INTERVJU i == Marko ■o -r<"> im ■in -t-■r- Drešček, strokovni vodja ZD Celje OBISK PORODNIŠNICE Jana je bila prva v Celju str. 2-3 str. 26-27 ŠPORT »Premalo je prostora za mlade košarkarje« str. 19 St. 1 / Leto 74 / Celje, 3. januar 2019 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik sJJIM 1 mtibir] V LdfLI novi tednik 4 AKTUALNO Začetek gradnje tretje razvojne osi se odmika Špica na Špici na prvi novoletni dan Pravijo, da tisto, kar delamo prvi dan v letu, potem počnemo celo leto. Če sodi- Rast izvoza tudi lani mo po dogajanju na Špici, potem se bomo smejali, veselili, skrbeli za zdravje in nadpovprečna str. 4 vse bo pozitivno. Leto 2019 se je z jubilejnim celjskim Skokom v Savinjo začelo odlično, v krasnem vremenu in z rekordno udeležbo. str. 17 celje GOSPODARSTVO Taksi služba na papirju urejena str. 6 VELENJE, ŠOŠTANJ Vroče zaradi napovedanih podražitev str. 7 IZ NAŠIH KRAJEV Kako smo stopili v novo leto str. 36-37 KULTURA i Šentjurska glasbena šola praznuje str. 10 New Swing Quartet po pol stoletja spet doma str. 11 ZDRAVJE Naj zaobljube postanejo cilj! str. 41 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! o- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH 2 do 2,60 € + davek (bio + 0,20 €) 5 Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! Џ X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^To^t "ptattc-., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Moje in vaše starše bomo še zdravili. Skrbi pa me, kdo bo zdravil vas in mene, ko bova čez 20 ali 30 let kot kronična bolnika potrebovala redno zdravniško pomoč.« Marko Drešček, strokovni vodja ZD Celje »Življenja brez barv in umetnosti si ne znam predstavljati. Kamorkoli grem, se mi v glavi vrstijo podobe, kaj bom še naslikala, to me vleče naprej.« Maja Lesjak Gavrilo-ska, slikarka »Slaščičarstvo je premalo cenjen poklic. Biti moraš natančen, spreten, imeti moraš občutek za estetiko. Če so izdelki ročno narejeni in so pri tem uporabljene res dobre sestavine, izdelek ne more biti poceni.« Kaja Volk, slaščičarka »Mogoče se bo spremenil tudi ta sproščeni odnos do obiskovanja prireditev. Da bomo z nošenjem klobukov spet prinesli nekaj več elegance na svečane dogodke.« Zeljko Tomažin, klobučar »Ples je fantastičen z vidika preprečevanja stresa, demence... To je tudi test za odnose med možem in ženo, med partnerjema.« Cvetka Špiljar, Plesni val » PETEK SOBOTA NEDELJA o 4 -2 Od leve proti desni sedijo Sonja Vahen Drobne s svojo Jano, Lidija Jesenko (njena dvojčka sta bila v času obiska v inkubatorju) in Julijana Marn z Maksimilijanom. Stojijo od leve proti desni: urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič, slikar Milan Golob, ki je porodnišnici že tradicionalno podaril svoj izdelek, nadzorna medicinska sestra Marija Šišmanovič, glavna medicinska sestra Splošne bolnišnice Celje Hilda Maze, asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka, direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner, poslovna direktorica SBC mag. Margareta Guček Zakošek, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar, podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek in Nataša Čretnik, vodja celjske poslovalnice Nova KBM. V letu 2018 so v porodnišnici Splošne bolnišnice Celje imeli 1.723 porodov. Rodilo se je 874 deklic in 867 dečkov, 18-krat so se rodili dvojčki. V celjski porodnišnici je tako luč sveta lani ugledalo 1.741 novorojenčkov. Lidija Jesenko ima zdaj sedem otrok. Silvestrska dvojčka sta že druga dvojčka v njenem življenju. Začetek gradnje tretje raz Dela na odseku Šentrupert-Velenje trenutno stojijo - Ustavno sodišče naj bi o zadevi odločalo spomladi Konec prihodnjega leta naj bi Družba za avtoceste (Dars) začela graditi težko pričakovan avtocestni odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem. A se to še ne bo zgodilo. Gradnja je zamaknjena za leto dni, na december 2020. Razočarani Korošci se sprašujejo, če bodo sploh kdaj dobili spodobno cestno povezavo. Medtem vsa dela na odseku med Velenjem in Šentruper-tom stojijo. Po več kot treh mesecih namreč še vedno ni znana odločitev ustavnega sodišča o usodi uredbe o državnem prostorskem načrtu. Konec decembra je Dars ministrstvu za infrastrukturo predstavil popravljen časovni načrt gradnje severnega dela tretje razvojne osi, po katerem bi odsek Velenje-Slovenj Gradec začeli graditi šele konec leta 2020. Korošci, ki se že leta borijo za dostojno cestno povezavo, so bili nad informacijo ogorčeni. Član odbora za gradnjo tretje razvojne osi in koordinator Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaž Verhovnik je opozoril, da se zdaj predlagana časovni-ca bistveno razlikuje od lani poleti podpisanega protokola, ki ga je takratni minister za infrastrukturo Peter Gašper-šič podpisal s predstavniki Koroške in Savinjsko-Šaleške regije. Po predstavljenem predlogu Darsa se začetek gradnje odseka Velenje-Slovenj Gradec, predviden za konec leta 2019, zamika za leto, medtem ko je dokončanje gradnje tega odseka, ki je v protokolu predvideno v letu 2023, po novem predvideno v letu 2026. Ob tem se zamika tudi načrt umeščanja hitre ceste od Slovenj Gradca proti severu. Kot je še poudaril Verhov-nik, za Korošce takšni zamiki niso sprejemljivi, zato so jih v celoti zavrnili. Od Darsa do 10. januarja 2019 pričakujejo nov predlog časovnega poteka projekta. Če januarja ne bodo ponujene optimistične informacije o resnem napredku projekta, bo Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os svetoma Koroške in Savinjsko-Ša-leške regije predlagala ukrepe državljanske nepokorščine. Prihodnost odseka pod Goro Oljko negotova Ob tem je negotova tudi prihodnost odseka od Šentru-perta do Velenja, za katerega je vložena zahteva za ustavno presojo državnega prostorskega načrta, dejavnosti glede projektiranja tega odseka pa so zaradi tega prekinjene. Pobudo za presojo ustavnosti sta z združeno civilno iniciativo vložili občini Bra-slovče in Polzela. Pobudo za presojo ustavnosti so občini in združena civilna iniciativa zahtevale, ker že ves čas neuspešno opozarjajo, da je bila trasa Šentrupert-Velenje izbrana na podlagi napačnih vhodnih podatkov. Obenem bi ravno na tej trasi cesta »povozila« največ stanovanjskih hiš. Po približno treh mesecih odločitve še ni. Na dnevnem redu ustavnega sodišča naj bi bila spomladi. Na odločitev ustavnega sodišča čakajo tudi v Darsu, kjer so že izvedli razpis za projektiranje hitre ceste na tej trasi, a z izbranim ponudnikom nato zaradi vložene zahteve za ustavno presojo niso podpisali približno deset milijonov evrov vredne pogodbe. Zdaj je Dars ustavil vse odkupe zemljišč na trasi F2-2. »Na odseku od priključka Šentrupert do priključka Ve- AKTUALNO 3 Mamici, ki sta rodili prvi v letu 2019, in mamico, ki je rodila zadnja v letu 2018, je naša medijska hiša skupaj s Tosamo, z Novo KBM in Mestno občino Celje obdarila z zanimivimi več kot dobrodošlimi darili in tudi z denarnimi boni. »Vedno je lepo obiskati in obdariti srečne mamice in videti njihovo srečo ob takšnem dogodku, kot je porod,« pravi direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner. Maksimilijan dal prednost deklici Jani Jana je prva deklica v letu 2019 - Zadnja v letu 2018 sta se rodila dvojčka, ki ju doma čaka pet bratcev in sestric Zelo zanimive zgodbe imajo malčki, ki so na svet prijo-kali v najdaljši noči v celjski porodnišnici. Jana, deklica, ki se je v Sloveniji rodila prva, in to tri minute po polnoči, je na primer mamo, ki je na silvestrovo še delala, presenetila s svojim hitrim prihodom. Maksimilijan, prvi Celjan, je zamujal za deset dni. Šarmantno je dal prednost deklici. Tik pred polnočjo sta se rodila dvojčka, ki sta v družini že ... druga dvojčka. Začnimo z Jano. Njena mama Sonja Vahen Drobne z Grobelnega ima že dva otroka. »Bratca že nestrpno čakata, da vidita sestrico. Sama se sploh nisem zavedala, kaj pravzaprav to pomeni, da je Jana prvi otrok letos v vsej Sloveniji. Toliko bolj je zato navdušen njen ati,« pravi z nasmehom. Potem sledi trikilogramska štručka - Maksimilijan. Prvi Celjan se je letos rodil 1. januarja ob 2.23 mami Julijani Marn iz Celja. Tudi on ima doma že 11-letno sestrico, ki si ga je zaželela za božič, dobila pa za novo leto. »Porod je bil hiter, trajal je pol ure, so se pa popadki začeli že bistveno prej,« pravi njegova mamica. Zadnja novorojenčka lani sta bila dvojčka, deček in deklica, ki ju je na silvestrovo ob 22.53 in 22.54 rodila Lidija Jesenko s Planine pri Sevnici. Doma ju čakajo 18-letni brat, 13-letna sestrica, bratca dvojčka, stara 8,5 leta, in še ena sestrica, stara 2,5 leta. Jesenkova ima tako že sedem otrok, od tega sta silvestrska dvojčka že druga v njenem življenju. Ko je izvedela, da bosta dva, zato ni bila toliko presenečena, a pravi, da je bila ta nosečnost najtežja. »Vesela sem, da sem prišla v porodnišnico pravočasno, saj so se pojavili zapleti in je bila sreča, da sem bila že tu. Hvaležna sem osebju, ki je ravnalo zelo strokovno,« pravi Jesenkova. Ko bi tako bilo celo leto Če bi se celotno leto 2019 ravnalo po dogajanju v najdaljši noči, bi bilo dobro, pravi predstojnik ginekološko-poro-dniškega oddelka mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva. »Zadnja tri leta namreč v Sloveniji rodnost na žalost upada. Smo pa veseli, da se kakovost porodništva v naši državi izboljšuje. Bolnišnica Celje ima možnost oskrbe novorojenčkov s specialistom neonatologom 24 ur na dan vse dni v letu, tako da lahko oskrbimo vse zaplete, do katerih lahko pride pri porodu.« Celjska porodnišnica je pred časom bodočim staršem omogočila srečanja z zaposlenimi, katerim lahko bodoči starši zastavljajo vprašanja in spoznajo porodnišnico. To ni šola za starše, ampak način, da bodočim staršem približajo porodnišnico. Vse to olajša tudi porod in bivanje v bolnišnici. »Ravno ta srčnost človeku največ pomeni, ko pride v bolnišnico. Da so zaposleni porodnicam naklonjeni in do njih prijazni. In čeprav morda prostori v porodnišnici niso novi ali najmodernejši, je počutje tu porodnicam še toliko bolj pomembno.« pravi poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA ^.Nova KBM PRIPRAVLJENI NA JUTRI Sonja Vahen Drobne z Grobelnega je 31. decembra do 15. ure še delala, nato so se približno ob 20. uri pojavili popadki. In začelo se je novo poglavje v življenju: Jana. Julijana Marn z Maksimilijanom. Malček je res kavalir že od rojstva. Zamujal je najverjetneje le zato, da je prvo mesto v letu 2019 omogočil deklici. vojne osi se vedno bolj odmika lenje so postopki parcelacije končani. Izvedene so cenitve objektov, predvidenih za odstranitev, izjema so tiste stavbe, kjer lastniki niso dovolili ogledov in cenitve nepremičnin (štirje primeri). Ker zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti področne vladne uredbe o državnem prostorskem načrtu predstavlja določeno tveganje, so dejavnosti pridobivanja nepremičnin na tem odseku upočasnjene. Kljub že izvedenim cenitvam nepremičnin se lastnikom ne vroča zavezujočih ponudb, upočasnjena je tudi izdelava cenilnih poročil,« pojasnjujejo pri Darsu. Dars: roki so bili nerealni Pri Darsu, ki je izvajalec in investitor projekta, poudarjajo, da Dars ni bil podpisnik omenjenega protokola in da so roki v protokolu nerealni. Tokrat so predstavili časovnico, ki poskuša v čim večji meri slediti časovnici iz protokola, vendar vključuje zamik začetka izdelave projektne dokumentacije, soglasja in pogoje oziroma spremembe, povezane z tehnologijo gradnje na zelo novo gradbeno zakonodajo, zahtevnem 17,5-kilometr- pogoje okoljevarstvenega skem odseku Velenje-Slo- Tako naj bi izgledal odsek Mili C ceste na pobočju Gore Oljke, torej med Šentrupertom in Velenjem. Vir: Dars venj Gradec. Na tem odseku so med drugim predvideni dva dvocevna predora, en enocevni predor, trije pokri- ti vkopi, 16 viaduktov, šest podvozov, štirje nadvozi, sedem mostov in 21 regulacij vodotokov. Zmanjkuje volje in denarja zaradi drugega tira? Projekt gradnje tretje razvojen osi je ob prevzemu resorja aktualna ministrica Alenka Bratušek postavila kot enega ključnih projektov mandata. A zavlačevanje z začetkom del trase, ki je bila v prostor umeščena že leta 2013, mnoge navdaja z dvomom. Tako se med ljudmi že poraja vprašanje, ali sta morda v ozadju nove časovnice tudi projekt gradnje drugega tira in izguba madžarskih dvesto milijonov evrov. V Darsu naložbo za celoten 31-kilometrski odsek med Šentrupertom in Slovenj Gradcem ocenjujejo na približno osemsto milijonov evrov, a pravijo, da je že zaradi omenjene ustavne presoje nastal skoraj enoletni zamik na spodnjem delu in da je gradnja celotnega odseka bistveno zahtevnejša. Pravijo še, da so ministrstvo in civilno iniciativo ves čas seznanjali o težavnosti gradnje, bodo pa s pogodbenim nadzornim inženirjem ponovno pregledali terminski načrt. LEA KOMERIČKI KOTNIK NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: PREGIBNA BORILNA GREGA BESEDA, PANOGA „_,„.„ RIHTAR VERBUM V ŠPORTU POVEČANA 11 UKRIVLJENOST HRBTENICE NAPREJ _ FILOZOFSKI IZRAZ ZA ŠTEFKA DROLC KREPOST 24 AMERIŠKA IGRALKA BASINGER VEČ TRSOV 15 PRODAJALEC SLANDCOV VRTIN ČAST VIHAR VEČJI KOS DEBLA, PANJ ШХЈ PRITISK OUVER STONE GL. MESTO AKADSKEGA KRALJESTVA POLITIČNO ZATOČIŠČE 23 TOVORNJAK 16 NEKDANJI GOVOREČI GRIČ, HRIB CTTROENOV SLOG AVTOMOBIL GLASBE ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA 13 VSOTA, SEŠTEVEK STAROGRŠKI LJUDSKI PESNIK IN PEVEC GOZDNO DREVO Z BELIMI CVETI IN DROBNIMI RJAVIMI PLODOVI ODMERJENI DEL CESA VELIKA RUDARSKA POSODA PERGAMON-SKIKRAU 22 ITALIJANSKI IGRALEC VALLONE JEZERO NASZ ONTARIA C ES. PISEC (KAREL V.) GRŠKI OTOK V JUŽNIH SPORADIH AM. IGRAL (DORIS) TOPILO ZA LAK ZA NOHTE FRANCOSKI VOJSKA PISATELJ ,"'„„ (PAUL) LOEWI SOZVOČJE TONOV VINSKA TRTA Z RUMENIM AU SVETLO RDEČIM GROZDJEM 25 KRILO RIM. LEGIJE SULTANOV URADNI RAZGLAS 1 18 19 NAJVEČJI NARODNI PARK V KENIJI POMLADNI MESEC POLOŽAJ TELESA, POZA FRANC. NOGOMET. TRENER DESCHAM PS ROGER VADIM NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) MAJHNI VREČI PODOBEN DEL NA OBLAČILU PIANIST BERTON-CEU BLAMAŽA PRIJATELJ IVAN 20 AMERIŠKI IZUMITELJ (THOMAS ALVA) DRAŽILNO NASLADILO IZ AFRIŠKEGA GRMA JAVNO 17 PROPAr GIRANJE IZDELKOV BAJKA _ 26 14 21 NIKOLA TESLA MESTO V JUGOZAHODNI KOLUMBIJI NIZOZEMSKO MESTO, ZNANO PO SIRU SVINJSKI HRBET S KOSTMI 10 28 27 VZDEVEK, NAZIV 12 POMOČ: IRADA-sultanov uradni razglas, LEROS-grški otok, LORDOZA-povečana ukrivljenost hrbtenice naprej, VIALAR-francoski pisatelj (Paul) Nagradna križanka Nagrajenke prejšnje križanke so: Anica Rupnik, Idrija, Miranda Valentinčič, Sečovlje in Ema Tušek, Laško. Nagrajenkam čestitamo! Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje j Podpis" ali na tednik@nt-rc.si. i___________ TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 -A 4 GOSPODARSTVO Rast izvoza tudi lani nadpovprečna Podjetja na Celjskem naj bi lani na tuje trge prodala za več kot dve milijardi evrov blaga - Naložbeni bum se nadaljuje Cinkarna Celje bo po prvih ocenah leto 2018 zaključila z več kot 30 milijoni evrov čistega dobička. Za leto 2019 so v podjetju pri napovedih zelo previdni, ustvarili naj bi le tretjino Rast zaposlovanja v Savinjski regiji je bila lani spet pod slovenskim povprečjem. Medtem ko je bila v državi 3,2-odstotna, je v regiji znašala približno 2,4 odstotka. Na osnovi podatkov iz preteklih let in prvih ocen poslovanja za leto 2018 v Službi za analitiko pri Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da gospodarska moč celjske regije raste in se bo tako kot na ravni države v prihodnjih letih še okrepila. »Napovedi so ugodne in optimistične, tveganja za njihovo uresničitev predstavljajo morebitne drugačne razmere v mednarodnem okolju, od protekci-onističnih ukrepov do negotovosti politik nekaterih evropskih držav,« pravi glavni ekonomist službe Bojan Ivanc. Manj optimistični so pri svojih napovedih direktorji nekaterih podjetij. Izidor Krivec iz Celjskih mesnin na primer opozarja, da bodo podjetja letos morala biti pri poslovanju zelo previdna, nekoliko slabše poslovne rezultate kot v preteklih letih pričakuje Jani Jur-košek iz podjetja Štore Steel. Po prvih ocenah je gospodarstvo Celjske regije lani zraslo za 9 odstotkov, prav toliko kot leta 2017, ko je ustvarilo 6,3 milijarde evrov prihodkov. Ocenjena rast torej pomeni, da se prihodki regijskega gospodarstva približujejo sedmim milijardam evrov. Po rasti in tudi pomenu še naprej izstopajo družbe, ki večino svojih izdelkov in storitev izvažajo ter sodelujejo z avtomobilsko industrijo ali izdelujejo komponente za druge industrijske veje. Po obsegu prihodkov in deležu izvoza so tako na vrhu lestvice pomembnosti Cinkarna Celje, Odelo, GKN Driveline, Štore Steel, Novem car, Unior in Ko-vintrade. Nekateri več, drugi manj Vsi podatki o poslovanju podjetij so za zdaj le približni, končne številke bodo namreč znane šele v naslednjih nekaj mesecih, ko bo tudi jasno, koliko je regijsko gospodarstvo ustvarilo čistega dobička. Predlani je znašal 313 milijonov evrov. Cinkarna naj bi leto 2018 zaključila z 11 odstotkov nižjimi prihodki kot leta 2017, vendar je ohranila obseg dobička iz poslovanja pred amortizacijo, v Uniorju naj bi prodajo povečali za dva do tri odstotke, EBITDA naj bi se zmanjšala za približno desetino. V družbi Štore Steel naj bi bila rast prodaje nižja kot predlani, ko je bila izjemna in je znašala malo manj kot 30 odstotkov. Lani naj bi štorska družba v primerjavi z letom 2017 prodajo povečala za 10 odstotkov, zaradi zvišanja cen surovin pa dodana vrednost ni sledila takšni rasti. Lani se je na svetovnih trgih okrepila trgovina z izdelki črne in barvne metalurgije, kar je zelo ugodno vlivalo na poslovanje Kovintrada. Prihodki družbe naj bi se s predlanskih 184 milijonov evrov povečali na 200 milijonov evrov. Največji celjski mednarodni trgovec se je lani po neuspešnih poskusih nakupa sorodnega podjetja Mersteel iz Naklega začel pripravljati na gradnjo novega skladišča v Štorah. In ko smo že pri trgovcih - po oceni Službe za analitiko pri GZS naj bi Engrotuš lani zabeležil nizko rast prodaje, znašala naj bi le od enega do dveh odstotkov. Ena od trženjskih agencij je izmerila, da je lani celjski trgovec na trgu izgubil svoje tradicionalno tretje mesto. Prehitela ga je diskontna veriga Hofer. To vsekakor ni dobra novica za upnike, ki se že nekaj časa umikajo iz prezadolžene-ga Tuš Holdinga. Povsem drugače je z družbo Jagros, ki se lahko vsako leto pohvali z boljšimi poslovnimi rezultati in je tudi lani ohranila visoko rast. Izvoz v Nemčijo večji za šestino Vrednost izvoza regijskega gospodarstva naj bi se lani povečala za malo več kot 10 odstotkov, kar je sicer manj kot leta 2017, ko je bila rast 15-odstotna, vendar je še vedno nadpovprečna. »Izvoz naj bi presegel dve milijardi evrov, kar je na primer 44 odstotkov več kot pred desetimi leti,« ugotavlja Bojan Ivanc. Tako kot za državo je tudi za regijo še vedno najpomembnejši nemški trg, kamor so podjetja po prvih ocenah izvozila za 570 milijonov evrov svojih izdelkov. Zaradi rasti avtomobilske industrije se je izvoz v Nemčijo lani okrepil, v primerjavi z letom 2017 naj bi se povečal za šestino. Večji je bil tudi izvoz v Avstrijo. Po prvih ocenah naj bi znašal od 180 do 190 milijonov evrov, kar v primerjavi z letom 2017 pomeni 20-odstotno rast. Rast izvoza v Italijo je bila skromnejša kot predlani, saj je bila le 5-odstotna. Enako velja tudi za Hrvaško in Srbijo. V prvo državo se je v primerjavi z letom 2017 izvoz povečal za 8 odstotkov, v drugo le za 2 odstotka. Lansko presenečenje je Češka, kamor naj bi po ocenah zbornice regijsko gospodarstvo izvozilo za 40 odstotkov več blaga kot predlani. Povečanje izvoza je posledica krepitve proizvodnje vozil v tej državi, pri kateri s svojimi komponentami sodelujejo slovenska podjetja. Tudi lani veliko naložb Tudi za leto 2018 velja, da so v marsikaterem podjetju izkoristili večje povpraševanje in nizke obrestne mere ter vlagali v nakup nove opreme in v širitev svoje dejavnosti z gradnjo novih prostorov. Več naložb ni bilo le v gospodarstvu, zaradi volilnega leta je bilo več tudi občinskih naložb, kar je šlo na roko predvsem lokalnim gradbincem, ki tudi sicer poročajo o uspešnem poslovnem letu. Prihodke so v primerjavi s predlani povečali Voc, Remont in tudi Gic Gradnje. Po prvih lopatah, ki so jih zasadili že v letu 2017, se je lani v regiji končalo kar nekaj pomembnih naložb. Celjsko podjetje Pišek&HSF Logistics je zgradilo sodoben ser-visno-logistični center, podjetje Jagros je na območju nekdanjega Aera postavilo enega svojih največjih nakupovalnih središč, v Termah Olimia so končali prenovo in širitev Wellness centra Termalija. Lani se je začela, ne pa tudi že končala, največja naložba v regiji v zadnjih letih. V industrijski coni Arnovski gozd je Lidl začel graditi svoj logistični center, ki bo stal na malo več kot 13 hektarjev velikem zemljišču, vrednost naložbe, ki bo končana letos, je ocenjena na 70 milijonov evrov. V Arnovski gozd v svoje nove prostore se bo prav kmalu iz Štor preselilo podjetja Eho, ki je vodilni proizvajalec industrijskih hladilnih sistemov v jugovzhodni Evropi. Žaga z zamudo Septembra lani bi se po napovedih na Gomilskem, in sicer na območju nekdanjega lesnopredelovalnega centra, morala začeti tudi gradnja največje žage v Sloveniji. Naložba je vredna 40 milijonov evrov. Investitor, škotsko družinsko podjetje BSW Timber, je decembra lani sporočil, da naj bi žago začeli graditi januarja letos. Razlog za zamudo je počasno spreminjanje občinskih prostorskih načrtov. Brez težav se je lani začela 25 milijonov evrov vredna naložba Skupine Kovis, ki je vodilna v Evropi za razvoj in proizvodnjo komponent za železniško industrijo. Skupina bo do leta 2020 razširila in posodobila svojo livarno v Štorah, naložba je ena največjih domačih naložb v Sloveniji. