GRADBENI VESTNIH LETO XVIII OKTOBER-NOVEM BER 1969 ŠT. IB " 11 GIPOSS, Ljubljana: VIADUKT ZAVRŠNICA 140 m V S E B I N A Sergej Bubnov, dipl. inž.: Potres v Banjaluka . . . . 227 S. Bubnov: E arthquake in B anja Luka Janez Duhovnik, dipl. inž. - P e te r F ajfar, dipl. inž.: Ra­ čun konstrukcij z elektronskim i računaln ik i (nadalj.) 233 Iz naših kolektivov Bogdan M elihar: Poročilo tov. T itu o delu m ariborsk ih gradbenih podjetij ......................................................................................237 Iz G radisovega v e s tn ik a ....................................................... 237 Bazenski sestanki gradbene o p e r a t iv e ..............................237 Se več sredstev za nabavo sodobne gradbene m eha­ nizacije ......................................................................................233 K aj m enijo letošnji p r a k t i k a n t i ........................................238 V asfa ltn i bazi Črnuče je že m on tiran filte r . . . 233 Iz glasila D ravograjski zidar št. 3 ' ...................................238 Vesti iz ZGIT Vladim ir Čadež, dipl. inž.: Poročilo ZGIT Slovenije o s tan ju v organizaciji v 'obdobju od le ta 1957 do d a n e s .......................................................................................... 238 Vesti iz inozemstva Inž. E. Močnik: Izvlečki iz r e v i j ............................................240 Vesti S. B.: Simpozij Evropske kom isije za g radn jo v seizmič­ n ih p o d r o č j i h ............................................................................242 Mnenje in kritika Luka K oper (Danilo P etrin ja , prof. inž. Svetko Lapajne) Iz strokovnih revij in časopisov Ing. A. S.: A n o ta c i je .................................................................. 244 In memoriam Inž. F rance B a j ž e l j ........................................................ 245—246 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Janez Reisner, dipl. inž.: Smer raz v a ja in današn je m ožnosti n a področju raziskave konstrukcij . . . 247 O B V E S T I L O Naročnike in bralce Gradbenega vestnika obveščamo, da je iz teh­ ničnih in finančnih razlogov revija za meseca oktober in november iz­ šla kot skupna številka 10-11. Ker smo ob priliki kongresa konstruk­ torjev v Portorožu izdali številko 4-5 dejansko v obsegu trojne številke (72 strani strokovnega teksta), bomo z decembrsko številko, ki je v pri­ pravi, dosegli polni letnik v enakem obsegu kakor prejšnja leta. Uredništvo GV O dgovorni urednik: Sergej B ubnov, dipl inž. T ehnični urednik: prof. B ogo Fatur Uredniški odbor: Janko B le iw eis , d ipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. in ž., dr. M iloš M arinček, dipl. inž., M aks M egušar, dipl. in ž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih in žen irjev in teh nik ov za S loven ijo , Ljubljana, Erjavčeva 15, te le fo n 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustan ove 250 din. V E S T N I H ŠT. 10-11 — LETO XVIII — 1969 Potres v Banjaluki (Preliminarno poročilo) DK 624.042 (Banjaluka) s e r g e j b u b n o v , d i p l . i n z . SEIZMOLOŠKI PODATKI* Prvi .seizmični sunek na področju Banjaluke je bil v nedeljo dne 26. oktobra ob 16 uri 37 minut. Intenziteto tega sunka ocenjujejo na VII.—VIII. stopinj MSK skale, m agnitudo pa na 6,0 po Rich­ terju. Seizmična aktivnost po tem sunku, ki so jo sprem ljali na vidnem zapisu v Astroncmsko-geofi- zikalnem observatoriju v Ljubljani, je bila močnej­ ša kot je to običajno v prim erih normalnih p ro ­ cesov pom iritve seizmične aktivnosti po močnem potresnem sunku. To dejstvo je porodilo domnevo, da je možno pričakovati še nadaljne močne potres­ ne sunke v neposredni prihodnosti. To' se je tudi zgodilo, ko je v ponedeljek, dne 27. oktobra ob 9.11. Banjaluko prizadel nov sunek, k i je bil močnejši od prvega in je dosegel intenziteto med VIII. in IX. stopnjo MSK skale. M agnituda tega sunka je oce­ njena s 6,3—6,5 po Richterju. Globina hipocentra je bila 15—20 km. Potres je tra ja l 8 do 10 sekund. Epicenter se je nahajal v neposredni bližini mesta, glede na dosedanja raziskovanja 10—15 km severo­ vzhodno od mesta, verjetno v predelu toplic Slatine Ilidže. Na tem področju so se pojavile razpoke tere­ na širine 2—4 cm z vertikalnim premikom 2—3 cm. Term alna voda se je tukaj na večjih mestih poja­ vila na površju. Tem peratura te vode je bila 43° C. To je za 2° C več ko t je bila norm alna tem peratura te vode v term alnem vrelcu. Pojava term alne vode na površju v tem prim eru ne gre precenjevati, ker je term alna voda v toplicah tud i p re je bila v nepo­ sredni bližini površja terena. Sproščena energija tega potresa je bila najbrže nelkaj večja kot ener­ gija skopskega potresa, vendar k er je bila globina hipocentra večja, je rušilna moč tega potresa zajela večje področje kot v Skopju, čeprav je bila inten­ ziteta na površju manjša. Potres je bil tektonske narave, značilne za po­ trese na Balkanu, ki nastopajo zaradi deformacij relativno manjših tektonskih blokov v m ajhni glo­ bini. Takšni potresi zajem ajo m anjša področja, * N avedene seizmološke podatke je A stronom sko- fizikalnem u laborato riju v L jub ljan i posredoval M ed­ narodni biro za seizmologijo v Strassibourgu na podla­ gi reg istracij različnih seizm ičnih postaj po svetu. P ri tem je treba upoštevati, da ti podatki ne zajem ajo lo­ kaln ih geomorfoloških in geoloških faktorjev, ki lahko bistveno vplivajo na intenziteto v epicentru. — Op. pis. vendar v teh področjih lahko dosežejo veliko in­ tenziteto. Potres v Banjaluki so zaznamovale vse večje seizmološke postaje v svetu, v Ljubljani in Beogra­ du, ki sta približno enako oddaljena od epicentra, je bil ta potres (drugi potresni sunek) zaznamovan kot potres IV. stopnje MSK skale. Točnejši podatki glede magnitude, hipocentra in epicentra tega .potresa bedo znani, ko bo izvršena prim erjava seizmogramov, ki jih im ajo naše in ino­ zemske seizmične postaje. Za izračunavanje maksimalnih pospeškov in ugotavljanje glavne smeri potresnih valov bodo lahko koristno uporabili tudi podatke o prem ikih spomenikov, ko bodo znane njih točne teže in di­ menzije (sl. 1). V seizmološki karti, ki jo vsebujejo jugoslo­ vanski predpisi za gradnjo v seizmičnih področjih (Ur. list FLRJ št. 39/64) se Banjaluka nahaja v pod­ ročju VII. .seizmične stopnje. M aksimalna intenzite­ ta tega potresa je bila vsekakor večja kot VII. stop­ nja, kar ponovno dokazuje, da seizmološka karta , ki jo im ajo ti predpisi, ne ustreza in je treba čimpreje izdelati novo. si. 1. Prem aknjen spom enik Petra Kočiča ŠTEVILO ŽRTEV IN OBSEG ŠKODE Prvi sunek je zahteval eno sm rtno žrtev, drugi pa 10 žrtev. To število se je dvignilo skupaj na 13, ker sta dva hudo ranjena umrla pozneje v bolnici. Število ran jen ih je (bilo okrog tisoč, med ka­ terimi je bilo precejšnje število lažje ranjenih. Večina žrtev je izgubila življenje zaradi pada­ nja opeke, v času, ko so bežali iz zgradb (padec dimnikov, okrasnih napuščev in podobno). Nekateri so izgubili življenje v sicer maloštevilnih zgradbah, ki so se porušile doi tal. Po podatkih strokovne kom isije za pregled po­ škodovanih objektov, ki je pregledala 85 % zgradb v Banjaluki in okolici, je bilo ob priliki potresa okrog 4000 zgradb talko poškodovanih, da jih bodo m arali porušiti, okrog 8000 zgradb poškodovanih tako, da jih bodo lahko popravili, in 7000 zgradb je ostalo nepoškodovanih, oziroma so bile poškodbe teh zgradb minimalne, tako da jih lahko takoj upo­ rabljajo za stanovanje, oziroma v druge namene. Pri tem je treba upoštevati, da so bile p rve oce­ ne strokovnih komisij v Skopju, glede števila zgradb, ki jih bo treba zrušiti, precej bolj pesimi­ stične, kot je to p raksa pozneje pokazala. Število zgradb, ki so se popolnom a porušile ob samem potresu, je bilo m ajhno (v centru mesta le 4 stavbe). Značilno je da so bile notranje poškodbe zgradb večje, kot bi to lahko sklepali na podlagi rji h zunanjega videza. VPLIV POTRESA NA STAVBE Opečne stavbe V prim erjavi ,z vplivom potresa, na opečne stav­ be v Skopju so bile v B anjaluki te stavbe bolj po­ škodovane v zgornji etaži, kot v pritlič ju (sl. 2.). Ta pojav lahko pojasnjujemo na ta način, da je bil v Skopju začetni sunek izredno močan in je dosegel hipoma vrednost 0,40 g. Sl. 2. Studentsk i dom Sl. 3. Stano­ vanjska stavba v ulici Fra Grge M artiča Takšen sunek je tako rekoč spodnesel stavbam temelj v najbolj oslabljenem u prerezu stavb, to je v višini oken pritličja. Zato je ibdlo v Skopju več p ri­ merov, ko se je porušila prditHčje, zgornji del stavtbe se je pa usedel na ploščo nad kletjo. V večini pri­ m erov je rušenje pritličja seveda povzročilo rušenje celotne zgradbe. V Banjaluki so bile zaradi večje globine hipo- centra oscilacije tal enakomernejše in seveda tud i šibkejše. Zato so celotne nosilne konstrukcije zgradb imele dovolj časa, da se vključijo v absorbiranje seizmične energije. P ri tem so največkrat deforma­ cije nastopile v zgornjih etažah, k ar je ponekod po­ vzročilo rušenje teh etaž ozircm a izpad zgornjega dela poševnih zidov zlasti n jih zgornjih trikotnikov pri dvokapnih strešnih konstrukcijah (sl. 3., sl. 14.). Večji vpliv seizmične obremenitve v zgornji etaži kaže tudi p rim er rušenja lahkih zaščitnih sten su­ šilnic na balkonih ene stanovanjske hiše, k je r je obseg rušenja v zgornji etaži večji kot v pritličju, (sl. 4.). Porušene ozircma močno poškodovane so bile številne opečne enonadstropne hiše starejše izved­ be (med oibema vojnama, oziroma pred prvo sve­ tovno vojno), k jer je bila kvaliteta opeke in zlasti m alte zelo slaba (sl. 5.). Pom anjkanje vencev v vi­ šini stropov in streh je bil vzrok večjih poškodb pri teh zgradbah. Nekatere stare opečne stavbe .so kljub zelo nekvalitetnem u m aterialu zadržale potres, ker so imele leseno ogrodje v zidu (»toondruk«) (sl. 6.). Diagonalnih razpok v pritličju opečnih stavb, ki so bile tako značilne za poškodovane hiše v Skopju je bilo le malo videti. Ena največjih je bila v pritličju hiše, ki je im ela na koncu konzolni p re- ves dolžine ca. 1,50 m. Stanovalci so po potresu pod­ prli ta preves (gl. v spodnjem levem kotu sl. 7). Sicer so bili opečni stanovanjski bloki v Banjaluki s Sl. 4. Stanovanjska hiša v u lici Borisa Kidriča Sl. 7. S tanovanjska hiša v ulici Borisa K idriča Sl. 5. Porušena hiša v u lici M aršala T ita (južni del) Sl. 8. Poru­ šeni del »Titanika« Sl. 6. Stara hiša z lese ­ nim ogrodjem Sl. 9. Deli porušenega stropa »Titanika« S l. 10. D ilatacija na »Titaniku« S l. 11. Porušena stavba v ulici Maršala Tita stališča potresne nevarnosti boljše projektirani kot v Skopju. Stavbe so bile nižje, P + 2 ali P + 3 in le izjemoma P + 4, v Skopju pa večinoma P + 4. Medokenski slopovi so bili v splošnem bolj široki kot v Skopju (sl. 3.). Dolga opečna zgradba višine P + 4, imenova­ na »Titanik«, katera je bila veliko omenjena v poročilih tiska, se je le deloma porušila in sicer na severnem koncu v dolžini ca 10 m (sl. 8.). Vzrok po­ rušitve je očitno v dokaj nekvalitetn i izdelavi le stavbe, zlasti rebrastih stropnih konstrukcij. V tlačni plošči teh konstrukcij ni bilo arm ature, rebra in venci so bili arm irani le z m aloštevilnimi drob­ nimi profili (sl. 9.). Stavba je bila zgrajena z nosil­ nimi zidovi v prečni smeri in je v konstruktivnem pogledu podobna številnim stanovanjskim blokom, ki so bili v Skopju najbolj poškodovani in porušeni. S tavba je glede na veliko dolžino bila na večjih m estih dilatirana, toda z navadnimi, ne pa s pred­ pisanimi seizmičnimi dilatacijami. Na mestu teh dilatacij so se pojavile razpoke in diferencialni pre­ m iki (sl. 10.). V južnem delu ulice M aršala Tita je bila poru­ šena opečna stavba višine P + 2, ki je bila stikoma naslonjena na znatno višjo stavbo višine P + 4 (sl. 11.). Takšnih primerov, k je r je večja stavba poru­ šila manjšo, kii ni bila ločena z ustrezno široko seizmično dilatacijo je bilo več v Skopju. »Erkerji« in razni napušči p ri opečnih stavbah so zelo neprim erni v seizmičnih področjih, zlasti na vogalih stavb (sl. 12.). Sl. 12. Porušeni erker opečne zgradbe Sl. 13. N ebotičn ik v centru m esta A rm irano-betonske zgradbe A rm irano betonske zgradbe, ki so bile solidno zgrajene, so dobro vzdržale potres. 