potrdili gradiva takšnega kot je bilo predlagano. Včasih so ga sicer zavrnili, pa ga na naslednji skupščini skoraj v enaki obliki potrdili. Mnogo je bilo izreče nih pripomb, predlogov. Mnogokrat je bilo na sejah poudarjeno, da želijo, da prihajajo predlogi iz baze, torej tudi nepo- sredno od nas krajanov. Vendar pa žal nismo opazili, da bi mnenja, ki so na skupščini izrečena tudi upoštevali. Potem ni čudno, če delegati otopijo in ne želiio več sodelovati na sejah. Žalostno je, da je med njimi prisoten občutek, da gredo na sejo, samo zato, da bodo nekaj potrdili. Pripombe pa tako ne bodo upoštevane. Žal opažamo delegati v krajevni skupnosti Bevče, da delegatski sistem, ki je idealno zamišljen, v praksi ni tako zaživel." NOV DOM DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ? Krajani Bevč menijo, da so mestne krajevne skupnosti premalo pripravljene pomagati. V krajevni skupnosti Bevče, so praktično vse, kar imajo urejali s prostovoljnim delom. Prizadevajo si, da bi zbrali čim več finančnih sredstev, uredili najnujnejše, tisto kar krajani mesta že imajo, kar je zanje samoumevno, da je tako, v obrobju pa si morajo prizadevati za vsak meter ceste. Pravijo, da prosijo in prosijo, marsikaj jim je tudi obljubljeno, vendar pa je to le redko izvedeno. V izredno težki situaciji so tudi sedaj, ko bi radi pričeli z gradnjo doma družbeno političnih organizacij. Star gasilski dom želijo adaptirati ter ob njem dograditi še prizidek. Ta dom naj bi imd dvorano s 162 sedeži, šest metrov dolg oder, na vrhu pa je predvidena še sejna soba, soba krajevne skupnosti, soba civilne zaščite, dvosobno stanovanje, v spodnjem prostoru pa še orodjarna in kurilnica. Načrt za ta objekt, ki so ga dobili že pred dvema letoma, je izdelan tako, da se dobro vklaplja v kmetijsko pokrajino. V zadnjem obdobju so se krajani Bevč in tako tudi vse družbenopolitične organizacije in društva najbolj angažirala pri gradnji novega doma, vendar pa delo ni in ni steklo. „ Krajani so pripravljeni delati, darovali so les, mi smo jim zagotovili, da bo delo steklo, vendar pa nam denar, ki smo ga že zbrali leži in žiro računu in propada. Ko smo se v krajevni skupnosti odločili, da bomo zgradili nov dom družbenopolitičnih organizacij, ki je v kraju resnično potreben," so pripovedovah naši sogovorniki," smo se dogovorili z nekaterimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za manjkajoča sred- StVa- nn Te so nam ta zagotovile. Konec februarja letos smo na te samoupravne interesne skupnosti poslali tudi vloge, vendar do danes nismo prejeli niti odgovora, mi pa bi radi denar, da bi tako lahko pričeli z gradnjo. Zavedamo se namreč, da vsak dan, ki ga izgubimo, gradnjo precej podraži. Dokler pa ne zberemo dovolj sredstev, ne moremo pričeti. Pričeli bi lahko v primeru, če bi dobili garanta, vendar nam doslej tudi to ni uspelo." Vlado Pečečnik Predračunska investicija vrednost (lanska) doma znaša 1,79 milijona dinajrev (letos bo vsaj 2 milijona). 250.000 dinarjev so krajani namenili iz sredstev krajevnega samoprispevka, samoupravna interesna skupnost za požarno varnost jim je obljubila 350 tisoč dinarjev. Te bi lahko dobili že letos, vendar bodo nakazana, ko bo gradnja doma stekla. Za 850 tisoč dinarjev so prosili nekatere samoupravne interesne skupnosti ter sklad za pomoč krajevnim skupnostim. Iz tega sklada so pred kratkim prejeli 150 tisoč dinaijev, tako da imajo na žiro računu trenutno 400 tisoč dinarjev. Pravijo, da bi s temi sredstvi glede na to, da so zbrali tudi 30 kubičnih metrov lesa (tega so krajani prostovoljno prispevali) in da bodo vsa možna dela opravili udarniško, lahko spravili dom že letos pod streho. Zavedajo se, da to drugo leto z istimi sredstvi ne bo več možno. Odločili so se, da za dom zbirajo tudi obveznice posojila za ceste. Kljub temu, da so s strahom to predlagali na zboru krajanov, saj so ti že nejevoljni na družbenopolitične organizacije in vodstvo krajevne skupnosti, ki so jim je že pred letom obljubili, da bo gradnja stekla. Ti so namreč tudi verjeli da bo denar pritekel tako kot je bilo dogovorjeno. Kljub vsemu so se krajani za to akcijo odločili. No, naši sogovorniki upajo, da bodo sredstva za izgradnjo tega za kraj nad vse pomembnega objekta le uspeli zagotoviti in da bo gradnja čim prej stekla. OBVOZ UNIČIL CESTO Mnogo nejevolje je bi Bevčah tudi lansko leto, gradili plinovod. Povzroči bilo mnogo škode, ki investitor skladno s pogoi poravnal, med tem ko je ci odslej še niso. Razumlji da so kmetje, ki površine mogli obdelati in tako precejšnjo škodo, ogorčei dobno je bilo tudi s cesto Bevč. Lansko leto je izgradnji cesta Velenje -in v tem času so mnogi ki bevško cesto za obvo; Kljub temu, da so kraj prepovedali in cesto tudi kirali, to nič ni pomagali tej cesti, ki so jo krajam uredili s prostovoljnim delo^ s svojimi prispevki in se primerna za težak tovorni met, so vozili tudi težki klopniki, ki jim je bilo vseeno, če so zapeljali niku ob cesti. Seveda je zaradi tega mnogo razbui pa obljub, da bo škoda pobila opravljena pred drugo sve-na. Ta ni bila povrnjena v ti tovno vojno. V {Jan so zapisali meri kot je bila povzroi tudi, da bodo vse glavne krajev-menijo krajani. Od Slovi ne ceste, v dolžini 2,7 kilometra cest so v ta namen prejel do 1985. leta asfaltirali, tisoč dinaijev. LETOŠNJI NAČRTI KMETIJSKA VASICA Posebno pozornost posveča- Na letošnjem zboru kraji jo kmetijstvu, ki je pretežno so se krajani odločili, da bo usmerjeno v živinorejo. V kraju prvi fazi zgradili nov fje deset zaščitenih kmetij, pet Tpa je čistih kmetov. Imajo preko 120 glav živine in letno oddajajo okoli 30 tisoč litrov mleka. Prizadevajo si, da bi na tem področju naredili še več, ,vendar pa jih v tem največ ovira stimulativna cena. Odkupne cene mleka so se v preteklem letu sicer nekoliko povečale, vendar pa še vedno niso takšne it bi morale biti. Več skrbi o morali posvetiti tudi mlaj-rodovom, ki se le redko ločajo, da bodo ostali na etiji, kljub temu da so to letije v nižinskem predelu, pa so tudi dobro opremljene kmetijsko mehanizacijo. Ven-je v kraju vedno več kmetij irez naslednikov. Poleg tega pa so naši sogovorniki menili, da njihova krajevna skupnost tudi izredno ugodno klimatsko igo. Tako na primer beležijo idnjo točo leta 1930. Bevšld etje pravijo, da gre danes letom dobro. Za moderniza-ijo posestva je možno najeti dite. Moti pa jih to, da dita ne morejo dobiti za Star gasilski dom bi radi adaptirali ter dogradili prizidek Anton Friškovec družbenopolitičnih orj Poleg te prioritetne nalog nameravali rekonstrirati ne ceste. Ker pa je pre< Komunalnega centra pre njihove finančne zmogljiv so se odločil, da bodo samo delno posuli in jih bili za normalen prevoz nov. Vodovodno omrežje krajevni skupnosti novo in| nutno zadošča potrebam,; ga bodo dodatno obrei vali, bodo morali razmišlj poiačitvi. Prav tako je vdjivo električno omrežje,} dar bo tudi tega potrebi dodatnem obremenjevanj« jačati. Vsako leto kmetje v Bevčah posoc in tako priključujejo no\ je. Precej problematično j« fonsko omrežje. V skupnosti nimajo niti ene lefonskega naročnika, vali so, da bo že leto dobilo telefon deset kraji vendar pa so zadnje infc drugačne. Na podjetju promet so jim namreč poja da bodo v Bevče lahko telefon šele, ko bo dc novi center Šalek -Torej bodo morali na tdefi^ nekaj časa čakati. Na zboru krajanov pa zastavili tudi srednjeročni | do leta 1985. V prvi vrstil bili edini, da