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) V Savinjski regiji naj bi lani povprečna bruto plača zrasla za približno 3,5 odstotka, na 1.515 evra, in povprečna neto plača za približno 3 odstotke, na malo manj kot 1.000 evrov. Medtem ko se Engrotušu zmanjšuje njegov tržni delež, se družbi Jagros povečuje. Lani je odprla svojo prvo trgovino v Celju, a ne kakršnokoli - na območju nekdanjega Aera je postavila veliko nakupovalno središče. V družbi Štore Steel naj bi bila lani rast prodaje nižja kot predlani, ko je bila izjemna. GOSPODARSTVO 5 Hermi bi se širil na Hrvaško, Krivec bi kupil še kakšno podjetje Medtem ko so v večini podjetij zadovoljni z lanskim poslovanjem, so pričakovanja za leto 2019 dokaj različna. Marsikje zaradi ohlajanja trga pričakujejo slabše rezultate kot v zadnjih dveh letih, medtem ko nekateri napovedujejo širitev proizvodnje in celo nakupe sorodnih podjetij. r Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Leto 2018 je bilo dobro, spet smo zabeležili rast, tudi dobiček bo nekoliko višji kot v letu 2017. Po prvih ocenah smo ustvarili približno 90 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Prihodki celotne skupine, v kateri sta še podjetji Radgonske gorice in Pršutarna s'Krasa in ima že 700 zaposlenih, bodo presegli 100 milijonov evrov. Pričakujem, da bo leto 2019 dokaj nepredvidljivo. To še zlasti velja za področje delovne sile, ne vemo tudi, do kam bodo šle cene energije. Kljub temu bomo v podjetju nadaljevali vlaganja, ki bodo še zlasti intenzivna v letu 2020. Načrtujemo širitev proizvodnje in nakup nove tehnološke opreme. Morda se bomo odločili tudi za nakup kakšnega podjetja. O konkretnih tarčah še ne morem govoriti, vsekakor pa pogledujemo po podjetjih iz naših dejavnosti, to je mesnopredelovalne industrije in pridelave vina.« Miran Rauter, direktor podjetja Hermi: »Leto 2018 je bilo za naše podjetje zelo dobro, delovno zelo razgibano. Dobro ni bilo samo po kazalcih, ki jih večina najraje gleda, to je po prihodkih in dobičku, ampak po preskoku, ki smo ga naredili v organizaciji. Bolj smo se usmerili na zahodne trge, kjer smo okrepili prodajo v Avstrijo, osvajati smo začeli tudi nemški trg. Seveda bodo naši tradicionalni trgi, kot so države bivše Jugoslavije ter Madžarska in Romunija, ostali še naprej pomembni. Tudi v letu 2019 se bomo najbolj osredotočili na širitev ponudbe v okviru naših sedanjih proizvodnih programov. To pomeni, da bomo v tujini še bolj zanimivi za velike kupce in njihove velike projekte, saj bomo tudi mi imeli izdelke, ki jih imajo globalni ponudniki. Pričakujem, da se bo število zaposlenih v Hermiju kmalu približalo stotici, in to bodo spremembe, ki bodo v prihodnosti zahtevale pomembne odločite. Mislim na širitev proizvodnje. Čeprav ni dolgo, ko smo postavili novo proizvodno halo, so naše zmogljivosti že skoraj v celoti napolnjene. V letu 2019 bomo zato najverjetneje spet začeli graditi. Morda se bomo širili na območju podjetja, kjer smo že kupili dodatno zemljišče, morda bomo del proizvodnje selili na Hrvaško.« JANJA INTIHAR, foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati: »Zaradi težav na trgih Rusije, Turčije in Kitajske se naša tovarna tokrat ne more ponašati z rezultati, kakršni so bili rekordnega leta 2017, saj je proizvodnja v primerjavi z njim upadla za dvomestno številko. V zadnjih mesecih leta 2018 so bili sicer predvsem po zaslugi povečanega povpraševanja po popolnoma avtomatiziranih kavnih aparatih rezultati spet boljši. Za leto 2019 nam kljub težkim razmeram in nestabilnemu trgu kaže dobro. Pri doseganju boljših rezultatov nam bo pomagala tudi lanska uvedba nove organizacije v podjetju, ki vključuje racionalizacijo logističnih postopkov.« Jani Jurkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel: »Poslovanje bilo dobro, priložnosti na trgih je bilo veliko, naročil smo imeli dovolj, smo pa v podjetju imeli drugačne probleme. Imeli smo težave z nezadovoljnimi delavci in za dogovor z njimi smo potrebovali kar nekaj časa. Zaradi tega zame kot direktorja leto 2018 ni bilo lahko. Sicer pa v podjetju pričakujemo približno 8 milijonov evrov čistega dobička in 15 milijonov evrov EBITDA. Zaradi dviga cen izdelkov, kakršne proizvajamo v naši tovarni, je bilo leto 2017 izjemno, tudi leto 2018 se je dobro začelo, a se je v zadnjem četrtletju trg začel ohlajati. Upam, da se takšne razmere na svetovnem trgu ne bodo prenesle v leto 2019. Kljub temu večjih težav ne pričakujem, poslovni rezultati pa bodo verjetno slabši, kot so bili v preteklih dveh letih. Vhodne surovine in energija se dražijo, cene na trgu bodo najverjetneje nižje. Upam, da bomo vse te razlike v cenah uspeli nadomestiti z notranjimi rezervami. Lastniških sprememb v podjetju v letu 2019 ne pričakujem.« PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Glavna ovira za še hitrejši razvoj je pomanjkanje kadrov Gospodarstvo Saša regije je po oceni Francija Kotnika, direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, v letu 2018 nadaljevalo uspešno poslovanje iz leta 2017, ko so se prihodki približali obsegu pred krizo. »Predvsem to velja za podjetja v predelovalni dejavnosti, ki po številu zaposlenih, po prihodkih in po obsegu izvoza predstavlja dve tretjini gospodarstva regije.« Ob tem je izpostavil, da se ravno na tem področju že kaže umirjanje gospodarske rasti in posledično upad povpraševanja na nekaterih najpomembnejših zunanjih trgih. Nekaj več težav, negotovosti in izzivov je še vedno na področju energetike, ki je bila nekdaj paradni konj gospodarske rasti v regiji. Ta vloga je zdaj pripadla turizmu, kjer so v regiji zabeležili največjo rast. Franci Kotnik je ob tem izpostavil še, da so podjetja v letu 2018 širila svoje dejavnosti in dodatno zaposlovala. »V podjetjih so se srečevali s težavami, ker niso našli dovolj in primernega kadra,« je izpostavil sogovornik, ki je prepričan, da bo prav kadrovsko vprašanje glavna ovira za še hitrejši razvoj tudi v letu 2019. »Ob tem so v podjetjih prisiljeni izvajati pospešeno digitalizacijo, a tudi usmeritev v krožno gospodarstvo zahteva kadre z dodatnimi znanji in kompetencami.« In kakšno bo gospodarsko leto 2019? »Pozorni moramo biti na zmanjšano povpraševanje na tujih trgih. Hkrati smo lahko optimistični, saj nekatera večja podjetja napovedujejo nove investicije, širitev proizvodnje in krepitev razvojnih oddelkov. Zmerni optimizem je vsekakor na mestu,« pravi Franci Kotnik in dodaja, da si v zbornici želijo tesnejše sodelovanje z državo ter da bi z vlado in predstavniki sindikatov končno spet vzpostavili pravi socialni dialog. LKK Zmagovalec leta 2018 Ne samo Cinkarna Celje, Odelo, Štore Steel ali Kovintra-de - na Celjskem je še veliko drugih uspešnih podjetniških zgodb, a jih njihovi tvorci skrivajo pred splošno javnostjo. Ne potrebujemo, da se o nas govori ali piše, pravijo. Večinoma gre za družinska podjetja, ki so v tujini našla svojo tržno nišo in večino svojih izdelkov izvozijo. Lanski prvak med njimi je vsekakor celjski Inel. Podjetje, ki je v lasti Ivana in Črta Cenclja (lani sta se prvič uvrstila na lestvico sto najbogatejših Slovencev), je v letu 2018 zasedlo vrh lestvice najhitreje rastočih podjetij v Savinjsko-za-savski regiji ter osmo mesto v državi. Inel, ki izdeluje sisteme za označevanje in sledljivost izdelkov v farmacevtski industriji, je res nekaj posebnega. Od leta 2012 do 2017 je bil indeks rasti njegovih prihodkov 815, število zaposlenih se je povišalo za 60. Na podatke, kako je podjetje poslovalo lani, bo najbrž treba počakati do takrat, ko bodo javno objavljeni, v letu 2017 pa je imelo 16,8 milijona evrov prihodkov in malo manj kot 6 milijonov evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila zavidljivih 136 tisoč evrov. Inel je bil lani na podlagi analiz, ki so jih opravili pri reviji Manager, izbran tudi za najbolj uspešno srednje veliko podjetje v Sloveniji. Na lestvico Top 101 so se s Celjskega uvrstila še podjetja Mos Servis, Tehnos, Eho, Marovt in Edit. JI Tudi lani manj osebnih stečajev Lani je na Celjskem šlo v stečaj 128 gospodarskih družb, kar je nekoliko več kot v letu 2017, a približno toliko kot v letih pred tem obdobjem. Večinoma gre za manjše družbe samo z nekaj ali celo nič zaposlenimi, ki so se ukvarjale z gradbeništvom ali s trgovino in z drugimi storitvenimi dejavnostmi. Med odmevnejšimi sta bila stečaja Leonarda, ki je po 28 letih delovanja zaprl svojo znano trgovino v središču Celja, in podjetja Vigrad, ki je bilo znano predvsem po prodaji, izposoji in servisiranju mobilnih WC-kabin. Za navadno prisilno poravnavo se je odločilo le štorsko podjetje Valji, ki ga že nekaj časa pretresajo finančne težave. Te so bile tudi razlog, da je podjetje doživelo večje lastniške spremembe. Zaradi odkupa terjatev je največji lastnik postala družba Elements skladi, deleži prejšnjih lastnikov pa so se več kot prepolovili. Lani se je v regiji začelo tudi pet poenostavljenih prisilnih poravnav, kar je več kot v letu 2017. Med končanimi stečajnimi postopki velja omeniti žalski Cafee Tropic in laški Aha Secaplast, a tudi celjski Kapis, ki je bil do stečaja v lasti nekoč znanega podjetnika Iztoka Pikla. Pikl je po stečaju Kapisa svojo podjetniško pot nadaljeval na Primorskem s proizvodnjo motornih dvokoles Tomos, a se je lani tudi ta zgodba končala klavrno. Tako kot stečaji podjetij so se lani v primerjavi z letom 2017 nekoliko povečali tudi stečaji samostojnih podjetnikov. Bilo jih je 21. Krepko se je v primerjavi s prej šnjimi leti zmanj šalo število osebnih stečajev posameznikov. V letu 2015 jih je bilo 643, v letu 2016 je zaradi prezadolženosti za osebni stečaj zaprosilo 478 posameznikov, leta 2017 je bilo osebnih stečajev 340, lani 288. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Taksi služba na papirju urejena Kaj pa v praksi? CELJE - Novo leto prinaša spremembe na področju taksi službe. Začel bo veljati dolgo napovedovan in pričakovan odlok, ki naj bi odpravil številne anomalije na tem področju. Če jih bo res, bo pokazal čas. A dejstvo je, da hkrati prinaša tudi številne nove obveznosti za voznike. Taksisti bodo morali z januarjem celjski občini plačevati za taksi postajališča, hkrati bodo morali opraviti tudi pisni izpit o poznavanju Mestne občine Celje, njenih kulturnih, turističnih in naravnih znamenitosti. Celjski taksisti so na odlok, ki bi odpravil številne nepravilnosti, čakali več kot desetletje. Svetniki so ga sprejeli lani spomladi, veljati je začel z letošnjim januarjem. A ne še povsem v celoti. Ker bodo pisne izpite v občini lahko taksisti opravljali šele v januarju, bodo inšpekcijske službe na to pozorne šele od februar- ja. Ostale prilagoditve, ki jih ni malo, so morali taksisti že urediti. Tako po Celju ne smejo več voziti taksiji z motorji, ki ne ustrezajo emisijskim zahtevam, v avtomobilih ali vsaj v bazah morajo imeti otroške sedeže. Ena bistvenih sprememb je plačevanje takse za uporabo označenih taksi parkirišč. Občina je za zdaj za 17 registriranih taksi služb zagotovila 36 parkirišč, kar je po mnenju celjskih taksistov bistveno premalo. Predvsem so ta odročna, medtem ko jih tam, kjer bi jih potrebovali, ni. Najbolj problematična cona tako ostaja sicer preurejena železniška postaja. Tudi cena, ki jo je za uporabo določila celjska občina, je visoka. Za uporabo označenih parkirnih mest morajo taksisti oziroma taksi službe plačati mesečno 40 evrov za vsak avtomobil. To na letni ravni znese kar 480 evrov, kar je bistveno več, kot plačujejo na primer vozniki taksijev v Ljubljani. V prestolnici taksisti letno občini plačajo 200 evrov takse. Odlok sicer predvideva oprostitve plačila občinske takse za uporabo postajališč, in sicer do 40 odstotkov za vozila na električni pogon, do 20 odstotkov za vozila, katerih motor ustreza emisijskim zahtevam minimalno Euro 6, za vozila na stisnjen zemeljski plin ter hibridni pogon. Dvajsetodstotne oprostitve občinske takse bodo deležna tudi vozila, ki so v celoti rumena in imajo na sprednjih vratih nalepko s celjskim grbom. V primeru, da vozila izpolnjujejo več pogojev, se oprostitve seštevajo. Skoraj sočasno z uveljavitvijo odloka o taksi službi bo v Celju začel delovati tudi potniški promet. Tega je občinsko vodstvo napovedovalo dolgih dvajset let. Čeprav bo vožnja z mestnimi avtobusi dokaj ugodna, se večina taksistov za delo in kos pogače v knežjem mestu ne boji. Kot pravijo, so vendarle oni tisti, ki ljudi pripeljejo od vrat do vrat vsak dan in ob vsaki uri. In to bo vsekakor njihova prednost tudi v letu 2019. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: SHERPA Bo še kdaj zapeljal? ŠOŠTANJ - Poskusno obratovanje brezplačnega avtobusa, ki je od sredine septembra vozil med Šoštanjem, Metlečami, Podhrastnikom in pokopališčem Podkraj, je končano. V občini bodo zdaj napravili analizo, ki bo odločila, ali bo ta avtobus ponovno vozil v letu 2019. Občina je linijo brezplačnega avtobusnega prevoza uvedla na podlagi celostne prometne strategije. S tako imenovanim šoštanjskim busom se je dnevno v povprečju peljalo 35 potnikov, za vožnjo je občinski proračun doslej skupno prispeval približno 25 tisoč evrov. V občini bodo zdaj analizirali vožnje in opravljene poti, pregledali bodo število potnikov. Če bodo ugotovili, da je bilo poskusno obdobje uspešno, da so občani bus veliko uporabljali in so bili z njim zadovoljni, bodo vožnje ponovno vzpostavili. TS V Vinski Gori bodo lahko gradili VELENJE - V Vinski Gori bodo investitorji kmalu lahko gradili nove hiše, saj je Mestna občina Velenje tam zgradila vso komunalno opremo - kanalizacijo, telekomunikacijske in vodovodne priključke. Kanalizacija je priključena na malo komunalno čistilno napravo Vinska Gora, ki jo od aprila upravlja Komunalno podjetje Velenje. Občina je v naselju uredila obračališča za komunalna vozila in novo slepo ulico, ob kateri bo mogoče graditi 15 novih stavb. Od tega šest individualnih stavb in devet z dvostano-vanjskimi enotami. Nekaj zemljišč že ima lastnike, medtem ko je sedem komunalno opremljenih zemljišč v lasti občine. Slednja jih bo prodala na podlagi objavljenega javnega razpisa. Za komunalno ureditev naselja v Vinski Gori je velenjska občina namenila 325 tisoč evrov in davek na dodano vrednost. TS Postani voznik/voznica avtobusa Bodi nepogrešljiv del celjskega vsakdana. tel: 051 493 145 N O M G O nomago.si/zaposlitev pridi z nami. OB ROBU Leto trajnostno mobilnega preboja Leto 2018 v Celju sem si zagotovo zapomnil predvsem po tem, da je tudi moje mesto, v katerem živim in delam, z uvedbo sistema javne izposoje koles KolesCE ter s skorajšnjim začetkom delovanja mestnega avtobusnega prometa postalo sodobno in napredno na področju trajnostne mobilnosti. Težko pričakovani pridobitvi sta perspektivna nastavka za nova pomembna dejanja na tem področju, ki bodo mestu vlila več gibljivosti, svobode in šarma. »Kolesca« so prispela v začetku septembra in po štirih mesecih je že mogoče trditi, da so prava uspešnica, saj jih prebivalci Celja, obiskovalci in turisti kljub rahli negotovosti na začetku v veliki meri uporabljajo. To je mogoče opaziti s prostim očesom in to lahko kot uporabnik potrdim tudi sam, ko zjutraj ob odhodu v službo gledam prazna mesta na postajah in trepetam, ali me čaka »kolesce« (ali pa bom zamudil v službo, a imel ob tem dober izgovor). Prav tako, ko se popoldne vračam iz službe in me malo skrbi, ali bo prazno mesto za vrnitev kolesa na želeni postaji blizu mojega doma. Velik del mojega lanskega novinarskega spremljanja dogajanja v celjski občini je bil namenjen tudi uvajanju mestnega avtobusnega potniškega prometa. To storitev prebivalci Celja že nestrpno pričakujemo, sploh če sodim po odzivih bralcev na FB-strani naše medijske hiše, ko sem objavljal novice o tej temi in kjer je bilo število všečkov med najvišjimi. Tudi uresničitev tega projekta so morda v občini pričakovali prej, a se pri takšnih zahtevnih zalogajih tudi kdaj kaj zaplete, čeprav se je po pričakovanju prijavil le en sam ponudnik za koncesionarja, družba Nomago, ki upravlja tudi KolesCE in ki je naposled tudi bila izbrana. Še nekaj mesecev prej je občina s pomočjo Eko sklada kupila ekološko varčne avtobuse na stisnjen zemeljski plin, na Bežigrajski cesti je v minulih tednih zrasla še polnilna postaja. V teh dneh na postajališčih opažamo gradnjo nadstrešnic, na katerih bodo nameščeni zasloni, ki bodo prikazovali prihode avtobusov. Zdaj je treba urediti le še nekaj papirjev in opraviti še zadnje tehnične preizkuse. Prve vožnje po nekoliko spremenjenjem ceniku bomo tako le dočakali. Gre za res velike premike na področju trajnostne mobilnosti v Celju. A KolesCE in mestni avtobusni promet bosta pravo težo in učinkovitost dobila šele z dejanji, ki jih od novo-stare občinske oblasti pričakujemo morda že v tem letu. Z zaprtjem Prešernove ulice, kjer vla- ROBERT GORJANC da z vidika prometa pravo kaotično stanje, bi občina tudi simbolično in stvarno opozorila prebivalce ter obiskovalce Celja, da so dokončno minili časi, ko smo se do mestnega jedra in vrat trgovin pripeljali z avtomobilom. Od spremenjenega režima, ki tam ne bi več omogočal parkiranja, bi vsi imeli veliko: ker bi šli peš, bi nekaj storili za zdravje, imenitne stavbe (Marijina cerkev, muzej novejše zgodovine ...) bi se pokazale v vsem svojem sijaju, široka ulica bi brez pločevine zadihala s polnimi pljuči, kar bi bil dodaten magnet za posedanje na vrtovih gostinskih lokalov na tem mestu. Po sodobni Južni železnici in varni kolesarski stezi V okviru trajnostno mobilnih ukrepov tudi ne smemo pozabiti, da se je v minulem letu nadaljevalo posodabljanje železniške proge Zidani Most-Celje in da sta bili v tem okviru temeljito obnovljeni in ozaljšani železniški postaji v Celju in Laškem, v Rimskih Toplicah se bo to zgodilo v naslednjih letih. Pri tem ima z obsežnimi vlaganji in evropskimi sredstvi prste vmes država, ki gradi tudi daljinsko kolesarsko povezavo Celje-Laško, na kateri je tudi že »zrasla« arhitekturno mikavna brv v Tremerjah oziroma pri Rifen-gozdu. Vsak, ki ga vsaj malo mika, da bi vrtel pedala, ob pogledu na doslej zgrajeno in lepo stezo med vožnjo z vlakom ali avtomobilom zagotovo že komaj čaka, da se bo letos podal po njej. To je po napovedih državne direkcije za ceste, in sicer po gradnji odseka Celje-Tremerje, mogoče pričakovati v drugi polovici tega leta. V Laškem, kjer so mimogrede tudi postali partner in izpostava Kolesca, so sploh lahko zadovoljni z lansko naklonjenostjo države, ki na Marija Gradcu gradi nove mostove, cestno omrežje in protipoplavne ukrepe. Tudi v Radečah se ne morejo pritoževati zaradi naklonjenosti države, ki je lani ob občinskem sofinanciranju odprla mošnjo za infra-strukturno prenovo Jagnje-nice. Tam bodo v naslednjih dveh letih z evropskim in državnimi sredstvi tudi obnovili opustelo podružnično osnovno šolo in jo napolnili z novimi vsebinami. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Vroče zaradi napovedanih podražitev OB ROBU Cene na položnicah ostajajo nespremenjene, Kdor čaka, dočaka a zaenkrat le do januarja VELENJE, ŠOŠTANJ -Kljub dvigu cene toplotne energije, ki ga je pred kratkim napovedala Termoelektrarna Šoštanj, ostajajo cene za uporabnike daljinskega ogrevanja do nadaljnjega nespremenjene. Občine soustanoviteljice in Komunalno podjetje Velenje (KPV), ki s subvencijami nosijo večje breme podražitve, sicer opozarjajo, da razlik do višje nakupne cene ne bodo zmogli pokrivati več dolgo. Teš je ceno toplotne energije, ki jo dobavlja KPV za namen daljinskega ogrevanja prebivalcev Šaleške doline, podražila za 17,77 odstotka, in sicer z malo več kot 17 evrov na megavatno uro na 20,3 evra na megavatno uro. Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta že od avgusta KPV dobavlja toplotno energijo približno 33 tisoč prebivalcem občin Velenje in Šoštanj oziroma približno 11 tisoč gospodinjstvom. Slednja bo kmalu po novem letu lahko doletel zajetnejši znesek na položnici za ogrevanje. lani, ko je Teš prav tako podražila ceno toplotne energije, OB ROBU Gospodarski premiki na že nemirnih tleh tako Ob spremljanju Šaleške doline se tokrat nisem mogla izogniti poročanju o stavkah. Delu velenjskih »knapov«, ki so se celo leto 2018 z vodstvom premogovnika sestajali na pogajanjih in skušali urediti vprašanja nagrajevanj, delovnega časa, regresa in drugih pravic, je prekipelo sredi aprila. Opozorilno stavko so naposled preklicali, saj se ji je pridružilo le 70 delavcev, ki so del manjšinskega Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Vodstvo podjetja je aprila govorilo o socialnem miru in obljubilo nadaljnja pogajanja. Za grenak priokus ob koncu leta je poskrbelo s svarili pred insolventnostjo in z napovedmi, da bo treba tudi z zmanjševanjem stroškov dela, morda celo na račun plač zaposlenih, zategovati pas. Ob namigih, da naj bi HSE in premogovnik razmišljala o možnosti uvoza premoga za Termoelektrarno Šoštanj, in o tem, da v elektrarni razmišljajo o kurjenju posebnih frakcij komunalnih odpadkov, so se nekateri najverjetneje spet zamislili, ali so predpostavke, da bi šesti blok kuril izključno velenjski lignit, resničnost ali fantazija. S stavko so v začetku februarja rožljali tudi v Gorenju, saj je uprava odpovedala kolektivno podjetniško pogodbo. Da so ogrožene številne pravice, za katere se splača boriti, so trdili sindikalisti. Ti so za socialni boj imeli izjemno podporo - zaposleni v proizvodnih programih so napovedano TINA STRMCNIK stavko namreč podprli več kot 90-odstotno. Združeni so uspeli. Konec maja sta obe strani uskladili novo kolektivno podjetniško pogodbo. Si pa zaposleni v Gorenju na prelomu novega leta najbrž želijo, da bi visoko raven delavskih pravic spoštovala tudi nova lastnica družbe, multinaci-onalka Hisense. Šaleške občine razdvaja tudi načrtovana tretja razvojna os. Medtem ko si jo v Velenju želijo čim prej, je v Šmartnem ob Paki občuten delež »rušencev«, ki bodo davek za cestno povezavo plačali s svojimi zemljišči in svojimi domovi. Če so v zraku torej pomembne gospodarske in infrastruk-turne spremembe, občani bistvenih presenečenj ne občutijo na političnem prizorišču. Vse občine tudi po jesenskih volitvah vodijo dosedanji župani. Slednji bodo prebivalce v letu 2019 med drugim skušali osrečiti z novozgrajeno glasbeno šolo v Šoštanju z megalomanskim odrom in s prireditvenim prostorom ob Velenjskem jezeru, v Šmartnem ob Paki pa bodo vlagali v prizidek k vrtcu ter predvsem v ceste in prometno varnost. delno pokrivali nastalo razliko do višje vhodne cene nakupa energije. Strošek ogrevanja je bil tako od takrat za uporabnike večstanovanjskih stavb višji v povprečju za 10 do 15 odstotkov, za uporabnike individualnih hiš pa v povprečju za 15 do 20 odstotkov. Končni uporabniki gospodinjskega, poslovnega in industrijskega odjema toplotne energije v Šaleški dolini bodo kljub zadnji podražitvi plačevali nespremenjeno ceno kot doslej. V KPV ocenjujejo, da bodo zaradi ponovnega povišanja nakupne cene toplotne energije na letni ravni imeli milijon evrov izgube. V omenjenem podjetju in v občinah ustanoviteljicah svarijo, da bremena povišanja cene ne bodo mogli nositi več dolgo. »Januarja se bo sestal svet ustanoviteljev. Takrat bomo sprejeli ukrepe glede tega, kako bomo pokrivali izgubo oziroma razliko med nakupno in prodajno ceno,« je dejal direktor KPV mag. Gašper Škarja. Dodal je, da je Teš ceno toplotne energije podražila zaradi nakupa emisijskih kuponov. Slednji so bili doslej za proizvodnjo toplotne energije brezplačni. Do leta 2020 se bodo količine brezplačnih kuponov zmanjševale. Šarca povabili na sestanek Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je kot predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje z županoma Občine Šoštanj Darkom Menihom in Občine Šmartno ob Paki Jankom Ko-pušarjem predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca pozval, naj vlada čim prej sprejme ustrezne ukrepe in odločitve glede emisijskih kuponov za izpuste ogljikovega dioksida. »Nerazumno in nesmiselno je, da bi morala Šaleška dolina pri ceni toplotne energije plačati tudi delež za emisijske kupone, katerih sredstva so namenjena za financiranje projektov iz podnebnega sklada. So gospodinjstva in podjetja v Šaleški dolini resnično primorana sofinancirati okoljske projekte drugje po Sloveniji? To je skrajno nepravično in nepošteno,« so med drugim zapisali podpisniki pisma. S Šarcem se želijo januarja 2019 srečati na delovnem sestanku in mu predstaviti težave, s katerimi se soočajo v Šaleški dolini. Odprto pismo vodstvu HSE Po seji ustanoviteljev KPV je tamkajšnji župan na direktorja Holdinga slovenskih elektrarn Matjaža Marovta naslovil odprto pismo. V njem je zapisal, da so prebivalcem Šaleške doline ob načrtovanju šestega bloka šoštanjske termoelektrarne obljubili zmanjševanje obremenjevanja okolja in ohranitev delovnih mest. V dneh, ko Premogovnik Velenje napoveduje zategovanje pasu in morebitna odpuščanja, ko se govori o uvozu premoga za termoelektrarno in ko je slednja podražila ceno toplotne energije, je Kontič direktorju holdinga zastavil številna vprašanja. Zanima ga, kakšne so dosegljive zaloge premoga, do kdaj ga bo premogovnik izkopaval. Sprašuje tudi, zakaj ob šestem bloku deluje tudi peti, ki je bil predviden kot hladna rezerva. In koliko zaposlenih naj bi imeli Skupina Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj v prihodnjih desetletjih. Ob tem je ponovno poudaril, da so v Šaleški dolini električno energijo pripravljeni zagotavljati le iz šaleškega lignita. TINA STRMCNIK Foto: GrupA Dogajanje v Spodnji Savinjski dolini je bilo v preteklem letu razpeto med gospodarskim in kulturnim področjem ter ob koncu leta začinjeno še s političnim pridihom. Lokalne volitve v dolini niso prinesle bistvenih sprememb. Novega župana sta dobili občini Bra-slovče in Tabor. Slednja tudi zato, ker se dosedanji ni več odločil za kandidaturo. Še danes sta v Preboldu in na Vranskem trdno v svojem sedlu prva župana. Kdor čaka, dočaka, še kako drži za Žalčane, ki si bodo leto 2018 bolj kot po lokalnih volitvah zapomnili po tem, da jim je končno uspelo oživiti Poslovno cono Arnovski gozd. Spečo Trnuljčico - kar območje zaradi svoje strateške lege ob avtocesti zagotovo je - je prebudilo eno največjih trgovskih podjetij v državi - Lidl. Ta je poleti v Arnovskem gozdu začel graditi svoj osrednji logistični center, ki bo skupaj vreden približno 70 milijonov evrov in bo nadomestil dosedanjega v Komendi. Obenem je ena največjih tovrstnih naložb v državi v zadnjem obdobju povzročila plaz še ostalih naložb. Še ne tako dolgo nazaj pozabljeno območje je postalo eno največjih gradbišč v regiji. Na drugi strani doline Braslovčani še vedno z nestrpnostjo pričakujejo obljubljeno žago v Šma-tevžu, ki naj bi jo gradil škotski investitor. Tik pred ŠPELA OŽIR lokalnimi volitvami naj bi ta zaradi neodzivnosti lokalne skupnosti odstopil od naložbe, a kot se je kasneje izkazalo, se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Kljub nekaterim administrativnim oviram naj bi še vedno vztrajal pri lokaciji na območju nekdanje Čmakove žage, grožnje z umikom naložbe so bile le del predvolilnega golaža. Bolj ali manj podobne zdrahe so tudi del zdaj že skoraj kultne savinjske oprete Hmeljska princesa, ki so jo v prenovljeni podobi na oder postavili ob letošnjem občinskem prazniku v Žalcu. Uspelo jim je ustvariti zanimivo predstavo, v kateri so združili tradicijo s sodobnim pridihom, predvsem pa so z njo nagovorili tako tiste manj zahtevne kot nekoliko zahtevnejše gledalce. V velikem slogu so se z njo poklonili 150-letni-ci II. slovenskega tabora, ki so jo med drugim obeležili tudi s povorko in proslavo ter z vsesplošnim množičnim rajanjem, ki ga je v veliki meri odplaknil dež. V letu 2019 v ospredju vrtec VOJNIK - Občinski svet je sprejel na svoji zadnji seji občinski proračun za to leto. V prvi obravnavi so ga svetniki sprejeli že v začetku novembra, ko še ni bil uravnotežen. Po novem so načrtovani prihodki za leto 2019 višji za pol milijona evrov. Povišani so predvsem zaradi prihodkov od najemnin za komunalno infrastrukturo. Po sprejetem proračunu znašajo načrtovani skupni prihodki v celoti 7,6 milijona evrov in odhodki 8,9 milijona evrov. V novem proračunu predstavljajo razliko med prihodki in odhodki predvsem v letu 2018 neporabljena sredstva. Glavna naložba v novem proračunskem letu bo gradnja frankolovskega vrtca. Zanjo je v proračunu namenjenih 800 tisoč evrov. Med drugim je na voljo še denar za prenovo cest, vodovode in kanalizacijo. V letu 2019 bo občina tudi dokončala sanacijo plazu v Črešnjicah. Pozornost bo prav tako posvetila gradnji mostov. Za različne naložbe je namenjenih 38 odstotkov proračuna. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV Ob novi pešpoti vrsta dogajanja TABOR - Občani te majhne spodnjesavinjske občine na letošnjih lokalnih volitvah niso dobili le novega župana Marka Semprimožnika, temveč leto končujejo tudi z novo asfaltirano pešpotjo med Taborom in Ojstriško vasjo, ki je postala srečališče družabnega in rekreativnega dogajanja v občini. Pot v prvi vrsti uporabljajo šolarji in starejši občani. Občina Tabor se je za njeno ureditev in asfaltiranje konec leta 2017 prijavila na javni razpis, na katerem je bila v začetku letošnjega leta uspešna. Denar je prejela tako za ureditev pešpoti kot nepokritega športnega objekta Razgan. Gradbena dela, v sklopu katerih je asfaltirala malo manj kot sedemsto metrov pešpoti, je izvajalec končal konec poletja. »Pešpoti postajajo pomemben del podeželskega turizma, hkrati nudijo možnost zadovoljitve vedno bolj mestnih potreb lokalnega prebivalstva po rekreaciji in spoznavanju lastnega življenjskega prostora,« je izpostavila vodja projekta Saša Zidanšek Obreza iz taborske občine. Veseli jo, da so decembra na poti uspeli izvesti že kar nekaj dogodkov. Ob njej so zasadili sadno drevje in organizirali tek, ustvarjalne delavnice in degustacijo lokalnih proizvodov. Na njih so sodelovali otroci tamkajšnjega vrtca in šole. »Z ureditvijo pešpoti smo doprinesli k dodatnim kilometrom urejenih pešpoti v lokalni skupnosti in regiji ter spodbujamo gibalne dejavnosti kot del zdravega načina življenja,« je še dodala. ŠO, foto: SAŠA ZIDANŠEK OBREZA OB ROBU V Taboru so letos dobili novo pešpot. Na njej je bilo še posebej pestro decembra, ko so organizirali tek, ustvarjalne delavnice in degustacijo lokalnih proizvodov. S solidarnostjo obarvan eden najstarejših običajev V Misijonskem središču Slovenije že štiriindvajset let obujajo star običaj koledovanja, ki mu dodajajo pridih solidarnosti. Otroci in mladi ter ponekod tudi starejši kot kole-dniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Na ta način so praznike popestrili tudi številnim družinam v Spodnji Savinjski dolini. Z zbranim denarjem vsako leto podprejo več projektov slovenskih misijonarjev. V lan- ski trikraljevski akciji so zbrali 306.300 evrov in pomagali uresničiti sedemnajst projektov v dvanajstih državah. Letos čaka na pomoč dvanajst novih prošenj slovenskih misijonarjev. Akcijo zbiranja pomoči so po župnijah Spodnje Savinjske doline začeli drugi dan po božiču in do zdaj obiskali več sto družin. Akcija koledo-vanja bo trajala do 6. januarja, praznika svetih Treh krajev. ŠO, foto: TT Uhojene poti in znani izzivi Območje Kozjanskega in Obsotelja v novo leto vstopa brez večjih pretresov. Lokalne volitve so prinesle spremembe le v Šmarju pri Jelšah, kjer dosedanji župan Stanko Šket ni več kandiral. V Rogaški Slatini in Rogatcu imajo še naprej župana z najdaljšima stažema, v Podčetrtku, Kozjem in Bistrici ob Sotli pa o menjavi županov večina niti razmišljala ni zares. Na širšem Kozjanskem se uspeh še vedno meri v kilometrih asfalta, saniranih plazovih in dograjenih kanalizacijskih ceveh. Medtem ko Bruselj in Ljubljana sanjata o nadgradnji mehkih evropskih projektov, župani na podeželju poudarjajo, da mnogi še vedno nimajo neoporečne vode in spodobne cestne povezave. V Kozjem so novorojenčkom v tem letu poleg dvesto evrov dodali še sadiko jablane. Ker bi radi mladim rodovom ljubezen do korenin »vsadili« že v zibelko. Prvi varuh avtohtonih domačih jabolk Kozjanski park je konec leta končno dobil tudi direktorico s polnimi pooblastili. Menjava vlade in ponovljen razpis sta terjala svoj čas. Najbolj prodorna obso-teljska občina ostaja Podčetrtek, ki je bil na različnih izborih in lestvicah tudi to leto brez prave konkurence. Ko bo ojezerjeno Vonarsko jezero, bo turizem prestopil še v višjo prestavo. Župan Peter Misja pravi, da bo letos odločilno leto v zvezi z obnovo gradu. Upajo, da bodo pogovori s potencialnimi kupci obrodili sadove, sicer bo občina morala gor-dijski vozel presekati sama. SAŠKA T. OCVIRK Zadnja velika naložba zadeva zdravstveni dom, kjer si v novem letu obetajo stalnega pediatra. Tudi župan Rogaške Slatine Branko Kidrič je na svojo občino nadvse ponosen. Glede na podporo na zadnjih volitvah je ponovno odprta zamisel o gradnji največjega razglednega stolpa v državi. Zadnja milijonska investicija je bila namenjena podjetništvu. (Pre)velikopoteznih idej Kidriču doslej še nihče ni zares zameril. Samo v Šmarju pri Jelšah so dobili novega župana. Kaj bo Matija Čakš pomenil za uravnoteženje političnih in osebnih težišč, bo pokazal čas. Sprememba v vodstvu šmarske knjižnice se je kljub nekaterim drugačnim pobudam zgodila sentimentalno in spoštljivo. Z roko v roki s 40-letnico kulturnega doma je Jožeta Čakša nasledil dr. Marko Samec. Tudi v novem letu bo nad Šmarčani še visela pravna odisejada med občino in direktorjem golf kluba Damjanom Gobcem. Zaradi prekinjene pogodbe za zemljišče ta od občine zahteva 1,6 milijona evrov. Glede na zapleteno in naporno epizodo zadnjega pravdnega srečanja na sodišču bomo ob letu skoraj zagotovo še pisali tudi o tem. Koledniki v župniji Gotovlje so bili v akciji v treh skupinah, pripravila jih je katehetinja Erika Božič. Kozjanski park ima novo vodstvo KOZJE - Potem ko je mesto direktorja zapustil mag. Teo Hrvoje Oršanič, je Kozjanski park kot vršilka dolžnosti preteklo leto vodila Valerija Slemenšek. Razburkano volilno leto in menjava vlade sta povzročila objavo ponovnega razpisa. Na njem so na mestu direktorice za obdobje štirih let potrdili univerzitetno diplomirano inženirko geologije Mojco Kunst. Kunstova je v Kozjanskem parku zaposlena že približno dvajset let. Kot pravi, je bilo dosedanje delo zelo dobro zastavljeno. Doslej so naredili veliko dobrega, izzivov pa jim vseeno ne manjka. »Prvi takšen izziv je posodobitev našega akta o zavarovanju, ki izhaja še iz leta 1881. S posodobljenim aktom bomo pripravili načrt Mojca Kunst je nova direktorica Kozjanskega parka. upravljanja, ki ne bo vezan na eno leto, ampak tudi na pet- in desetletno obdobje. Z jasnimi prioritetami se bomo lahko prijavljali na različne razpise in projekte. Že doslej smo posvečali veliko pozornosti komunikaciji med prebivalci in upravljavci območja, vendar si želim, da bi bili zaposleni še več na terenu in imeli še več stika z ljudmi. Naša naloga je, da promoviramo naravi prijazna ravnanja in nara-vovarstvo povzdignemo kot pomembno vrednoto. Rada bi še okrepila sodelovanje med pristojnimi sektorskimi službami. Samo tako bomo prostor, ki ga skupaj upravljamo, našim zanamcem pustili v takšnem ali še boljšem stanju. Zavedati se moramo izjemnega bogastva, ki ga predstavlja biotska raznovrstnost našega območja.« Kozjanski park se razprostira na 206 kvadratnih metrih v petih občinah. Na tem območju živi približno 11 tisoč prebivalcev. Zavod trenutno zaposluje 19 ljudi, dva do trije sodelavci so običajno zaposleni preko javnih del. StO Foto: osebni arhiv IZ NAŠIH KRAJEV 9 OB ROBU S konji na štefanovanje CELJE, ŠTORE, VOJNIK -Dan po božiču je Štefanovo, ko goduje sv. Štefan. Ta je od nekdaj zavetnik konj, konjarjev in kočijažev, zato je Štefanovo že od starih časov povezano z »žegnanji« konj. Blagoslavljali so jih tudi v nekaterih krajih naŠega območja. »Žegnanje« pri cerkvi sv. Duha v celjski Novi vasi ima že dolgo tradicijo. Tam je pripravilo Konjerejsko društvo Celje blagoslov za zadnje štefanovo že triindvajseto leto. Prireditev je v znamenju povorke. »Blagoslov je namenjen temu, da bi konji celo leto dobro služili svojim gospodarjem. Prav tako je namenjen temu, da se gospodar pokloni svojemu konju,« je povedal predsednik konjerejskega društva Andrej Pišek. Društvo ima približno sto članov. »Žegnanje« konj je bilo med drugim še na Teharjah, kjer ga je pripravilo Konjeniško dru- '!