14. etažni ne­ botičnik v centru mesta z nosilno konstrukcijo iz arm irano-betonskega skeleta je ostal praktično ne­ poškodovan, razen nekaj manjših razpok znotraj stavbe. Celo vse šipe v tej stavbi so ostale cele (sl. 13.). Tudi druge stanovanjske stavbe z nosilno1 kon­ strukcijo iz armirano-betensfcega skeleta so dobro zdržale potres (sl. 14.). Montažne stanovanjske zgradbe, zgraj ene po si­ stem u ing. Žeželja, so tudi dobro vzdržale potres, zlasti tam, k jer so bile vertikalne diafragme za p re­ vzem horizontalnih obremenitev pravilno izdelane iz arm iranega betona. V teh stavbah so nastale le m anjše poškodbe na predelnih zidovih iz siporexa. Le p ri eni stavbi, k jer so bile te diafragme izjemo­ m a zidane, so nastale večje poškodbe celotne kon­ strukcije, toda stavba se ni porušila. Pri montažnih Sl. 16. P orušeni opečni paviljon Sl. 17. Arm irano betonski paviljon Sl. 14 Arm irano betonske zgradbe v centru m esta Sl. '15. Ferhadija džam ija armirano-betonsfcih industrijskih objektih so nasta­ le poškodbe v glavnem zaradi premikov strešnih nosilcev iz ležišč in zaradi nezadostnega dimenzio­ n iran ja (predvsem arm iranja) železobetonških steb­ rov. D im nik i in stolpi Tovarniški dimniki v Banjaluki so v glavnem utrpeli karakteristične poškodbe (razpoke) v zgor­ n ji tre tjin i višine. Tudi m inaret Ferhadije džamije iz XVI. stoletja se je porušil v zgornjem delu, spo­ daj je p a ostal nepoškodovan (sl. 15.). Pritličn i paviljoni Številni lahki prodajni paviljoni in ute, zgraje­ ne iz m etala (jekla in aluminija), so ostali povsem nepoškodovani. Tudi velike šipe v teh paviljonih so ostale cele. En opečni paviljon, ki je bil zgrajen s seizmičnega stališča povsem nepravilno s težkim železobetonskim nepuščem nepravilne polkrožne oblike, se je pa porušil (sl. 16.). En večji paviljon simetrične oblike v centru Specifični nauk banjaluškega potresa je v spo- mesta, zelo racionalno zgrajen z nosilno konstruk- znanju, da je treba v sezmičnih področjih takoj od- cijo iz tankih arm irano-betonskih zidov v obliki stran iti razne napušče, konzole, m arkize iz opeke, zvezde z lahko fasadno j ekleno-alumini j asto kcn- ki so nad vhodnimi vrati. Ravno tako je treba za- strukcijo, je brezhibno prestal potres brez najm anj- sidrati in ojačiti dimnike, ki bi v prim eru potresa še poškodbe. Tudi velike zunanje šipe so ostale vse lahko padli pred vrata zgradbe, cele (sl. 17.). N au k i b a n ja lu šk e g a p o tre sa Nauki tega potresa se v glavnem ne razlikujejo veliko od naukov skopskega potresa. Tudi tukaj se je pokazalo, da so se porušile ali bile močno poško­ dovane stavbe, zgrajene iz slabega m ateriala, iz ne­ kvalitetne opeke, zlasti pa z nekvalitetno malto. Ponovno se je pokazalo', da so železobetomski venci v opečnih stavbah izredno pomemben nosilni element, ki takšnim zgradbam znatno povišuje od­ pornost glede na seizmične obremenitve. Zato so šte­ vilni stanovanjski bloki iz opeke višine P + 2 in P + 3 zgrajeni v novejšem času z arm irano-beton- sikimi stropovi in ustreznim i venci, dobro vzdržali potres. Čeprav vogali teh stavb niso bili ojačani z vertikalnim i vezmi, ni bilo porušitev vogalov, kot je to bilo v Skopju, k jer ,so bile potresne obremenitve sicer tudi precej večje. N ekateri individualni graditelji so očitno1 na lastno pobudo ojačali zgornje triko tn ike svojih po­ žarnih zidov pri dvokapnicah z dvema armirano­ betonskima stebroma. Ti zidovi so zdržali potres, v sosednih hišah, ki teh ojačitev niso imeli, so se ti zi­ dovi porušili. Ponovno se je pokazalo, da so naj ob­ čutljivejši deli dolgih zgradb n jih konci, zlasti če niso dovolj solidno grajeni. To kaže n a potreba, da v seizmičnih področjih konce zgradb posebno kvali­ tetno gradim o, v statičnem pogledu pa m orajo biti konstrukcije enostavne in čiste. Zgradbe z arm ira- no-betonSko konstrukcijo so dobro vzdržale potres, ne glede na višino teh zgradb. Isto velja za mon­ tažne armiirano-betanske in prednapete zgradbe, če so bile vertikalne 'diafragme za prevzem horizontal­ nih obrem enitev pravilno izdelane iz armiranega betona. P ri montažnih a rm iranobetonsk ih konstrukci­ jah industrijskih objektov se je ponovno pokazalo, da je posebno pomembno pravilno konstruirati vo­ zlišča in zavarovati ležišča nosilcev pred zdrsnitvijo zaradi seizmičnega sunka. PROBLEM OBNOVE Glede na letni čas, ko je na pragu že zima, so možnosti h itre izgradnje novih stanovanjskih nase­ lij iz Lahkih montažnih hiš, kot je to bilo storjeno v Skopju, tukaj zelo omejene. V Skopju so bila pri hitrem in učinkovitem angažiranju vsega jugoslo­ vanskega gradbeništva in z močno finančno podpo­ ro vse države takšna naselja dograjena v 4—5 me­ secih. V .primeru Banjaluke bi to pomenilo že po­ mlad 1970. Torej to ne bi rešilo problem a stanova­ n ja pozimi. Rešitve z nastanitvijo v prikolicah in vagonih so tud i prem alo učinkovite, ker tudi v tem prim eru ostaja nerešeno vprašanje ogrevanja in sa­ nitarij, kar je osnovni problem piri nastanitvah v šotorih. Najbolj realni način za rešitev stanovanjskega problema čez zimo bi bil naslednji: — takoj je treba popraviti vse stavbe, ki jih lahko hitro usposobimo za stanovanja (odstraniti ruševine ometov znotraj stavbe, zasilno podpreti stopnišča, popraviti kritino, predelne stene, instala­ cije, šipe in podobno); — utesniti stanovalce, ki imajo uporabna sta­ novanja in sicer ne samo z moralnimi, temveč tudi s finančnimi prijemi. Realno denarno nadomestilo za utesnitev bi vsekakor bilo znatno cenejše kot izgradnja zasilnih naselij ali nabava prikolic, vago­ nov in podobno; — začasno evakuirati vse neaktivno prebival­ stvo, za katero je možno zagotoviti evakuacijo. Takoj je treba pričeti z izgradnjo novih stano­ vanjskih objektov, uporabljajoč že preizkušene pro­ jekte, po katerih so bile že zgrajene stanovanjske stavbe, ki so dobro prestale potres. Takšne stavbe bi lahko pri hitrem ukrepanju dogradili že do zime 1970. leta. Za to je treba dobiti izdatno pomoč druž­ be, k a r je tudi opravičeno, ker ni mogoče nalagati odstranitev posledic naravnih katastrof posamezni­ kom ali posameznim družbeno-političnim in delov­ nim organizacijam. s. BUBNOV: EARTHQUAKE IN BANJA LUKA (Preliminary information) S y n o p s i s The first earthquake shock occurred on 26th Oc- tuđe 6.0 by Richter. Second shock on 27th October, 1969, tober, 1969 at 4h 37m p. m. Strassbourg reports an at 9h l l m a. m., intensity of V IIIth-—IX th grade, magni- intensity of V IIht—V IIIth grade of NSK scale, magni- tude 6.3—6.5. Epicentre position 44.9 N and 17.2—17.3 E. This second earthquake lasted 8—10 seconds. Hypocen- tre dep th 15—20 km. In the epicentre, irregular fissu­ res o f 2—4 cm w idth have been observed in the soil N um ber of victim s 14, num ber of in jured about th o u ­ sand. The m ajority of buildings is heavily dam aged, 4000 buildings are foreseen for demolition, 8000 could be repaired , 7000 are usable. The action of the e a rth ­ quake on brick buildings w as of a d ifferent kind th a n in Skopje. The damages and destructions have been heavier In upper floors than in basem ents. Several f i­ reproof w alls have been destructed in their upper part. In some five-floor buildings, th e end of the building w as destrayed. Low residen tia l buildings (3—4 floors) w ithstood the earthquake b e tte r than five- floor buildings. The houses w ere heavier dem olished in the in te rio r than outside. H eavy damages occurred to brick buildings which w ere not equiped w ith concrete beam s in the w alls in the heigh t of the ceilings. Buildings w ith a reinforced-concrete skeleton re ­ sisted the quake unregarded th e ir height. P refabricated concrete buildings constructed w ith a prestressed reinforced-concrete skeleton also' w ithsto ­ od well the quake, particu larly w here vertical d ia ­ phragm s for tak ing over horizontal forces have been correctly constructed, viz. of .reinforced concrete. P refabricated industria l buildings have shown se­ veral cases of sh ifts of roof g irders out; o f th e ir bed­ dings w here these have not been correctly constructed. Some reinforced-concrete colums also have not been satisfyingly reinforced for taking over horizontal stres­ ses. Industrial chim neys an d m inarets have been da­ maged or dem olished in the ir upper third. Light prefabricated pavillions of m odern m ake have w ell resisted the earthquake. Račun konstrukcij z elektronskimi računalniki Teoretične osnove in praktični primeri DK 621.38 : 624.04 j a n e z d u h o v n i k , d i p l . i n ž . — p e t e r f a j f a r , d i p l . i n ž . 1. UVOD P ri prebiranju dosedanjih člankov v Gradbe­ nem vestniku o uporabi elektronskih računalnikov v statiki si je mogel bralec ustvariti predstavo' o pomembnosti in razširjenosti takega računanja v svetu. Namen tega sestavka je prikazati sedanje možnosti na področju računanja konstrukcij pri nas. Podan je kratek pregled programov za raču­ nalnik IBM 1130, posebej pa je obravnavan STRESS program, ki je trenutno najpomembnejši. Podana je enostavna metoda za račun ravnin­ skih okvirjev z elementi nekonstantnega prereza, ki se da razširiti tudi na prostorske okvirje in brana- ste konstrukcije. Prikazan je način uporabe STRESS program a za približen račun sten z odprti­ nam i in za račun konstrukcij sestavljenih iz sten in okvirjev, poleg tega pa še upoštevanje bodisi elastične ali pa popolne vpetosti temeljev. P rim er­ java izračunanih rezultatov s podatki iz literature dokazuje pravilnost uporabljenih predpostavk. Nazadnje je obravnavana metoda za račun last­ nih dcfo in lastnih nihajnih oibliik konstrukcije, na podlagi katere je pripravljen program za elektron­ ski računalnik. V prim eru je prikazan celoten potek dinamične preiskave konstrukcije s pomočjo raču­ nalnika. 2. PREGLED ZNANIH PROGRAMOV ZA RAČUN KONSTRUKCIJ Za prim ere, ki se često pojavljajo pri računu konstrukcij, je danes pripravljeno že ogromno šte­ vilo programov, ki določajo potek računa v raču­ nalniku. Vse te program e lahko razdelimo v dve skupini. P rva je skupina specializiranih programov, ki se omejujejo le n a eno samo ozko področje (npr. ravninski okvirji, ravninska poiičja, kontinuirni nosilci), druga pa je skupina programov, ki zaje­ majo večje področje (upr. linijske prostorske in ravninske konstrukcije). Programi te skupine imajo običajno zelo enostaven način priprave podatkov, ki je prirejen splošni inženirski praksi, zato jih po­ gosto imenujemo problemsko orientirani progra­ m erski jeziki. Prednost p rve skupine program ov j e v tem, da potrebujejo za reševanje določenega pro­ blema nekaj m anj čaisa na računalniku kot program i druge skupine, dobra stran slednjih pa je njihova univerzalnost in enostavna priprava podatkov. Upo­ raba specializiranih program ov zahteva natančno poznavanje velikega števila programov, od katerih ima običajno vsak poiseben način priprave podat­ kov, ki so vezani na določene kolone v karticah. K er praktično sfccraj vse napake p ri računu z elek­ tronskimi računalniki izvirajo iz napačne priprave podatkov (napake računalnika praktično lahko iz­ ključimo) , se med inženirji v praksi vedno bolj uve- ljavljajo problemsko orientirani program erski je­ ziki. Najbolj znana predstavnika te skupine sta tre ­ nutno STRESS in RASTA, ki se odlikujeta po tem, da pri podatkih uporabljata splošno znane pojme, kot moment, sila, vozlišče itd., poleg tega pa omo­ gočata z enim sam im programom reševanje velike­ ga števila razMčnih problemov. Program STRESS (Structural Engineering Sy­ stem Solver) je Ibil sestavljen n a M. I. T. (Massachu­ setts Institute of Technology). Ta program je u v r š č e n v s k u p i n o p r o g r a m o v I B M i n j e t a k o d o ­ s t o p e n v s e m u p o r a b n i k o m I B M r a č u n a l n i k o v . K e r j e t o t r e n u t n o n a j b o l j p o p o le n p r o g r a m z a r a č u n k o n s t r u k c i j d o s t o p e n p r i n a s , j e p o d r o b n e j e o p i s a n v n a s l e d n j e m p o g l a v j u . Ž e o m e n j e n i M . I. T . r a z v i ­ j e š e n o v e p r o g r a m e s c e l o t n e g a p o d r o č j a g r a d b e ­ n i š t v a . Z a r a č u n k o n s t r u k c i j s t a n a m e n j e n a p r o ­ g r a m B R I D G E z a r a č u n m o s t o v i n p r o g r a m S T R U - D L . V s e k a ž e , d a b o m o v e r z i j o p r o g r a m a S T R U D L z a r a č u n a l n i k I B M 1 1 3 0 v k r a t k e m d o b i l i t u d i p r i n a s . T a p r o g r a m j e z g r a j e n n a o s n o v i S T R E S S , v e n d a r p a i m a ž e v k l j u č e n o d im e n z io n i r a n j e . B a z i ­ r a n a a m e r i š k i h p r e d p i s i h , z a t o g a b o t r e b a p r i n a s n e k o l i k o p r e u r e d i t i . N a T e h n i č n i v i s o k i š o l i v H a n n o v r u s o i z d e la l i p r o g r a m im e n o v a n R A S T A ( P r o b l e m o r ie n t i e r t e S p r a c h e z u r e l