morajo ostati takšne kot so, torejl tijska vasica. Podobe ne spreminjati. Dovoljevali nt| do nobenih novogradenj, i takšnih, ki so nujno za omoč pri delu na kme pa seveda adaptacije hill kmetijsko dolino bi spet[ meliorali. Zadnja mdi< Zgornje Bevče predlogu, da bi se združili s krajevno skupnostjo Šalek Gorica, vendar pa so krajani tej odločitvi osto nasprotovali. Menijo, da sta ti dve krajevni skupnosti s popolnoma različnimi interesi. Po številu prebivalcev je Šalek — Gorica mnogo večja, zato bi se bevčani med njimi porazgubili in tako, menijo, bi bilo tudi z njihovi željami. Bevče so vaška, kmetijska krajevna skupnost in taki želijo tudi ostati, zato ne bodo pristali, da bi se združili z mestno krajevno skupnostjo. GASILCI NIMAJO ZAGOTOVLJENIH FINANC Eno najbolj aktivnih društev v krajevni skupnosti je gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 1952. leta. Prej so delovali skupaj s Šalekom, nato pa so se odločili, da ustanove lastno društvo. To jim je kljub nasprotovanju uspelo. Leta 1954 so se odločili tudi za gradnjo gasilskega doma. Večino del so opravili prostovljno in seveda s prostovoljnimi prispevki. V delo so se vključevali skorajda vsi krajani. Gasilski dom je postal potem središče družbenopolitičnega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Tako je bilo tudi z gasilskim društvom kamor je bila včlanjenih večina krajanov. Društvo ima 65 članov. Nekaj jih je sicer iz sosednje občine, saj je to obrnjena krajevna skupnost. V svoji sestavi imajo operativno desetino, mladince in pioniije. Sodelujejo na vseh proslavah na občinskem merilu, letos pa so imeli v kraju tudi že dva požara. Enkrat je gorel gozd, drugič pa dimnik. V obeh primerih so posredovali. Trenutno je njihova največja želja adaptacija gasilskega doma. Ker to delo nikakor ne steče, je med gasilci čutiti zagrenjen ost. Težko je razumeti, zakaj ne dobijo obljubljenih sredstev, sami so namreč iz- črpali že resnično vse razerve. Za uspešno delo bi bevški gasilci potrebovali novo gasilsko črpalko, v kraju pa so že uredili sedem hidrantov in tako z njimi dosežejo dve tretjini poslopij v krajevni skupnosti. Vse bolj čutijo tudi potrebo po novem gasilskem avtomobilu, saj je star že dotrajan. Žal pa gasilsko društvo nima stalnega vira sredstev. Finančna sredstva si tako lahko zagotovijo le z vsakoletno organizacijo gasilske veselice. USPEŠNO DELO KULTURNEGA DRUŠTVA Med dramskimi skupinami, ki si prizadevajo poživiti in popestriti dogajanja na področju amaterske gledališke dejavnosti v Šaleški dolini, najdemo tudi igralce amaterje iz Bevč. Že nekaj delovnih sezon zapored se tamkajšnji ljubitelji odrskih desk trudijo obogatiti kulturno dejavnost ne le v domačem kraju ampak tudi v okoliških Vlado Kamsak iptac.ijo oziroma novograd-hišie. Napol v šali, napol res so dejali: „Današnji kmet ima lahiko sodobno urejen hlev, pa staro hišo, ki je bolj podobna hlevru. Mnoge domačije imajo hlevee sodobno urejene, živino pa w starih, nefunkcionalnih " lečkilh hišah." - NE ŽELIJO SE ZDRUŽITI V zaddnjem času veliko razmikamo v v Bevčah razpravljali o ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA V krajevni skupnosti so letos ustanovili tudi odbor za varstvo okolja. Ta odbor svetuje ljudem, kako naj urede svojo okolico, v prvi vrsti pa so poudarili krajani, skrbi da bi ostala krajevna skupnost takšna kot je, čista. Vse bolj se namreč srečujejo s problemom, da krajani iz mesta odvažajo smeti k njim. „Mi pa res ne potrebujemo tisto kar meščani zavržejo", so dejali in storili bodo vse, da bodo to preprečiti. tudi novo dramsko delo. Redna oblika njihovega dela je tudi oddaja Pokaži kaj znaš, ki jo vsako poletje pripravijo skupaj z osnovno organizacijo mladih iz Bevč. Vsa dela režira Vlado Pečečnik, ki je do nedavnega bil tudi predsednik društva. Sedaj je tehnični vodja, funkcijo predsednika pa opravlja Franc Viher. Člani Kulturnega društva Bevče so se doslej ukvarjali le z dramsko dejavnostjo. Ob zadnjem praznovanju novega leta pa so pripravili tudi prvo lutkovno predstavo z naslovom Kljukčeve dogodivščine, ki predstavlja zasnovo lutkovne sekcije, saj bodo tej igrici prav gotovo kmalu sledile tudi druge. V Bevčah pravijo, da imajo kar veliko nadarjenih in prizadevnih mladih igralcev, toda časa je sila malo pa tudi delovni prostori so milo rečeno neprimerni. Tod živi največ kmečkega prebivalstva, zato je za dramsko delo največ časa seveda pozimi Poseben problem pa so delovni prostori Za vasbo in nastope uporabljajo gledališki amaterji iz Bevč kar orodjarno gasilskega doma, ki pa v naj- boljšem primeru ne more spre jeti več kot šestedest ljudi. Radi bi ustanovili več sekcij, predvsem pa si že vsa leta želijo, da bi v svoje vrste privabili čimveč novih članov vseh starosti, predvsem iz najmlajšega dela Bevč, ki je zrastel v zadnjem času. Zavedajo pa se, da razmere, v katerih delajo sedaj, za nove člane niso najbolj maiolji-ve. Zato nestrpno pričakujejo izgradnjo novih prostorov, ki bodo nedvomno pomenili pomembno delovno prelomnico in uresničitev vseh njihovih razvojnih hotenj. Premalo razumevanja med krajani Bevče so pretežno kmetijska vasica. Tudi tisti, ki so zaposleni imajo ob hiši nekaj zemlje, da si pridelajo najnujnejšo zelenjavo in sadje. Ko smo se v ponedeljek sprehodili po tej vasici, je bila večina krajanov, kljub temu da vreme ni bilo najboljše, na poljih. Nekateri so spravljali seno, ki jim ga je pretekle dni dež precej pral, drugi so sadili in pleli na njivah. Malo smo jih zmotili pri delu in z njimi pokram-Ijali o življenju v tem kraju. KAREL SKUTNIK: „Bevče so lep kraj. Tu imam posestvo, ki pa mi za življenje ne daje dovolj dohodkov, zaradi tega sem se še zaposlil na rudniku lignita Velenje. V zadnjem času Branka Koren krajevnih skupnostih, kjer se redno pojavljajo kot dobrodošli gostje. Letos in predlani pa so se uspešno predstavili tudi Velenjčanom kot izvajalci Petkovega kulturnega večera. Prvi začetki delovanja Kulturnega društva Bevče ne segajo daleč nazaj pa vendar so v letih dosedanjega obstoja dokazali, da mislijo resno in dosledno opravljati delo, ki so si ga zastavili in ki že rojeva željene sadove. Društvo so ustanovili pred petimi leti, zrastlo pa je iz vrst mladinske organizacije, ki je že pred tem imela svojo dramsko skupino. Čeprav so začeli v neustreznih delovnih pogojih, ki so sila skromni še danes, se je v društvu zbralo nekaj več kot dvajset članov, med njimi večji del mladih. Danes jih je aktivnih približno dvanajst. Že od vsega začetka so pripravljali najrazličnejše proslave ob raznih praznikih in drugih priložnostih, vsako leto pa so naštudirali Karel Skutnik smo v kraju veliko pridobili, vendar pa žal med ljudmi ni pravega razumevanja. Kljub temu, da je število prebivalcev izredno majhno, ti niso enotni, niti nismo povezani med seboj. Zaradi tega tudi v marsičem ne uspemo, saj včasih le težko uskladimo stališča." MARIJA LESJAK: „Z možem, ki je star 70 let, jaz jih imam 66 živiva na kmetiji, ki meri 12 ha. Kljub starosti imava v hlevu še dvanajst glav živine. Včasih je bila naša kmetija ena najuglednejših v kraju, danes pa jo le še s težavo obdelujeva. Imava štiri otroke, vendar so se vsi preselili v mesto. Na upava^ da se bo to res zgodilo. Hudo nama je ob misli, da bi ta zemlja, ki nama toliko pomeni, nekoč propadla. Radi bi dali del posestva sinovoma, da bi si zgradila hiše in nama tako pri delu pomagala, vendar pa ne