(: П1 Iflltl. Hladili so se v Ložnici Po »naporni« silvestrski noči so si tudi Spodnjesavinjčani misli zbistrili s skokom v hladno Ložnico. Na mostu pri letališču se je prvi dan v novem letu zbralo nekaj deset krajanov. Skupina plavalcev je po krajšem ogrevanju v bližnjih prostorih Športnega kluba Levec zbrala dovolj poguma, da je po skoku v Ložnico zaplavala in nazdravila s penino ter sklenila, da se bo prihodnje leto spet potopila v Ložnico, ki je letos imela tri stopinje Celzija. Tradicija se je sicer začela že pred osmimi leti, ko sta se Janko Lupše in njegov brat Damjan odločila, da bosta na prvi dan novega leta zaplavala v bližnji Ložnici. Njuna najprej nenavadna ideja je prerasla v tradicijo, ki na prosto prvi dan v letu vedno znova privabi številne krajane. ŠO, foto: TT štvo Štore. V Novi Cerkvi pri Vojniku so blagoslov povezali z druženjem na vasi ob bogra-ču. Vse skupaj sta organizirala turistično društvo in Krajevna skupnost Nova Cerkev. Blagoslov konj na štefanovo ima že predkrščansko tradicijo. BJ Foto: GrupA Ševntjanževanje v Šentjanžu in na Dobrni ŠTORE, DOBRNA - Vinogradniki, kletarji in drugi častilci vina so 27. decembra praznovali šentjanževo. Gre za dan, ko goduje sv. Janez Evangelist in ko vino po »že-gnu« postane šentjanževec. Blagoslov vina na šentjan-ževo je zelo star običaj in je za nekatere nekakšno drugo martinovo. Praznovali so ga tudi člani Društva vinogradnikov in kletarjev Polič Štore in vinogradniki Dobrne, ki so organizirani kot sekcija turističnega društva. Štorovčani so pripravili blagoslov vina v zaselku Šentjanž, kjer je ob cesti na Svetino podružnična cerkev sv. Janeza. »Žegen« je bil ob koncu maše, sledilo je še vinogradniško srečanje ob različnih dobrotah. Za štorsko društvo je bilo leto 2018 posebno; praznovalo je 20-le-tnico ustanovitve. Dobrnčani so slavili »drugo martinovo« z blagoslovom vina v župnijski cerkvi ter s koncertom domačega Kvarteta Grče. Pod cerkvijo je sledila še pokušina vin domačih vinogradnikov. BJ Ob Savinji, Hudinji, Voglajni ... Leto 2018 je bilo na območju, ki ga pokrivam kot novinar, v znamenju lokalnih volitev. V okoliških občinah območja celjske upravne enote (Dobrna, Štore in Voj-nik) so volivci odločili, da morajo ostati na čelu občine isti župani. Tudi v Zgornji Savinjski dolini so občani očitno zadovoljni, saj je prišlo do spremembe le v dveh občinah. To sta Gornji Grad, kjer je bil izvoljen nov župan, in ter Rečica ob Savinji, kjer dosedanji župan ni več kandidiral. V Zgornji Savinjski dolini imajo tako na čelu občin kar dve ženski, po novem še Rečičanko Ano Rebernik. V vojniški občini je bil največji dogodek Božični Vojnik, največja takšna prireditev v Sloveniji. Proti koncu leta 2018 je kraj izstopal tudi po novi sodobni pridobitvi, ureditvi prostora za raztros pepela pokojnikov na tamkajšnjem pokopališču. Po kulturni plati je med drugim odmevalo praznovanje 25-letnice skupine Štajerski rogisti, ki je prejela na mednarodnih tekmovanjih že več zlatih rogov. Sosednja Dobrna je prejela v začetku decembra listino Občina po meri invalidov, štorska občina si je po stari aferi Hudournik končno finančno opomogla. Med znaki uspešnega zdravljenja občinskih financ je bila tudi opravljena prenova ceste Svetina-Kanjuce. Štorsko leto je bilo prav tako v znamenju medicine dela v tamkajšnji zdravstveni postaji. Že spomladi so se pojavile govorice o ukinitvi ambulante medicine dela, nato je prišlo v predvolilnem času še do podpisovanja peticije proti temu. In kako je bilo leta 2018 v Zgornji Savinjski dolini? Njena upravna prestolnica Mozirje je praznovala 700-le-tnico podelitve trških pravic, ki je pomenila pomembno BRANE JERANKO razvojno prelomnico. V Mozirju je prišlo med drugim do prenove Šmihelske ceste, ki je speljana proti Goltem, pred koncem leta se je začela še gradnja nove stavbe Tica, vlagatelj iz Kamnika gradi v občinskem središču že drugi blok ... Sosednja občina Nazarje, gospodarska prestolnica Zgornje Savinjske doline, se je pridružila tistim redkim slovenskim občinam, ki so brez starih dolgov. Iz Nazarij je tudi močno odmevala novica, da naj bi medicinska sestra odklonila pomoč štiriletnemu otroku, ki ga je pičila žuželka v usta. Med notranjim nadzorom nepravilnosti niso ugotovili. V sosednji rečiški občini so se krajani dveh zaselkov razburjali zaradi ukinitve volišča ter spisali in podpisovali peticijo. Prav tako na Rečici se je pojavilo nezadovoljstvo zveze borcev za vrednote NOB zaradi prestavitve tamkajšnjega spomenika, ki spominja na partizanski boj. Bližnji Gornji Grad je tožil mozir-sko in rečiško občino zaradi stroškov z nekdanjim odlagališčem odpadkov v Pod-homu. In kako je bilo na Solčavskem? Tega je pred koncem leta prizadel še en vetrolom, vendar v manjšem obsegu kot decembra predlani. Pa Ljubno in Luče? Prvo je bilo v znamenju pomembne nove naložbe v smučar-skoskakalni center, Luče so začele graditi športno večnamensko dvorano. radio celie Leto zaključili v tekaški opravi ŽALEC - Atletski klub Žalec je v sodelovanju s tamkajšnjim zavodom za kulturo, šport in turizem enajstič zapored na zadnji dan leta pripravil silvestrski tek. Na stezah atletskega štadiona v Športnem centru Žalec so udeleženci teka pretekli pet tisoč metrov. Na štartu se je tudi letos zbralo lepo število rekreativnih tekačev iz različnih krajev Slovenije, ki so nastopili v moški in ženski konkurenci. Vremenske razmere so bile tokrat dobre, saj je sijalo sonce, temperatura je bila približno pet stopinj Celzija. V moški konkurenci je zmagal Miha Dobravec iz Litije, drugi je bil Nejc Blatnik z Vranskega in tretji Darko Kralj iz Griž. Med ženskami je slavila Eva Zorman iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, druga je bila Andreja Godec iz Celja, tretja Klara Nemec iz Prebolda. ŠO, foto: TT уДкЈГ/Д Zmagovalca v moški in ženski kategoriji sta prejela pokale, prvi trije v obeh kategorijah so dobili medalje. 10 KULTURA Dvorana bi bila najboljše darilo za pol stoletja muziciranja Šentjurska glasbena šola v tem šolskem letu praznuje - Prevažanje glasbil pravi logističen zalogaj »Obseg učencev i n učiteljskega zbora se je močno okrepil. Število glasbil, ki se jih danes učijo učenci, je bistveno večje, kot je bilo pred petdesetimi leti. In tudi prostorski pogoji so zagotovo veliko boljši,« poudarja ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Simona Zdolšek. Nova dvorana je prva na seznamu želja Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, ki v letošnjem šolskem letu obeležuje petdeseto obletnico delovanja. Šola, ki se je pred leti preselila v nove prostore v Zgornjem trgu, dvorano potrebuje, da bodo tam svoje znanje pred občinstvom lahko prikazali učenci. In da se bodo zaposleni izognili nenehnemu prenašanju glasbil v prostore, kjer zdaj organizirajo nastope. Prva leta je šentjursko glasbeno šolo obiskovalo približno trideset učencev, danes se jih najrazličnejših glasbil uči 329, znanje jim predaja 26 profesorjev. Šola, ki je bila ustanovljena na pobudo šentjurske ljudske univerze, je najprej delovala v starem internatu v Zgornjem trgu, kratek čas je domovala v Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur, nato vrsto let v Ulici Dušana Kvedra 29. Ena večjih prelomnic delovanja je bila selitev v nove prostore v Zgornjem trgu, v bližino rojstne hiše skladateljev Ipavcev, po katerih šola nosi tudi ime. Za glasbeno ustvarjanje imajo učenci in učitelji zdaj na voljo najrazličnejšo sodobno tehnologijo in približno devetsto kvadratnih metrov prostora, pred selitvijo so muzicirali na 460 kvadratnih metrih. Edina slabost novih prostorov je, da glasbena šola nima svoje dvorane. Ta je prva na seznamu želja, pravi ravnateljica Simona Zdolšek. »Naše poslanstvo je namreč tudi, da otroci svoje znanje čim večkrat pokažejo na odru. Ker nimamo dvorane, za večje prireditve, kot sta božični in pomladanski koncert, uporabljamo veliko dvorano Ipavčevega kulturnega centra (IKC). Razredne nastope in nastope oddelkov prirejamo v večnamenskem prostoru Razvojne agencije Kozjansko.« Dodala je še, da Občina Šentjur pozna potrebe po dvorani. Slednjo naj bi uredila v praznem prvem nadstropju omenjene razvojne agencije. »Obljube so dane, ne vem pa, kdaj bo prišlo do izvedbe,« pojasnjuje Zdolškova. Brez kombija ne bi šlo Do ureditve bodo imeli v glasbeni šoli še precejšnje težave s selitvijo in prenašanjem glasbil. Če so se učenci prvih deset let glasbenega izobraževanja v Šentjurja najprej učili le harmonike in klavirja, kasneje pa še kitare in violine, danes muzicirajo s široko paleto glasbil. Še posebej se je razvil oddelek za tolkala. »Pred desetletjem se je tolkal učilo šest učencev, danes jih je 18. Paleta glasbil se je razbohotila. Velik logističen problem je prenašanje najrazličnejših glasbil iz Centra Gustav, kjer gostuje oddelek tolkal, v IKC in nazaj. Da to zmoremo, se zahvaljujem tudi OŠ Franja Malgaja, saj brez njenega kombija ne bi šlo.« Sicer so največji ponos šole uspešni učenci. Ti se vsako šolsko leto udeležujejo državnega tekmovanja mladih glasbenikov in mednarodnih tekmovanj, tudi izven države. Domov se tako solisti kot različni komorni sestavi pogosto vračajo z zlatimi, s srebrnimi in z bronastimi priznanji. V šoli deluje kar 13 različnih komornih sestavov in orkestrov. Šentjurska glasbena šola je v počastitev petdesetletnice delovanja že pripravila nekaj dogodkov, nekaj jih bo še sledilo. Med drugim bo februarja koncert učencev, ki so v letu 2018 na tekmovanjih dosegli največje uspehe. Marca bo sledil koncert pedagogov glasbene šole. Aprila bo družinski nastop, ko se bodo v različnih zasedbah predstavili učenci glasbene šole in njihovi starši. V komornih zasedbah bodo tokrat sodelovali tudi dedki in babice, ki so bili prva generacija učencev šole. Vrhunec praznovanja bo slavnostni koncert 17. maja, ki mu bo junija sledil še zaključni koncert z uglasbitvijo in dramatizacijo slikanice nekdanje učenke Žive Voga. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT —|— ■■ V1 ■V ""I I ■ Trije načini župnijskega branja V Mozirju Bralni klub, Slomškovo bralno priznanje in pobuda Podarim »mohorjevko« Ali živijo v Mozirju in okolici najbolj vneti bralci našega območja? Kot smo že poročali, izvaja Osrednja knjižnica Mozirje vseslovensko bralno značko za odrasle ter tudi za občane s posebnimi potrebami. Gre za bralno značko Vrba, namenjeno uporabnikom zgornjesavinjskega Varstveno-delovnega centra Vrba. Še več, v mozirski župniji obstaja celo župnijski Bralni klub, ki nudi kar tri različne načine spodbujanja branja. Bralni klub, ki deluje od leta 2012, ima na letošnjem bralnem seznamu na primer dela Alojza Rebule, Karla Gržana, Danteja, Pavla Zidarja, kanadske nobelovke Alice Munro ... Na seznamu so domače in tuje leposlovje ter pričevanja. Ta mesec berejo bralci Dantejev Raj. »Na seznamu je dovolj duhovnega, lepega, krščanskega in tudi zabavnega,« opisuje vodja skupine Andreja Gu-mzej, profesorica slovenščine. »To je skupina, ki bere, se pogovarja ter duhovno in osebnostno raste,« jo predstavlja Gumzejeva. Med bralno sezono je pripravljenih deset bralnih srečanj skupine, enajsto je namenjeno obisku gledališča ali opere. Med bralnimi načini je v Mozirju novost vseslovensko Slomškovo bralno priznanje za odrasle. Mozir-jani so se prvič srečali pred novim letom. Novost je prav tako pobuda Podarim »mohorjevko«, ki je nastala v okviru župnijske karitas za Mozirje in Šmihel nad Mozirjem. »Ta pobuda ima več namenov, med drugim, da ohranimo pri življenju knjige Mohorjeve družbe. Vemo seveda, da so jo ljudje nekoč doživljali kot nekakšno ljudsko univerzo,« je pojasnila Gumzejeva. »Drugi namen je ozavestiti poslanstvo Karitas, ki nudi človeku v stiski tudi duhovno oporo. Pri tem na najlepši mogoč način pomaga ravno knjiga,« je še dodala Gumzejeva, ki deluje tudi v župnijski karitas. Zato je ta mozirska dobrodelna ustanova kupila dvajset izvodov knjige Berte Golob z naslovom Lastovka išče dom. V Tednu Karitas so jih dali na knjižno polico, ki je bila dosegljiva vsakomur. Prvi bralec jo je nato predal naslednjemu, in sicer po lastni izbiri. Prihodnji mesec, to je februarja, se bodo bralci zbrali in izmenjali svoje vtise. »Ugotavljamo namreč, da ljudje veliko berejo, vendar manjka srečevanja. Premalo je podarjanja svojih spoznanj, izkušenj in misli,« je še povedala profesorica slovenščine. Trije mozirski bralni načini naj bi pripomogli, da bi bilo drugače. Gu-mzejeva poudarja tudi pomen gojenja govorniških veščin v takšnem krogu. »Ko preberem knjigo z namenom, da bom nekomu tudi nekaj povedala, je moje branje v marsičem drugačno. Potem je bolj poglobljeno, kar mi omogoča, da napredujem, rastem,« je še povedala. BRANE JERANKO Foto: arhiv BK Med delom bralcev Bralnega kluba mozirske župnije Celjski slikar Božidar Ščurek se v galeriji Železarskega muzeja Štore na Teharjah predstavlja s pregledno razstavo Obujeni spomini. Na ogled bo do 20. januarja. Na slikarski način obuja spomine V Galeriji Železarskega muzeja Štore na Teharjah pri Celju je bil konec minulega leta v znamenju Božidarja Ščurka. Celjski slikar in restavrator je na ogled postavil pregledno likovno razstavo, ki jo je poimenoval Obujeni spomini. »Določeni trenutki v življenju so se mi zelo vtisnili v spomin in jih zato vedno znova obujam na slikarski način. Določene motive, ki so mi pri srcu, ali so to mestne vedute ali kakšen prizor iz narave, ponovno obdelujem in jih poskušam likovno bolje predstaviti, kot sem jih morda nekoč, ter na ta način obujam spomine,« pravi Božidar Ščurek, ki je postavitev tokratne razstave prilagodil prostorski razporeditvi galerije Železarskega muzeja Štore. Likovna dela je razporedil po treh prostorih, ki predstavljajo tematsko zaokrožene sklope. Največji del so zanimivosti iz narave, ki jih je obdelal na svojstven način. Javnosti predstavlja še dela z morskimi motivi in s temo Žičke kartuzije. Božidar Ščurek ni študiral likovne umetnosti. Ko se je moral odločati o svojem nadaljnjem šolanju, se je znašel pred veliko dilemo - ali umetnost ali tehnika. Strah pred negotovo prihodnostjo umetniške kariere ga je zanesel v Maribor, kjer je pridobil naziv elektroinženirja. V Železarni Štore je bil zaposlen do leta 1994, od takrat in vse do upokojitve je imel status samostojnega kulturnika. »S slikarstvom sem se začel ukvarjati leta 1983, ko so bili za kulturno udejstvovanje zelo dobri pogoji. Sindikat v Štorah je omogočal delovanje pevskih zborov, godbe, gledališke in literarne skupine ter likovne sekcije, ki je bila zelo dejavna.« ŠO, foto: GrupA KULTURA 11 »Šentjur zbuja nostalgična čustva in zaradi NSQ se imam še vedno za Šentjur-čana. Nihče od nas ne živi tam, vendar je v Šentjurju spominska soba Pesem Južne železnice. Odprli so jo ob 40-letni-ci delovanja NSQ. Vesel sem, da smo se ob 50-letnici spet vrnili h koreninam,« pravi Petan. Ipavčev kulturni center je bil tudi to nedeljo premajhen za vse, ki so legendarni vokalni skupini želeli prisluhniti v njenem rojstnem kraju. »V teh dneh nastopamo skoraj vsak dan, tudi z velikimi slovenskim orkestri. Šentjurski koncert je poseben zato, ker se na nek način vračamo domov. In kot pravijo, povsod je lepo, a doma je najlepše,« je dv ojnemu koncertu na pot dejal Marjan Petan. Posvetili so ga ustanovnemu in žal že pokojnemu članu NSQ Radu Razdev-šku. Nihče od trenutne zasedbe NSQ ne živi v Šentjurju. A to bo za vedno kraj, kjer so se pred pol stoletja zbrali Marjan Petan, Dare Hering, Gregor Bezenšek in Rade Razdevšek. »Odtlej smo obredli pol sveta. Ob svojih začetkih si niti v sanjah nismo predstavljali, da bomo prepevali v osrčju črnske duhovne glasbe na daljši turneji po Ameriki, da bomo po svoje premikali meje v družbi, v dvorane, domove in družine prinašali pozitivne vrednote prijateljstva, topline in miru. Ponosni smo, da smo Slovenci, čeprav prepevamo spiritualno glasbo, ki se je rodila v srcih črnskih sužnjev na drugem koncu sveta,« o največjih prelomnicah petih desetletij razmišlja Petan. S svojo legendarno kaseto Srebrni zvončki so leta 1989 v slovenske domove prinesli božične praznike v vsem sijaju. »Nismo bili prvi, a smo bili zagotovo najbolj priljubljeni. Kot rad pravi Oto Pestner, se je tista kaseta prodajala celo na tržnici med solato in fižolom,« se nasmeje sogovornik. Dvojni novoletni koncert v Šentjurju je bil v veliki meri zaznamovan prav z božično glasbo z vsega sveta. Gospel v odsevu šentviške Zarje »Zelo smo bili počaščeni, ko so nas povabili k sodelovanju,« je pred koncertom dejal umetniški vodja Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini Matevž Pušnik. Tokrat so program seveda prilagodili zvezdam večera in zazveneli v slogu gospela. Zarja iz Šentvida pri Planini je sicer ena najbolj priznanih zborovskih zasedb na Šentjurskem. Ustanovili so jo leta 1990. Prvih 25 let jo je vodil Matej Romih, leta 2016 je štafeto prevzel Pu-šnik. Sicer pa zbor stoji na kar 110 letih neprekinjenega delovanja tamkajšnjega prosvetnega društva. Zbor je doslej pel že v Berlinu, Frankfurtu, Severni Ameriki, na Češkem, v Moskvi in Srbiji. V preteklem letu so se pevci pomerili na pevskem Izbrano domačo in francosko baletno glasbo je zadnjo decembrsko sredo za poslušalce poustvaril Celjski godalni orkester. Na novoletnem koncertu v Narodnem domu Celje so obiskovalci lahko prisluhnili tudi redkeje izvajanim inštrumental-nim operetnim odlomkom, ki so bili izvirno napisani za dunajsko občinstvo v času Avstro-Ogrske monarhije. Umetniški vodja in dirigent Nenad Firšt je za uvod v koncert izbral Predigro in Ples deklet iz baletne pantomime Možiček, ki jo je napisal Josip Ipavec. Gre za prvi slovenski balet oziroma prvo slovensko izvirno napisano baletno glasbo. To so pred približno stotimi leti pogosto izvajali na avstrijskih, a tudi na slovenskih, italijanskih in čeških odrih. Partitura te skladbe je mnogo let veljala za izgubljeno, sodobne izvedbe v novejšem času so redke, je pojasnil Firšt. Po njegovem prepričanju je bilo to, da so poslušalci v Celju skladbo slišali prvič po letu 1912, pravo doživetje. Orkester je igral še evropsko baletno glasbo skladateljev, kot so Jacques Offenbach, Leo Delibes in Charles Auguste de tekmovanju v španski Callei blizu Barcelone. V kategoriji mešanih zborov so prejeli najvišje srebrno priznanje. »Zbor se je v zadnjem času nekoliko pomladil, a zavzetost in energija ostajata enaka. Tudi za prihodnje leto nam načrtov ne manjka. Zaključek leta na odru z NSQ je seveda izjemna izkušnja, ki nas bo spremljala še naprej,« je pogovor zaključil Pušnik. StO Beriot. Pri skladbi tega belgij-sko-francoskega skladatelja se je celjskim godalcem kot solist pridružil violinist Anđelko Krpan, ugleden koncertant, sicer profesor na Akademiji za glasbo v Zagrebu. V drugem delu koncerta so sledile skladbe Franza von Suppeja, Carla Zellerja in Oskarja Ned-bala. »Prvi je Italijan, rojen v Dalmaciji, deloval je na Dunaju. Drugi je rojeni Dunajčan. Tretji je češki skladatelj, ki je v avstro-ogrskem času gostoval po vseh tedanjih deželah te velike države, večkrat je bil tudi v Ljubljani in krajih, blizu našim, umrl je v Zagrebu. Njegove skladbe, zlasti operete, so bile doslej velikokrat na sporedu v mariborski in ljubljanski operni hiši,« je pojasnil Firšt. Celjski godalni orkester je v letu 2018 sicer izvedel tri koncerte pretekle sezone in dva koncerta letošnje sezone, nekaj koncertov je pripravil izven abonmaja, gostoval je po različnih krajih. Umetniški vodja orkestra je ocenil, da je bilo to intenzivno leto, ki ga celjski glasbeni sestav zaključuje z dobro voljo in v dobri poustvarjalni kondiciji. TS, foto: Matic Gabriel j Vi imate cilje, mi imamo doseg. cT J Slovenci imajo radi lokalni radio o Po pol stoletja spet doma Konec jubilejnega leta New Swing Quartet z dvojnim koncertom proslavil v Šentjurju Celjski godalni orkester je obiskovalcem koncerta med drugim odigral prvi slovenski balet oziroma prvo slovensko izvirno napisano baletno glasbo, ki jo je napisal Josip Ipavec. Baletna glasba in operetni odlomki za prelom leta 12 NAŠA TEMA I Matej Špehar slovenski Facebook guru ЈГ^Гћ »Mislim, da je treba našim najmlajšim razložiti, kako se obnašati na družbenih omrežjih. Če znaš otroka naučiti, kako se varno prečka cesto, in mu toliko zaupaš, da bo to varno storil, tudi ko ne bosta skupaj, ker sta tolikokrat ponovila, potem moraš otroka naučiti, kako se varno prečka čeri na družbenih omrežjih. Varno prečkanje ceste se v desetletjih ni spremenilo, poleg tega to znamo, ker so nas naučili naši starši. A niso nas naučili, kako se vozi mimo pasti interneta. Težava staršev je, da ne znajo utemeljiti nasprotovanja, ker tudi sami ne vedo kako se pluje po družbenih omrežjih ali po internetu. Zato je najlažje reči: >S to ladjo ne smeš zapustiti pristanišča, ker samo doma si varen.