e k t r o n i s c h e n B e r e c h n u n g r ä u m l i c h e r S t a b w e r f c e ) . R A S T A j e p o d o b n o k o t S T R E S S p r o ­ g r a m z a r a č u n l i n i j s k i h p r o s t o r s k i h i n r a v n i n s k i h k o n s t r u k c i j . B a z i r a n a k o m b i n a c i j i d e f o r m a c i j s k e i n r e d u k c i j s k e m e t o d e i n j e z a t o v n e k a t e r i h i z j e m ­ n i h p r i m e r i h n u m e r i č n o s t a b i l n e j š a o d S T R E S S . P r o g r a m p r i n a s n i d o s t o p e n . O d s p e c i a l n i h p r o g r a m o v , k i j i h j e p o s r e d o v a l a f i r m a I B M , s o m e d d r u g i m i z a r a č u n a l n i k I B M 1 1 3 0 R a č u n s k e g a c e n t r a U n i v e r z e v L j u b l j a n i n a r a z p o ­ l a g o p r o g r a m i z a r a č u n f u n d i r a n j a n a p i l o t i h , r a č u n p o d p o r n i h z id o v , d im e n z i o n i r a n j e b e t o n s k i h s t e ­ b r o v , r a č u n p l o š č v s t a n o v a n j s k i h s t a v b a h , v r e d n o ­ t e n j e v p l i v n i c , r a č u n p r e d n a p e t i h n o s i l c e v itd . V s i p r o g r a m i , o k a t e r i h j e b i l o d o z d a j g o v o r a , o b r a v n a v a j o l i n i j s k e k o n s t r u k c i j e i n le i z j e m o m a s e j i h d a a p r o k s i m a t i v n o u p o r a b i t i t u d i z a p l o s k o v n e k o n s t r u k c i j e . Z a t o č n o r a č u n a n j e p l o s k o v n i h k o n ­ s t r u k c i j j e p o s v e t u n a j b o l j p r i l j u b l j e n a m e t o d a k o n č n i h e le m e n t o v , s k a t e r o j e m o g o č e o b r a v n a v a t i p o v s e m p o l j u b n o k o n s t r u k c i j e . Ž a l z a h t e v a t a m e ­ t o d a r a č u n a l n i k e z e lo v e l i k i h k a p a c i t e t i n z a t o z a n a s t r e n u t n o , r a z e n m o g o č e z a z e lo e n o s t a v n e p r i ­ m e re , š e n e p r i d e v p o š t e v . G o t o v o p a je , d a b o z r a z v o j e m r a č u n a l n i k o v m e t o d a k o n č n i h e le m e n t o v p o s t a la n e p o g r e š l j i v p r i p o m o č e k s t a t i k o v . Z a d i n a m i č n e p r e i s k a v e k o n s t r u k c i j j e b i l o b s o d e l o v a n j u g r a d b e n e g a o d d e l k a F A G G i n R a č u n ­ s k e g a c e n t r a I M F M v L j u b l j a n i i z d e l a n p o s e b e n p r o ig r a m , k i j e o p i s a n v 7. p o g l a v j u . 3. O S N O V E P R O G R A M A S T R E S S S T R E S S p r o g r a m j e n a m e n j e n z a r a č u n l i n i j ­ s k i h p r o s t o r s k i h i n r a v n i n s k i h k o n s t r u k c i j i n s i c e r z a r a v n i n s k a n a l ič j a , p r o s t o r s k a p a l ič j a , r a v n i n s k e o k v i r j e , b r a n a is t e k o n s t r u k c i j e i n p r o s t o r s k e o k v i r ­ je - P o d a t k i , k i j i h p r o g r a m z a h t e v a , s o : t i p k o n ­ s t r u k c i j e , k o o r d i n a t e v o z l i š č , r a z č l e n i t e v k o n s t r u k ­ c ij e n a e le m e n t e , s t a t ič n e k a r a k t e r i s t i k e p r e r e z o v e le m e n t o v i n o b t e ž b a . U p o r a b l j a j o s e i z r a z i i z v s a k ­ d a n j e i n ž e n i r s k e p r a k s e , v e n d a r v a n g l e š k e m j e z i ­ k u : S T R U C T U R E , J O I N T , M E M B E R , M O M E N T , F O R C E it d . P o d a t k i n i s o v e z a n i n a t o č n o d o lo č e n e k o l o n e , p a č p a j i h l a h k o n a p i š e m o n a p o l j u b n o m e s t o v p r v i h 7 2 k o l o n a h k a r t i c . K o t r e z u l t a t i z p i š e r a č u n a l n i k v.se n o t r a n j e s t a ­ t i č n e k o l i č i n e v p o l j u b n i h m e s t i h k o n s t r u k c i j e , r e ­ a k c i j e i n d e f o r m a c i j e v o z l i š č z a p o d a n e o b t o ž n e p r i ­ m e re . T e o r e t i č n o o s n o v o S T R E S S p r o g r a m a p r e d s t a v ­ l j a t o g o s t n a m e t o d a , k i t e m e l j i n a o s n o v n i z v e z i m e d o b t e ž b o i n d e f o r m a c i j a m i v i z b r a n e m k o o r d i ­ n a t n e m s i s t e m u k o n s t r u k c i j e { f } = [ K ] ' u } { f } = n - v r s t i č n i s t o lp e c k o m p o n e n t o b t e ž b e v i z ­ b r a n e m k o o r d i n a t n e m s i s t e m u k o n s t r u k ­ c i j e [ K ] = n - v r s t i č n a s im e t r i č n a m a t r i k a t o g o s t n ih k o e f i c i e n t o v k o n s t r u k c i j e K j j { u } = n - v r s t i e n i s t o lp e c k o m p o n e n t p o m i k o v a l i z a s u k o v u ; v i z b r a n e m k o o r d i n a t n e m .siste ­ m u k o n s t r u k c i j e . T o g o s t n o m a t r i k o k o n s t r u k c i j e [ K ] d o l o č a m o i z t o g o s t i p o s a m e z n i h e le m e n t o v . P r i t e m s o u p o ­ š t e v a n e d e f o r m a c i j e z a r a d i v p l i v a u p o g i b n i h m o ­ m e n t o v , o s n i h s i l i n p r e č n i h s i l . N a t a n č n e j š a n a v o d i l a z a p r i p r a v o p o d a t k o v s o o b j a v l j e n a v p u b l i k a c i j i I B M (3), v n a d a l j n j i h p o ­ g l a v j i h p a j e p r i k a z a n o n e k a j p r i m e r o v S T R E S S p r o g r a m a z a r e š e v a n j e p r o b l e m o v , k i n i s o n a v e d e n i v n a v o d i l i h . 4. R A Č U N K O N S T R U K C I J Z E L E M E N T I N E K O N S T A N T N E G A P R E S E K A V e r z i j a S T R E S S z a r a č u n a l n i k I B M 1 1 3 0 j e z m a n j š a n a o r i g i n a l n a v e r z i j a , p r i r e j e n a o b s e g u t e g a s o r a z m e r n o . m a j h n e g a r a č u n a l n i k a . O m e j e n a j e v e ­ l i k o s t k o n s t r u k c i j , k a r v n a š i h r a z m e r a h n e i g r a p r e v e č v e l i k e v lo g e , s a j l e r e d k o n a l e t im o ' n a k o n ­ s t r u k c i j o , k i b i p r e k o r a č i l a o b s e g r a č u n a ln i k a , p o ­ s e b n o še , k e r s i m n o g o k r a t l a h k o p o m a g a m o s s i ­ m e t r i j o . B o l j n e p ir ij ie tn a j e o m e j i t e v n a e le m e n t e k o n s t a n t n e g a p r e s e k a . K e r s e p o g o s t o p r ip e t i , d a p o s a m e z n i e le m e n t i k o n s t r u k c i j e n i m a j o k o n s t a n t ­ n e g a p r e s e k a n a c e lo t n i d o l ž i n i o d z a č e t n e g a d o k o n č n e g a v o z l i š č a , j e p o t r e b n o n a j t i e n o s t a v e n n a ­ č in , id a t o u p o š t e v a m o . N a j b o l j p r e p r o s t a r e š i t e v je , d a e le m e n t r a z d e l im o n a v e č d e l o v i n v s t a v i m o n o v a v o z l i š č a , m e d k a t e r i m i p r e d p o s t a v im o k o n ­ s t a n t e n p r e re z . S l a b a s t r a n t e m e t o d e j e v t e m , d a s e p o v e č a š t e v i l o v o z l i š č i n s t e m r a č u n s k i ča s, p o ­ l e g t e g a p a l a h k o z a r a d i n o v e r a z d e l i t v e k o n s t r u k ­ c i j e n a s t o p i j o z e lo v e l i k e r a z l i k e v t o g o s t i h p o s a ­ m e z n i h e l e m e n t o v i n t a k o l a h k o p r i d e d o n u m e r i č n e n e s t a b i l n o s t i c e lo t n e g a s i s t e m a . P r o g r a m z a t o o r n o - g o e a š e d r u g n a č in u p o š t e v a n j a n e k o n s t a n t n e g a p r e r e z a p o d o l ž i n i e le m e n t a , s te m , d a s e n a m e s t o s t a t i č n i h k a r a k t e r i s t i k p r e r e z a p o d a p o d a j n o s t n a a l i t o ig o s t n a m a t r i k a e le m e n t a . P o d a j n o s t n a i n t o g o s t m a m a t r i k a e le m e n t a p r e d s t a v l j a t a z v e z o m e d s i l a m i i n d e f o r m a c i j a m i n a k o n c e h e le m e n ta . C e o z n a č im o z a č e t n o v o z l i š č e e le m e n t a z 1 i n k o n č n o z 2, s e s t o j i k o m p l e t n a p o - da jm o istm a o z i r o m a t o g o s tm a m a t r i k a e le m e n t a iz š t i r i h d e l o v : [ F n ] , [ F ]2]. [ F a ] i n [ F 22]. P r i p o d a t k i h z a S T R E S S p r o g r a m m o r a m o p o d a t i s a m o e n d e l c e lo t n e m a t r i k e i n s i c e r [ F 22], k i p r e d s t a v l j a z v e z o m e d s i l a m i i n 'd e f o r m a c i j a m i v v o z l i š č u 2. O s t a le t r i d e le c e lo t n e m a t r i k e i z r a č u n a r a č u n a l n i k s a m s p o m o č j o 1 t r a n s f o r m a c i j s k i h m a t r i k , k i s o o d v i s n e s a m o o d g e o m e t r i j e s i s t e m a . P r a k t i č n o d o l o č im o p c d a j n o s t n o m a t r i k o [ F 22] e le m e n t a t a k o , d a s i p r e d s t a v l j a m o e le m e n t k o t k o n z o lo , 'k i j e v p e t a v z a č e t n e m i n p r o s t a v k o n č ­ n e m v o z l i š č u , t e r r a č u n a m o d e f o r m a c i j e p r o s t e g a v o z l i š č a z a r a d i o b t e ž b e z e n o t n im i s i l a m i v p r o s t e m v o z l i š č u . V n a d a l j n j i h i z v a j a n j i h s e o m e j im o 'n a d o l o č i ­ t e v p o d a j n o s t n e m a t r i k e e le m e n t a r a v n i n s k e g a o k v i r j a , k i s e v p r a k s i n a j v e č k r a t p o j a v l j a , p o v s e m a n a l o g n o p a j e m o g o č e o b r a v n a v a t i t u d i p r o s t o r s k e o k v i r j e i n b r a n a s t e 'k o n s t r u k c i j e . P o l e g o b i č a j n i h p r e d p o s t a v k e la s t o s t a t i f c e u p o š t e v a m o ' še , d a p o t e k a s i s t e m s k a o s l i n e a r n o o d z a č e t n e g a d o k o n č n e g a v o z l i š č a , d e f o r m a c i j e z a r a d i p r e č n i h s i l p a z a n e m a ­ r im o . Z a d o l o č i t e v u p o g i b i k o v k o n z o l e u p o r a b i m o t a k o im e n o v a n o N e w m a r f c o v o n u m e r i č n o m e t o d o (1). T a m e t o d a , k i j e z e lo p r i p r a v n a z a r a č u n u p o - g ib t o o v n o s i l c e v z n e k o m s t a n t n im v z t r a j n o s t n i m 0 1 2 1 I I t m o m e n t o m , j e p r i n a s m a l o z n a n a , z a t o s o z e lo n a k r a t k o p o d a n e o s n o v e m e to d e . Račun upogibkov konzole s pomočjo Newmarkove metode P o l j u b n o o b t e ž e n o k o n z o l o s s p r e m i n j a j o č i m s e v z t r a j n o s t n im m o m e n t o m p o d o l ž i n i n o s i l c a r a z d e ­ l i m o n a n e n a k i h d e l o v i n d o l o č im o m o m e n t n o č r t o z a r a d i z u n a n j e o b t e ž b e . K o n z o l o n a t o o b t e ž im o z r e d u c i r a n o m o m e n t n o p l o s k v i j o ( M / E I ) p o s r e d n o p r e k p r o s t o le ž e č ih n o s i l c e v 'd o lž in e h i n o b p r e d ­ p o s t a v k i , d a i m a r e d u c i r a n a m o m e n t n a č r t a n a p o ­ s a m e z n i h o d s e k i h o b l i k o k v a d r a t n e p a r a b o le , i z r a ­ č u n a m o r e a k c i j e p r o s t o le ž e č ih n o s i l c e v R i ( s l i ­ k a 4.1). Ro - h 1[3 ,5 12 E 1 - h (' M 0 12 E 1. Io h ( M i . 12 E U- h ( M n 12 E l i n - Io I I I 2 I I Io ( I i - l l i I i + 1 + 10 - - - + T e e n a č b e s e v m a t r i č n i o b l i k i g l a s e : { R } = .. . 4,1 k j e r j e [ A ] m a t r i k a k o e f i c ie n t o v , k i n a s t o p a j o v e n a č b a h p r e d M / I . U p o g i b n e m o m e n t e z a r a d i o b ­ t e ž b e s s i l a m i R ; d o b i m o z e n a č b a m i M i = h R o M 2 = h ( 2 R 0 + R i ) M j = h ( iR o + ( i- 1 ) R i . • • + R i - 1] M n = h [ n R o + (n -1 ) R i + .. . R n - i ] G o r n j e e n a č b e v m a t r i č n i o b l i k i s e g l a s e { M } = h [ B ] ! R } . . . 4 , 2 k j e r j e [ B ] m a t r i k a k o e f i c i e n t o v , k i n a s t o p a j o v e n a č b a h p r e d R . Č e v s t a v i m o e n a č b o (4 ,1 ) v e n a č b o (4,2) i n u p o ­ š t e v a m o , d a s o u p o g i ib n i m o m e n t i n a d o m e s t n e g a n o s i l c a z a r a d i o b t e ž b e z r e d u c i r a n o m o m e n t n o p l o s k v i j o e n a k i i s k a n i m u p o g i f o k o m , d o b im o k o n č n i i z r a z h 2 1 M M = ------- B A — 12 E ( I 1 Vo 0 0 0 0 0 0 Vi 3.5 3 - 0.5 0 0 0 v2 8 16 0 0 0 0 Vs 12.5 30 10.5 1 0 0 V4 17 44 22 12 1 0 v 5 h2 21.5 58 33.5 24 12 1 V« 26 72 45 36 24 12 v 7 12 E 30.5 86 56.5 48 36 24 V8 35 100 68 60 48 36 V9 39.5 114 79.5 72 60 48 V10 44 128 91 84 72 60 vil 48.5 142 102.5 96 84 72 V12 53 156 114 108 96 84 0 1 i k j e r s t a m a t r i k i [ A ] i n [ B ] v n a š e m p r i m e r u o d ­ v i s n i s a m o o d š t e v i l a o d s e k o v k o n z o le . T o r e j l a h k o p i š e m o M a t r i k a [C ] jie n e o d v i s n a o d p o t e k a v z t r a j n o s t ­ n i h m o m e n t o v i n o d o b t e ž b e . V s h e m i je p o d a n a z a p r i m e r r a z d e l i t v e n a 1 2 o d s e k o v , p n i m a n j š e m š t e ­ v i l u o d s e k o v p a u p o š t e v a m o s a m o u s t r e z n i d e l m a ­ t r ik e . 