vemo, če bomo dobili soglasje za novogradnjo. V Bevčah tudi na drugih posestvih primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni delati na zemlji. Res ne vem, kam to vodi. Saj hrano bo pa vendar tudi potrebno pridelovati." SLAVKO KRUŠNIK: „Mama ima kmetijo, jaz in žena pa pri delu pomagava. Ker pa je to premalo, sem tudi zaposlen, delam pri velenjskem Vegradu. Bevče so izredno lep kraj. Tudi polja imajo takšno lego kot malo kje v naši občini. Prav zaradi izredne ugodnosti za kmetijstvo, si v kraju tudi želimo, da bi Bevče svojo podobo tudi obdržale. Žal pa se srečujemo s problemom kot vsepovsod na kmetijah: primanjkuje delovne sile. Mladi se zaposlujejo in le malokdo je voljah po opravljeni delovni obveznosti, še doma poprijeti za delo. Mnogo je bilo narejenega v Bevčah v zadnjem času, vendar pa je naš največji Slavko Krušnik problem naša neenostnost. Le malokdo je še pripravljen kaj prostovoljno narediti. Vsega imamo že preveč, pa smo že čisto razvajeni. Trenutno je v krajevni skupnosti največja naloga izgradnja doma družbenopolitičnih organizacij. Žal pa delo še vedno ni steklo, ker še nismo dobili denarja, ki so ga nam obljubili." Marija Lesjak kmetiji imamo mnoge stroje. S temi opravljajo otroci, ko nama pridejo pomagati. Sin je obljubil, da bo kmetijo prevzel, midva pa seveda njih Bevčah so ceste kar dobro urejene, v Zgornjih pa še ne. Velika želja krajanov je tudi dom družbenopoli- Ciril Bukovec tičnih organizacij. Upam, da nam bo uspelo manjkajoč? sredstva zagotoviti in da bo dom čim prej služil svojemu, namenu." MARJAN GORŠEK: »Živim na očetovi kmetiji, Id jo bo prevzel brat, jaz pa sem zaposlen na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu. Moja velika želja je, da bi v neposredni bližini očetove hiše postavil lasten don, vendar pa to kot kaže, ne bo mogoče, saj so sklenili, di v našem kraju ne bodo dovoljevali novogradenj, še manj pa krčenje kmetijskih površin. Bevče so mi zelo všeč. Tu živim od rojstva in zelo vesel bi bil, če bi lahko tu tudi ostal. Res bo potrebno še veliko narediti. Tu v Zgornjih Bevčah so izredno velik problem ceste, ki so resnično v zelo slabem stanju. Omenim naj še problem otroškega varstva. Starši, ki smo obojestransko zaposleni, nimamo kam z otroci. Naši starši imajo že tako veliko dela na lanetiji, vrtci v centru mesta Velenja pa so tudi zelo zasedeni, poleg tega pa tudi kar malo preveč oddaljeni." Toliko je o življenju v krajevni skupnosti Bevče v ponedeljek povedalo naših pet sogovornikov. Vsi imajo radi svoj kraj, pa bi v njem CIRIL BUKOVEC: »Včasih je bila mladina v Bevčah izredno aktivna, danes pa sploh ni več organizirana. Mladi za to nimajo interesa. Čas preživlja vsak po svoje. Tisti, ki imamo avtomobile, se odpeljemo kam ven. Rad živim v Bevčah. Smo v neposredni bližini mesta, vendar pa ldjub vsemu od njega odrezani. Tu ni prometnega hrupa. Mnogo bomo morali v kraju še narediti. V Spod- Maijan Goršek tudi kaj spremenili. Prepričani smo, da se bodo njihove želje z leti izpolnile. Dober dan, Makedonija (2) Z vso (ne)potrebno naglico smo zavzeli tudi Ohrid — Vseeno se je splačalo: zaradi zgodb o jeguljah in Biljani, zaradi enkratnih zgodovinskih spomenikov, pa tudi zaradi biserov — Le solata, solata ... Brzimo torej proti Ohridu. Ob vznožju gorske verige, v katen smo nekje daleč in v meg^ bolj slutili kot videli Soglasni" Korab, teče zares lepa gorska rečica Radika. Nekje ob njej smo postali in glej presenečenje — za debelo uro skoraj. Resda nas je postanek veljal tudi peš hoje v strmo obrežje in nazaj, koristno je pa le bilo. Poravnali smo si hrbtenico, pre-tegnili mišičevje, si ogledali v strmo pobočje stisnjeni samostan sv. Jovana Bigorskega in se ob vhodu vanj s pranjem rok znebili odvečnih grehov. Takšno očiščenje je vsem na voljo še na več drugih mestih, kakšen pa je dejanski učinek lahko presodi vsak sam; v kolikor sploh ima kaj na vesti in si je torej privoščil to ugodnost. Pot nas torej vodi proti cilju prvega dne — proti Ohridskemu jezeru. Spotoma še bežen pogled na del hidroelektrarne Glo-bočica, bolj kot ta pogled pa je vredna omembe pretresljiva zgodba, morda brez primere v svetu. Globočica je, z drugimi jezovi na Ornem Drimu vred, pretrgala tok najbolj krvave stavbe na svetu. Tako približno jo imenujejo in kar verjel bi jim. V Ohridskem jezeru namreč do-mujejo tudi jegulje. Živijo na njegovem dnu, v določenih obdobjih in v določenem času pa se dvignejo na jezersko gladino in v veličastni jati krenejo na svatbeno, vendar tudi svojo zadnjo pot. Vsaj bilo je tako. Iz jezera se je tisoče jegulj po Črnem Drimu napotilo do Jadranskega moija, od tam po Sredozemskem in skozi Gibraltar do Kanarskih otokov Iger se je pot končala. Morda so otoki tudi Azorski, vendar to niti ni pomembno. Jegulje so daleč v Atlantiku poskrbele za zarod, nato pa objete po parih, samec in samica, potonile na dno oceana. Mladi rod je krenil po isti poti nazaj do Ohrida. Kaj je vodilo to mladež, da je vsakokrat našla in zmogla tako dolgo ' pot, ve samo narava. Človek pa ne ve, kako naj z vsem, svojim razumom in tehniko prepreči izumrtje teh edistvenih vodnih prebivalcev, čeprav je z vso svojo tehniko vedel in znal prekiniti to svojstveno in skoraj nedoumljivo svatbeno pot. V nobenem inštitutu še niso uspeli najti trajne rešitve, ne pomaga niti znanost, niti helikopter, niti kaj drugega. Narava je še močnejša. V takem razmišljanju nas je pot privedla do obale jezera, do Struge kjer Črni Drim zapušča jezero. Struga je mesto s približno 13.000 prebivalci in se vse hitreje razvija. Tudi turizem ni izjema, saj kraju in okolici ne manjka lepot in znamenitosti. Tukaj so našli ostanke neolitske naselbine, odkrili so bogata grobišča ilirskih knezov, tukaj ie stalo antično mesto Enhelon, kar pomeni jegulja, tod je pot Via Egnata vodila Rimljane proti Carigradu, veliko je v tem kraju cerkev in drugih stavb iz srednjega veka, pa tudi novejša zgodovina je kraju vtisnila svoj pečat. Na kulturnem področju se je Struga uveljavila tudi v mednarodnih razsežnostih s svojimi avgustovskimi večeri poezije. Strugo smo seveda videli le iz avtobusa in nič več, ostala bo za morebitni drugi naskok na Makedonijo. Bil je že večer in hiteli smo proti Ohridu in še nekaj kilometrov dalje do tako željenega cilja v obliki hotela Metropol. Spotoma smo prisluhnili še legendi o Biljani, ženski iz ohridske zgodovine, katere ime danes srečaš vsepovsod. Znameniti so Biljanini izviri ob katerih je po legendi Biljana belila platno, videli jih seveda nismo (izvirov mislim, ne Biljane). Od tod izhaja tudi čudovita narodna pesem Biljana platno beleše, ki jo prav tako lahko slišiš vse po sod in kadarkoli. Pomembna je Biljana zlasti zato, ker je prva ženska v makedonski literarni zgodovini, ki je jasno in glasno izpovedala ljubezen do mladeniča, ki ji ni bil usojen. Namenili so ji seveda drugega, kot vsem ženskam njenega in poznejših časov, prva pa je zmogla toliko poguma, da je javno priznala ljubezen do drugega. Za makedonsko ženo to vsekakor ni bilo nekaj postranskega, pa čeprav le v narodni pesmi. Prišli smo torej do cilja prvega dne potovanja. Svet je pa res majhen. V enem dnevu preko vse Jugoslavije, veliko smo videli in izvedli od Skopja do Ohrida, pa še za večerjo nam je ostalo precej časa, zlasti po njej. Hotel je bil zares lep, vzorno urejen in opremljen, pogled na jezero enkraten, tudi hrana je bila dobra — le solata? ! Enkrat