< A vsi vemo, da ladje niso narejene, da so v pristanišču. Meni se zdi dobro, da gresta starša z otrokom na to potovanje oziroma da že prej raziščeta teren, kje so bo njun otrok potepal v digitalnih platformah.« (Foto: GrupA) Naj izjav minu le dr. Leonida Zalokar Samo Fakin minister za zdravje »To, da bolnik samoplačniško pride na pregled k zdravniku v zasebni ambu lanti na vrsto takoj, medtem ko mora na pregled pri taistem zdravniku v bolnišnici čakati več tednov ali mesecev, je zelo trčilo v etiko. Če so obremenitve resnično takšne, kot nekateri zdravniki pravijo, da so ne bi mogli delati izven bolnišnic. Meni na misel ne bi prišlo, da bi poleg dela zdravstvenega ministra delno in honorarno opravljal delo še kakšnega ministra na drugem področju.« (Foto: SHERPA) socialna pedagoginja in psihoterapevtka »Smo v letu 2018 in naša država, ki je stara 27 let, dnevno kaže močne simptome hudih osebnostnih motenj. V tem kaosu naj bi mi otroke učili o vrednotah, ki jih osebe pri dnevnih poročilih dan za dnem zanikajo. Še pred leti je bilo obvezno, da so morali otroci gledati dnevnik. Zelo kmalu sem rekla, da lahko delajo, kar hočejo, samo dnevnika naj ne gledajo. Ker imajo krasno šolo korupcije, laganja, prikrivanja, neprevzemanja odgovornosti.« (Foto: SHERPA) Lilijana Praprotnik Zupančič Lila Prap pravljičarka in ilustratorka »Ko delam knjigo, si predstavljam, da jo berejo starši otroku in se morajo zraven zabavati tudi oni. Zadnjič me je prijatelj vpra šal, kdo je moje ciljno občinstvo. Odgovorila sem, da sem to jaz. Humor je talent. Nekateri imajo smisel za humor, drugi ga nimajo. Nekateri so zelo resni, kot v moji pesmici, kjer zapišem: >Če jih hočeš razveseliti, jih v zahvalo dobiš po riti.<« (Foto: SHERPA) Sandi Brataševec glavni izvršni direktor družbe Nomago »Če bi se povečal obseg javnega potniškega prometa bi bilo več tudi povezav med podeželjem in mesti. Bilo bi tudi veliko drugih pozitivnih učinkov. Če bi podeželje imelo boljše povezave z večjimi mesti, bi bilo na cestah manj avtomobilov, to pa pomeni manj parkirišč mestih, manj zastojev, manj obremenitev cestišč in tudi manj izpustov. Bilo bi tudi manj nesreč, saj je, statistično gledano, vožnja z avtobusi varnejša od vožnje z avtomobili. Če bi bilo manj nesreč, bi bilo manj bolniških odsotnosti, za katere zdaj država daje zelo veliko denarja. Javni potniški promet bi morali v Sloveniji gledati širše predvsem bi se država morala vprašati, koliko bi lahko prihranila, če bi ga dobro organizirala. Razvite države to že vedo, saj drugače ne bi namenjale tolikšno skrb javnemu potniškemu prometu.« (Foto: SHERPA) Ksenija Benedetti nekdanja šefinja slovenskega protokola »Imam dve protokolarni bolečini. To sta zamujanje in prekomerna uporaba mobilnih telefonov. Zakaj zamujanje? Zamujanje je nespošto-vanje časa drugega človeka. Podobno je tudi s telefonom. Kadar si v družbi nekoga drugega, nikar ne piši sporočil, ne brskaj po spletu. Glede tega sem zelo stroga.« (Foto: GrupA) Urška Veber prva častnica na ladji Dobrodošli na krovu je pozdrav, kije še kako poznan Urški Veber iz Pariželj. Življenje na velikih tovornih ladjah, ki plujejo po vsem svetu, je kot mlada diplomantka fakultete za pomorstvo prvič izkusila v začetku leta 2012 in mu ostala zvesta vse do danes, ko na teh ladjah opravlja delo prve častnice. Kot pravi 30-letnica, jo je to delo povsem zasvojilo in ji odprlo novo obzorja. »Je zelo dinamično in polno dnevnih izzivov, ki naredijo življenje razburljivo, raznoliko in predvsem zanimivo. Biti pomorščakinja zame ni samo služba oziroma poklic, je tudi način življenja. Razlog zato je predvsem v tem, da tri četrtine leta preživim na velikih tovornih ladjah, kjer je okolje povsem drugačno, a po drugi strani je organizacija dela precej podobna kot na kopnem.« (Foto: osebni arhiv) NAŠA TEMA 13 re ta V Novem tedniku smo lani vsak teden objavili intervju s sogovornikom, ki je pustil poseben pečat na svojem delovnem področju. Gostili smo številne osebnosti, ki zaznamujejo ne zgolj našo regijo, ampak celotno državo. Med vsemi, ki smo jih povabili, da spregovorijo za vas, smo izbrali nekaj sogovornikov in njihovih najbolj odmevnih izjav. Te imajo takšno sporočilo vrednost, ki velja tudi v letu, v katerega smo pravkar stopili. Biserka Kišič Viki Grošelj alpinist, športni pedagog in gorski reševalec »Z alpinizmom je povezanih preveč izgub. Na smrt prijateljev v gorah se nikoli ne navadiš. Ni samo prva grozna, temveč so tudi vse naslednje. Tega se ne navadiš, ker se smrti zgodijo v okolju, ko si čustveno veliko bolj občutljiv. Alpinizem je zame najlepša dejavnost, a ima črno piko - je nevaren šport, še toliko bolj, ker je precej nevarnosti, na katere ne moreš vplivati. Po drugi strani občutek nevarnosti daje tistemu, ki se izpostavlja, neprecenljive in dragocene izkušnje, o katerih je veliko govoril tudi kolega Reinhold Messner.« (Foto: GrupA) Jože Podgoršek strokovnjakinja za digitalni marketing »Pri vprašanju, ali graditi svojo podobo na spletu ali ne, je treba slediti temu, kar v sebi čutimo. Ni prav, da smo aktivni na družbenih omrežjih, ker to pač počnejo vsi. Če ti Facebook ni všeč in si prepričan, da ga ne potrebuješ, je to povsem sprejemljivo. Obstajajo drugi načini za pridobivanje informacij, drugi načini, da navezujemo in ohranjamo stike. Ko gre za zasebni kanal komuniciranja, si še vedno velja zapomniti - kar enkrat damo na splet, tam tudi ostane. Ko je enkrat v oblaku, ni več v naših rokah. Nobene varnostne garancije nimamo, da bo zasebno tudi ostalo zasebno. Možnosti zlorab je namreč ogromno.« (Foto: GrupA) Aljaž Cvirn eden vodilnih slovenskih kitaristov mlajše generacije »Kar sem pogrešal na vseh ravneh študija, je to da nas mogoče niso najbolj pripravili na resnično življenje oziroma na življenje po študiju. Vsi te učijo, kako se igra kitaro, kako igrati Bacha, nihče pa ti ne pove, kako si organizirati koncert. Ko si enkrat prepuščen sam sebi, se tega seveda priučiš, je pa to seveda dolgotrajen proces z veliko zavrnitvami.« (Foto: ANDREJ GRILC) varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano »Pri hrani je zelo jasno pravilo: ne moremo imeti visoke kakovo sti za najnižjo ceno. Zakaj? Ker v Sloveniji na srečo nimamo pogojev za nizkocenovno pridelavo, kot jo imajo ponekod v Evropi, in ne moremo biti rekorderji v nizki ceni. Da se splača zaupati slovenskim dobaviteljem, kažejo tudi podatki, da od vseh mesnih surovin uvozimo veliko tako imenovanih užitnih klavničnih odpadkov, iz katerih nastanejo mesni izdelki nižje kakovosti. Po drugi strani je pomemben tudi podatek o porabi antibiotikov pri vzreji živali. Slovenija je glede tega na srečo na repu Evrope. Tega se moramo zavedati.« (Foto: SHERPA) Maja Štamol Droljc modna oblikovalka »Tudi v modnem svetu so smernice biti lep in biti mlad. Moj večji izziv je, da bi bila čim dlje zdrava, čeprav je v modnem svetu treba čim dlje ohranjati dobro podobo. Tudi v Sloveniji so lepotne operacije že nekaj vsakdanjega. Dejstvo je, da se žensko telo po štiridesetem letu začne spreminjati v vseh pogledih. Prej ko to spoznaš in sprejmeš, bolje je. Določenih stvari v teh letih ne moreš več nositi, kajti obline so tam, kjer jih nočeš imeti. Najbolj mi je všeč, ko pride k meni zrela ženska, ki se ji vidi, da skrbi zase in za svoje telo. Danes kreme ne delajo čudežev, lahko pa negujejo. Imeti moraš zdrav pogled na življenje, kajti gube pridejo, dejstvo pa je, da pri petdesetih ali šestdesetih ne moreš imeti gladkega obraza.« (Foto: GrnpA) Carmen Romih ki je prebolela raka »To čakanje je grozno. Mesec, ko sem imela raka v sebi, je bil najhujši. Takrat vidiš okoli sebe samo srečne in zdrave ljudi. Nevoščljiva sem jim bila za njihovo - vsaj navidezno - srečo. Velikokrat sem imela občutek, da so se me ljudje izogibali. Ljudi je strah, ker ne vedo, kako se obnašati in kako pristopiti. Pri meni ni bilo tako. Meni je bil ljubši pogovor. Ljudem svetujem, če ne vedo, kako bi pristopili, da enostavno pokličejo. Če nekomu ne bo do pogovora, bo že povedal.« (Foto: SHERPA) 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedm г штј I Rok Rojšek novi tednik www.nt-rc.si nekdanji hokejist, zdaj trener HK Celje »Večino svoje kariere sem igral pod taktirko ruskih trenerjev. Pri njih so bili pretepi strogo prepovedani. Vedno so poudarjali ekipni duh in opozarjali, da ne smeš pustiti moštva na cedilu. Igral sem tudi čez lužo, kjer so do Evropejcev še posebej napadalni, Pretepi so bili pravzaprav na vsaki tekmi. V Celju smo imeli srčnega Ignaca Filipoviča. Nac je tudi ščitil soigralce. Ni mu bilo treba dvakrat reči. Ko sem igral za druge slovenske klube, so mi igralci govorili, da jih je vedno bilo malce strah pred potovanjem v Celje. V celjski ekipi ni bil strah in trepet le Nac, tu so bili še Franc Grabler, Aleš Ostrožnik, Miran Strašek ... Imeli smo fizično zelo močno ekipo. Nihče se ni šalil z nami.« (Foto: SHERPA) 14 KRONIKA Mašin žaga že normalno obratuje Sreča v nesreči: hitro posredovanje zaposlenih Potem ko je preteklo sredo v priljubljenem smučarskem središču oziroma gostinskem lokalu Mašin Žaga na Rogli zagorelo, danes lokal obratuje normalno. Ogenj, ki je izbruhnil v lesenem prizidku, kjer sta bila zunanji točilni pult in žar, je povzročil za 40 tisoč evrov škode. Vnelo se je na mestu prezračevanja žara, nato se je požar iz prizidka razširil še na ostrešje. Policija je potrdila, da ne gre za tujo krivdo. Še pred prihodom gasilcev so požar začeli gasiti zaposleni žičničarji, ki so bili takrat na nočni smuki. Na kraj so nato prišli še prostovoljni gasilci iz Zreč, Vitanja, Stranic, Gorenja nad Zrečami in Oplotnice. Ti so preprečili, da bi se ogenj razširil na vso stavbo. Na kraju je bilo več ur 80 gasilcev, v noči na četrtek so organizirali tudi požarno stražo. Uničenega je približno 50 kvadratnih metrov ostrešja in 56 kvadratnih metrov lesenega prizidka, glavna stavka lokala je na srečo ostala nepoškodovana. Požar je uničil opremo, ki je bila v lesenem prizidku. SŠol (Ne)varno leto 2018 Pri pregledu črne kronike leta 2018 se ne moremo izogniti občutku, da se je policija veliko ukvarjala z obravnavo večjih kaznivih dejanj, medtem ko je na sodišču, kjer bi te zadeve morale doživeti epilog, ravno nasprotna situacija. Morda so to besede, s katerimi se vsi ne bodo strinjali in bodo to utemeljevali tudi s težo sodnih preiskav in sojenj, a vendarle. Leto 2018 je postreglo z večjim številom primerov na Celjskem, ki ne bi smeli biti zgodba enodnevnica, ampak bi morali odpreti razpravo o varnosti, predvsem o individualnem občutku varnosti ljudi. Zgodba, ki je izjema pri takšnem dojemanju, je prijetje sedmih brutalnih roparjev, ki so ropali premožnejše družine na Celjskem, jih pri tem tudi ustrahovali, celo fizično obračunali z nekaterimi. V tem primeru se je sodišče zganilo in jih pet že obsodilo, dva na sodni postopek še čakata. Vendar tako hitrih sodnih postopkov v 2018 ni bilo veliko. Popolno nasprotje tega je sodni postopek zoper Romea Baj-deta zaradi umora partnerke. Postopek je trajal tako dolgo, da je obtoženi skorajda odkorakal na prostost. Dobil je 25 let zaporne kazni. Tik pred iztekom pripora. Na sodišču se tako vlečejo še ostali maratonski postopki, kot je na primer postopek zoper nekdanjega ekonoma mariborske škofije Mirka Krašovca. Tudi sojenje odvetniku Miru Senici zaradi domnevne zlorabe položaja in pranja denarja se še ni začelo v polnem zamahu. Da ne govorimo o primeru Teš ali o primeru celjskega Atrija, kjer naj bi prišlo do oškodovanja etažnih lastnikov zaradi nepoplačila obratovalnih stroškov dobaviteljem. V tem primeru mečkajo tudi na policiji. Obsežna preiskava, pravijo. Da nekaj na celjskem okrožnem sodišču ni bilo tako, kot bi moralo biti, je prepoznalo tudi ministrstvo za pravosodje, ki je odredilo že dva izredna nadzora. Enega ravno v primeru Teš, drugega v primeru ovadenega stečajnega upravitelja Tomaža Kosa. Enako je prepoznalo tudi celjsko višje sodišče, ki je zaradi prepočasnega delovanja okrožnega sodišča odločilo, da lahko odide na prostost šesterica osumljenih za tihotapljenje drog po Evropi. Šlo je za enega večjih primerov. Osumljene so morali spustiti na prostost, ker v letu in pol njihovega pripora sodišče ni zmoglo izpeljati predobravnav-nih narokov... Tisto, kar je zaskrbljujoče s stališča posameznika, je občutek (ne)varnosti. Čeprav na policiji pravijo, da je Slovenija varna država, naslednje ravno ne kaže na to. V Celju še vedno niso prijeli roparjev, ki so krivi za niz ropov bencinskih črpalk od jeseni do decembra. Še vedno je na prostosti ropar, ki je jeseni napadal ženske kar na ulici in jim kradel zlatnino. Na prostosti so tudi vlomilci, ki kradejo po stanovanjskih hišah. Vlomi se od jeseni namreč kar vrstijo. Bilo je tudi ogromno primerov goljufij starejših občanov, ki so jih na domu pod pretvezo prodaje okradli neznanci. Neznanci še vedno skoraj na vsakem koraku mimoidoče goljufajo tudi pod pretvezo, da so gluhi. Oškodovanci so navadni ljudje. In to, da storilcev policija ne izsledi kmalu ali jih sploh ne, za ljudi ni dober znak, ki bi povečal občutek varnosti. Kar je še huje in to ljudje tudi povedo, je, da pozno kaznovanje (če že storilce izsledijo) ali to, da nikoli ne izvedo, kdo jih je oškodoval, daje prav tako občutek, da sistem ne deluje. Sistem je tu za ljudi, ne ljudje za sistem. SIMONA ŠOLINIČ Januarja je javnost šokirala ženska, ki je rodila in nato otroka pustila v toaletnih prostorih AMZS na Vranskem. Foto: amzs.si Januarja se je zgodil tudi umor v Klokočovniku. 62-letni moški je umoril svojo 62-letno ženo, nato je odšel do Poljčan, tam legel na tire, kjer je vanj trčil vlak. Moški je nato v bolnišnici umrl približno mesec kasneje. Julija je do katastrofe prišlo v Celju. Med gradbenimi deli - šlo je za hidroizolacijo in drenažo stavbe - ki jih je izvajalo manjše mariborsko podjetje, se je družini Bučar porušila zunanja stena hiše. Družina je v trenutku izgubila streho nad glavo ... Foto: GrupA Konec novembra je brez strehe nad glavo ostalo tudi šest ljudi na Teharjah, kjer je zagorelo v večstanovanjski zgradbi v lasti tamkajšnje župnije ... Foto: FB PGD Teharje Nista želela ustaviti Celjski policisti bodo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v prometu in zaradi vožnje pod vplivom mamil ovadili ter kaznovali 31-letnega državljana Avstrije. Pretekli teden so ga želeli ustaviti na območju Šentjurja, a voznik ni upošteval znakov policije. Divje je odpeljal je po avtocesti v smeri proti Mariboru. Pri ustavljanju vozila je sodelovalo več policijskih patrulj iz Celja in Maribora. Na mostu na Meljskem hribu pri Mariboru je voznik trčil v desni bok policijskega vozila in pri tem lažje poškodoval dva celjska policista. Kriminalisti bodo ovadili tudi 53-letnega moškega iz Zidanega Mosta, ki je v soboto zvečer izpred gostišča v Hotemežu pri Laškem ukradel osebno vozilo. Moškega je policija poskušala ustaviti med vožnjo po Mariborski cesti v Celju, a ni ustavil. Pri policijskem poskusu večkratnega ustavljanja je voznik trčil v prometni znak in ogrožal varnost ostalih v prometu. V Arji vasi je nato med begom zapeljal v slepo ulico, kjer so ga policisti vendarle prijeli. Ovadili ga bodo zaradi tatvine avtomobila in kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. Prijeli ilegalne prebežnike Minuli teden so policisti v poznih popoldanskih urah na Železniški postaji Rogatec prijeli tri državljane Afganistana in državljana Irana. Ti so ilegalno prestopili državno mejo. Vse tri so odpeljali v azilni dom, državljana Irana so pridržali in ga bodo vrnili hrvaškim varnostnim organom. Pri sestopu si je zlomila nogo Pred tednom dni se je na Smrekovcu v Kamniško-Savinj-skih Alpah zgodila planinska nesreča. 42-letna pohodnica je v bližini koče na Smrekovcu padla pri sestopu z ledene površine in si pri tem zlomila nogo. Po nudeni zdravstveni pomoči na kraju so jo reševalci s helikopterjem prepeljali v Splošno bolnišnico Celje. Nesreča pri podiranju drevesa V Čreti pri Vranskem se je konec preteklega tedna zgodila delovna nesreča. Pri podiranju je odrezan spodnji del drevesa 36-letnemu domačinu potisnil levo nogo med štor in skalo v neposredni bližini. Pri tem je moški utrpel zlom leve noge. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Tihotapil petarde Policisti so na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli pri 38-letnem slovenskem državljanu našli več prepovedanih pirotehničnih sredstev. Okoli 16. ure so namreč med mejnim nadzorom pri pregledu njegovega vozila našli in zasegli kar 140 kosov tovrstnih izdelkov. Šlo naj bi za močnejše petarde. Zoper 38-letnika bodo izvedli hitri postopek z izdajo odločbe za plačilo globe v višini 400 evrov. Pred tem so na istem mejnem prehodu med nadzorom ustavili tudi 20-letnega hrvaškega državljana in mu zasegli kovinsko teleskopsko palico. Ta je po Zakonu o orožju opredeljena kot hladno orožje in jo je prepovedano imeti v posesti ali nositi. Kršitelju so izrekli globo v višini 500 evrov. Moškemu so zasehli kar 140 pirotehničnih izdelkov. Foto: PUC Ali ste videli nesrečo? Policija zbira informacije o prometni nesreči, ki se je zgodila minuli petek ob 11.30 v neposredni bližini stanovanjskega bloka Na zelenici v Celju. V nesreči je neznan voznik kombiniranega vozila bele barve z ljubljansko registrsko oznako trčil v 87-letno peško. Po trčenju je ustavil in ji priskočil na pomoč, vendar mu je povedala, da ni poškodovana. Zaradi bolečin je nato ženska dan kasneje iskala zdravniško pomoč. Vsi, ki bi karkoli vedeli o omenjeni prometni nesreči, naj pokličejo na 113. ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Pet kariernih vprašanj, ki si jih morate zastaviti ob koncu leta Novo leto je tukaj, a preden si postavite zaobljube, si odgovorite na nekaj vprašanj, s katerimi boste opravili samoevalvacijo minulega leta. Naj bo letošnja samoevalva-cija karierne narave. Ali ste profesionalno zrasli? Kje bi lahko bili boljši? Evalvacija služi kot pomoč pri določanju ciljev za naslednje leto. Da bi bil celoten proces lažji, smo za vas pripravili pet vprašanj, ki si jih morate zastaviti, če želite novo leto začeti bolje pripravljeni. Katere karierne cilje sem dosegel? Ne dvomimo, da ste si pred letom postavili cilje za letos. Ste se jih držali? Ste vodili projekt, s katerim ste si povečali prepoznavnost v podjetju? Ste napredovali? Prejeli povišico? Ste preprosto sledili ustaljenim smernicam in se minimalno razvijali, ker je bilo tako preprosto najlažje? Pripravite si seznam uspehov. Naj bodo majhni ali veliki - vaši so. Ko boste videli, kaj vse ste dosegli, boste dobili motivacijo. Ne glede na to, kaj ste dosegli, je pomembno, da ste napredovali in da v vsakem uspehu vidite razvoj tako na osebni kot na profesionalni ravni. Ali sem postal strokovnjak na svojem področju? Najboljši pokazatelj razvoja je primerjava svojih sposobnosti na začetku in koncu kole- darskega leta. Kaj ste naredili, da bi izboljšali svoje spretnosti in si utrdili delovni položaj v podjetju, v katerem ste zaposleni? Ste se udeležili konferenc, izobraževanj, seminarjev? Ste prejeli nove certifikate? Vse to so stvari, s katerimi izboljšate svoje sposobnosti in postajate vedno večji strokovnjak na svojem področju. Če niste prepričani, ali ste napredovali ali ne, vprašajte nadrejenega, da vam poda iskreno mnenje in povratno informacijo. Kaj bi spremenili, če bi lahko? Če v službi v minulem letu ne bi prav nič spremenili, nam zaupajte skrivnostni recept. Vsi delamo napake in vsi sprejemamo odločitve, za katere nam je kdaj na koncu žal. Vsi si želimo, da bi se v določeni situaciji odzvali drugače. Zavedanje lastnih napak je prvi korak k temu, da jih ne boste ponovili. Naslednji koraki so tisti, ki pripomorejo k temu, da do takšnih odzivov in odločitev ne prihaja več. Ste zamudili pomembno karierno odločitev? Pripravite si načrt, da do tega naslednjič ne bo prišlo. Ste se drli na sodelavca, a ni bil nič kriv? Poskrbite, da boste naslednjič obvladali svojo jezo. Sem bil v službi srečen? Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, se poglobite vanj in pomislite, zakaj je bilo tako. Vas veselijo narava dela, sodelavci, izzivi? Karkoli je razlog, poskrbite, da vas bo to še vedno osrečevalo in motiviralo. Iščite načine, kako srečo še povečati, razširiti in jo vzdrževati. Če ste na vprašanje odgovorili z ne, razmislite, kaj je bilo tisto, kar vas je spravljalo v slabo voljo. Se temu lahko izognete? Lahko karkoli spremenite, da se to ne bo več ponavljalo? Ne pozabite - pot do sreče je lahko že menjava službe, zato bodite iskreni do sebe in si odgovorite, ali je morda že čas za novo karierno pot. Kaj si želim doseči v naslednjem letu in kako bo to vplivalo na moj uspeh? Nima se smisla ozirati nazaj, če se iz preteklosti ne boste naučili ničesar. Svoje karierne ugotovitve uporabite za evalvacijo in za načrtovanje. Kadrovniki svetujejo, da si na list papirja zapišete tri do pet ciljev in jim postavite časovnico. Katere od njih boste dosegli v mesecu, kvartalu in v pol leta? Ko boste vsakega od teh izpolnili, boste opazili napredek. Ekipa MojeDelo.com @ MojeDelo.com Sistemski inženir za omrežja (m/ž) (Celje) Zahtevano: 5 let delovnih izkušenj na področju varnosti in omrežij, odlično poznavanje mrežnih protokolov (routing, switching, VLAN, QoS, OSPF, BGP ...) in mrežnih tehnologij (Cisco, Juniper ...), dobro poznavanje brezžičnih tehnologij in standardov, ter varnostnih rešitev (Firewall, IPS, IDS ...). S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za področje upravljanja uporabniških identitet / IAM inženir (m/ž) (Celje) Področje dela: implementacija in vzdrževanje sistemov za upravljanje uporabniških identitet, razvoj funkcionalnosti po meri v sistemu IAM, razvoj modulov po meri v sistemu IAM . S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Specialist za digitalni marketing (m/ž) (Celje) Pričakujemo odlično znanje angleškega jezika, tehnično predznanje (npr. elektrotehnična srednja šola ali fakulteta in podobno), nadgrajeno z oblikovalskim ali novinarskim delom, občutek za estetiko pri oblikovanju tekstov z orodji namiznega založništva, odlično znanje dela z orodji MS Office, predvsem PowerPoint, vozniški izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater proizvodnih linij (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami, odgovornost, zanesljivost, fleksibilnost, natančnost pri delu, urejenost, delavnost in vljudnost. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 25. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strugar, rezkalec (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo tehnične smeri - strugar, rezkalec, orodjar, delovne izkušnje na podobnih delih, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 25. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Procesni tehnolog (m/ž) (Žalec) Novi sodelavec bo zadolžen za uvajanje tehnoloških postopkov v proizvodni proces, reševanje procesnih problemov v proizvodnji, izdelavo tehnološke dokumentacije, optimiranje procesa ... Juteks, d. o. o., Ložnica 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 26. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialni referent (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: podpora kupcem in področnim vodjem prodaje v prodajnem procesu, sprejemanje in obdelava naročil v prodaji ... Silco, d. o. o., Šentru-pert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Področni vodja prodaje (m/ž) (Gomilsko) Znate razumeti potrebe kupcev in jim nuditi ustrezne rešitve? Ste odlič- ni v pogajanjih in ne odnehate zlahka? Znate strateško razmišljati? Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomil-sko. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajnotehnični svetovalec (m/ž) (Štajerska regija) Zaradi krepitve prodajne ekipe in trženja visokokakovostnih izdelkov v svoje vrste vabimo novega sodelavca - prodajnotehničnega svetovalca za področje štajerske. NCH, d. o. o., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik II (m/ž) (Zasavje, Ljubljana, Kamnik) Opis del in nalog: izvaja zakonske predpise in podzakonske akte s področja varovanja, varuje objekte in premoženje ter deluje v različnih varnostnih situacijah, izvaja varnostno-receptorska dela ... Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 23. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izkušnje s področja vodenja projektov v avtomobilski industriji, poznavanje zahtev in standardov v avtoindustriji (ISO TS, VDA). Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izkušnje s področja vodenja projektov v avtomobilski industriji, poznavanje zahtev in standardov v avtoindustriji (ISO TS, VDA). Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za zagotavljanje kakovosti (m/ž) (Celje) Iščemo več sodelavcev na področju izdelave validacijske dokumentacije in izvajanja validacij za naprave, namenjene farmacevtski industriji. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo izkušnje, dokumentacijsko pismenost, samostojnost in samoiniciativnost. Inel, d. o. o., Buko-vžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Terapevt (m/ž) (v centru Linea Snella, PE Celje) Opis delovnega mesta: vodenje strank po predpisanem programu, svetovanje s področja vadbe, prehrane, estetike in zdravega načina življenja ... Linea Snella, d. o. o., Zaloška 159, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Posluževalec linije - tiskanje na industrijskem digitalnem tiskalniku (m/ž) (Žalec) Smo edini proizvajalec PVC-tal-nih oblog na svetu, ki kot metodo tiskanja uporablja tudi digitalni tisk. Iščemo novega sodelavca za delo na digitalnem tiskalniku. Ste samoiniciativni, samostojni in želite delati s sodobno tehnologijo? Vam delo z računalnikom ni tuje? Vabimo vas, da postanete del naše ekipe! Juteks, d. o. o., Ložnica 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja oddelka I (m/ž) (Ljubljana in Celje) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/vi-sokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrsko izobraže- vanje (druga bolonjska stopnja)/ magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) ... Dars - Družba za avtoceste RS, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Rogla) Pričakujemo izobrazbo poklicne šole gastronomske smeri ali delovne izkušnje, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Uni-tur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 18. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pomožni delavec v turizmu (m/ž) (Zreče) Če ste pripravljeni na nove izzive, se nam pridružite! Pričakujemo poklicno izobrazbo in delovne izkušnje na področju urejanja okolice in priprave prostorov za različne dogodke, pripravljenost na delo na prostem, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 18. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Grafični oblikovalec (m/ž) (Ljubljana ali Celje) K sodelovanju vabimo grafičnega oblikovalca in tekstopisca, čigar delo bo obsegalo vodenje celostne grafične podobe podjetja, izdelavo grafičnih izdelkov za potrebe podjetja, pomoč programerjem pri izdelavi ikonografije ... Kaliopa, d. o. o., Letališka cesta 32J, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodilni strokovni sodelavec (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo, smer elektrotehnika, poznavanje osnovnih uporabniških računalniških orodij, izpit B-kategorije. Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku 133 odlično storitev? Preglejte aktualno ponudoo Novo leto, nove vinjete! Vinjete z letnico 2019, ki so naprodaj od 1. decembra 2018, so kovinsko rožnate barve. Cene, vrste vinjet in njihove veljavnosti ostajajo iste, ravno tako tudi BRC& BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si ■ PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME ■ NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME Cene vinjet ostajajo že peto leto nespremenjene: letna vinjeta 110 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. Za kombinirana vozila bo letna vinjeta še naprej stala 220 evrov, mesečna 60 in tedenska 30 evrov. Za motorna kolesa je cena letne 55 evrov, mesečne 30 evrov in tedenske 7,50 evra. Polletna, mesečna in tedenska vinjeta morajo biti preluknjane v prodajalni. Preluknjane morajo biti na mestu, ki označuje prvi dan veljavnosti. Nepre-luknjane vinjete niso veljavne. Namestitev vinjete Preden nalepite vinjeto, obvezno preverite, ali je preluknjana na pravi datum, saj lahko v primeru, da ni pravilno preluknjana, le nenalepljeno reklamirate pri prodajalcu. Ko je vinjeta nalepljena, reklamacija ni več mogoča. Vinjeta, na kateri se v celoti ali delno pojavi kateri od varnostnih napisov, na primer »neveljavno«, ne more biti predmet reklamacije. Pri lepljenju vinjete ni dovoljeno uporabljati drugih lepil, posebnih folij, le- pilnih trakov in podobnega. Vinjeta je veljavna le takrat, ko je pred uporabo cestninske ceste pravilno nameščena na vozilu. Po odstranitvi zaščitne folije vinjeto nepoškodovano namestite na notranjo stran vetrobranske-ga stekla, in sicer tako, da je jasno vidna od zunaj. Nalepke ne smete namestiti na mesto, kjer je vetrobransko steklo zatemnjeno, ali na stransko okno vozila. Uporabniki, ki so kupili avto z že nameščeno vinjeto, so dolžni preveriti, ali je originalna in ali je pravilno nameščena. V primeru uporabe ponarejene oziroma nepravilno nameščene vinjete,je to odgovornost cestninskega zavezanca in ga to, da je bila vinjeta že nameščena na vozilu ob nakupu, ne odvezuje odgovornosti. Nadzor Nadzor nad pravilno uporabo vinjete izvajajo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), Finančna uprava RS (Furs) in policija.Uporaba avtocest in hitrih cest brez veljavne in ustrezno nameščene vinjete na vozilu se šteje za kršitev Zakona o cestah in je sankcionirana z globo 300 evrov, če uporabljamo cestninsko cesto brez veljavne vinjete za določen cestninski razred, nameščene na predpisan način. V primeru, da ne namestimo vinjete na vozilo s svojim prvotnim lepilom ali z nedovoljenim posegom spremenimo oziroma zmanjšamo njegovo učinkovitost, je globa 500 evrov. rrplca kavama Po potico in sveže domače dobrote v Rolco Od ponedeljka do petka med 6.15 in 19.ura, ob sobotah meči 8. in 13. ura. Gubčeva 1, Celje f rolca Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj! Najsodobnejši center t v medicinske pedikureiP^ f \ M Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si FOTOREPORTAŽA 17 Naročili krasno vreme, bograč, rekordno udeležbo ... Jubilejni Skok v Savinjo navdušil množico - Od 7 do 77! I I Radovednežev je bilo približno dvajsetkrat več od kopalcev ... Izberite podpis. »Vau, tole pa paše!« ali »Auh, niso povedali, da je tako mrzla!« Nikoli ni prepozno. Vsa čast, gospa. Svojevrsten adrenalinski dogodek, čigar idejna vodja sta Jože Tanko in Dušan Konda, je znova popestril dogajanje v knežjem mestu. Desetič zapovrstjo je mrzla Savinja »gostila« kopalce - tokrat jih je bilo celo 76, kar je rekord. Temperatura vode je bila pet stopinj Celzija, zrak je bil za dve do tri stopinje bolje »ogret«. Izstopala sta sedemletni Leon Romih iz Celja in 77-letna Majda Gričar iz Žirovnice. Na vse so pazili potapljači ter kajakaši Kajak kanu kluba Nivo Celje. Kopalci so dobili bograč in spominske majice. V krasnem vremenu je Špica sprejela vsaj 1.500 obiskovalcev, več kot sto jih je bilo tudi na nasprotnem bregu Savinje. »Seveda smo zelo zadovoljni, kaj ne bi bili. Obenem kar težko verjamem, da je to že deseti Skok v Savinjo,« je vzhičeno začel predsednik kajakaškega kluba Dušan Konda. Nato je nadaljeval: »Pogoj za dober dogodek na prostem je vsekakor ugodno vreme. Za prvi januar je bilo tokrat čudovito. Poleg prireditve v Portorožu je naš dogodek edini tovrsten v Sloveniji, a moramo upoštevati, da je morje za približno deset stopinj bolj toplo od Savinje.« Nihče ni imel težav. »Sedmič sem se okopal. V prejšnjih letih se nisem niti prehladil,« je poudaril Celjan Darko Završan. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Prvi je v Savinjo stopil Darko Završan. Najmlajšega udeleženca, sedemletnega Leona je spremljal očka. 18 ŠPORT tf 24 ' T- PREGLED LETA Tina, Jernej, Lan, Martina Rogla je januarja že šestič gostila najboljše deskarje v svetovnem pokalu, prvič sta ji bili zaupani dve tekmi. Velenjčan-ka Gloria Kotnik je bila četrta. Športna zveza Celje je podelila 60 priznanj ob 50. obletnici prireditve Športnik Celja. Nazadnje sta bila za najboljša izbrana judoista Sankakuja Tina Trstenjak in Mihael Žgank, ki je kasneje prestopil v istanbulski klub in tudi nastopal v kimonu turške reprezentance. Celjsko območje je imelo kar dvanajst športnikov na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Odstopil je predsednik Hokejskega kluba Celje Milan Rajtmajer. Na čelu Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, ki je znova ostal brez osmine finala lige prvakov, a vladal na domači sceni, je Bojana Cizeja nasledil Jernej Smisl. Futsal klub Dobovec je prvič postal slovenski pokalni prvak, po zmagi na peti tekmi v Litiji je osvojil tudi prvo mesto v državnem prvenstvu. V drugi polovici leta si je delil celo peto mesto v ligi prvakov. Celjski deskar Tim Mastnak je sezono v svetovnem pokalu zaključil z zmago v Scuolu, novo je začel prav tako z zmago, v Carezzi. Ob praznovanju 70. obletnice igranja hokeja v Celju se je klub iz mestnega parka prvič uvrstil v članski finale; v mednarodni ligi je v polfinalu izločil Crveno zvezdo. Košar-karice Cinkarne so bile podprvakinje lige Waba. Tina Trstenjak je sprva osvojila srebrno medaljo na EP v Tel Avivu, nato še bronasto na SP v Bakuju. Nogometni klub Rudar Velenje se je uspel uvrstiti v kvalifikacije evropske lige. Celjski kajakaš Martin Srabotnik se je z EP v kajaku na divjih vodah vrnil z ekipnim bronom, njegov klub je izpeljal zaključek svetovnega pokala v spustu. 25. kolesarsko dirko Po Sloveniji je obeležila tudi nepozabna etapa s ciljem na Starem gradu. S sredozemskih iger v Tarragoni se je atletinja Kladi-varja Tina Šutej vrnila s srebrno medaljo, judoista Andraž Jereb in David Štarkel ter rokometašici Klara Hrovatič in Ela Kodele pa so v Celje prinesli bronaste. V dvorani Zlatorog je mladinska rokometna reprezentanca Slovenije osvojila zlato medaljo na EP; v finalu je premagala Francijo, Grega Ocvirk je dal kar enajst golov. Najboljši slovenski uvrstitvi na EP v atletiki sta imela člana celjskega kluba - Martina Ratej je bila četrta (in zelo nesrečna), Luka Janežič je bil peti. Jernej Kruder je zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Na 34. ultramaratonu Celje-Logarska dolina je svojo drugo zmago zabeležila Celjanka Nataša Robnik. Atletsko društvo Kladivar Celje je z odliko izpeljalo balkansko veteransko prvenstvo - atleti gostitelji so osvojili 20 kolajn. Serijskega osvajalca lovorik s celjskimi rokometaši, trenerja Branka Tamšeta je po seriji porazov zamenjal Tomaž Ocvirk in že na prvi tekmi - s Flensburgom v ligi prvakov - sprožil val navdušenja. Iz Buenos Airesa, z mladinskih olimpijskih iger, se je celjski kajakaš Lan Tominc vrnil z najžlahtnejšim odličjem. Športno Celje se je izkazalo tudi z organizacijo 7. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu za invalide. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, GrupA ŠPORT 19 »V prvi ligi je premalo prostora za mlade košarkarje« Pogovor s košarkarskim strokovnjakom Borisom Zrinskim »Ob prihodu številnih menedžerjev na slovensko sceno, ki oblegajo rosno mlade košarkarje, se v delo klubov preveč intenzivno in prepogosto vmešavajo starši. Vtikajo se v strokovno delo trenerjev.