0 0 0 0 0 0 0 Mo/lio 0 0 0 0 0 0 0 Mi Ih 0 0 0 0 0 0 0 m 2/i 2 0 0 0 0 0 0 0 M3/I3 0 0 0 0 0 0 0 M4/I4 0 0 0 0 0 0 0 M5/T5 1 0 0 0 0 0 0 m 6/i 6 12 1 0 0 0 0 0 Mt/I7 24 12 1 0 0 0 0 Mg/Ig 36 24 12 1 0 0 0 M»/I» 48 36 24 12 1 0 0 Mio/fio 60 48 36 24 12 1 0 M n/;iu 72 60 48 36 24 12 1 M12/I12 n Z v e č a n j e m š t e v i l a o d s e k o v ‘d o s e ž e m o l a h k o p r i z v e z n e m p o t e k u r e d u c i r a n e m o m e n t n e č r t e p o l j u b ­ n o n a t a n č n o s t , p r i n e z v e z n i r e d u c i r a n i m o m e n t n i č r t i p a b i m o r a h z a i z r a č u n t o č n ih v r e d n o s t i u p o - g i b k o v s p r e m e n i t i m a t r i k o [A ] . Č e s e z a d o v o l j im o z m a n j š o n a t a n č n o s t j o , k i n a m v p r a k s i p o v s e m z a d o š č a , l a h k o t u d i v t e m p r i m e r u u p o r a b i m o p o ­ d a n o m a t r i k o [C ] s t e m , d a u p o š t e v a m o v t o č k a h n e z v e z n o s t i s r e d n j o v r e d n o s t r e d u c i r a n e m o m e n t n e č rte . Račun podajnostne matrike elementa P o d a j n o i s t n a m a t r i k a e le m e n t a p r i r a č u n u r a v ­ n i n s k i h o k v i r j e v p o p r o g r a m u S T R E S S i m a o b l i k o a n 0 0 0 S22 S23 0 a32 a 3 3 _ K o e f i c i e n t i m a t r i k e p r e d s t a v l j a j o d e f o r m a c i j e p r o s t e g a k o n c a k o n z o l e z a r a d i o b t e ž b e z e n o t n im i s i l a m i n a p r o s t e m v o z l i š č u ( s l i k a 4 .2 ). V p r i m e r u k o n s t a n t n i h r a z m e r p o d o l ž i n i e le ­ m e n t a j e d o v o l j , d a p o d a m o p r e r e z i n v z t r a j n o s t n i m o m e n t i n r a č u n a l n i k s a m i z r a č u n a p o d a j n c is t n o i n i n v e r z n o t o g o s t n o m a t r i k o e le m e n t a . Č e v z t r a j ­ n o s t n i m o m e n t i n p r e r e z n i s t a k o n s t a n t n a , m o r a m o k o e f i c ie n t e p o d a j n o s t n e m a t r i k e i z r a č u n a t i s a m i in j i h p o d a t i v p o d a t k ih . K o e f i c i e n t a n d o b i m o s p o m o č j o p o p r e č n e v r e d n o s t i p r e s e k a a n = — . . . 4,4. E F SI Z a r a č u n k o e f i c i e n t o v a 22 im a 23 ( u p o g i lb e k z a ­ r a d i o b t e ž b e s s a lo 1 o z i r o m a z m o m e n t o m 1 ) u p o ­ r a b im o N e w m a r f c o v o m e t o d o z a d o l o č a n j e u p o g i ib - k o v . K o e f i c i e n t a a 23 i n a s3, k i p r e d s t a v l j a t a z a s u k z a r a d i o b t e ž b e s s i l o 1 o z i r o m a z m o m e n t o m 1 , d o l o č im o t a k o , ‘d a i z r a č u n a m o r e a k c i j e n a d o m e s t ­ n e g a n o s i l c a z a r a d i o b t e ž b e z r e d u c i r a n o m o m e n t n o - p l o s k v i j o . (Nadaljevanje) i z n a š i h k o l e k t i v o v POROČILO TOV. TITU O DELU MARIBORSKIH GRADBENIH PODJETIJ V »Glasilu K onstruktorja« piše d irek tor podjetja Adolf Derganc: »Pri svojem obisku konec ap rila v M ariboru je predsednik republike tov. T ito povabil nekatere p red ­ stavnike m ariborskega gospodarstva na razgovor. Im el sem priložnost pozdraviti predsednika in n je­ govo soprogo v im enu m ariborsk ih gradbincev te r m u poročati o delu m ariborskih gradbenih podjetij. Z aradi om ejenega časa sem poskušal p redsednika republik® seznaniti v k ra tk ih besedah z nekaterim i do­ sežki in problem i m ariborskega (gradbeništva. P redsed­ n iku in njegovem u sprem stvu sem povedal, da je v M ariboru okoli 4000 gradbincev, ki delajo v specializi­ ran ih gradbenih podjetjih Tehnognadinje, Gradis, S tav ­ b ar in K onstruktor. Razen v M ariboru te r njegovi b liž­ n ji in daljn i okolici grade m ariborska gradbena pod­ je tja še v sosednjih republikah te r nastopajo pri delih v A vstriji, Nemčiji, S iriji in L ibiji te r se p rip rav lja jo za nastop v CSSR, v F ranciji in drugod. Omenil sem sodelovanje naših podjetij p r i u v a jan ju (sodobne te h ­ nologije te r p ri prevzem anju obsežnejših gradbenih nalog dom a in v tu jin i. P ri tem gre za poslovno zd ru ­ ževanje delovnih sredstev te r finančnih in um skih k a ­ pacitet. P oudaril sem, da nam bo uspelo v kooperaciji s S tavbarjem in U darnikom iz Zagreba te r s koope­ ran ti za obrtn iška in instalacijska dela v Rabcu zgra­ d iti v šestih mtesecih hotelske ob jek te za 1400 gostov. V norm alnih razm erah b i ta k a g radn ja tra ja la vsaj dve leti. P redsedniku republike sem n adalje poročal, d a so naša pod je tja dosegla pri delu v inozem stvu pom em b­ ne uspehe. S svojim i deli so si opd je tja n ab ra la delov­ n ih izkušenj te r se lahko pohvalimo, da uživajo naši delavci in tehnični strokovnjaki soliden ugled na m ed­ narodnem trgu. G radbeništvo je ena redkih gospodar­ skih vej, ki nim a v m ednarodni delitvi dela težav pri kvalite ti n iti glede produktivnosti dela. N a koncu svojega poročila sem povedal p redsed­ niku, da p rip rav ljam o gradbinci večletni program raz ­ voja gradbeništva za naslednje obdobje. P ri tem bomo poskrbeli za tehnološki razvoj in m odernizacijo opera­ tive, industrije gradbenega m ateria la , p ro jek tive in obrtn išk ih dejavnosti, za organizirano izobraževanje kadrov, za obdelavo ekonomske problem atike stroke te r za usm eritev gradbeništva za obdobje p rihodnjih desetih let. Tov. T ito je poslušal poročilo predstavnikov m a ri­ borskega gospodarstva z izrednim zanim anjem te r nam nato povedal nekaj pom em bnih m isli o nadaljn i ra z ­ vojni poti našega (gospodarstva. Po skoraj dveum em razgovoru se je predsednik republike vidno zadovoljen s poročili zahvalil za in fo r­ m acije te r pozdravil p rek navzočih predstavnikov člane delovnih kolektivov M aribora te r vse delovne ljudi.« IZ »GRADISOVEGA VESTNIKA« povzem am o: — da v tem največjem slovenskem gradbenem k o ­ lek tivu upajo, da bodo letos do konca leta dosegli fi­ nančno realizacijo že v vrednosti 30 m ilija rd S d in a r­ jev; — da so imeli do konca ju li ja samo v okviru G radbenega vodstva L jub ljana sklenjene pogodbe za izvršitev del na naslednjih pom em bnejših gradbiščih: C entralne delavnice za ŽTP v L jubljani (Moste) 12 e tažna stanovanjska stolpnica v K ersnikovi u li­ ci (za »kozolcem«) velika sodobna garažna h iša za 470 avtom obilov v L jub ljan i — Ambrožev trg . O bjekt bo imel 10 etaž. Nova žagalnica in sortirn ica za pod je tje KLI v Logatcu. 3 novi hotelski ob jek ti v Portorožu s skupno 600 ležišči in sicer ob sedanjem hotelu »Riviera«. Dokončali so že 9,km nove sodobne avtom obilske ceste od Radeč p ri Z idanem m ostu do Boištajna p ri Sevnici. Nov objekt za brusiln i stro j v Krškem . Proizvodna hala tovarne »INDOS« v L jub ljan i — dograd itev ; — da so letos močno angažiran i tu d i na gradibi-1 ščih gradbenega Vodstva M aribor in sicer: G radnja nove hale za' pap irn i stro j n a Sladkem v rhu te r skladišče in otroški vrtec. Nova delovna h a la za podjetje »Tehnoistroj« v L ju ­ tomeru. Dela v »IMPOL« v Slov. Bistrici. Večje hale za »Javna skladišča« v Zagrebu. Most čez M uro v G ornji Radgoni. Novi petetažni objekt v M ariboru za podjetje »Prehrana« iz L jubljane. O posam eznih ob jektih bomo še poročali. BAZENSKI SESTANKI GRADBENE OPERATIVE V drugi polovici septem bra sio b ili v organizaciji gradbenih podjetij »Pomurje« — M urska Sobota, »Gra­ nit« — Slov. B istrica, »Remont« —• Celje, »Zasavje« — Trbovlje, »Tehnik« -—■ Škofja Loka, SG P Grosuplje, »Zidgrad« — Id rija in B iroja g radben ištva Slovenije izvedeni področni (bazenski) sestanki. Ob skoraj polnoštevilni udeležbi p redstavnikov podjetij so le -ti obravnavali angažiranost in p rob le­ m atiko gradbene operative, vp rašan je nelikvidnosti, prip ravo sam oupravnih aktov, sam oupravnih dogovo­ rov, dalje pom anjkan je nekaterih gradbenih m a te ria ­ lov (cement, betonsko železo, rad ia torji, ponekod les, siporex, opeka, h id ratizirano apno itd.) in se končno še seznanili z nekaterim i ak tualn im i inform acijam i. Iz sestankov povzemamo zelo zgoščeno vsebino in sicer: — V e č in a p o d je t ij je z a le tos, z la s t i v d r u g i p o lo ­ v i c i leta, k a r p re c e j z a lo ž e n a z d e li. T o n e v e l j a z a p o d ­ je t ja z a n iz k e g r a d n je i n h id r o e n e r g e t s k e ob je kte . — Investito rji še vedno skušajo zaradi m edseboj­ ne konkurence gradbenih podjetij doseči od n jih so- k reditiranje, sofinanciranje, odlaganje plačila, pogod­ be za zgraditev objektov za fiksne cene, (kratke do- v ršitvene roke, itd. in to p ri nepopolni in kasni teh ­ nični dokum entaciji te r p ri zelo nerednem p lačevanju Situacij za izvršena dela. — Takšno stan je je povzročilo om enjeno nelikv id­ nost p ri številn ih gradbenih podjetjih . — Z a p r e v z e t a g r a d b e n a d e la p r im a n j k u j e j o ce lo n e k a te r i o s n o v n i g r a d b e n i m a t e r ia l i p a t u d i k v a l i f i c i ­ r a n i d e la v c i, s t r o k o v n j a k i i n g r a d b e n i s t r o j i. —• Intenzivnejše p rip rav e za sprejem s ta tu to v de­ lovnih organizacij, praviln ikov o delovnih razm erjih in drugih sam oupravnih ak tov zavira m ed drugim tudi počasnost p ri izdaji m anjkajočih zakonov in predpisov. —• Zelo resno pa p rip rav lja jo p o d je tja sam ouprav­ ne dogovore po predloženih osnutkih republiškega od­ bora s ind ikata gradbenih delavcev, k i je p re je l po­ m em bne pripom be, izračune in pobude te r predloge. T reba bo še pohiteti, d a b i sporazum i veljali od 1. ja ­ n u a rja 1970 dalje. — U d e le ž e n c i s e s t a n k o v so p o le g n a v e d e n e g a o b ­ r a v n a v a l i v r s t o d r u g ih v p r a š a n j in p r e d la g a l i k o n k r e t ­ n e m o ž n o s t i z a i z b o lj š a n j e s t a n ja v g r a d b e n i š t v u s a ­ m em , n a g r a d b e n e m t r ž i š č u te r v i n v e s t i c i j s k i i z g r a d ­ n j i. ŠE VEC s r e d s t e v z a n a b a v o s o d o b n e GRADBENE MEHANIZACIJE SG P S lovenija ceste uspešno obnav lja gradbeno m ehanizacijo zlasti za zem eljska dela (bagre, buldožer­ je, nakladače, asfa ltno m ehanizacijo, m ehanizacijo kam nolom ov in av toparka. V ta nam en so za letos predvideli porabo 14 m ilijonov d inarjev . KAJ MENIJO LETOŠNJI PRAKTIKANTI Van Es Hendrik, študen t gradlbene faku lte te iz Ni­ zozemske na p raksi v G IP »Gradis«: »Pred prihodom v Jugoslavijo niisem kaj dosti v e ­ del o vaši dom ovini. Vedel sem le, d a je to lepa dežela s h itro rastočim gospodarstvom. M ejo sem prestopil v Šentilju. K m alu sem razum el, zakaj im ate v Jugosla­ v iji toliko turistov . V aša dežela je lepa, po lna zelenja, prelepih gora in naravn ih lepot. V aši lju d je so zelo prijazni in k jerkoli sem potoval, povsod sem nalete l n a gostoljubnost — zelo smo si podobni. Eden naših kom ikov je nekoč de ja l: Najivečji p ro­ blem Nizozemca je, k je p a rk ira ti av to in k ako sh u jša ti P ribližno tako je tu d i p ri vas. Tudi p rom et n a cestah je ogromen in kot tu jec podpiram v aše težn je in po tre­ be po g radn ji nove avtom obilske ceste. Sorazm erno v i­ sok je tu d i s ta n d a rd vaših ljudi. Zelo sem zadovoljen tud i s prakso. N ekaj časa sem bil v obratu gradbenih polizdelkov, pozneje p a v Luki Koper. Povsod so m e lepo sprejeli in m oram priznati, d a sem, predvsem v Kop-ru, veliko novega pridobil. Hvaležen sem vam za to. Vesel sem, da sem imel p riložnost op rav lja ti p rak ­ so p ri vas, govoriti z vašim i ljudm i 'in v ideti vašo lepo domovino. Še se bom vrn il v Jugoslavijo.« Majda Satler — Počitniško p rakso sem oprav ljala v pro jek tivnem b iro ju »Gradisa«. V g lavnem sem r i ­ sala projekte, sodelovala p ri risbah za katalog, itd., skratka, m oja p raksa je b ila zam e zelo pozitivna. V projektivnem b iro ju sem se dobro razum ela in vedno so mi bili p rip rav ljen i pom agati. P ra k sa m i bo zelo koristita p r i nada ljn jem študiju . Tsagli Richard — diplom irani (inženir a rh itek tu re iz Game oprav lja šestm esečno p rakso p r i SGP »Kon­ v e s t i i z Z G I T Z nam enom , da bi bolje in fo rm irali naše gradbe­ nike o dejavnosti Zveze, ki je b ila v zad n jih le tih zelo plodna, objavljam o poročilo p redsedn ika ZGIT Slove­ n ije inž. V lad im irja Čadeža, ki ga je podal na IV. red ­ ni seji Izvršnega odbora Zveze g radben ih inženirjev in tehnikov Jugoslav ije dne 20. sep tem bra t. 1. v L jub­ ljani. Izvršni odbor ZGIT Jugoslavije je ocenil delova­ n je naše Zveze kot zelo uspešno in j i je izrekel vse priznanje. Tudi v naslednjih številkah G radbenega vestnika borno posredovali izvlečke iz zapisnikov sej Izvršnega odbora in G lavnega odbora ZG11T Slovenije, uredniške­ ga odbora G radbenega vestn ika in naših strokovnih društev, da b i tekoče seznanjali naše člane — naroč­ nike s problem atiko delovan ja naše strokovne o rgani­ zacije. Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov P O R O Č I L O Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije o stanju v organizaciji v obdobju od leta 1957 do danes V tem poročilu ni zajeto delo reg ionaln ih društev GIT v Sloveniji, ki izvajajo svojo dejav n o st po lastnih delovnih program ih. struk tor« M aribor. T renutno dela v projektivnem biro­ ju .podjetja. V času svoje p rak se p a s e h o seznanil tu d i z ostalim i tehn ičn im i področji podjetja . Želi, da bi si p ridobil čimveč prak tičnega znan ja za delo, ki ga čaka v njegovi domovini. Miran Cotič. V »Gradisovih« kovinskih ob ratih L ju b ljan a .sem nekaj časa oprav ljal fizično delo v de­ lavnicah novogradnje. Pom agal sem p ri g radnji ig li­ častih dvigal in d rug ih strojev. To m i je zelo koristilo. Drugo polovico prakse pa isem opravljal v k onstruk7 cijiskem b iro ju obrata. Veliko sem pridobil in p raksa mi bo zelo koristila p ri nadaljn jem delu. V erjetno im a podobna m nen ja velika večina š tu ­ dentov raznih šol, k i so oprav lja li letošnjo počitniško prakso v naših gradbenih in p ro jek tan tsk ih podjetjih . P rak tik an to v p a je b ilo veliko, saj jih je b ilo samo pri »Gradisu« preko sto. V ASFALTNI BAZI ČRNUČE JE ŽE MONTIRAN FILTER P red leti postav ljena stacionarna asfa ltna baza SGP »SLOVENIJA CESTE« v Č rnučah je vedno bolj obkrožena z novim i naselji in sa n ita rn a inšpekcija je zah tevala odpravo m ikronskih p rašn ih delcev a li pa odstran itev baze. P od jetje se je odločilo za sicer drago a učinkovito odpraševanje z vgrad itv ijo filtra, izdelek znane nem ške firm e W IBAU v kooperaciji s tovarno LUHR. Odslej bo zrak sedem krat čistejši. P o m eritvah je b ilo v l m 3 z raka o. 379 m ilig ram a prašn ih delcev. S troški odpraševalne nap rave so znašali m ilijon din. IZ GLASILA »DRAVOGRAJSKI ZIDAR« ST. 3 Po sprejetem p ianu na j b i le tošnja realizacija G radbenega pod je tja D ravograd dosegla 21,83 m ilijo­ nov dinarjev . Ob prvem po lle tju je b il p lan izpolnjen 45 °/o oz. v vrednosti 9,86 m ilijonov. To p a p red stav lja uspešno doseganje plana, zlasti če upoštevam o dokaj težke delovne pogoje, v k a te­ rih gradi objekte ta pom em bni koroški gradbeni ko­ lektiv. Bogdan Melihar K točki (1) dnevnega red a IV. redne seje Izvršnega odbora Zveze gradbenih inžen irjev in tehnikov Jugo­ slavije,^ k i je b ila dn e 20. sep tem bra 1969 v L jubljani. Nlaša Zveza u sm erja svo je delovanje v sk ladu s statutom , k i je b il sp re je t n a zadnjem občnem zboru Zveze le ta 1967. P ri svojem delu se m oram o oslan ja ti le n a lastne sile in n a lastno iniciativo, k e r je tu d i p ri nas odpadla vsaka pomoč v oblik i dotacij. S svojim delom in z organiziranjem razn ih akcij s i sf težavo pridobim o sredstva za delovanje naše Zveze, ki šte je danes ca. 2000 članov. Do danes nam še ni uspelo pridobiti v članstvo vseh .gradbenih inžen irjev in tehnikov Slo­ venije. __ P rizadevan ju razm erom a m ajhnega števila naših požrtvovalnih članov gre zasluga, da smo doslej izvedli razne akcije, ki p rispevajo k ug ledu naše strokovne organizacije in k n jen i večji učinkovitosti. K ljub težavam že od le ta 1963 izdajam o G radbeni vestnik, k i je osrednje strokovno glasilo, naših članov, v katerem skušam o našim članom posredovati najno­ vejše dosežke s celotnega področja gradbeništva in jih seznanjati z akcijam i, ki jih p r ire ja naša Zveza. B rez pomoči n aš ih gospodarskih organizacij g rad ­ beništva, ki podpirajo v te j ali oni obliki izdajanje G radbenega vestnika, n e b i m ogli zagotoviti rednega izda jan ja tega strokovnega glasila. N aša Zveza zaposluje 3 s ta ln e uslužbence te r zna­ šajo strošk i rednega poslovanja Zveze 23a/o vseh izd a t­ kov. Za ekskurzije in sem inarje odjpade 40 ®/o, n a s tro ­ ške G radbenega vestn ika p a 37'% vseh izdatkov. Te izdatke krijem o z organiziranjem razn ih sem i­ n arjev in predavanj, z ekskurzijam i, k a r p red stav lja 56°/» vseh dohodkov naše Zveze. Dohodki od prodaje G radbenega vestnika, članarine im oglasov v G radbe­ nem vestn iku znašajo 42°/o vseh dohodkov, 2 %» odpa­ deta n a d ruge dohodke. Ti podatk i se nanašajo na prvo po lletje letos. V inform acijo navajam , d a je v le tu 1968 znašal p ro račun naše Zveze 272,000, G radbenega vestn ika 169.000, skupaj 441.000 din. Delo naše Zveze je usm erjeno v glavnem n a n a ­ slednje osnovne naloge: 1. strokovno izpopolnjevanje naših članov; 2. d a jan je m nenj k razn i problem atiki, k i zadeva gradbeništvo; 3. sodelovanje p r i izdaji gradbene regulative. Strokovno izpopolnjevanje naših članov Skrb za strokovno izpopolnjevanje naših članov sm atram o za osnovno nalogo naše strokovne organiza­ cije. Zavedam o se, d a je napredek naše družbe odvisen predvsem od splošne izobraizbe, k a jti od te zavisi u v a ­ jan je sodobnih tehnoloških postopkov in sodobne o rg a­ nizacije dela. Ta skrb se je odražala v organiziranju razn ih se­ m inarjev , posvetovanj, ekskurzij, p redavanj, v p r i­ spevkih v strokovni litera tu ri, predvsem v G radbenem vestn iku in drugih strokovnih časopisih. Tako smo v pretek lih dveh in pol letih p rired ili 7 petdnevn ih sem inarjev za gradbene inženirje in te h ­ nike k o t p rip ravo za polaganje strokovnih izpitov. Izo­ braževalni program teh sem inarjev obsega predm ete izpitne snovi in sicer: gradbeno poslovanje in kalku ­ lacije, p ravn i predpisi, tehn ičn i predpisi, standardi, predpisi o v arstv u p ri delu, g radbena m ehanizacija. Te sem inarje je doslej ohiskalo b lizu 400 kandidatov. Po>- kazalo se je, da so t i sem inarji po trebn i in danes sko ­ ra j ni več kand idata za strokovni izpit, ki se n e bi udeležil teg a sem inarja. V program u sta v letošnjem le tu še dva sem inarja , ki j ih bomo dopolnili s strokovnim ogledom specialnih gradbenih obratov velikih g radben ih podjetij, ko t so cen tra lne betonarne, železofcrivnice, stro jn i p a rk in drugi. Več o strokovnih .izpitih kasneje. S področja kom unalne g rad n je sm o p rired ili dva sem inarja, ki se jih je udeležilo 190 naših članov, za ­ poslenih v razn ih kom unalnih podjetjih . S tem v zvezi smo izdali tu d i skrip ta , ki so obsegala re fe ra te p reda­ vateljev iz vseh strok kom unalne gradnje. P redavali so naši najbo ljši strokovnjak i s 'teh področij. Ob tej prilik i so bili p rire jen i ogledi kom unalnih nap rav ko>t so: top larna, p linarna, m estni vodovod, cen tralne ka­ nalizacijske čistilne naprave. S področja poznavanja gradbenega m ateria la in tehnologije g ra jen ja p rire ja n a ša Zveza že vrsto let sem inarje, k i jih n a strokovno visoki rav n i in z veli­ kim prizadevanjem p rip rav i Zavod za raziskavo m a ­ te ria la in konstrukcij v L jub ljan i. V zadnjem času so sem inarji, k i so tra ja li nekaj dni, obravnavali .proble­ m atiko cem entov in betonov, uporabo jekel v a rm ira - no-betonskih konstrukcijah, uporabo m ehanizacije v m oderni cestogradnji in sodobno gradnjo cest. Tudi ti sem inarji so b ili povezani z raznim i ogledi in ekskur­ zijam i. Tako je p rav danes zak ljučena strokovna eks­ ku rz ija ogleda gradnje sodobnih avtocest v Zahodni Nemčiji. Z arad i vse večjega pom ena uporabe elektronskih računsk ih stro jev in m režne tehn ike v gradbeništvu, je naša Zveza p rired ila dvodnevni sem inar, ki je zajel to problem atiko. P redava li so naši na jbo ljši strokov­ n jak i m atem atiki, fiziki in inženirji razn ih strok. Sem inar je bil tu d i povezan z ogledom elektronskega računskega centra. K strokovnem u izpopolnjevanju so prispevale tud i ekskurzije, med k a te rim i omenimo predvsem oglede hidrocentrale D jerdap. To naše največje gradbišče si je v 15 ekskurz ijah ogledalo že n a d 600 gradbenih inženirjev in tehn ikov iz Slovenije. V p rog ram u sta letos še dve tovrstn i ekskurziji. Za naše kom unalne inžen irje in teh n ik e smo o rga­ nizirali ogled kom unalnih nap rav v Celovcu. V letošnjem le tu smo organizirali razgovor za okroglo mizo in sicer o tem i zaposlovanja gradbenih strokovnjakov. T ak način obravnavan ja te p rob lem a­ tike jie bil p ri naši Zvezi p rv i poiskus, k i je pokazal dobre rezultate. N akazal je problem e, k i b i jih bilo treba reševati, in d a l 'sugestije, zlasti visokim in sred­ n jim šolam za izboljšanje učnega program a. Uvodni referat, k i je dan v javno razpravo, smo objavili tu d i v G radbenem vestniku. K ljub tem u, d a smo na področju izobraževanja naših članov izvedli navedene akcije, p a je še v rs ta odprtih vprašan j, k i jih bomo m orali v bodoče ob rav ­ navati, zlasti na področju učnega program a visokega šolstva. Zato bo m oralo b iti v bodoče težišče n a sode-/ lovanju p r i sestavi učn ih program ov gradbenih stro­ kovnih šol n a vseh'S topnjah izobraževanja naših članov. Dajanje mnenj k razni problematiki, ki zadeva gradbeništvo N aša Zveza je n a pobudo naših članov lansko leto organizirala simpozij o h itr i cesti Š en tilj—Gorica, ki je kom pleksno ob ravnaval p roblem atiko gradn je te ceste. Na tem posvetovanju, k i ise g a je udeležilo okoli 178 vidnih strokovnjakov z razn ih področij, so b ili po izčrpnih razp ravah sp reje ti sklepi, ki sm o j ih posre­ dovali v vednost p risto jn im organom. Mesto L jub ljana je izdelalo osnu tek perspek tiv ­ nega razvoja gospodarstva L jub ljane in je zaprosilo našo Zvezo, da m a te ria l proučim o in dam o svoje p r i­ pombe za področja, k i zadevajo gradbeništvo. F orm i­ ra li smo posebno komisijo, k i je e lab o ra t p roučila in d a la svoje pripom be. V letošnjem le tu ismo organizirali IV. kongres J u ­ goslovanskega d ruštva gradbenih konstruk torjev , ki je b il v Portorožu te r je bik» več naših članov in celotna adm inistracija Zveze več mesecev angažirana p ri orga­ nizaciji tega kongresa. Menim, da b i m orali razni o rgani in pom em bnejši investito rji v večji m eri angažira ti strokovna d ruštva in tud i naše, da po strokovni p la ti zavzem ajo svoje stališče do razn ih vprašan j, k i se nan aša jo n a gradnjo pom em bnejših investicijsk ih objektov in o sta lih v p ra ­ šanj, d a se doseže ekonom ična in sm o trna gradnja. V zadnjem času nas M estni svet L ju b ljan a vabi k sodelovanju p r i reševan ju zadev s področja urba-* nizma. Ugotavljam o, da se v splošnem u rban istične re š it­ ve določajo brez gradbenih .strokovnjakov, k e r p rev la ­ du je želja po oblikovanju Objekta, n e d a je se p a po­ trebn i poudarek tehnologiji in ekonom iki g rajen ja. Sodelovanje pri izdaji gradbene regulative Med pom em bne naloge, k i zadevajo našo Zvezo, spada sodelovanje p r i p rip rav i razn ih zakonskih p red ­ pisov In p ri d a jan ju pripom b n a osnutke vseh p re d ­ pisov, ki se za področje 'gradbeništva izdaja jo v rep u ­ bliški in zvezni pristo jnosti. A ktivnost naše Zveze je b ila v p retek lem obdobju v tem, da smo d v ak ra t organizirali posvetovanje o zad­ n jem zakonu o grad itv i investicijskih objektov, o teh ­ ničnih p redp isih in o osnutku republiškega zakona o graditv i investicijsk ih objektov. Na teh posvetovanjih z udeležbo po 170 udeležen’ cev so im eli svoje re fe ra te tu d i p rav n i in gradbeni strokovnjaki iz Beograda, k i so sodelovali p ri p rip rav i zveznih predpisov. Ta posvetovanja so dala koristne sugestije članom naše Zveze, ki so sodelovali p ri se­ stavi repub lišk ih predpisov. V zadnjem času smo v okviru Zveze po široko izvedeni an k e ti dali predlog republišk i skupščini za sprem em be republiškega zakona o g rad itv i investicij­ skih objektov, ki se nanašajo n a odgovorne vodje gradbenih del in n a pro jek tivne organizacije za speci­ fične objekte. Te dni sm o dali tudi svoje m nen je k osnutku re ­ publiškega zakona o tehničn ih inšpekcijah s področja industrije in gradbeništva, k i g a je p rip rav il rep u ­ bliški se k re ta ria t za gospodarstvo. Ob te j p rilik i b i rad seznanil izvršn i odbor ZGIT Jugoslav ije o pobudi SZDL, da s strokovnim i društv i razp rav lja o n jihovi vlogi in v odnosu do nje. N a ple-> nam i se ji Zveze IT Slovenije bomo predlagali, da bo članstvo v strokovnih d ru štv ih vezano n a konkretne pravice in dolžnosti do organizacije na podlagi m o­ ra ln ih in strokovnih kvalitet. V tu jin i je sprejem v članstvo vezan na pridobljeno strokovno in m oralno afirm acijo in pom eni p riznan je, če je