sem že omenil tovrstno presenečenje, tokrat pa lahko postrežem z natančnimi podatki. Vsak izmed nas je dobil štiri drobcene rezine paradižnika in enakih pet kumare. Posamezni srečneži so si na podlagi računske pomote v kuhinji lahko privoščili rezino ene ali druge povrtnine več, pa vendar se nam je vsem milo storilo ob spominu na makedonski paradižnik v Sloveniji, na zeleno solato pa še posebej. Hotel je bil zares A kategorije, vendar pa v vsej svoji prostrani notranjosti ni premoga niti ene same škatlice cigaret. Od A do Ž nobene, pa čeprav brez kategorije. Čez dan jih sicer prodaja trafikant, ki bi moral priti v službo zjutraj, pa ga v poznem dopoldnevu naslednjega dne ni še nihče našel. Na zdravje kadilci. Vstajanje je bilo takšno ali drugačno, od primerka do primerka različno, uspelo pa je le in krenili smo proti sv. Naumu. Že prvi vtis ti da vedeti, da je to romarska pot bližnje in daljnje okolice. Množica obiskovalcev, zlasti mlajših, se tare na vsakem koraku. Sicer in hladne vode mogočnega izvira Črnega Drima, ki oblivajo majhne otočke z bujnim zelenjem. Drim kaj kmalu za svojimi izviri odteče v jezero, katerega napaja s Takšnih trenutkov (dobesedno) je bflo zares malo. svojimi vodami. Lahko bi seveda rekli, daje pravi izvir Črnega Drima Prespansko jezero, ki leži mnogo nadmorskih metrov više za ogromnim pobočjem Galiči-ce in okoliških virov. Iz tega zelenja se kmalu dvigne v jezero strmo padajoča stena in na njej samostan sv. Nauma, ki si je ta čudoviti kraj izbral za svoje bivališče in izhodišče za širjenje svojega plemenitega poslanstva prosveti-telja. Dognano je, da je Naum prišel v Ohrid leta 893 in je bil sodelavec Klimenta Ohridskega, oha pa sta bila zvesta učenca Cirila in Metoda. Kliment je še istega leta postal episkop in je odšel, Naum pa je nadaljeval njegovo delo. Okrog leta 900 je postavil samostan. Umrl je deset let kasneje in pokopali so ga v grobu, ki si ga je sam zgradil. Vse do prihoda Turkov je bil samostan versko in kulturno središče slovanske Makedonije. Kasneje so ga sicer do tal porušili in še v turških časih obnovili V 16. in 17. stoletju so tako nastale čudovite ikone, freske in rezbarske mojstrovine, ki pa smo jih žal videli le na prospektih. Dostopno je bilo le samostansko dvorišče, notranjost pa zaradi obnovitvenih del ni bila na ogled. Kljub temu je samostan, kot eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške Makedonije, nedvomno vreden obiska. Navdušuje enkratna arhitektura, pogled na jezero je navdušujoč, manj kot streljaj daleč pa teče tudi državna meja z Albanijo. Zelo blizu sta obe karavli in celo čuvaije meja smo videli. To pa je tudi nekaj. Ob jezeru smo se vrnili do Ohrida mesta kulture in zgodovine, tradicije in perspektive. Minevala so stoletja, nastajale in izginjale so civilizacije, vsaka od njih pa je slikoviti podobi Ohrida vtisnila nemniljiv pečat. Ohrid je bil naseljen že v davni preteklosti, njegovi prvi znani prebivalci pa so bili Iliri, ki so tod bivali od 12. do 4. stoletja pred našim štetjem. V grobiščih njihovih knezov so odkrili pomembne in enkratne najdbe. V 4. stoletju je lihni-dos, nekdanje ime za Ohrid, zavojeval Filip 2. Makedonski, tik pred začetkom naše ere pa so področje osvojili Rimljani in tudi o takratni veličini pričajo bogate izkopanine. Krščanstvo je sem prodrlo okrog 3. stoletja in številne antične hrame so zamejale cerkve zgodnjega krščanskega obdobja. V sklopu Bizanca je bil Ohrid v 6. stoletju, ko so ga pričeli naseljevati Slovani. Takrat je menjal svojo etnično sestavo in svoje ime. Iz Lihnidosa je nastal Ohrid, iz slovenskega „vo hrid" - na hribu. Kaj kmalu je Ohrid postal žarišče slovanske pismenosti in kulture in takšno središče je ostal vsa naslednja stoletja. Dve stoletji pred univerzo v Bolongi je bila v Ohridu ustanovljena prva slovanska univerza. Njena vrata je prestopilo preko 3500 učencev, ki so zatem slovansko pismenost, kulturo, umetnost in cerkveno petje širili po večini slovanskih dežel, tja do Kijevske Rusije. V teh krajih se je porodilo tudi Samuelovo cesarstvo, prva država makedonskih Slovanov. Še bi lahko naštevali. Recimo, Ohrid je bil pod turško nadvlado od leta 1395 do 1912, pa vseeno njegovo poslanstvo ni nikoli zamrlo. Tudi v času Dindena, pa narodnoosvobodilne borbe je odigral pomembno vlogo. Veliko je v Ohridu enkratnih pričevanj o njegovi bogati zgodovini, lepa sta mesto in jezero, pa značilna ohridska arhitektura, in še bi lahko našteval. Obiska ne bo nikomur žal, le Znamenita cerkev sv. Sofije iz 7. stoletja čas si mora vzeti. Vzeli smo si ga sicer tudi mi, le odločno premalo. Vse skupaj je mejilo na orientacijski tek za vodičem, sonce je močno žgalo in razumljiva posledica vsega tega je bil znaten osip med udeleženci. Kaj kmalu smo se vsi našli na istem in vnaprej določenem mestu ob obali. Naval na eno izmed trgovin s srebrnimi izdelki, opremljenimi z znamenitimi ohridskimi biseri, je bil občuten. Ženske so se zopet izkazale s svojo premočjo. Tudi slikali smo se, še bolj pa so nas slikali drugi, vendar le na začetku že omenjenega obhoda. Ko smo se vrnili, so bile naše slike že na panoju. Čeprav so se šele sušile, je bila konkurenca zares nelojalna. Tudi s ceno je bilo nekaj narobe. Najprej po 20 dinarjev, nato po 10 in ob avtobusu, tja so fantje s slikami pritekli za nami, že po pet. Naglica torej zopet ni bila kaj prida. Za 100 dinaijev najprej 5 slik, čez slabe pol ure pa že kar 20. Trgovci pa taki, eni in drugi. Z Ohridom smo več ali ma opravili v tem dopoldnevu, po poldne smo imeli prosto. Eni so počivali, drugi so se vrnili i nakupovanje, eni so se kopalit jezeru, drugi so iskali obljublja ni bazen in kegljišče. Oboje so našli, vendar zaprto. pQ zabava (ali) spanje ob pomiija joči spremljavi šumenja jezeisl valov. Z zaključkom poti vas bo prihodnjič še enkrat muč | Janez Plesnik. ŠFS - kvaliteta! Redki so glasovi iz Velenja, pa zato toliko bolj razveseljivi. Očitali bi jim premajhno kulturno razgibanost, pa so uspehi le tolikšni, da so jih vsi veseli. Godba je prva na svetovnem prvenstvu, dekliški zbor gimnazije Velenje je po festivalu v Celju zopet zlat. « Šaleška folklorna skupina Velenje pa je z nedavnim celovečernim nastopom v domu kulture prikazala tolikšno kakovost, da se zanesljivo uvršča med najboljše folklorne ansamble pri nas. Taka sodba ne le moja, je beseda strokovnjakov, ki so jo izrekli takoj po nastopu. V prvem delu so se plesalci predstavili z jugoslovanskimi spleti: V slavonskem kolu, Bunjevski plesi, Kdo iz Ražan-ca, Oj, Dobriču, Vezak vezla in Dubrovačka poskočica. Posebno zadnja je posebej razvnela publiko v dvorani. V drugem delu so nastopili s slovenskimi plesi: Štajerski plesi, Pustna polka, Moj oča ima, Plesi iz Bele Krajine, Iz brente gre v prešo in Prekmurski plesi. Jugoslovanske plese so popestrili tamburaši in gusle, vse zelo avtentično. Nasploh je koreografija vseh plesov kvalitetno izvedena. Ples pa prehaja že v artizem, če pomislimo na glavnega plesalca v Dubrovačkiposkočniciali pat Bunjevskih plesih, Rodiča. St veda moramo tudi ob taki kvah teti zapisati, da jo je rodilo vztrajno in trdo delo. Vrsti mladih članov se množijo. Pa še nekaj je! Domislil sen se izjave neke poljske delegati' je, ki je bila gostja velenjski kulture. Brez besed so si ogledovali bogati in natančno urejt ni fiindus, za katerega so trdili da je najboljši, kar so jih videli Resnično so v Vdenju