« Nekdanji selektor slovenske moške in ženske košarkarske reprezentance, 63-letni Boris Zrinski, je izvrsten poznavalec košarkarske igre. Njegovi nekdanji klubi so Libela Celje, Ženski košarkarski klub Rogaška, Hopsi Polzela, Pivovarna Laško, Koper, Šentjur, Ženski košarkarski klub Celje, Rogaška, Maribor in Terme Olimia Podčetrtek. Večkrat se je Boris Zrinski izkazal kot strokovni komentator pri različnih medijih med velikimi tekmovanji. Najbolj »pereča« tema je čudežni deček Luka Don-čič. Ste pričakovali takšen njegov meteorski vzpon? Evropa najbrž še ni poslala tako kakovostnega igralca v ligo NBA. Izjemno »čuti« košarko, igra se jo. To je njegova največja prednost. Je neobremenjen z rezultati svojega kluba Dallasa, prav tako nanj ne vpliva ves trušč, ki ga spremlja. Še naprej uživa v igri. To je recept, ki mu prinaša neverjetno dobre predstave. Mislim, da je prvi Evropejec, ki si je že v prvi sezoni izboril ogromno »minutažo«. Ima zaupanje trenerja. Je univerzalen igralec, lahko igra na položajih od ena do štiri. V vsaki vlogi, ki mu je zaupana, briljira. Zdaj se celo nekdanji in sedanji zvezdniki lige NBA na nek način opravičujejo, ker najprej niso verjeli v njegovo kakovost. Spomnimo se, kako so v ligi NBA dolgo »klesali« Dražena Petroviča in Toni-ja Kukoča v fitnesu in kako sta sedela na klopi ... Luka Dončič obvlada svoje telo in je pravi čarovnik. Ima ogromno tehničnega znanja. Ko mu obrambni igralci skušajo spremeniti in porušiti ritem igranja, se zna prilagoditi. Vse opazi, izkorišča slabosti tekmecev. S številnimi zabijanji žoge skozi obroč se na svojstven način posmehuje tistim, ki niso verjeli v njegove fizične sposobnosti. Menim, da bo tudi Luka krenil v poseben program v fitnesu. Upam, da bo kasneje zadržal svojo igrivost. Prihaja obdobje, ko bodo nasprotne ekipe še bolj pripravljene nanj. Skrbijo me morebitne poškodbe. Na nekaterih tekmah ga so- Boris Zrinski je nazadnje vodil ekipo Terme Olimia Podčetrtek. dniki niso zaščitili. To je edina nevarnost pri njegovem meteorskem vzponu. Veliko sem tudi sam pričakoval od njega, a tudi mene je seveda prijetno presenetil. V kolikšni meri ste poznali Sašo Dončiča, Lukovega očeta? Vključil sem ga v pregledni trening slovenske reprezentance. Spremljal sem njegove predstave pod vodstvom trenerja Aleša Pipana pri Pivovarni Laško, veliki tekmici Polzele, ki sem jo vodil tedaj. Saša je imel izjemen občutek za košarko. Čeprav je visok, je tudi igral na položaju organizatorja igre. V svoji generaciji je bil med najboljšimi slovenskimi košarkarji. Škoda, ker se ni popolnoma posvetil vadbi. Luka se je zelo zgodaj. Predlani je slovenska reprezentanca postala evropska prvakinja. Kje je zdaj? Razlogov za padec je veliko. Krovna košarkarska organizacija je spremenila način kvalifikacij, kar je najbolj prizadelo našo reprezentanco. Odšel je selektor Igor Kokoškov. Nasledil ga je Rado Trifunović, kar je bilo logično. Toda imel je povsem drugačno izbiro igralcev. Prišla je nesrečna tekma v Belorusiji. Pod pritiskom turškega kluba je selekcijo zapustil edini naš pravi center Gašper Vidmar. Košarkarska zveza Slovenije obenem ni imela pravih informacij, kar ji štejem za veliko napako. Poraz je bil ključen. Evropski klubi so nekaterim našim odličnim igralcem prižgali rdečo luč glede igranja za reprezentanco. S tako spremenjeno ekipo ni bilo možnosti za uvrstitve na svetovno prvenstvo. Košarkarska zveza Slovenije si prizadeva za nastop na olimpijskih igrah ... To je luč na koncu tunela. Prižgal jo je Luka Dončič. Naliti si bo treba čistega vina. Po reprezentančni upokojitvi Gorana Dragića nimamo več tako široke izbire igralcev, kot smo jo imeli prej. Dončič bi sicer bistveno dvignil raven igre naše izbrane vrste. Katere tekme, ko ste vi vodili slovensko reprezentanco, se najbolj spominjate? Ne bom pozabil tekme drugega kroga kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu leta 1997 na vročem »terenu« v Grčiji. Gostitelji so preprečili nastop Rado-slavu Nesteroviću, ki je bil v postopku naturalizacije. Tik pred odhodom se je na zadnjem treningu poškodoval edini preostali center Mario Kraljević. Sledil je nepozaben večer Matjaža Tovornika. Bril je norce iz grških košarkarjev. Če mu je obrambni igralec sledil zelo daleč in ni mogel metati, je podal pod koš Marku Tušku. To je bila prva odmevna zmaga slovenske reprezentance pod mojim vodstvom. Celjan Tovornik je pri 37 letih dosegel 32 točk in dokazal, da je bil upravičeno povabljen v izbrano vrsto. Celjsko območje ima štiri klube v prvi slovenski moški ligi, s Podčetrtkom jih je bilo celo pet. Kako bi to pojasnili? Že lep čas je na našem območju zbrana in strnjena kakovost, ki so jo omogočili dobri pogoji za delo. Tezo, da se lahko košarka igra zgolj v velikih mestih, so ovrgli košarkarji kraji, kot so Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šentjur, Polzela. Dokazali so, da lahko sestavijo kakovostne ekipe, vsekakor pa razveseljujejo, vsaj nekateri, z dobrim delom z mladimi igralci. Se mladi slovenski košarkarji lahko uveljavijo v prvi in tudi drugi slovenski ligi v ustrezni meri? Morali bi se, toda ... V prvi ligi v zadnjih letih ni veliko prostora zanje. Klubi se enostavno odločijo za številne tuje igralce. Ti so nosilci igre pri najboljših klubih, a tudi pri tistih, ki se želijo pov-zpeti. Ko sem pripeljal ekipo Podčetrtka med prvoligaše, smo se odločili, da bomo tekmovanje med elito začeli le s slovenskimi košarkarji. Po senzacionalni zmagi proti Rogaški ekipa Term Olimia ni uspešno nadaljevala sezone. Po mojem odhodu je vodstvo kluba privabilo ne- kaj tujcev, ki pa moštva niso uspeli zadržati v prvi ligi. So krivi trenerji ali vodstva klubov, ki so precej nestrpna? Zagotovo slednja. Pojavila se je še večja negativnost. Ob prihodu številnih menedžerjev na slovensko sceno, ki oblegajo rosno mlade košarkarje, se v delo klubov preveč intenzivno in prepogosto vmešavajo starši. Vtikajo se v strokovno delo trenerjev. Tako je pri vseh klubih, tudi na našem območju. Je kje morebiti le malce drugače? Omenil bom KK Terme Olimia. V prejšnji sezoni so v Podčetrtku zaposlili profesionalnega trenerja za mlajše selekcije Davor-ja Brečka. Vodi ekipi U15 in U17. Ker je tudi trener članskega moštva, iz mlajših ekip že črpa nadebudne košarkarje. To je prava pot, v svojih vrstah moraš vzgojiti tri do štiri igralce za prvo ekipo. V soboto bodo v Celju v drugoligaškem derbiju gostovali prav Podčetrtčani. Tudi pri KK Celje primanjkuje profesionalnih trenerjev, ki bi bdeli nad vzgojo mladih igralcev. S selitvijo v dvorano I. osnovne šole so se pogoji za mlade bistveno izboljšali. Celje je športno mesto in bi moralo imeti košarkarski klub, kot je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Številni igralci iz celjskega kluba so polnili obrobne klube. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zajc začel zelo pogumno Na obeh tekmah 67. novoletne turneje se je izkazal smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš. Član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno je bil v Oberstdorfu deveti, na naslednji tekmi, v Garmisch - Partenkirchnu pa je izboljšal uvrstitev za eno mesto. V skupnem seštevku turneje se je zavihtel na sedmi položaj. Za tretjeuvrščenim Kubackim zaostaja zgolj za dobrih enajst točk. Karavana se je preselila v Avstrijo. V Innsbrucku se bodo kvalifikacije danes začele ob 14.00. Tretja tekma turneje bo na Bergislu jutri. Zmagovalec prvega vrhunca sezone bo znan v nedeljo v Bischofshofnu. DŠ V petek, 28. decembra, večer pred potjo na Gorenjsko, so na stojnici na Glavnem trgu stregli številni celjski hokejisti. Z leve v rumenih dresih stojijo vratar Tomaž Trelc, junak zmage nad Triglavom, Blaž Knez in Rok Kolar. Polepšali so si praznike Precej nenadejano so se hokejisti Celja s tekme mednarodne lige v Kranju vrnili z zmago. Triglav so premagali s 3:2. V vseh treh akcijah, ki so se učinkovito zaključile, sta sodelovala Nejc Kastelic in Aljaž Ogrizek. Bila sta tudi strelca, en gol je dodal Matic Zupanc. Vse skupaj je dober obet pred sobotnim derbijem z Zagrebom v Celju (18.00). V ponedeljek ob 18.15 bodo na celjskem ledu gostovali še Jeseničani. DŠ, foto: PETER OCVIRK 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANGELE MASTNAK rojene Pogladič iz Šentjanža nad Štorami 41 (3. 7. 1926 - 19. 12. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izražena sožalja ter podarjene sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek, pevski skupini Eros in govorniku Mateju. Hvala tudi negovalnemu osebju Doma ob Savinji za skrb in nego. Žalujoči: vsi njeni 2120 »Je čas, ki nam daje, je čas, ki nam jemlje, in čas, ki ga nikoli ne pozabiš...« V SPOMIN \ 1 v 4. januarja mineva 20 let, odkar je mnogo prezgodaj odšla naša draga žena m mama IRENA JELEN - BASA Tvoja izjemno pogumna drža v najtežjih trenutkih in neomajna vera v zmago sta nama dali moč, da sva premagala bolečino in se osredotočila na prihodnost. Skrbno in z ljubeznijo hraniva spomin na naše skupne dni. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njeni 2123 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega IVANA ČATRA iz Vodruža (18. 10. 1930 - 14. 12. 2018) iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sočutja ter darovane svete maše in sveče. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka, gospodu župniku Petru za lep obred, govornici za besede slovesa ter pevcem za petje pri maši in ob grobu. Žalujoči: žena Anica ter otroci Jože, Marjeta in Roman z družinami 2105 ODDAM V CEUU na Ostrožnem oddam v najem poslovni prostor, velikost 35 m2, za različne dejavnosti. Telefon 031 625- 384. STANOVANJE astrologinja 0906430 2085 If cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja STROJI PRODAM MOTORNO žago Stihl, malo rabljeno, prodam. Telefon 031 687-043. 2114 MOTORNO žago Partner 650, kot nova, prodam za 200 EUR ali menjam za manjšo. Telefon 041 793-963. 2125 C T3 Si Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? 1 z liT i AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: o O. www.aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); OJ S za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si TeL03428629^^ POSEST PRODAM HIŠO in več gradbenih parcel prodam. Telefon 069 996-702. 2078 PARCELO, 1.651 m2, Grobelno, ob cesti, ugodno prodam. Telefon 068 626-816. 2108 BIVALNI vikend - zidanico z vinogradom, na sončni legi v bližini Virštanja in term Olimia, prodamo. Telefon 051 200-320. 2112 ODDAM EN0S0BN0 stanovanje dam v najem. Telefon 031 687-043. 2114 Ш2ШЖЛ MM« Naročila sprojomamo na m Ш 835, astnHo»ji Calm RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE STANOVANJE v Petrovčah, 120 m2, svoj vhod, oddam v najem. Telefon 041 409-888, 041 689-748. 2078 AKUSTIKA PRODAM DIATONIČNO harmoniko Munda, C, F, B -38, kot nova, prodam za 2.050 EUR. Telefon 041 793-963. 2125 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača vzreja, domača hrana, cena ugodna, dostava všteta. Telefon 031 524-147. 2100 BURSKEGA kozla, primernega za razplod ali zakol, okolica Griž, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 860-066. 2035 DVE kravi za zakol prodam. Telefon 041 945-422. 2104 ŠTIRI bikce, rjave (sive) pasme, težke od 70 do 100 kg, iz reje proste BVD, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 2110 Podjetje ENERGOSTIK d. o. o. ZAPOSLI delavca s IV. stopnjo izobrazbe na delovnem mestu električar energetik za avtomatizacijo procesov in robotiko; izkušnje niso pogoj (prak-tikanti). Kandidat mora imeti vozniški izpit. Prijave sprejemamo po pošti ali na elektronski naslov: ENERGOSTIK d. o. o Dramlje 6, 3222 Dramlje energostik@siol.net TELIČKO limuzin, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 031 840-282. 1988 iJAilJLrJ -АЛ Yf&LY l/j If] I z V ril Podarite svojim najdražjim Novi tednik in s tem najbolj aktualne in verodostojne informacije o dogajanju v regiji, življenjske zgodbe, kopico koristnih nasvetov in številne tematske priloge. Vse informacije o naročniških paketih in sklenitvi naročniškega razmerja dobite na telefonski številki 03-42-25-171, lahko pa se naročite tudi na spletni strani www.novitednik.com. Vsi naročniki prejmete še vse posebne priloge Novega tednika, 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed), 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, osvojite lahko lepe nagrade v križanki, sodelujete v številnih akcijah ... Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. novi tednik MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Vsak človek je zase svet, poln trpljenja, radosti, upanja, želja, vendar svetal in lep kot zvezda na nebu. ZAHVALA Ob izgubi dragega nečaka SANDIJA KANDORFERJA iz Ulice heroja Rojška 14 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu duhovniku za poslovilne besede, pevcem, ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sorodniki Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj pusta in otožna se nam zdi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, strica in svaka ANTONA MEHA iz Zadobrove 48 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje za skrb in nego v času njegovega zdravljenja. Zahvala tudi prijateljem in sodelavcem Klime Celje. Vsa zahvala tudi gospodom župnikom Janku Ivančiču, Milanu Strmšku in Antonu Pergerju za ganljivo opravljen cerkveni obred. Enako se zahvaljujemo pevcema in trobentaču. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: domači ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, partnerke, tete, svakinje in snahe BISERKE GAJŠEK se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom zadarovano cvetje,svete maše in finančno pomoč. Zahvala tudi trobentačema, pevcem skupine Rogla, gospodu Darku Bezenčku za poslovilns besede, pogrebni službi GeOntt, gospodu župniku za opravljen obred, kolektivoma Maina in Gorenje, osebni zdravaici gospe Bojani Gobec in celotnemu zdravstvenemu kolektivu. Oosebna zahvalk tudi Katji, Toniki, Urši in Miheli, da no S i o težkih teenutkih stale ob strani. Hvala vsem, kistpjon tačo velikem številu posphemili na zodnje poti. Žalujoči: sin Dejan, hči Anj a. partner Jože, brata z družinama, oče, mama, tašča in ostalo sorodstvo |PONUDBE| za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si PRODAM PRAŠIČA, domača hrana, težkega približno 160 kg, prodamo na kmetijo Zor-ko iz Babnega. Telefon 041 741-028. 2109 PRAŠIČE, težke od 70 do 120 kg, domače vzreje, možna dostava, in domače peteline brama prodam. Telefon 041 797-052. 2121 TELICO ls, staro dve leti, prodam ali menjam za brejo. Telefon 031 630-159. 2126 BIKCA limuzin, 10 mesecev in sivo-rjavo telico, 16 mesecev, prodam. Telefon (03) 5471-663, 041 855-228. 2124 VINO, belo, rdeče in sortno, možna dostava, prodam. Telefon 031 627-675. p BELO vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 298-691. 2048 VINO, rdeče, modra frankinja in jurka, prodam po 1 EUR/l. Telefon 041 412924. 2090 SENO v kockah, prva in druga košnja, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763 . 2099 VINO, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, prodamo. Telefon 051 200-320. 2112 Umrla je naša upokojena sodelavka ANA VREČKO zaposlena kot servirka v Službi za prehrano. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje OSTALO KUPIM KUPIM PRODAM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. www.nt-rc.si TELIČKO, težko 250 kg, alfo za kuhanje hrane prašičem in nerjaveč kotel prodam. Telefon 5778-332. 2036 GUMI voz, 16 col, kovinski, za 80 EUR in brusilke za železo, fi 180, po 1 EUR/ kos, prodam. Telefon 041 793-963. 2125 ZIMSKE gume Michelin, s platišči, za WV passat ali golf, 15 col, prodam za 100 EUR. Telefon 041 793-963. 2125 OSTANEK od kurjave (kurilno olje) kupim - izčrpam. Telefon 051 491-386.2111 49-letni podjetnik z lepim nasmehom, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, išče žensko dobrega videza. Telefon 031 879-739; morjeoba@gmail.com. POTREBUJEM občasne prevoze iz okolice Šentjurja. Telefon 041 758-084.2106 ODSTOPIM polovico groba, velikost 14 m2, na celjskem pokopališču v bližini vežice. Najemnina poravnana za 10 let. Informacije po telefonu 041 669-363. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA O b boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠ KE KOLAR iz Završ 9a, Grobelno (11. 1. 1940 - 15. 12!. 2018) se iskreno eahvaljujeme vsem sorodnikom, s osedo m, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poai. Hvala za vsa izražena ustna in pisna sožalja tea podarjeno cvstjej sveče in svete maše. Hvala družbi Frutasom EOkl, d. k. o., za podarjeno cvetje. Hvala gospodu župniku Janezu Neradu za lepo opravljen obred, pevcem iz Rogatca za spremljavo svete maše in peanm ob grobu. Hnala govorniku Matjažu Štuklecu za besede slovesa, Booutu lorgerju za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Gekottha organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njeni n \ tefemach S kanal 271 kanal 1^2 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 3. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 4. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gorda-no in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 5. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 6. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.15 Radi ste jih poslušali, ponovitev PONEDELJEK, 7. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 8. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 9. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj-mo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Kino CINEPLE Spored od 3. 1. do 9. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Aquaman - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.30 petek, sobota: 18.30, 20.30, 21.50 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.20 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 15.50 Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 20.20, 22.00 Božiček in druščina - komedija, družinski sobota, nedelja: 15.00 Bumblebee - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 16.20, 19.30 Grinch - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.50 sobota, nedelja: 13.40, 14.40, 16.30 Južni veter - kriminalni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 21.00 petek, sobota: 17.40, 21.00, 22.20 Mary Poppins se vrača - muzi-kal, družinski, fantazijski od četrtka do srede: 17.00, 19.50 Robin Hood - pustolovski, akcijski od četrtka do srede: 21.15 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.15 sobota, nedelja: 14.50, 16.40, 18.15 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirani, komedija, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.30 sobota, nedelja: 13.50, 15.40, 17.30 Spider -Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.40 Spider -Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski, 3D sobota, nedelja: 13.30 Vladar Pariza - pustolovski od četrtka do srede: 15.30 Zdaj ali nikoli - komedija, romantični četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.00 petek: 18.20, 20.00, 22.10 sobota: 14.10, 18.20, 20.00, 22.10 nedelja: 14.10, 18.20, 20.00 Zvezda je rojena - muzikal, drama od četrtka so srede: 19.15 ČETRTEK 19.00 Dekle - drama PETEK 18.00 Starec in pištola - komična drama 20.00 Dekle - drama SOBOTA 17.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Dekle - drama 20.00 Starec in pištola - komična drama NEDELJA 17.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Starec in pištola - komična drama 20.00 Dekle - drama TOREK 10.00 V senci drevesa - komična drama SREDA 19.00 Kafarnaum - drama VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 9. januarja 2019, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev knjige Eduard Salesin 1910-1980 in pogovor z avtorico Alenko Domjan. Z gostjo se bo pogovarjal dr. Tone Kregar. Vabljeni, vstopnine ni! Več o programu na spletni strani muzeja mnhttp://www.muzej-nz-ce.si KINO VELENJE PETEK 17.00 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirana komična pustolovščina, sinh. 17.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.40 Južni veter - kriminalka 19.00 Poj mi pesem - dokumentarni 21.05 Mary Poppins se vrača - družinski domišljijski muzikal SOBOTA 17.00 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirana komična pustolovščina, sinh.,3D 17.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.45 Mary Poppins se vrača -družinski domišljijski muzikal 20.00 Poj mi pesem - dokumentarni 21.15 Kursk: Prekletstvo globine - zgodovinska vojna drama NEDELJA 16.00 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirana komična pustolovščina, sinh. 16.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Mary Poppins se vrača -družinski domišljijski muzikal 19.00 Poj mi pesem - dokumentarni 20.30 Južni veter - kriminalka PONEDELJEK 17.30 Kursk: Prekletstvo globine - zgodovinska vojna drama 20.00 Dekle - drama Kulturne prireditve SOBOTA, 5. 