nekdo lahko član take organizacije. Republiški konferenci SZDL bom o predložili v okviru ZIT Slovenije svoj program ski koncept, da se bo s svoje s tran i zavzela, da se prenesejo določene kom petence od državne up rave n a strokovne organi­ zacije, k a r bi bilo treba z zakonom opredeliti in tako uveljav iti m esto strokovnih d ruštev v družbi. Pozdravljam o to pobudo in pričakujem o', da bo* z realizacijo predlogov, ki jih bodo dala strokovna d ru ­ štva, dan tud i s s tran i naše družbe tis ti poudarek, ki bi ga naše strokovne organizacije m arale že davno im eti. Ob dosedanjem delu ugotavljam o, da ni dovolj sam o in ic ia tiva strokovnih organizacij, n jihova m nenja in prizadevanja je treb a tu d i poslušati in upoštevati. Predsednik ZGIT Slovenije: inž. Vladimir Čadež v e s t i i z i n o z e m s t v a ZAJEZITEV REKE EIDER V POKRAJINI SCHLESWIG-HOLSTEIN Področje reke E ider že sto letja ogroža m očan veter, im enovan »hladni Janez«, k i dviga m orje in podira nasipe. V isoka p lim a ob v ih a rjih p rep lav i 430 km 2 veliko obalno nižino. Da b i ukrotili to stalno nevar­ nost, so že le ta 193'6 zgrad ili nasip, k i loči ustje reke Eider od m orja in njegovih bibavic. S te m p a problem poplav n i bil rešen; reka, k i j e za to pok rajino zelo važna vodna pot, nap lav lja nam reč vedno več peska in u s tv a rja nove nevarnosti. Z m anjšan i naklon korita povzroča poplave in ogroža vožnjo ladij. Z bagranjem niso uspeli in tud i iz občasnim m očnim izpiranjem skozi odtočne odprtine nasipa so le delom a in začasno očistili rek o peska. Z arad i teh s ta ln ih m otenj in nevarnosti sita začeli zvezna v lada in up rav a dežele Schleswig-Holstein sku­ pen velik projekt, k i je za zaščito obale, poljedelstvo dežele in plovbo po rek i E ider izredno važen. Reko bodo zajezili z novim jezom, katerega p a ne sestav lja le trden nasip, tem več im a v srednjem delu velike jeklene segm entne zapornice, ka tere lahko po potrebi dvigajo in spuščajo. Jek len i ščitniki, ki štirle v m orje, se spuste n a betonsko dno struge v ko ritu reke. S svojo višino, k i znaša 10 m, ise zlahka up ira jo še tako visoki vodi. V išina vode Ob n a jv iš ji plim i je 5,5 m. Z aradi varnosti in čim boljšega tesnjen ja je vg ra jena enaka zapornica tu d i n a s tran i jezu, obrnjeni k celini (slika 1). Nova zapornica im a še eno nalogo in sicer regu lira višino reke, n jene tokove, n an ašan je peska, erozijo in ... m m s j i Si. 1 profil rečne struge. To dosežejo s prim ernim m edse­ bojnim delom in prilagojevanjem prem ične zapornice na bibavioo. K adar voda odteka oz. pada, k a r je pri-» m er v času oseke, zapro vseh pe t odprtin zapornice in zajeze reko. Nato p a sunkovito odpro v sa »vrata« in n asta li tok potegne vso naplavino iz dna' struge v m orje. Takšno izpiranje oprav ljajo dnevno in s tem preprečijo vsako naplavljam j e peska. G radbena in m ontažna dela sta prevzeli tv rdk i F. K rupp GmbH-M aschinen und S tahlbau-R heinhau- sen, in R heinstahl B rückenbau A. G. Dortm und. Za­ pornice, vgrajene v bok eiderskega jezu, omogočajo plovbo ladij. Po jezu bo spe ljana betonska cesta. Celotni objekt n a reki E ider naj bi bil p redan v uporabo le ta 1970. Fried. Krupp INFORMATION — W issenschaft und Technik, m arec 1968. ODKOPNE NAPRAVE, S KATERIM I LAHKO PRESTAVLJAJO GORE M estu Singapuru, tako k o t m nogim h itro se razv i­ jajočim mestom, p rim an jku je zazidalnih površin. Ta problem je za 580 km 2 veliko, b ivšo britansko kolonijo, ki je brez zaledja, zelo pereč. V zadnjem času je u p ra ­ va m esta p rip rav ila velik p ro jek t pridobivanja zazi­ daln ih površin. Preperele, hribovite obalne pasove odstran ju je jo in z dobljeno zemljo zasipavajo plitvino n a obali. S tem niso sam o sprem enili hribovito obalo ob robovih meista v gradbena tla, am pak dobili z n as i- pavanjem plitkega m orja nove zazidalne površine. z glinastim i rudninam i. Ta trd a kam enina je p ri odko­ pavan ju povzročala težave — močno obrabo zob b a­ grov; te so pa odstran ili z uporabo trd e kovine. Vse odkupne stro je in pripadajoče n ap rav e je do­ bavila tv rdka E xport-U nion Buokenw heel (skupna družba F. K rupp- O ranstein K oppel-Lübecker M aschi­ nenbau AG). Bager ji, k i so težki 1751 in se uprav lja jo centralno, izkopljejo vsiak po 500m3i/h. Kolo z lopatam i treb i zemljo, ki se z brezkončnim i trakov i p renaša do prostora za odlaganje. Ves sistem trakov je dolg okoli 10 km. P lan iran je odkopavanja, k i je bilo z ozirom na obsežna dela skrbno pripravljeno, predvideva način dela v povratn i gradnji, to se pravi, da p ričen ja jo z odkopavanjem v no tran josti obale in nap redu jejo v smeri proti m orju. S tem dosežejo na odkopni s tran i vedno k ra jš i transport, n a področju odlaganja pa vedno daljši. M aterial, tran spo rtiran s trakovi, p re ­ vzame na obali odkladalni in zasipovalni stro j, k i im a urno zmogljivost 4500 t (slika 2). Teren, k je r so t a dela, je dolg 9 km in širok okoli 600 m. V išina od m orskih ta l do nasu te ravn i ni več kot 5 m. Delovni pogoji so zelo ugodni in m orje n e odnaša m ateria la , k i se vanj d irektno iztresa brez zaščitnih nasipov. N asuti m a te­ ria l u trju je jo z vibracijsk im i gum ijastim i v a lja rji. Bedok-Land R eclam ation Schem e S ingapore dobro napreduje in izvajalec del, japonska tv rd k a Obbayashi Gumi Ltd. računa, da bodo dela v te rm inu zaključena le ta 1970. F. Krupp INFORMATION-W Irtschaft und Technik, nov. 1968. Sl. 2 Za ta p ro jek t so se v S ingapuru odločili že le ta 1964; od tedaj je v teku v m astnem okraju Tav Payo prekopavanje in p rek ladan je zem eljskih mas, da bi do konca le ta 1969 prenesli 3 m ilijone m 3 zemlje. Naslednji, obsežnejši p ro jek t je t. i. B edok-Land R eclam ation Scheme. Po n jem m orajo odkopati več kot 20 m ilij. m 3 zem lje in jo p renesti n a skoro 9 km odda­ ljena m esta. S tem bodo p ridobili 4,000.000 m 2 zazidal­ nih površin v m orju te r n ad a ljn jih 1,200.000 m 2 z iz rav ­ navan jem hribovitega terena. T la tega hribovitega področja so nas ta la s p repe- revan jem in regrupacijo sosednjih g ran itn ih podnožij in so do 70 % iz ostrorobnega krem ena, pom ešanega MORSKO MESTO Morja, ki p rek riv a jo 3/4 površine našega p laneta , bodo m orali v bližnji bodočnosti izrabiti, d a bodo n u ­ dila stalno naraščajočem u preb ivalstvu h ran o .in dom, raznim panogam industrije pa potrebne surovine. P ro jek t SEA-u Skoplju. Str. 177— 183, 10 sl. Ing. I. S a v i č : R ekonstrukcija kanalizacione mreže n a K arad jo rd jevem trgu v Zem unu. S tr. 184—189, 6 sl. Ing. arh . J . K n o 1 : O dm aralište »Podgora« u Baškem polju. S tr. 189— 191, 2 ,sl. Ing. R. T o m a š e v i ć : U nu trašn ja tehn ička kontrola tehničke dokum entacije i m režni plan. S tr. 192— 194, 1 sl., tabele. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. Št. 9 Mgr. B. G r u j i č : Primerna p rednapragnu tih reak to r­ skih sudova kod nuk learn ih e lek trarna . S tr. 195— 204, 20 sl., 3 tab. Ing. B. T o d o r o v i č : S an iran je k liz iš ta na D jerdap- skom putu . S tr. 205, 4 sl. O baveštenje članovim a jugosl. d ru š tv a gradjev. kon­ stru k to ra o simpozij um u u M adridu u g. 1970. S tr. 209—210. A notacija č lanaka ko ji su od in te resa za s tručn jake iz: oblasti gradjevinaristva. GRADJEVINAR — Zagreb, 1969. Št. 7 Prof. dr. ing. Z. K o s t r e n č i ć : D jelovanje naknad­ nog o jačan ja betonskih greda za preuzim anje pos­ uđen ih sila. S tr. 249—251, 2 sl., 1 tab. Ing. V. S t e i n m a n : P rim jeri ocjene vrednosti de­ fek tn ih konstrukcija oz pomoć pokusnog op tere­ ćenja. S tr. 251—257, 3 sl., 3' tab. Ing. A. P r a g e r : P ro jek t tankerske luke u b ak a r­ skom zaljevu. S tr. 257—261, 3 sl. Ing. R. K o m e n : P rim jena odbojn ika p ri izgradnji obala. S tr. 261—267, 13 sl., 2 talb. Ing. M. M i l i š i č , ing. Z. M i l i i š i č : Most preko Une u K ostajnici. S tr. 268—272, 7 sl. Mgr. ing. B. S t a n i v u k o i b i ć : P rilog istraživanju elastično uk lješten ih k rstasto a rm iran ih ploča. Str. 272—277, 3 sl., 2 tab. K ra tke v ijesti. Str. 277—278. Iz. inostranih časopisa. Str. 279—283, 7 sl. Kongresi i sastanci. Str. 283—284. Sajm ovi i izložbe. Str. 284. Iz Saveza G IT Hrvatske. S tr. 285—286, GRADJEVINAR — Zagreb, 1969. Št. 8 Ing. M. P r ž u l j , ing. B. K o b o e v i č , ing. J. K o ­ v a č e v i ć : P u tn i m ost n a N eretvi u Aleksinom hanu. S tr. 289—295, 13 sl. Ing. S. K o l o b o v : M ontaža arm irano betonskih ha­ la. Str. 296—300, 7 sl. Ing. V. S i m i č : Analiza n ap rezan ja u k ratko j kon­ zoli p rim jenom analitičk ih funkcija. Str. 300—305, 7 sl. Ing. V. P a u 1 i ć : D evastiran je te re n a u Zagrebu i okolici rad i kopanja šljunka in peska. Str. 305—• 3'06. Ing. V. Š i m e t i n : Zvočna izolacija zg rada p ro tiv saobraća jne buke. Str. 308—310, 3 sL, 2 tab. K ra tke vijesti. Str. 310—314. G nadjevna m ehanizacija. Str. 314—316, 5 si. Kongresi i sastanci. S tr. 317—319. Iz inozem nih časopisa. Str. 319—320, 3 si. Iz Saveza G IT H rvatske. S tr. 321. B ibliografija. Str. 321. S tručna štampa. Str. 322. Obavijesti. Str. 322. IZGRADNJA — Beograd, 1969. Št. 8 Ing. M. M a r t i n o v i ć , ing. D. S t e f a n o v i č : Isku­ s tv a iz prim ene tehnike mjrežnog p lan iran ja na izgradnji podzem nih pešačk ih prolaza n a Terazi- jam a u Beogradu 1968. S tr. 1—8, 5 si. Ing. M. D o k o v i ć : Izgradnja objekata u »Konjar- nitou« prim anom m ontažne skeletne konstrukcije sis tem a IMS. Str. 9—30, 17 si. Ing. arh. Z. R a d o v i č : Poliv in ilh lorid kao grad je- vinski m aterijal. S tr. 30—36, 18 si. Ing. D. G u z o v i ć : V odotoranj K ošutnjak u Beogra­ du. Str. 37—39, 5 si. D. J e r e m i ć : G rađ jev inarstvo u ovoj godini. Str. 40—42. Ing. arh. M. V u č i ć : Posledice nejasno* sagledanih 1 nepravilno sav ladanih fizičkih pojava p ri građje- n ju . Str. 43>—49, 7 si., 1 tab. Novo poluostrvo u reci Hadsoin. Str. 49—50. D rugi kongres M eđjunar. d ru štv a za m ehaniku stena. S tr. 51. P regled mesečne periodike i knjiga. S tr. 52. IZGRADNJA — Beograd, 1969. Št. 9 Ing. M. R a t a j a c : Novi obrasci za proračun d ina­ m ičkih u ticaja kod d rum sk ih mostova. Str. 1—17, 21 si. Ing. Z. J o k s i ć : Iskustva sa po jačan ja cem entno- betonskih kolovoza n a pu tev im a u svetu i u našoj zemlji. Str. 18—27, 16 sl., 1 tab. Ing. A. F l a š a r : P una toplotna zaštita stam benih zgrada. St. 28—35, 7 si., tab. Ing. D. P e t k o v i č : P rogram radova u slivu Velike M orave i plan za 1969—1970. S tr. 35—44, 9 sl., 2 tab. Ing. D. R i d j e š i č , inig. U. V u k o m a n o v i č : R u­ šenje ili po lia b rana HE O včer Banja. Str. 44—46, 2 sl. Prenos velikih te re ta pom oću »vazdušnog jastuka«. Str. 46—47, 1 sl. Sporazum o izgradnji HE »Djerdap«. Str. 47. P regled mesečne periodike i knjiga. Str. 48. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 182 ILG — 391. Proizvodnja u g rad jev inarstvu do k ra ja m aja 1969. g. ILG — 392. Lični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u ap rilu 1969. g. ILG — 393. Savet za građjevinarstvo* Savezne p riv red ­ ne kom ore — Inform acija o radu XXXII. DG A —• 1018. G rad jen je priobalnog pu ta M arbi-A rč- Bengazi u Libiji. DGA — 1019. Analiza na teča ja za izradu idejnog re- šen ja tipskih stam benih ob jekata naselja S enjak u Osijeku. DGA — 1020. P rav iln ik o tehničk im m eram a za izme- n u vazduha i no rm iran je p rosto ra (Načrt). DGA — 1021. P rav iln ik o tehničk im m eram a i ustavi­ m a za upotrebu rebrastog betonskog Čelika u a rm i­ ranobetonskim konstrukcijam a (Nacrt). DGA — 1022. Opšti uslo-vi za ugovaranje i g rad jen je gradjevimskih ob jekata (Nacrt). K IG — 78. K lasifikovani ind ika to ri za građjevinarstvo. TKD — 148. Cene gradjeviniskog m aterija la u m aju 1969. g. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 183 ILG —■ 394. Proizvodnja u znatnom porastu, ali nap lata re la tivno .slabija. DGA — 1023. P raviln ik o tehničkim m eram a i uslovi- m a za izvodjenje istražn ih nadova p ri izgradnji velik ih objekata. DGA — 1024. Svojina na delovim a zgrada (etažna svo­ jina) i izgradnja stam benih zgrada (stanova) n e ­ posredno za tržište. DGA — 1025. Ugovor o g rad jen ju (prikaz). DGA — 1026. Modelsko isp itivanje visokih žičnih no­ sača u fazi loma. DGA —• 1027. P rirodni kam en u g rad j e v in a r s tv u. P ri- m ena u arhitektonskim konstrukcijam a. KIG — 79. Klasifikovani ind ika to ri za gradjevinarstvo. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. Št. 9 1. Sem inar o p r im eni i korišten ju standarda iz oblasti tekstila u O sijeku od 23. do 24. 