veseli, i je v bogati in pisani kultun dejavnosti močna in kvaliteta tudi folklorna. Vinko Šmaji Velenje, EfenkovaŽ Med nastopom RAZVOJ IN DELOVANJE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE V ŠALEŠKI DOLINI Komunistična organizacija in njene akcije od 1931 do 1941 Odprta razstava „XIV. divizija" Na pobudo delavcev Kulturnega centra Velenje in v sodelovanju z Muzejem revolucije Celje in Občinskim odborom ZZB NOV Velenje je bila pretekli petek v galeriji Kulturnega centra „Ivan Napotnik" odprta razstava fotografij in dokumentov XIV. divizije. Razstava je posvečena odkritju spomenika in spominskega parka na Graški gori in medobčinskemu srečanju borcev NOB ter mladine Jugoslavije, ki bo 3. julija na Graški gori. Otvoritev razstave je popestril izvirni kulturni program članov Šaleškega študentskega kluba, kjer so mladi literati brali svoja dela. Na slovesni otvoritvi, ki je bila številno obiskana je spregovoril tov. Božo Mohorko, vodja muzeja Velenje in v strnjenih orisih predstavil legendami pohod slavne XIV. divizije na Štajersko, ter predstavil zdogovinsko pot ene najmočnejših, najbolj izurjenih, organiziranih in oboroženih enot slovenske narodnoosvobodilne vojske. Lahko bi jo podnaslovih tudi kot izbor fotografij divizijskega fotoreporterja Jožeta Petka, ki je ..ŠTIRINAJSTO" spremljal na njeni zmagoviti, težki poti boib in zmag, junaštev in nečloveških naporov, samoodrekanja in tovarištva. Ohranil nam je dragocena pričevanja, ljubezni našega človeka do lastnega naroda in do svobode v zelo težkih časih NOB na Slovenskem v začetku leta 1944. Bolje kot besede govori 125 razstavljenih fotografij, ki zgodovinsko dokumentarno dovolj preprečljivo in verno dokazujejo veličino in hkrati človečnost našega narodnoosvobodilnega boja. Gledalec lahko spozna celotni zmagoviti pohod, ki se je pričel v Beli krajini na Štajersko in Koroško. Razstavo je odprl tov. Jože Tekavc, ki se je zahvalil vsem organizatorjem razstave in izrazil posebno zadovoljstvo, da se je otvoritvi odzvala predvsem mladina našega kraja. Razstava bo odprta do 15. julija 1979, vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto od 9. do 13. ure. Piše: Dr. MILAN 2EVART Šoštanjski klerikalni župan Anton Novak je takoj po demonstraciji poročal o dogodkih okrajnemu načelstvu v Slovenjem Gradcu. Na koncu dopisa je okrajnemu načelstvu postavil tri vprašanja, ki so izzvenela kot njegov protest, ker nihče ni preprečil demonstracij. Okrajno načelstvo je župan vpraševal, zakaj ni nobena oblast nastopila proti izgredom, zakaj merodajni faktorji dopuščajo, da se ustvarja neznosno ozračje in zakaj se dopuste izgredi, dokler domače prebivalstvo zanje ne da povoda. Šoštanjski župan pa ni mogel preprečiti protihitleijanskih akcij. To so pokazali že dogodki v noči na 20. april 1939. Na večer pred Hitieijevim rojstnim dnem so se šoštanjski Nemci in nemčuiji zbrali v Haukejevi gostilni. V načrtu so imeli tudi kuijenje kresov na bližnjih hribih. Okoli 150 skojevcev, sokolov in članov fantovskih odsekov je obkolilo Haukejevo gostilno inhideijancem preprečilo izhod. Hitleijance, ki so bih v velikem strahu, so stražili vso noč. V zvezi s sodelovanjem slovenskih fantov pri tej akciji je treba omeniti, da so bili ob Hitieijevem rojstnem dnevu v pripravljenosti tudi po nalogu svoje organizacije. Dne 11. junija 1939 sta šoštanjsko združenje koroških borcev in šoštanjska podružnica CMD priredili koroški večer. Med govorniki je bil tudi dr. Maks Šnuderl. Blaž Roeck je udeležence prireditve navdušil za protihitleijansko demonstracijo. Demonstranti so zopet vzklikali po mestu: ^,Dd z nemčuiji"^ a tudi „2ivela Sovjetska zveza", „Dol s kapitalisti". Pred orožniško postajo je skupina demonstrantov zapela intemacionalo. V zvezi z narodnoobrambnimi akcijami so nastali v Šoštanju, Pesju in v Velenju narodnoosvobodilni odbori. Bc o Mravljak je v Šoštanju organiziral uradno mladinsko skupino za boj proti hitieijancem. * Orožniki so prizadevno zasledovali dejavnost komunistov in skojevcev, jo poskušali preprečevati, a njim in policiji se ni posrečilo vdreti v šaleško partijsko organizacijo, ki je nastala po koncu 1934. leta. Zlasti šoštanjski orožniki so pri levičarjih izvedli številnehišne preiskave, našli nekaj obremenilnega gradiva, nekaj komunistov in skojevcev so tudi aretirali in prijavili sodišču, a razbita ni bila niti ena partijska celica. Izdajstva ni bil o in prav tako ne priznanj aretiranih komunistov pred preiskovalnimi organi. Konec novembra 1939 sta bila v Zagrebu aretirana medicinca Blaž Roeck in Dušan Mravljak. Uprava policije v Zagrebu ju je poslala po aretaciji orožniški postaji Šoštanj, ker sta bila osumljena, da se ukvaijata s komunistično dejavnostjo. Ob aretaciji je policija našla pri Mravljaku proglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije „Kaj hočemo". Po zaslišanjih 1. decembra 1939 so šoštanjski orožniki Roecka in Mravljaka zaradi nadaljnje preiskave odgnali v Slovenj Gradec. Po zaslišanjih na okrajnem sodišču v Slovenjem Gradcu sta bila oba izpuščena pod pogojem, da bo Roeck stanoval v Šoštanju, Mravljak pa v Zagrebu. Z odločbo z dne 6. februarja 1940 je okrajno načelstvo Slovenj Gradec odredilo za Roecka konfinacijo v Bileči. Roeck, ki je bil o tem obveščen, se je umaknil v ilegalo, karje tedaj storilo še več slovenskih komunistov. Za ilegalci je bilo izdanih več tiralic. Na seznamu tiralice, ki jo je uprava Delavske banovine poslala 12. februaija 1940 okrožnim načelstvom in upravam policije, je bilo poleg imen vodilnih slovenskih komunistov tudi Roeckovo. Dne 28. marca 1940 sta dva šoštanjska orožnika hotela izvesti preiskavo pri Stropnikovih v Lokovici. Roeck, ki se je tega dne zadrževal pri Stropnikovih, je skočil skozi okno in skušal pobegniti. Ker se ni ustavil, sta orožnika streljala ter ranila Roecka v levo koleno in ga aretirala. Dne 9. maja je okrožno sodišče v Celju obsodilo Blaža Roecka in Josipa Druškoviča, študenta iz Slovenjega Gradca. Roeck je bil obtožen, da je s kolesom odpeljal iz Šoštanja zavoj komunističnih letakov in jih s posredovanjem Druškoviča spravil v Guštanj. Obdolženca sta se zagovaijala, da nista vedela, kaj je bilo v zaboju. Roeck je bil obsojen na eno leto strogega zapora, Druškovič pa na osem mesecev. Vriiovno sodišče kot kasacijsko sodišče v Ljubljani je 19. junija 1940 obema znižalo kazen za polovico. V zvezi s procesom proti Roecku in Druškoviču je dr. Dušan Kraigher, ki se je tudi pravočasno umaknil konfinaciji, v pismu sodnikom okrožnega sodišča v Celju z dne 17. junija 1940 napisal, da sta bila Roeck in Druškovič nezakonito obsojena ter da bi moral na zatožno klop orožnik, kije streljal na Roecka, ter vsi tisti, ki od orožnikov zahtevajo tako nezakonito postopanje. Okrožnemu sodišču je Kraigher očital, da je s svojo sodbo na zahtevo bana dr. Marka Nadačena pokrilo zločinski poskus umora Blaža Roecka. Očital mu je, da je spravilo z Roeckom v ječo zavednega slovenskega študenta, ki je z vso zavedno šoštanjsko mladino dosegel, da je mesto Šoštanj, nekdanje nemškutaisko gnezdo, odločno in mogočno manifestiralo svoj slovenski značaj v času, ko je nemški imperializem pripravljal pohod na vzhod in ko so naši nemčuiji pričeli dvigati glave ter izzivati, da bi dokazali nemški značaj Spodnje Štajerske. V Šaleški dolini so bili po Roeckovi aretaciji razširjeni letaki, ki so vsebovali tudi trditev, da so nasilja, preganjanja in