6. 1969. S tr. 209—• 212. Zasedanje tehn. kom iteta za železne rude M edjunar. organizacije za standard izaciju ISO/TC 102/SC 2. Str. 213—216. A notacije predloga standarda. Str. 217—218. K atalog jugoslov. standarda za 1969. S tr. 219. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. Str. 220—223. K alendar zasedanja. S tr. 223—1225. Jugoslovenski celici i čelični liv. S tr. 226. Novi objavljeni jugoslovenski standardi. S tr. 227—229. Ing. A . S. i n m e m o r i a m Inž. France Bajželj Ob prezgodnji sm rti inž. Franceta Bajžlja, dolgoletnega predsednika ZGIT Slovenije objavljam o besede, ki sta m u jih spregovorila v slovo sodelavec tov. Bogo P e č a n in predsednik ZG IT S lovenije inž. V ladim ir Č a d e ž . DRAGI NAŠ SODELAVEC INZ. FRANCE BAJŽELJ S Tvojo p rerano sm rtjo zaradi zahrb tne ibolezni sm o izgubili dobrega tovariša in zvestega p rija te lja , neum ornega in sposobnega delavca Z a­ voda SR Slovenije za planiranje. Sredi neusahljive prizadevnosti in de­ lovne vnem e se je ustavilo Tvoje srce, k i n i poznalo počitka in m iru. Trdo in težko življenje Ti je izoblikovalo značaj delavca in to v a ri­ ša, ki je zgorel p ri' delil,, p ri tem p a o sta l in raste l k o t zgleden človek1. V T rstu si obiskoval osnovno šolo te r nato v K ran ju dozorel v m a tu ran ta gim nazije in končal tu d i gradbeno faku lteto v Lij ubijani. V času š tu ­ d ija na fak u lte ti gi se poleg rednega dela tud i aktivno u d e js tv o v a l ko t član in funkcionar v napredni študentsk i ku ltu rn i organizaciji »Triglav«. Po končanem študiju, na faku lte ti si se vk ljuč il n a delo v 'gradbeništvu, pri m ostovni g radn ji in g radnji železniških prog. Toda, k e r nisi zaradi svoje politične zavednosti in zrelosti dobil stalnega službenega m esta v Sloveniji, si m oral oditi po k ruh v Vojvodino, k je r si aktivno' deloval do osvoboditve. Po osvoboditvi te že srečam o v delegaciji FLR J za u re jev an je tržaš­ kega vprašanja. Po opravljeni nalogi se v račaš v Novi Sad, n atol v Som- bor na odgovorna delovna m esta v sestavi jugoslovanskih železnic. Glede Tvoje požrtvovalnosti in tedan jih potreb v republiki M akedoniji p revza­ meš odgovorno delovno dolžnost v Skopju. Od tam p a zopet n a novo dolžnost v Beograd in nato v Lupoglav. Po dolgi u stvarja ln i poti se v rneš leta 1.953 v Ljubljano', k je r prevzam eš m esto d irek to rja Ž elezniško-pro- jek tivnega podjletja v L jubljani. L eta 1954 p a si se vk ljuč il v naš ko- kolektiv. Bil. si neustav ljiv , ko si op rav lja l svoje delo, in znal te r zm ogel p o ­ m agati človeku v njegovih težavah. S svojo vztrajnostjo , p rip rav ljenostjo in neizčrpno živ ljenjsko silo si poleg rednega dela še plodno sodeloval v razn ih strokovnih in političnih organizacijah te r s tem grad il boljšo bodočnost naše socialistične skupnosti. Ob štev iln ih delovnih in organizacijskih uspehih pa sl ostal skrom en in preprost. D ragi France, tvo ji sodelavci se t i v tem žalostnem tren u tk u iskreno zahvalju jem o iza 15-le'tno u stv a rja ln o delo n a Zavodu, za delo, k i ga je povezovala predvsem Tvoja u stv a rja ln o st in velika strokovna sposobnost te r poštenost. Celo v času svoje hude neozdravljive .bolezni si b il p r i­ p rav ljen še nadalje pom agati p r i našem delu. S svojim ustv arja ln im delom na področju u sm erjan ja gospodarskega razvo ja in še posebej p ro­ m eta si bistveno pripom ogel k uspehu našega zahtevnega dela in s tern ugledu naše ustanove'. S Tvojim k ritičn im in dosledno izdelanim pogledom si k o t član Sveta» delovne skupnosti z mnogo dobre volje, sm elosti in razsodnosti o ra l z nam i p rv e b razde n a področju raz v ijan ja sam oupravnih odnosov v n a ­ šem kolek tivu in s tem! vpletel svoje u s tv a rja ln e sile za h itre jš i in t e ­ m eljitejši razvoj naše sam oupravne družbe. Istočasno se Ti zahvaljujem o' za nešteto isk ren ih in T ebi la stn ih vedrih, duhovitih in k len ih besed, s katerim i ai več k o t dograjeval naše tovariške in p rija te ljsk e odnose, u s tv a rja l pa potrebno vedrino in p red­ vsem tud i vsestransko dobro voljo za u stvarja lnost n a vseh področjih. Inž. F rance Bajželj, k o t človek in ko t sodelavec nam boš nenado­ m estljiv. P o Tvoji naporni in u s tv a rja ln i življenjski po ti Ti želim o m irnega počitka v dom ači slovenski zemlji, tki si jo ljub il in občudoval n a vsakem koraku. Ko sprem ljam o danes n a zadn ji po ti našega' p r ija te lja F ra n ce ta Bajžlja, m i je nalo»žena težka dolžnost, d a se poslovim) od n jeg a v imenu Zveze gradben ih inžen irjev in tehn ikov Slovenije. F rance B ajželj je spadal v k rog pom em bnih in nesebičnih elanbv naše strokovne organizacije, ki so s svojo osebnostjo, s svojim znanjem in široko razgledanostjo prispevali k oblikovanju boljšega človeka. Ne sam o ozkega gradbenega strokovnjaka, am pak tud i splošno izobraženega in hum anega člana naše slovenske in jugoslovanske skupnosti. Z ato n i slučaj, d a je pokojni ing. F rance Bajželj z vso prizadevnostjo in znanjem polnih pet le t uspešno» vodil kjot predsednik Zvezo gradbenih inžen irjev in tehn ikov Slovenije. Poleg tega p a je b il v osrednji Zvezi inženirjev in tehnikov Slovenije dolga le ta član n jenega predsedstva. Zato sta ga obe Zvezi počastili s p riznan jem zaslužnega člana. Zveze in ­ žen irjev in tehn ikov Jugoslavije. V času njegovega* živega organizacijskega delovanja je z veliko za­ nesenostjo dn vedno poln .idej uspel p riteg n iti k delu: naše strokovne organizacije vse tis te in stituc ije g radben ištva in nesebične gradbene in ­ ženirje in tehnike, k i so b ili p rip rav ljen i, d a dvignejo n ivo našega zna­ n ja inl človekove osebnosti. D ragi France, p ri svojem» delu n ik d a r nisi bil ppJovičar. Svoja n a ­ predna, strokovna in poštena sta lišča si znal tu d i zastopati in jih zago­ v a r ja ti n a vseh forum ih, k je r se je razp rav lja lo o gradbeništvu. L jubil si lepo slovensko besedo», b il s i duhovit in šegav sobesednik. Težko te bomo pogrešali, saj si nami b il vselej tako nep»o»sreden in iskren tovariš. Z arad i vseh teh človeških in stroko»vn,iih »odlik si znal povezati Tebi drago gradbeništvo z d rugim i strokam i. P ra v za»to so Te cenili tu d i s tro ­ kovnjaki z d rug ih tehn ičn ih področij. Ko »se dan es to liko prezgodaj poslavljam o o»d inžL: Bajžlja» k o t g rad ­ benega strokovnja'ka, ne smemo pozabiti, d a je v času, ko je b il p redsed­ n ik naše Zveze, spet oživelo naše »edino strokovno glasilo G radbeni v est­ nik, k i še danes dostojno p redstav lja visoko raven našega gradbeništva. Svoje tem eljito strokovno znan je je v rsto le t nese»bično posredoval m ladim inženirjem in tehnikom tu d i s tem, da je sodeloval k o t p redava­ telj, ko t p redsednik ozirom a član strokovne izpitne komisije. Že težko b,olan se je še vedno živo zanim al za dv ig »strokovno»sti in znan ja g rad ­ benih inžen irjev in tehnikov. Ko se s spoštovanjem posla.vljamo od Tebe, drag i France, se zaveda­ mo vrzeli, k i bo osta la za Teboj. M an jkal nam boš prt' našem delu, zato bomo b it T voje osebnosti ohran ili v tra jn em spominu. INFORMACIJE »»-« Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X 10-11 Serija: RAZISKAVE OKTOBER - NOVEMBER 1969 Smer razvoja in današnje možnosti na področju raziskave konstrukcij Na področju raziskave m aterialov in konstrukcij se poleg klasičnih načinov raziskave m ateria la vedno bolj uveljav lja jo preizkusi n a celotnih konstrukcijah , n jihovih posam eznih delih a li n jihovih modelih. P red ­ nost raziskave celotnih konstrukcij, n jihovih delov ali modelov p ride posebno do izraza: — p ri statično ali napetostno nejasnih konstruk ­ cijah, — p ri tipskih konstrukcijah , k je r se rezu lta t p re ­ iskave odraža n a celi seriji konstrukcij, — p ri dinam ično obrem enjenih konstrukcijah ter posebno — pri potresnih in h ipnih obrem enitvah. Jek lena m otažna hala, ki je p rikazana n a sliki št. 1, je večkrat statično nedoločeno prostorsko predalčje na točkovnih podporah, poleg tega p a še tipska kon ­ strukcija. Preizkusili smo jo z vertikalno in horizon­ talno obrem enitvijo, k i smo jo im provizirali s šestim i vertikaln im i in dvem a horizontalnim a batom a s skup­ no močjo 300 to n (glej sliki št. 2 in 3). T lorisne m ere preizkušenega dela konstrukcije so znašale 11,25 x 15,00 m etrov. Tloris konstrukcije smo si izbrali tak, da smo lahko im provizirali pogoje, ki u strezajo enem u sam o­ stojnem u polju, ali pa konstrukciji, sestavljeni iz več polj v eni ali obeh smereh. Z m eritv ijo napetosti v posam eznih elem entih smo na jp re j ugotovili, k a te ra kom binacija vertikalne in horizontalne obrem enitve je najneugodnejša, nato pa smo to kom binacijo obtežbe stopnjevali do porušitve, p ri čem er s mo ugotovili v a r ­ nost konstrukcije in k ritično m esto (glej sliko 4). Z o jačenjem kritičnih elem entov ozirom a zm anjšanjem neizkoriščenih presekov smoi izpopolnili preizkušeno jekleno m ontažno halo tako, da je im ela p ri vseh nastopajočih kom binacijah obrem enitev zadostno v a r ­ nost te r obenem ekonomično izkoriščene preseke. N a slikah št. 5 in 6 sta prikazani preiskavi dveh kabin za žičnice, ki s ta tipski, dinam ično obrem enjeni, s posebno zahtevo po čim m anjši teži in čim večji v a r ­ nosti. P re izkus smo p rired ili tako, da je čimbolj u s tre ­ zal dejansk im pogojem. N astopajoče obrem enitve pri ob ratovan ju smo posneli z elektroupornim i tenzom etri na obstoječih žičnicah a li p a smo jih najp re j predpo­ stav ili in kasneje, koi je žičnica že obratovala, kontro­ lirali, če se predpostavljeni pogoji ujem ajo z dejansk l- s i . 2 Sl. 3 Sl. 4 mi razm eram i p r i obratovanju. Z izvršenim i preizkusi je zm anjšal p ro jek tan t p ri is ti nasilnosti in varnosti težo kabine od p rvo tn ih 180 na 96 kg, to je za 47 %. Zm anjšana teža kab ine se odraža seveda še na di­ m enzijah žičnih vrvi, stebrov te r celotnega pogona žičnice. S pulznim preizkusom nad 100 let sta rega železni­ škega m ostu (slika št. 7) smo ugotovili puizno trdnost, na podlagi k a te re smo presojali, če so podobne sta re m ostne konstrukcije še sposobne aa d anašn je h itrosti in obrem enitve. P ri tem preizkusu sm o k a r najbolj za­ držali vse pogoje, ki vplivajo na puizno trdnost, tako način obtežbe, porazdelitev napetosti, obliko preizku- šanca, vipliv korozije, poškodb, frekvence itd. Še več ko t v gradbeništvu je ta k ih prim erov v stro jn ištvu . S lika št. 8 nam prikazuje pu lzn i preizkus zadnjega m ostu avtom obila FAP. Že sam a slika nam pokaže, kako m alo bi nam pom agala n a klasični način ugotovljena pulzna trdnost jek la ali zvam ega spoja p ri neznanih zareznih učinkih ob sprem enjenih prese­ kih, izvrtinah, nav arih itd. P ri nekaterih preizkusih je ponazoritev nastopajo­ čih obrem enitev že zah tevna naloga. V sliki št. 9 v id i­ m o ponazoritev zem eljskega p ritisk a n a tunel, sezidan s klinastim i zidaki, te r njegovo elastično opiranje na teren . A ktivni zem eljski p r itisk ponazarjajo 4 bati skupne zmogljivosti 200 ton, bočne elastične opore pa 6 batov skupne zm ogljivosti 300 ton. P ri tej preiskavi smo ugotav lja li povečanje nosilnosti tunelskih obročev z raznim i elastičnim i vložki v stik ih med posameznimi zidaki. P ri konstrukcijah , kot so na prim er nekatere vrste žerjavov (slika 10) nastopa m aksim alna obrem enitev razm erom a redko, m edtem ko so norm alne obrem enit­ ve lahko za 20 do 30% nižje. Take žerjave ne dim en- s i . 