ubijanja najboljših ljudi dokaz slabosti režima, ki se že maje. Okrožno sodišče v Celju je zavzetost, ki so jo pokazali komunisti s temi letaki za Roecka, imelo za dokaz njegovega delovanja v komunističnem gibanju. Se konec 1940. leta so šaleški komunisti zbirali podpise za protest proti nasilju šoštanjskih orožnikov (predvsem v zvezi s postopkom proti Roecku in Rudiju Korenu, kije bil interniran). Orožniška postaja Šoštanj je prijavila Marijo Stropnik, da je pobirala podpise s pomočjo ponarejenega dovoljenja okrajnega načelstva. Dogodke ob aretaciji Roecka, ki so komuniste zelo prizadeli, je šaleška partijska organizacija močno uporabila tudi v svoji propagandni dejavnosti. Dne 31. decembra 1940 so orožniki ponovno izvedli preiskavo pri Stropnikovih v Lokovici ter na hlevskem podstrešju našli 214 rdečih zastavic ter dve brošuri z naslovom ,Stalin in mednarodni proletariat". V zvezi s to preiskavo so zaradi šiijenja komunistične propagande aretirali Franca Polha in Stropnikovo hčer Vekoslavo. Polh in Vekoslava Stropnik sta bila sicer izpuščena, a 29. januaija 1941 je tožilstvo državnega sodišča za zaščito države poslalo spise o Polhu in o Stropnikovi državnemu tožilstvu v Celju, ki je 25. marca 1941 poslalo obtožnico zoper Pdha in Stropnikovo celjskemu okrožnemu sodišču. Do procesa pred zlomom Jugoslavije ni prišlo in kazenski oddelek komandanta varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem je 3. septembra 1941 sporočil v Celje, da je postopek ustavljen in da je nadaljnji pregon prepuščen gestapu. V začetku 1941. leta je bil aretiran komunist Janko Vrabič, študent medicine iz Šoštanja. Dne 8. januaija 1941 je policija izvedla preiskavo pri Tereziji Resman na Koroški cesti v Mariboru, kjer je bila postojanka revolucionarnega gibanja. Policija je pri Resmanovih našla kolo in po registrski tablici ugotovila, da je last Janka Vrabiča. S tem kolesom se je iz Šoštanja odpeljal v Maribor Slavko Šlander, ki se mu je ob preiskavi pri Resmanovih posrečilo pobegniti. Kljub temu, da policija ni izvedela, kdo ji je pobegnil, je menila, da gre za komunističnega funkcionaija, zlasti še, ker se je v času preiskave pojavil pri Resmanovih Miloš Zidanšek, ki pa mu je tudi uspelo pobegniti. Po preiskavi pri Resmanovih je bil poleg Resmanove in Iva Polančiča iz Maribora aretiran tudi Janko Vrabič, ki je bil nato obtožen komunistične dejavnosti. Iz zaporov v Mariboru je bil izpuščen 8. aprila, prav pred prihodom Nemcev v Maribor. Vrabičeva aretacija torej ni bila v neposredni zvezi s kakim razkritjem partijske dejavnosti v Šaleški dolini. Aretacije in procesi proti šaleškim komunistom so bili torej v obravnavanem obdobju redki. Pač pa so oblasti 1940 in še v začetku 1941 poslale nekaj šaleških komunistov in skojevcev v Bilečo, še več pa na orožne vaje v delavske enote v Ivanjico. V Bileži je bil član okrožnega komiteja KPS Celje Rudi Koren. Potem ko je odsedel dosojeno zaporno kazen, pa je bil v Bileči tudi Roeck. V Ivanjici je bil s skupino Šalečanov Karel Destovnik, ki pa je bil razmeroma kmalu odpuščen. V Ivanjici je bil od 28. januaija do 15. februaija 1941. Ko je odhajala skupina Šalečanov v Ivanjico, so komunisti 25. januaija 1941 organizirali demonstracije na železniški postaji v Šoštanju. Moški demonstranti so nosili rdeče kravate, ženske pa rdeče rute. (se NADALJUJE) VELIKA POLOMIJA P»e: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj Nlekega večera se je, kot po navadi, dlje časa zadržal v iiji. Za mizo je bS Stanko sam. Čez čas sta pristopila v sivih oblekah. ,.Prosto? "je vprašal starejši, ki so ga krasili ej d O C o > o C o s C o > o C o s C o > novonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonc BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE •=• < IZ DELA ŠŠD Pred dnevi je bilo v Velenju končano občinsko prvenstvo v roko-metu za mlajše pioniije. Prvo mesto (J so osvojili mladi rokometaši z os-novne šole Gustav Šilih Velenje, drugo Anton Aškerc, 3. Biba Roeck, 4. Kajuh, 5. Miha Pintar Toledo. ^ ZA POKAL O MLADOSTI Danes ob 18. uri bo na igrišču pri jezeru finalno rokometno srečanje območnega tekmovanja za pokal < onovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovo ©zmaj Itevilka 24 1486) - 22. junija 1979 koledar tek, 22. junij - Ahacij " ata, 23. junij — Kresnica fldja, 24. junij - Janez neddjek, 25. junij - Viljem rek, 26. junij — Helena s da, 27. junij - Dan samo ravijalcev ek, 28. junij - Leon [dravstveni dom Velenje: 6.1979 dr. Ivan KRALJ 3. 6. 1979 dežurna ambulan-i: dr. Pavle GROŠELJ jmožni dežurni: dr. Aleksan-ia ŽUBER 24. 6. 1979 dežurna ambulan i: dr. Pavle GROŠELJ omožni dežurni: dr. Aleksan-ra ŽUBER 5. 6.1979 dr. V. PIRTOVŠEK (»NA AMBULANTA VEJE: 6. in 24 /6. 1979 dr. Miloš č, Velenje, Prešernova 9 b, "on 851 335 8. do 12. ure dežuren v bni ambulanti SŠZD Velenje, cer v pripravljenosti doma MLAJŠA ZAKONCA po-bujeta sobo s souporabo konice oziroma stanovanje v em. Plačata v dogovoru vna-j ali pa materijalno pomaga-pri izgradnji hiše. Naslov v redništvu. MATI Z OTROKOM išče ■sonjero ali sobo v Velenju, »slov v uredništvu. LJUBITELJI SIAMSKIH AČK je lahko dobijo pri Midi jesjak, Hrastovec 14 a, (Šem-uc). ZAKONCA brez otrok iščeta isoniero ali sobo v Velenju ali »lici. Vojko Lončarič, Male 32. 62321 Makole. JOTO PAJK Velenje vam tokovno izdela fotografije vse osebne dokumente hitro kvalitetno v predpisani ve-:osti in po solidni ceni. \ PRODAM psa bernardinca, Irega 1 leto. Ivan Kdar, Ve- i vrh 20, Šmartno ob Paki. PRODAM osem žniderši-®ih panjev s čebelami; čebele močne in zdrave. Avgust idnak, Heroja Rozmana 5, »štanj. ii mšo z delavnico, skoraj v dišču Velenje, primerno za iko obrt in dejavnost, pro-m. Naslov v uredništvu. PRODAM violino, nerablje-z lokom in kovčkom. Blaž en, Arnače 23, Velenje (tele-i850 574). 23. 6. - sobota ob 16., 18 in 20 uri BOBNARJEVI DOŽIVLJAJI — sexi komedija. Režija: Norman Koen. Igrajo: Ro-bin Esguit, Antony But 24. 6. - nedelja ob 16., 18 in 20 uri BOBNARJEVI DOŽIVLJAJI — sexi komedija 25. 6. - ponedeljek ob 18 in 20 uri BIČ -ameriški vestem. Režija: John Sturges. Igrajo: Richard Widmark, Dona Reed 26. 6. - torek ob 18 in 20 uri BIČ — ameriški vestem 27. 6. - sreda ob 18 in 20 uri LJUDJE IZGUBLJENI V ČASU - angleški znanstvenofantastični. Režija: Kevin Con-nor. Igrajo: Patrick Wayne, Doug Mcdure 28. 6. - četrtek ob 18 in 20 uri UPORNIK JOSEY WALES - ameriški. Režija: dint Eastwood. Igrajo: uint East-wood KINO DOM KULTURE VELENJE 25. 6. - ponedeljek ob 20 uri LJUDJE IZGUBLJENI V ČASU — angleški znanstvenofantastični FILMSKO GLEDALIŠČE KINO ŠOŠTANJ 23. 6. - sobota ob 19.30 AGENT ŠT. 1 TAJNE SLUŽBE — angleški avanturistični 24. 6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 BIČ - ameriški vestem 25. 6. - ponedeljek ob 19.30 BOBNARJEVI DOŽIVLJAJI -angleška sexi komedija 27. 6. - sreda ob 19.30 UPORNIK JOSEY WALES -ameriški KINO ŠMARTNO OB PAKI 22. 6. - petek ob 20 uri AGNET ŠT. 1 TAJNE SLUŽBE - angleški avanturistični 26. 