5 si. 6 Sl. 9 Sl. 12 zioniram o na pulzno trdnost p ri m aksim aln i obreme­ nitvi, tem več n a pulzno trdnost, k i sm-o jo ugotovili z obtežbenim program om , ki ustreza dejanskem u raz ­ m erju obtežbe v daljšem času. D anašnje a p a ra tu re nam omogočajo ponazoriti v labo ra to riju poljuben obtežbe- n i program , p r i čem er lahko v a riira ta istočasno veli­ kost in frekvenca obtežbe (glej sliko št. 11). D iagram v slik i št. 11 prikazu je p rem ik tal, posnet p ri po tresu v El C entru v K alifo rn iji ZDA dne 18. V. 1940 te r isti potres, ki smo ga ponazorili na m odelu v labora to riju našega zavoda z najnovejšim stro jem za program iran je obrem enitev ozirom a deform acij. Na sli­ k i št. 12 je p rikazan efek t po tresa n a modelu. Slika št. 13 p rikazu je napravo, s katero sm o ta preizkus izvršili. P re to k o lja v bate u re ja elek trom ehanski ven­ til, ki ga krm ili funkcijski generator ali m agnetni za­ pis. Z elektrom ehanskim i m erilci k o n tro lira naprava program irano silo ali hod bata, ga reg u lira te r regi­ strira . Zm ogljivost naprave je funkcija obtežbe, hoda b a ta in frekvence in je podana v d iag ram u v sliki 14. P ri 10 tonah na p rim er in deform aciji 5 m m lahko do­ sežemo frekvenco 50 Hz. Podobno kot potres lahko ustvarim o s stro jem za program irane obrem enitve tu d i hipne obremenitve, ki bi lahko ponazorile efekt udarca ali eksplozije. To je bilo nekaj zanim ivejših preizkusov, ki n ak a ­ zujejo smer razvoja in najnovejše možnosti na tem področju, o ka te rih smo želeli inform irati našo g rad ­ beniško javnost. ZMOGLJIVOST PULZATORJA ZA PROGAM/RANE OBREMENITVE Sl. 14 Sl. 13 Janez R eisner, dipl. inž. S A L O N I T A N H O V O INDUSTRIJA CEMENTA IN ÄZBESTCEMENTA — ANHOVO Prodajni sektor: Nova Gorica, K idričeva 20 ■ Telefoni: 21 748, 21768, 21788 ■ Te­ lex: 34320 yu anhovo ■ B rzojav: salonit nova gorica informacija št.3 AVTOKLAVIRANE AZBESTCEMENTNE TLAČNE CEVI ZA VODOVODE IN NAMAKALNE SISTEME Azibestcemeintne cevi p ro izvajajo že več kot pol stoletja. Zaradi svoje tra jnosti in ekonomičnosti, ko­ rozijske obstojnosti in lahke m ontaže jih splošno upo­ rab lja jo za vodovode, kanalizacije in nam akalne hi- drosistem e. V p raksi p a so številni prim eri, koi je kem ična agresivnost zem ljišča ali vode tako visoka, dia nav ad ­ ne azbestcem entn e cevi k ljub svojim sicer odličnim lastnostim ne zdržijo. N jihova življenjska doba se znatno sk rajša predvsem, tam , k je r so slana zem ljišča ali su lfa tna voda, p ri cevovodih pod m orsko gladino, č rpan ju slanice a li m orske vode, črpan ju agresivne vode iz rudnikov in podobno. R azni zaščitni prem azi ne morejo, zadovoljivo rešiti .problema, ker so< prem alo učinkoviti in tra jn i ali p,a predragi. P roblem je rešil nov postopek za proizvodnjo az- bestcem entnih cevi, postopek avtoklaviranja oziroma s tr je v an ja pod visokim pritiskom v pari. Azbestcem entne cevi proizvajam o iz vodne suspen­ zije cem enta in ajzbestnih vlaken. Tanek sloj azbest- cem enta se navija n a jekleni model do zaželene debe­ line. Nato model izvlečemo, cev p a dozoreva ob zadost­ ni količini vlage, ki omogoča nemoteno hidratacäjo cem enta. P ri tem razlikujem o dv a proizvodna postop­ ka: konvencionalni te r avtoklavni postopek. P ri konvencionalnem proizvodnem postopku pote­ ka s tr je v a n je cevi v vodi a li n a v lažnem zraku p ri norm alnem atm osferskem p ritisku in sobni tem pera­ turi. Proces vezanja tra ja navadno mesec dni. Tedaj je cev zrela za transport in vgrajevanje. Postopek avtoklaviranja se od konvencionalnega proizvodnega postopka raz liku je v tem, da m orajo b iti cevi, ki jih avtoklaviramo, izdelane iz zmesi azbestnih vlaken, cem enta in fino m letega krem enčevega peska. D odatni krem enčev pesek p a n i polnilo, tem več k e­ m ično veže prosto apno, k i n as ta ja p ri s trjev an ju ce­ m enta. Tako izdelane cevi odležijo najp re j določen čas na zraku, nato pa jih vložimo v velike tlačne posode — avtoklave, k je r se vezava izločenega apna opravi pod visokim pritiskom v nasičeni vodni pari. Proces vezanja tra ja 7 do 15 ur. Ko je proces avto­ klaviranja končan, so cevi n e le zrele in sposobne za tran sp o rt in vgrajevanje, tem več im ajo p red konven­ cionalnim i cevmi še to prednost, da so izredno obstojne na kem ično agresijo, zlasti sulfatna. V ZDA uspešno uporabljajo postopek avtoklavira­ nja, ki je obenem tu d i izključni postopek za proizvod­ n jo njihovih azbestcem entnih cevi, že več kot 30 let. V novejšem času so se tudi evropski p ro izvajalci za­ čeli o rien tira ti n a avtoklavni postopek, vendar p a mo­ ram o poudariti, d a smo bili letia 1961 med: prvim i, ki smo v Evropi začeli uporab ljati postopek avtoklavira­ nja azbestcem entnih cevi in im am o zato n a te m pod­ ročju bogate izkušnje. Azbestcem entne cevi avtoklavi- ramo z enakim i rezu lta ti kot v ZDA in v e lja tu d i za cevi SALONIT ANHOVO vse, k a r sta z obširnim i raz­ iskavam i dognala Manson in B la ir za am eriške avto- kiavirane cevi in priobčila v svojem poroičilu.* Iden­ tičnost m ateria la je dokazana m ed d rag im tud i z rentgenskim i difraktogram i. Tlačne cevi, .spojke in litoželezne fasonske kose, ki jih obsega naš proizvodno-prodajni program , deli­ mo glede na nom inalni p ritisk v naslednje razrede: Razredi in ustrezni pritisk i v kp/cm 2 A B C D Nominalni (JUS B.C4.011) . . . 5,0 10,0 20,0 30.0 Delovni (maksimalni) . . . . . 2,5 5,0 10,0 15,0 Preizkusni na g r a d f o . (maks.) . . 5,0 10,0 15,0 20,0 Preizkusni v tovarni . . . . . 7,5 12,5 20,0 30,0 Za proizvodnjo im dobavo cevi velja jo predpisi po standardu JUS B.C4.011, za litoželezne fasonske kose p a predpisi po s tandard ih JUS C.J1.121 in JU S C.J1.021 s pripadajočim i dim enzionalnim i standardi. Sedanji redni asortim ent obsega cevi dolžine 3,0 in 4,0 m v prem erih 50 do 1000 m m in raz red ih A, B in C te r d.o 600 mm v razredu D. Po dogovoru dobavljam o tu d i cevi razreda E in F za delovni pritiski 20 ozirom a 25 kp/cm 2. Po letu 1970 pa bomo dobavljali tud i avto- klavirane azbestcem entne tliačne cevi dolžine 5,0 m v p rem erih do 1200 ozirom a 1400 mm. Inform acije in tehnične podatke posredujejo p ro ­ d a jna služba SALONIT ANHOVO v Novi Gorici in tovarniška predstavn ištva v Beogradu, Zagrebu, S ara­ jevu in Skopju. ep 1969 * P. W. M anson, L. H. Blair, »Sulfate R esistance of A sbestos-C em ent Pipes« M aterials R esearch & Standards 2 (1962), 825—835. Predstavništva: Beograd, Generala Ždanova 33, tel. 331 215 Zagreb, Trpimirova 25/1, tel. 410 424 Skopje, Đure Dakcvića 34, tel. 32 330 Sarajevo, Omladinsko šetalište 14 Tovarna tesnil in plastičnih mas Medvode — Slovenija Telefon: Medvode 71 006 Telex: 31-365 hUcsnillcii MEDVODE Instalacije nasploh in elektroinstalacije še posebej doslej niso sledile splošnemu trendu razvoja gradbeništva v smeri prehoda od obrtniške izdelave na industrijske postopke. Da bi omogočili ta prehod na industrijsko tehnologijo razvoda elektro- instalacij, sta »Tesnilka« in »Elektro Gorica« skupaj razvili in izdelali tipe ELEKTRO IN STA LA CIJSKIH VOZLOV. Elektroinstalacijski vozel je industrijski prefabrikat, ki v enem elementu vsebuje vso opremo in instalacije vertikalnega razvoda, to je: dvižnih vodov, varovanja in meritve, vgrajeno v ohišju iz armiranega poliestra, opremljeno s štirimi vrati s posebnimi ključavnicami. Dvižni vodi so v obliki zbiralnic, ki so vlite v hrbtni strani ohišja. Namen elektroindustrijskega vozla je omogočiti prehod iz obrtniške na industrijsko tehnologijo priprave in montaže elektroinstalacijskega razvoda pretežno v stanovanjski gradnji. Pri tem je namen doseči na­ slednje: — skoncentrirati ves razvod elektroinstalacij v objektu na enem mestu, — omogočiti industrijsko izdelavo, ki garantira preciznost in kvaliteto, — zmanjšati porabo žive delovne sile na gradbišču, — uvesti industrijsko standardizacijo in tipizacijo, — omogočiti hitrejše in lažje delo projektantu, — doseči določene ekonomske prednosti. Ti tipi vozlov so formirani na principih industrializacije in paralelizacije, to se pravi, da so izdelani v tovarni na zalogo, ali pa po pravočasnih posebnih naročilih in se vgrajujejo na objektih po operativnem planu, ki teče paralelno s planom grobih gradbenih del. Pri tem se objekt dokončuje od spodaj navzgor, a ne, kot doslej pri obrtniški finalizaciji, od zgoraj navzdol, šele po dokončanju grobih gradbenih del. Posebno pri sodobnih tehnologijah grobih del, kot je npr. liti beton, ali gradnja s prefabrikati, je uporaba elektroinstalacijskih industrijskih vozlov predpogoj za izvajanje plana organizacije s paralelizacijo gro­ bih in finalnih del. S takimi elektroinstalacijskimi vozli smo uspeli, da tudi grupo elektro­ instalacij vpeljemo v domen dimenzionalne standardizacije, kar bo imelo dalekosežne posledice na racionalizacijo projektiranja in izva­ janja. Izdelujemo filtre in tesnila za gradbene stroje kot so bagri, mešalci, drobilci itd. GRADBENO PODJETJE Ljubljana, C elovšk a c. 34 izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ter gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni. Megrad Gradbeno podjetje tehnika LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 g ra d i in p ro je k t ira v se in ž e n irsk e zg ra d b e , p ro d a ja g ra d b e n e o b je k te n a trž išču , iz v ršu je u s lu g e tu jim n a ­ ro čn ik o m in p ro d a ja la s tn e izd e lk e v ek o n o m sk ih en o ­ ta h : o b ra ta za ze m e ljsk a in b e to n sk a dela , o p až a rsk i o b ra t, z id a rsk i o b ra t, že le zo k riv sk i o b ra t, a v to p a rk , m e h a n ič n i serv is , k lju č a v n ič a rs tv o in o b ra t m e h a n iz a ­ cije , o p ra v lja z u n a n je trg o v in sk i p ro m et, iz v a ja in v e s ti­ c i jsk a d e la v tu jin i. REBRASTO HETONSRB JERCO G R A D B E N I K I ! SPOZNAJTE SE S PREDNOSTMI REBRASTEGA VISOKOVREDNEGA BETONSKEGA JEKLA. Z NJEGOVO UPORABO OMOGOČITE NASLEDNJE: 1. Prihranke v količinah jek la za arm iranje (25—35 °/o), ki zm anjšujejo celotno porabo jekla. 2. Z m anjšanje transportnih -stroškov in delovn e sile v skladiščih gradbenih podjetij. 3. Z varjenjem delov se odstotek odpadka jek la pri iz­ delavi arm ature praktično zm anjša na nič. 4. Znatni prihranki se dosežejo tudi pid količinah vgraje­ nega betona ter lahko zaradi dobre adhezije m ed rebra­ stim jeklom in betonom izkoriščam o v isok e m arke betona. N e pozabite, da se odstotek uporabe v isokokvalitetn ih jekel v tehnično naprednih deželah gib lje do 80 °/o skupne potrošnje jek la za arm iranje. Torej bodite sodobni in gradite ceneje! ZAHTEVAJTE NAS PRIROČNIK O REBRASTEM JEKLU, KI VAM GA NUDIMO BREZPLAČNO. Proizvajalec Rudarsko metalurški kombinat Zenica v Željezara Zenica T elefon: 21 244 Lokal 222 Lokal 223 Lokal 224 T e le k s: 42 121 splošno gradbeno podjetje primirje a j d o v š č i n a splošno gradbeno podjetje p r i mo r j e ajdovščina gradi: visoke, nizke, industrijske in hidrogradnje po naročilu, za trg ali po sistemu inženiring. Za potrebe na­ štetih gradenj, kakor tudi ločeno, po posebnem naročilu, Izvaja vsa asfalterska dela. Rekonstrukcija 30 km cest po Istri. Moderniziran odsek Vrsar — Llm G M D iS G M D iS Nosilec V s e i n f o r m a c i j e i n p r o s p e k t e z a h t e v a j t e v p r o d a j n e m o d d e l k u »GRADIS — OGP Ljubljana, Š m a r t i n s k a c. 1 0 0 / a — te l. 3 1 7 446 . V obratu gradbenih polizdelkov proizvaja­ mo standardne izdelke iz betona: C e v i 0 1 0 — 1 0 0 c m ( a r m i r a n e i n n e a r m i r a n e ) B e t o n s k e i n ž l i n d r i n e b l o k v o t l a k e d im e n z i j e 4 0 X 3 0 X 2 0 i n 4 0 X 2 0 X 2 0 c m M o n t a ž n e d i m n i k e R i t t e r k le š č e z a d a l j n o v o d e R o b n i k e c e s t n e i n z a v r t o v e D I N p o l n i l a ( z a m o n t a ž n i s t r o p ) Izdelke po naročilu: nearmirane, armirane s klasično armaturo in iz prednapetega be­ tona: H m e l j s k e d r o g o v e V i n o g r a d n i š k e d r o g o v e P r e d a l č n e n o s i l c e F a s a d n e p lo š č e K r o v n a k o r i t a D I N n o s i l c i ( z a m o n t a ž n i s t r o p ) M o n t a ž n e lo p e , L = 12 ,0 0 m ( p o s t a v l j a m o s a m i) A v t o b u s n a p o s t a j a l i š č a M o n t a ž n e g a r a ž e P o h o d n e p lo š č e M ontažna lopa Betonske cevi Harmonika vrata Pionir so v se s tra n sk o u p o ra b n a , n e sa­ m o k o t v ra ta , te m v e č tu d i k o t p re m ič n a p re d e ln a s te n a m ed d v e m a p ro s to ro m a , p r im e rn a z la s ti v s ta n o v a n ju m ed je d iln im k o to m in d n e v n o sobo, v re s ta v ra c i ja h , h o te lih , šo la h in p o slo v n ih p ro s to r ih . SGP PIONIR Novo mesto gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče. šola »Mirana Jarca«, Ljubljana Harmonika vrata Pionir d o b av ljam o v v seh d im e n z ijah po ž e lji k u p c a in v v se h v r s ta h ž la h tn e g a f u rn ir ja , v in il ko ­ že, s k a ja in p ltra p a sa . Harmonika vrata Pionir je b re z t r u d a m ogoče v g ra d it i v že v se lje n e p ro s to re , v ažn o je le, d a se v zid in s tro p v g ra d e le sen i v ložk i, v t la p a vodilo . Harmonika vrata Pionir so o leža jen a , za to je p o m ik a n je p ovsem b re z težav . V odilo v p o d u je nosilno , za to m o ra b it i v g ra je n o v v iš in i g o to v ih ta l. Pri naročilu je podati naslednje podatke: šir in o in v išino z id n e o d p r tin e (točnost v m m ), e n o k r iln a a li d v o k r iln a v r a ­ ta , v r s ta fu rn ir ja , s k a ja a li u l tra p a s a , v r s ta p red v id e n e g a tla k a .