6. - torek ob 20 uri BOBNARJEVA DOŽIVETJA - angleška sexi komedija Poroke: Anton ZAPONŠEK, roj. 1955, komercialni tehnik iz Doliča in Danica JEROMEL, r cm. 1957, komerc. tehnik iz Doliča; Zdenko BRLOŽ-NIK, roj. 1957, elektrotehnik iz Proseniškeea in Majda FISTRAVEC, roj. 1958, farmacevski tehnik iz Hrastovca; Anton JEROMEL, roj. 1956, električar iz Mislinjske Dobrave in Marinka POKRŽNIK, roj. 1961, delavka iz PleSvca št 40; Slavko MARIC, roj. 1957, delavec iz Gornjega Rajiča in Smilja MI-HAJILO. roj. 1949, šivilja iz Velenja; Bojan VOLAVC, roj. 1958, strojni tehnik iz Pake pri Velenju in Milena RADOLlC, roj. 1955, administratorka iz Velenja. Smrti: Franc BRITOVŠEK, kmetovalec iz Škalskih Cirkovc št. 8, roj. 1914. AVTOMOBILISTI Montiramo radijske sprejemnika, ineglenke, vzvratne luči, d opravljamo vso ovtoe lok triko na vozilih, polnimo in kontroliramo akumulatorje. AVTOELEKTRO SERVIS, JANEZ PELKO, OUŠANA KVE-ORA 12. Pri GIP VEG RAD Velenje TOZDLESNA Šoštanj v Meti eč ah -obrat žaga je na voljo večja količina nasipne zemlje — brezplačna Lesna bo proti plačilu organizirala nakladanje in prevoz, ali pa si interesenti uredijo to sami. Vse informacije — telefon številka 881 031. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge PROGRAMERJA AOP V INFORMACIJSKEM CENTRU ZA SAMOUPRAVNO DELEGATSKO INFORMIRANJE Poleg sploSnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Je naslednje: — srednja strokovna izobrazba in 3 leta ustreznih delovnih izkuienj. Kandidati, ki nimajo delovnih izkušenj na takih ali podobnih delovnih mestih, bodo opravljali ustrezen test. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od te objave kadrovski službi uprave skupščine občine Velenje. CGP DELO TOZD PRODAJA PODRUŽNICA CELJE TRG V. KONGRESA 3 a vabi vestnega in dinamičnega sodelavca za opravljanje del oziroma nalog kolporterja v kiosku DELO Velenje Od sprejetega kandidata želimo, da ima: - končano poklicno šolo trgovske ali gostinske smeri, — vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v času dvomesečnega poskusnega dela. Delo je pogodbeno za nedoločen čas. Odločite se in pošljite svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela podružnici Delo Celje, Trg V. kongresa 3 a, v 15 dneh po prvi objavi. VEPLAS VELENJE Celjska cesta 35 63320 Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA RAZVOJNEGA TEHNOLOGA Pogoji: - višja ali srednješolska izobrazba tehnične smeri, - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 12 tednov. Kandidati naj prijavam obvezno priložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev in jih pošljejo v roku 15 dni na naslov: VEPLAS Velenje, Celjska cesta 35, 63320 Velenje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. ©NI KINO VELENJE .22. 6. - petek ob 18 in 20 DRAM, ZADNJI MANDIN-- ameriški ZAHVALA Ob tragični in prerani izgubi sina in brata RAJKA DOLENCA učenca 4. a. razreda o. š. Gustav Šilih Vdenje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali vence in cvetje na prerani grob ter nam izražali besede sožalja, hvala kolektivu osnovne šole Gustav Šilih za pomoč ob nesreči, hvala njegovim sošolcem, tovariširi razredničarki, tovarišu ravnatelju za poslovilne besede in šolskemu pevskemu zboru, OOS občinske skupščine Velenje, OOS RŠC Velenje, delavcem občinske uprave, ožjim sodelavcem, bivšim sodelavcem TGO Gorenje, sodelavcem RŠC-EKŠ. Posebna hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Velenje, ki so mu nudili prvo pomoč, zdravstvenemu osebju ter zdravnikom kirurgije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki so se mu prizadevali rešiti življenje, hvala stanovalcem Šaleške 2, hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam v nesreči kakorkdi pomagali. Vsi njegovi Vdenje, 14. 6. 1979. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD VELENJE, PREŠERNOVA Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije GIP,.VEGRAD" VELENJE razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije in določil 55, 58, 59 in 61 člena statuta delovne organizacije ter 113 člena samoupravnega sporazuma o združevanju v DO naslednja prosta področja del in nalog s posebnimi pooblastili :n odgovornostmi. 1. Pomoč pri vodenju delovne organizacije za ko ordiniranje in vodenje proizvodnje. Z Vodenje delovne skupnosti inženiring in opravljanje nalog s področja komerciale. POGOJI: 1. visoka izobrazba gradbene smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj; -2. visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri, z najmanj pet let delovnih izkušenj oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti Poleg splošnih, z zakonom določenih, pogojev morajo kandidati imeti organizacijsko vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti družbenopolitično aktivni in imeti pravilen odnos do samoupravljanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevnih pogojev n opisom rezultatov dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov GIP „VEG RAD" Velenje, Prešernova 9/a. Prijava mora imeti oznako „za razpisno komisijo delavskega sveta DO". Kandidata bosta za razpisane naloge imenovana za dobo 4 let. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku razpisa GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD VELENJE, PREŠERNOVA ^ Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DS skupne službe objavljamo naslednja prosta dela in naloge 1. Vodenje prodaje industrijskih objektov Pogoj: visoka izobrazba gradbene smeri, najmanj štiri leta prakse. Za delavca, ki bo sprejet za opravljanje te naloje, je zagotovljeno družinsko stanovanje. 2. Organiziranje družbenega standarda, letovanje, kulture in športa Pogoj: srednja izobrazba družboslovne smeri, najmanj dve leti prakse. *' 3. Samostojno urejanje plačilnega prometa Pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri, najmanj tri leta prakse. Delo je za nedoločen čas, za vse kandidate je določeno poskusno dela Prošnje s pismenimi dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba 15 dni po izidu objave. VPISOVANJE UČENCEV V GLASBENO ŠOLO Glasbena šola „Fran Korun - Koželjski" Velenje bo vpisovala učence vseh letnikov za šolsko leto 1979/80 na dan 26. in 27. junija 1979 od 10. do 12. in od 16. do 19. ure Prosta mesta za posamezne instrumente so objavljena na oglasni deski v šoli. Dosedanji učenci se lahko vpišejo SAMO NA OSNOVI ZADNJEGA SPRIČEVALA GLASBENE ŠOLE. V pripravnico se lahko vpišejo otroci, stari 7 do 10 let — odvisno od instrumenta JESENSKEGA VPISA NE BO! Vpisnina znas. ^00,00 din. RDEČA DVORANA VELENJE komisija za medsebojna delovna razmerja išče praktikanta — učenca za delovne naloge in opravila na področju fotografije. Pogoj za sprejem je uspešno končana osnovna šda. Interesenti naj pošljejo svoje prošnje in zaključno spričevalo komisiji za medsebojna delovna razmerja Rdeča dvorana Velenje v roku 15 dni po objavi. Rešil deklici iz bazena sem bil že hudo utrujen, zato sem prosil za pomoč, vendar pa so me vsi samo {'~dali. Eno deklico sem dvignil na rob bazena, potem pa mi je le pritekel nekdo pomagati." Potem je hitro poklical pomoč iz zdravstvenega doma. Klicu se je odzval rešilni avtomobil, brez zdravnika. Deklicama pa sta nudila prvo pomoč učitelja osnovne šole iz Idrije. Deklici sta bili namreč s skupino učencev v Velenju na izletu. Milan je bil srečen, da je deklicama rešil življenje. „Sicer pa za to nisem noben junak" je dejal, „naredil sem pač samo nekaj, kar bi moral narediti sleherni izmed nas, ki opazi nesrečo. Vem, da so bile pomembne minute, zato tudi ni- sem nič razmišljal, ampak smo ukrepal. Šele, ko sta bili deklici izven nevarnosti, sem se zamislil. Bil sem vesel ponosen ..." In kaj meni Milan o varnosti na velenjskem bazenu? „Za varnost je bilo vsaj tega dne, ko se je nesreča pripetila stoijene-ga mnogo premalo. Na bazenu ni bilo reševalca, kljub temu, da je bilo število kopalcev zelo veliko, niti ni bilo v bazenu žoge za reševanje." Milanu Dikuliču se tega dne ob prihodu v dom ni bilo potrebno zagovarjati, ker je predvideni čas za učenje porabil za plavanje. Opravil je humano dejanje. Rešil je dve deklici in bil sam v življenjski nevarnosti. M. TAMŠE Za večjo varnost na kopališčih Člani predsedstva Zveze za telesnokulturno občino Velenje so na 11. redni seji, ki je bila v sredo, 13. junija, posebno pozornost namenili varnosti v naših letnih kopališčih glede na to, da se je v velenjskem bazenu že pred koledarskim začetkom poletja utopil en otrok, dvema učenkama, ki sta prišli v Velenje na izlet ter enemu starejšemu obiskovalcu pa so komaj rešili življenje. Po mnenju članov predsedstva smo doslej premalo naredili za varnost na tem področju. Zato je dolžnost vseh nas, se zlasti pa tistih, ki s kopališči upravljajo, pa je, da storimo vse, da bi vendarle zagotovili kar največjo varnost v prihodnje in preprečili morebitne nesreče. Čeprav je res, da je vzdrževanje bazena izredno drago in da nihče ne želi, da bi delal z • izgubo pa vendarle ne bi smeli preveč gledati na denar, kadar gre za človeško življenje. Kljub temu pa so podprli predlog, da bi bilo treba ceno kopanja v velenjskem bazenu izenačiti s šoštanjskim, (ta je nekoliko višja) na račun večje varnosti. Na sestanku so se člani predsedstva zavzeli, da je treba že prvi dan, ko je bazen odprt, uvesti stalno derpurno službo. Letos temu ni bilo tako. Tako bi moral biti na bazenu plavali.i učitelj (sedaj je), vprašanje pa je, če je eden dovolj. Zveza bo tudi namenila denar za zaposlitev enega redarja, ki bo skrbel za red in disciplino na velenjskem bazenu. Že v prvih dneh kopalne sezone, je bilo namreč vse več pritožb staršev, da si ne upajo več pustiti svojih otrok na velenjski bazen, saj so otroci često- krat izpostavljeni maltretiranju nekaterim prenapetežem, ki jim je v veliko ali celo največje zadovoljstvo iznenadno suvanje otrok v vodo, tunkanje, skakanje na plavalca v vodi ipd. Sklenili so, da bodo k sodelovanju skušali pritegniti tudi delavce postaje milice, ki naj bi z občasnim nadzorom pomagali zagotoviti kar največji red na bazenu. Verjetno pa bi bilo prav, da bi vsem tistim, ki s svojim objestnim obnašanjem ogrožajo varnost obiskovalcev kopališča, še zlasti otrok, prepovedali vstop na bazen. Pri vhodu na kopališče je treba čim prej izobesiti tablo s pravili vedenja na bazenu kot je to urejeno na smučiščih.. Skoraj nerazumljivo je, da to ni bilo že storjeno, kajti tudi izgovor, češ da nihče ne pogleda na pravila, nas ne more in ne sme zadovoljiti. Čimbolj vidno je treba ločiti globlji in plitki del bazena. Tudi ljudje, ki ne znajo plavati, ne bi smeli brez spremstva na bazen. To opozorilo še posebej velja za razne šolske skupine, ki prihajajo v Velenje na izlete. Šolam pa so medtem že poslali dopis naj ob koncu pouka namenijo posebno uro plavalni vzgoji Navedeni ukrepi in verjetno še drugi pa ne bodo prav nič pomagali, če jih resnično sleherni obiskovalec naših kopališč ne bo upošteval. Saj tudi večje število plavalnih učiteljev najbrž ne more zagotoviti popolne varnosti; pa še težko jih je dobiti kljub dobremu plačilu, kot smo slišali. Zavedajo se izredne odgovornosti tega dela. Velenje je mnogim fantom iz drugih republik novi dom. Sem prihajajo takoj po končani osnovni šoli, torej še pravi otro-čiči, kjer pa se znajdejo v popolnoma novem okolju, brez staršev, brez prijateljev, brez Milan Dikulič koga, ki bi se mu lahko v najtežjih trenutkih izpovedali. Prav gotovo je to za te fante izredno težko, poleg tega pa naletijo tudi največkrat na nerazumevanje okolja v katerega so prišli. Tudi za Milana Dikuliča je bilo zelo težko, ko je prišel v naše mesto. Zapustil je starše, brate in sestre v vasi Dubice v okolici Siska in prišel v Velenje, da bi se izučil za poklic rudarja. Prvo srečanje s tem poklicem ga je.kar malo razočaralo, kmalu pa se je začel za to delo vse bolj zanimati in danes po treh letih je srečen, da sije izbral ravno ta poklic. Tudi v Velenju se mnogo bolje počuti. Ima mnogo prijateljev s katerimi preživlja prosti čas. Navezal se je tudi na vzgojitelje v domu Rudarskega šolskega centra, ki so vedno pripravljeni pomagati z nasveti. Skratka, so mu pravi prijatelji. V domu, ki so ga bili učenci zelo veseli imajo mnogo prostora za prostovoljne dejavnosti, v okolici je tudi igrišče, tako da lahko vsakdo najde sebi primerno zabavo. Milan pa prosti čas najraje preživlja na velenjskem bazenu. Plavanje mu je v velik užitek. Vsak topel dan ga premami. Tako je bilo tudi prvi petek v mesecu juniju. Bil je sicer čas učenja, vendar se je Milan, kljub temu odldčil za plavanje. .,Se bom že kako izgovoril", si mislil in jo mahnil proti letnemu bazenu. Malo je plaval, nato pa se sprehajal ob robu bazena. Zagledal je deklici, menil je, da se igrata. , Pa ju le predolgo ni bflo iz vode," je pripovedoval, „nič nisem premišljeval. Skočil sem v vodo in priplaval do njiju. Deklici sta se utapljali. Prijel sem eno za roko. Ta se meje možno oprijela, druga pa je držala to za roko. Tako sem odplaval v plitek bazen. Ko sem pripraval do roba, it Nejasnosti je torej konec. Nazarski kulturni dom, stan seveda, bo ostal le še spomin. Na njegovem mestu bo kmalu zraslo novo sodobno poslopje, ki naj bi poživilo kultum utrip Nazarij, pa tudi širše okolice. Rušenja so se lotil nazarski gasilci in doma danes že ni več. Talde posnetek pa morda vseeno ne bo odveč. V začetku tega tedna so klopi osemletk zapustili številni osmošoici. Veselja in smeha, zvitih in pikrih domidic je bflo oblo in zabave tudi; ob predajah ključev seveda. Sedmošolska zelenjad se ni dala kar tako, pa tudi mlajši so svoje starejše vrstnike z zanimanjem spremljali. Tako je bilo tudi v Gornjem gradu kjer so se morali pred dežjem umakniti v telovadnico. nama velenje Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tam še, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320- Velenje, Foiton IT), poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarje* (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Nono mesto, tisk tiskar® ,.Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarji 1974 ne plačuje-temelj nega davka od prometa proizvodov. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAJ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej. imfAnm nudi veliko izbiro POHIŠTVA vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici SODOBNA OPREMA Oh, ta standard. V Velenju že dolgo časa primanjkuje parkirnih prostorov. No, veijetnojli ne bo nikoli dovolj in ob takšnem pomanjkanju, se na mnogii parkirali prostori v Velenju bohotno avtomobli, katere so njihovi lastniki ali kdo drug povsem „oropali" in nato pozabili naqe. Ali pa je to nadomestilo za otroška igrišča na katera ob gradnji novih stanovanj pogosto pozabljamo. Ker je potreba po parkirnih prostorih vendarle zelo velika in ker resnično kvarijo izgled in urejenost mesta, bi bilo prav, da bi j2i njihovi lastniki odstranili. Zato pa ni potrebno velico truda, saj bo to delo oprali namesto njii Dinos, le obvestiti jii je treba. Gonge posnetke smo napravili: na parkirišču enega izmed stano- vanjski blokov na Kajuhovi cesti, ob Kidriči cesti — v bližini samskih domov REK; izjemi tudi niso naši gozdovi, naš tretji avtomobil sn odkrili sredi Ležnja. To so le trije izmed mnoii starih škatel, ki ležijo vsepovsod po občini.