1. 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Tamara Matevc: Brundagrrrom! Gledališče Koper; Abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 10.30 Dom kulture Velenje Lisička Zvitorepka lutkovna predstava primerna za otroke starejše od treh let 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi NEDELJA, 6. 1. 10.00 Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju Božična skrivnost koncert MePz Kozje 17.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Citrarski duet Fantazija: Irena Anžič in Franja Kočnik koncert za citrarski abonma in izven NAPOVEDNIK 23 PONEDELJEK, 7. 1. 18.30 Cerkev sv. Duha Celje Novoletni koncert Gimnazije Celje-Center nastopajo: Dekliški pevski zbor GCC, Nonet+GCC FaVoZa in The Šlagers; vstop prost TOREK, 8. 1. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsig-a (pihala, petje), sledijo(klavir, diatonična harmonika, komorne skupine) 17.00 Dom kulture Velenje Cesaričina nova oblačila glasbena predstava v izvedbi gledališkega kluba in pevskih zborov OŠ Gustava Šiliha Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje Tromboniada tradicionalni koncert dijakov in študentov pozavne 19.19 Mestna knjižnica Velenje Andrej Podvratnik: Strasti predstavitev pesniške zbirke SREDA, 9. 1. 12.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Odraščanja odprtje razstave likovnih del GCC- Umetniške gimnazije likovne smeri 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Zimski javni nastop učencev osnovne stopnje 1. in 2. razred, sledi 3. in 4. razred 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Kako smo postali Božičkovi pomočniki gledališka predstava; gostuje: 3.h, program predšolska vzgoja Gimnazija Celje-Center 17.00 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec Nastop tekmovalcev vstop prost 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Eduard Salesin 1910-1980 predstavitev knjige in pogovor z avtorico Alenko Domjan; vstop prost 18.00 Glasbena šola Velenje Zapopajmo v Novo leto nastop otroškega in mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Velenje Ostale prireditve ČETRTEK, 3. 1. 18.00 Mestna knjižnica Velenje Srečanje gobarskega društva Marauh Velenje SOBOTA, 5. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnice starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost PONEDELJEK, 7. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju; od ponedeljka do četrtka 17.00 Prostori OS Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Vila Rožle Velenje_ Otroci so naše največje bogastvo: Vzgoja za reševanje konfliktov Predava: Tanja Povšič 17.30 Osrednja knjižnica Celje Najvišji vrhovi celin predstavitev knjige avtorja Vikija Grošlja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura 19.00 Narodni dom Celje_ Besede miru videoprireditev o notranjem miru, za katerega Prem Rawat pravi, da je mogoč za slehernega človeka na tej Zemlji; vstop prost TOREK, 8. 1. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? Predava: mag. Tatjana Rozman 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Postani glasbena zvezda ustvrajalnica za otroke in starše 19.00 Dom sv. Jožef Celje Predavanje iz sklopa Celje skozi čas: Iz vojne v novo državo, ob 100-letnici razpada Avstro-Ogrske in nastanku države predavatelj: Stane Rozman SREDA, 9. 1. 10.00 Društvo Novus Velenje Skrivnosti naših možganov pogovorna delavnica 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice poslušanje in ustvarjanje na temo pravljice za najmlajše 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom primerno za otroke starejše od treh let 17.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Ponovitev božičnice 19.00 Ipavčev kulturni center Sentjur Uzbekistan potopisno predavanje Brede Jančič Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Franja Malgaja; do 8. 2. Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jelke Flis, Geometrija bivanja; do 20. 2. Likovni salon Celje: razstava Tomaža Črneja, Oče je bil lovec/ Father was a hunter; do 3. 2. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Tine Konec, Krista-lizacija; do 15. 1. AQ galerija Celje: razstava Ane Kučan, L'espace infini; do 30. 1. Osrednja knjižnica Celje: razstava Božidarja Ščurka, Obujeni spomini; do 20. 1. Galerija Železarskega muzeja Štore: razstava Božidarja Šču-reka, Obujeni spomini; do 20. 1. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva foto-grafinja med s. usmiljenkami; do februarja 2019; razstava slik Nostalgični Vlado Geršak in njegov čopič; do 26. 2. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 1. Zavod Stanislava Gornji Grad: tradicionalna razstava jaslic in zbirka angelov, voščilnic ...vse sobote in nedelje od 16.00 do 20.00; do 19. 1. Galerija Velenje: Dragica Ča-dež: Žitje, Galerijska umetniška promenada in Svetlobna okrasitev atrija galerije; do 5. 1. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedm г штј! Vedw г илтој i нлжчш тгттт živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. F0I0 RIZMAL Iohiiiiik nia nun C E LJ S K / izposoja kolesa SKINAUT smučarska Sola in forma aje 0(1(16 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo PROTEUS ortopedski pripomočki IN0X DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d. o o. mlada< scena. Tudi svoje otroke spodbujam, da so drugačni, da si upajo, da iščejo svoje poti, ne le uhojenih.« Sicer se ne platna ne papirja ne dotakne, dokler ne začuti, da bo nekaj nastalo. Večkrat v ateljeju le razmišlja, tuhta. Ko preskoči iskra, jo človek težko ustavi. Navdih jo največkrat obišče, preden zaspi. Zato ima ob postelji beležko, kamor skicira svoje ideje in jih nato premelje zjutraj. V svojih delih prepleta podobe in besede. »Že kot deklica sem si skušala predstavljati to, kar sem prebrala. Tudi danes se ob vsaki pesmi ali knjigi v moji glavi rojevajo slike. Tisto, kar likovno izrazim, podprem tudi z besedilom,« pojasni. Meditacija za dušo Ponavadi posega po živih, močnih in kontrastnih odtenkih, včasih so na njeni barvni paleti le črna, bela in rdeča barva. Čeprav se tudi v ustvarjalni svet bliskovito seli digitalizacija, ostaja Maja zvesta floma-strom, barvicam, debelemu svinčniku, oglju in drugim slikarskim pripomočkom. »Ko sem študirala vizualne komunikacije, sodobna tehnologija še ni bila tako v porastu. Kljub temu me je nekoliko zavrlo, da sem morala biti pri grafičnem oblikovanju natančna do milimetra, da sem morala imeti izdelan načrt. Jaz pa se rada izražam intenzivno, spontano.« »Kakor hitro je nekaj natisnjeno, je ponovno proizvedeno v velikih količinah, masovno in ni več isto,« poudari. Poigravala se je celo z mislijo, kako poslikati poročno obleko, ki je s svojo belino kot platno, ki čaka na ustvarjalca. »Mi je sicer žal, da se tega nisem spomnila za svojo poroko, ne vem, kaj mi je bilo. Najbrž sem čutila preveč predporočnega stresa,« pove v smehu. Če kdaj posedite ob obali Velenjskega jezera, ne morete zgrešiti še enega ogromnega platna, ki se ga je lotila. Svoje motive in barve je vdahnila na supe ter deske in jadra za deskanje, ki jih ročno izdeluje njen prijatelj. Ko deske primerno zaščiti- »Presenečena sem nad tem, česa je zmožen otrok, če je pri ustvarjanju neobremenjen. Mlajši otroci, ki še niso tako podvrženi šolskemu sistemu, še isti trenutek, ko jim povem temo, zagrabijo papir in ustvarijo svojo zgodbo. Kot da bi skočili v morje in zaplavali. Starejši pa zaradi vseh zapovedi, ki jih poslušajo v šoli, veliko tuhtajo in se obremenjujejo.« Vmes je delala za eno od mar-ketinških podjetij, kar je precej izčrpalo njeno ustvarjalnost. Pri oblikovalskem poslu je oblikovalec namreč omejen z željami naročnika, pojasni sogovornica. Zato je vesela, da se je vrnila k slikanju. Slednje je zanjo kot meditacija, saj takrat »izklopi« zunanje dražljaje, pozabi na čas in na dogajanje okrog sebe. »To me hkrati polni in prazni. Ustvarjanje je zame kot nuja, potrebujem ga, čeprav morda narejenega dela nihče ne vidi ali ne kupi.« Vse ilustracije naredi z roko, s pomočjo računalnika jih le obdela, če je to potrebno. Bi oblekli sliko? Svoj podpis daje tudi uporabnim izdelkom, čevljem, kotalkam, svetilkam ... Kot pravi, umetnost ne sodi le v galerije in na stene, ampak jo lahko oblečeš, obuješ, nosiš s seboj povsod. Z edinstvenim ustvarjanjem se trudi biti protiutež serijski proizvodnji. jo z laki, so pripravljene za v vodo. Takšno opremo s pridihom MalePale bo kmalu uporabljal tudi eden od profesionalnih deskarjev na vodi iz Vietnama. Sicer pa tudi Majina družina supa za sprostitev in rekreacijo. Poleti veliko časa preživi na Velenjskem jezeru, sup s seboj vzamejo tudi na morje. Velika družina v majhnem mestu Štirje otroci so za marsikoga že sinonim za veliko družino. Drugačnega življenja si sploh ne zna predstavljati, pravi sogovornica, saj se imajo lepo. Ogromno jim pomeni pomoč babic in dedkov. Življenje v Velenju jim omogoča, da lahko od točke a do točke b brez težav pridejo tudi peš. »Zdaj ko so otroci večji, je res zabavno. Z možem jih lahko vzameva s seboj na potovanja. Kamorkoli gremo, so drug drugemu dobra družba.« PORTRET 29 mi zakrnele r kala z usti ali rok< I v Irt Picasso jo v življenju spremlja že dolgo, nekaj let tudi kot tatu. Nad tem slikarjem je bil navdušen že njen oče, čeprav ni nikoli ustvarjal v stilu, značilnem za tega umetnika. »Zame je vzor, saj je bil svojeglav, bil je deloholik, všeč mi je tudi njegov španski temperament.« Tako pravi ljubiteljica barv in Španije Maja Lesjak Gavriloska Pri srcu ji je mešanje tehnik. Z barvicami, akrilnimi barvami, voščenkami, s flomastri in z drugimi materiali slika na različne podlage. Pri delu, ki je na stojalu, je papir kaširala na platno, da bi ohranila prvinsko risbo, ki jo je najprej ustvarila s svinčnikom. Z leve strani kuka MaliPal, podoba sina, ki jo je ustvarila, ko je bil še v njenem trebuhu. Otroke zanima tudi ustvarjalni svet, kar ni vedno povezano s slikanjem. Maja pove, da so ustvarjalni tudi, ko izdeluje robote, delajo poskuse in ko razstavljajo ter ponovno sestavljajo stvari. Če ne morejo sodelovati pri njenih kreativnih tečajih za osnovnošolce, so kar malo užaljeni. A vrata v atelje so jim vedno na široko odprta. Tudi tečajnikom da sogovornica na voljo svoje čopiče, flomastre, platna in cel prostor. Ta je včasih res videti, kot da bi vanj udarila bomba, pravi. A ustvarjalna druženja je zasnovala tako, da otroci začutijo ateljejsko vzdušje, da preizkusijo različne materiale, se sprostijo in se izrazijo na svoj način. S čopičem do samozavesti S čopičem se udeleženci tečajev med drugim borijo proti pomanjkanju samozavesti. »Zanimivo je, da so otroci že pri devetih ali desetih letih v ustvarjalnem krču. Treba jih je spodbujati, sprostiti njihove ventile. Obremenjeni so s tem, kakšna bo glava, ali bodo nos in ušesa pravilne oblike. V glavo jim skušam vtepsti to, da ni pravil. Izražajo naj se tako, kot čutijo. Tudi če ima po njihovem mnenju kakšen človek dve glavi, je to v redu.« Presenetijo jo tudi vprašanja, kje je kožnata barva, da bi naslikali obraz. Ko vidijo njena dela, si zanj drznejo uporabiti tudi zeleno, modro ali katero drugo barvo. Je to tudi kritika obstoječega učnega sistema, ki otroke ukaluplja v svoje modele? Je, pravi sogovornica. Prepričana je, da v umetnosti ne bi smelo biti pravil in zato tudi ne izjav učiteljev, kako bi moral biti naslikan določen motiv. Ali opazk, da otrok riše grdo. Tudi če mali nadebudnež odda prazen list papirja, je to njegovo likovno izražanje, doda. TINA STRMČNIK, foto: SHERPA »Težko je postaviti ceno za sliko. Če vidim, da je komu res ljuba, jo raje podarim, kot da se >cenkam< za drobiž.« Majino ustvarjanje na čevlje, svetilke in platno. (Foto: osebni arhiv) Vsako barvito delo je na nek način Majin avtoportret, priznava. »Sam sebe imaš ves čas na razpolago, iv) gledaš se v ogledalo, opazuješ, izražaš svoja čustva ...V vsaki Ma-liPali sem jaz, je moje razmišljanje, je moja nrav.« 30 REPORTAŽA Kje so gospe bi še nosili Celjski klobučar Željko Tomažin in oblikovalka pokrival Špela Strašek o modnih smernicah, ki narekujejo načine oblačenja Združila ju je ljubezen do pokrival. On ima dolgoletne izkušnje, ona mladostno navdušenje in željo po izobraževanju. On je celjska legenda, ki zaradi modnih smernic zapira svojo obrt, ona je tista, ki si upa stopiti korak dlje, tudi v tujino. Željko Tomažin je že od nekdaj klobučar. Zdaj je že nekaj let v pokoju. Špela Strašek je oblikovalka pokrival, malce drugačnih. Oba si želita, da bi ženske in moški ponovno vzljubili klobuke in druge vrste pokrival ter da bi z njimi malce povzdignili eleganco številnih dogodkov kot tudi mesta. Ali bi bila zaključna scena filma Casablanca tako romantično zapeljiva, če Humphrey Bogart ne bi nosil klobuka? Katera je vaša prva asociacija na film Zajtrk pri Tiffanyju z Audrey Hepburn v glavni vlogi? Nakit ali prepoznaven klobuk glavne igralke? Ali bi Julia Roberts v Čednem dekletu hodila tako graciozno, če ne bi nosila klobuka? V zadnjem času klicna pot klobučarja je bila nekako določena. Oče Dominik Tomažin je leta 1937 iz Trbovelj odšel za delom v sosednjo Hrvaško in tam odprl prvo klobučarsko delavnico. V Varaždinu je ostal do petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je preselil v knežje mesto. V Celju je odprl še danes med Celjani dobro znano Klobučarstvo Tomažin. Leta 1968 je delavnico prevzel njegov sin Željko, ki je očetu pomagal že od malih nog. Ker sta se njegova brata odločila za študij, je bil sam prisiljen nadaljevati družinsko tradicijo. Zdaj je že šestnajst let v pokoju, a še vedno ustvarja v delavnici, kroji in šiva, da ne bi pozabil znanja, ki je njemu in družini omogočalo vsakdanji kruh. »Bila so leta, ko je bilo v naši delavnici poleg nas, družinskih članov, zaposlenih še nekaj drugih oseb. V delavnici so bili vajenci, pomočniki in bilo je dela za vse. To so bila leta nekje do sredine sedemdesetih let, ko so klobuke nosili vsi, ki so nekaj veljali. Politiki ali »Všeč mi je, da me uči starejši mojster in da moje delo toliko ceni, da svoje znanje predaja ravno meni.« najbolj »odštekane« klobuke povezujemo z angleško aristokracijo in predvsem z družabnim dogodkom konjskih dirk Royal Ascot. To je le nekaj primerov, ko si ob spominu na klobuk prikličemo eleganco ljudi, ki ga nosijo. Klobuk je pokrivalo, ki so ga nekoč nosili predvsem kot zaščito pred vremenskimi neprilikami, kasneje je nakazoval položaj človeka, ki si je tovrstno pokrivalo nadel. Nošnja klobukov je imela svoje vzpone in padce, trenutno se zdi, da je mogoče spet njihov čas. Klobuk naredi človeka gospoda Željko Tomažin je eden redkih slovenskih klobučarjev, ki nadaljujejo obrtniško znanje izdelovanja klobukov. »Sem edini klobučar na Štajerskem, mislim, da je eden samo še v Ljubljani. Že precej let sem v pokoju in lahko povem, da nimam nobenega prometa. Ni več zanimanja za klobuke. Edine moje stranke so še kakšna društva, za katera naredim kakšen klobuk ali dva ali kakšen pogrebni cilinder,« je zgodbo o tem, koliko je navdušenja nad klobuki, začel Željko Tomažin. Njegova po- umetniki. Moški, ki so nekaj dali na svoj videz,« je povedal Tomažin. »Klobuk doda eleganco in pomeni tudi drznost. Če je nekoč nakazoval status posameznika, zdaj ni več statusni simbol.« Nov klobuk za posebne priložnosti Zdaj so njegove stranke stari znanci, ki se vsake toliko časa spomnijo, da so pri njem nekoč kupili klobuk. »Kdaj se oglasijo tukaj in me presenečeno pogledajo, da sem še živ in da še vedno nekaj delam. Včasih kdo potrebuje nov klobuk, saj da je star že preveč obrabljen in da je čas za novega, takšnega za posebne priložnosti.« Željko Tomažin je izučen klobučar, kar pomeni, da kroji moške klobuke, a delal je tudi ženske. Nekdanja znana celjska modistinja Mara Premšak mu je ob upokojitvi predala nasvete, kako se naredijo tudi ženska pokrivala. Velikih razlik pri delu ni, različni so oblike in modeli. V njegovi trgovinici, ki je žalostno skrita na dvorišču, je polno klobukov, ki čakajo svoje lastnike. Med njimi je tudi nekaj ženskih in na dan, ko sem ga obiskala, je vstopila REPORTAŽA 31 »Klobuk doda eleganco in pomeni tudi drznost. Če je nekoč nakazoval status posameznika, zdaj ni več statusni simbol.« starejša gospa, češ da potrebuje nekaj toplega za mrzle dni. Na žalost se za nakup ni odločila, saj da je nekaj de-^ set evrov preveč za baret-ko, ki si jo je ogledovala. »Če moji klobuki stanejo od petdeset do šestdeset evrov, so takšni v tujini kar tristo evrov, ker iz takšnega materiala vam nihče ne bo naredil tako poceni izdelka. A jaz jih imam še veliko na zalogi in jih prodajam po ugodnih cenah.« Orodje zgodovinske vrednosti Dolga leta je imel Tomažin delavnico na Glavnem trgu, zdaj je tam celjski turistično-informacijski center. Del delavnice je zadaj na dvorišču. V njej je še vedno orodje iz delavnice Željkovega očeta. V njej so velika vodna stiskalnica, šivalna stroja in še marsikaj zanimivega. S pomočjo teh pripomoč- Spela obožuje London tudi zato, ker si tam upajo nositi drugačna pokrivala. Ta poseben klobuk bo razstavila na londonskem tednu klobukov. kov še vedno lahko naredi nova pokrivala. »Najprej je treba imeti primerno blago. Včasih sem ga naročal v nekdanji Jugoslaviji in na Češkem, zdaj ga imam še toliko na zalogi, da ni treba več naročati. Klobuk najprej izrežem in blago s pomočjo tulca izbočim. Nato ga dam na lesen model, dan ali dva se mora sušiti. Nato ga ob-režem, vanj všijem notranji in še nato zgornji trak, na vodni stiskalnici oblikujem dokončno obliko. Za izdelavo klobuka potrebujem volno oziroma še bolje blago iz zajčje dlake. Kar je seveda drago in v tujini še vedno zelo cenjeno.« Mlada oblikovalka, ki jo zanimajo pokrivala Željko Tomažin svojih otrok ni mogel navdušiti za klobučarstvo. V tem poklicu ni posebnega denarja. A vsi le niso tako črnogledi. Mlada Špela Strašek vidi svojo prihodnost v izdelovanju pokrival. »Pokrivala me zanimajo že od nekdaj, všeč mi je njihova zgodovina in rada bi, da bi jih obudili, ker pokrivalo naredi celotno podobo posameznika.« Zaradi skupnega zanimanja se je njuna pot morala križati. »Ko sem se preselila v Celje, mi je sosed, ki je videl, kaj počnem, svetoval, naj se oglasim pri gospodu Tomažinu, da mi bo o izdelovanju pokrival še kaj povedal, in tako se je začelo. Krasno naključje. Všeč mi je, da me uči starejši mojster in da moje delo toliko ceni, da svoje znanje deli ravno z mano.« Če ne najdem traka zase, ga naredim sama Njena zgodba se je začela podobno kot številne. Ko nekaj iščeš zase in nikjer ne najdeš, se odločiš, da boš to naredil sam. »Želela sem imeti usnjen trak za lase, a ga nikjer nisem našla. Ker sem hodila na tečaje šivanja, sem si rekla, da si ga bom sama zašila. Vedno mi je bilo zanimivo, da modni dodatek, ki ni ravno nakit, spremeni človeka, popestri njegovo opravo, naredi drugačen videz.« Kdaj je bil tisti trenutek, ko si je rekla, da bo nekaj počela s klobuki, težko določi, a klobuke enostavno obožuje. Še posebej tiste, ki so precej drugačni in so že neke vrste posebne umetniške kreacije. blagovno znamko B. O. H. O, ki združuje boemski način življenja in modo kot umetnost. Odziv je zaenkrat dober. »Ljudje pogosto vstopijo v atelje, da si malce ogledajo pokrivala in ob tem tudi navržejo, zakaj sem se odločila za izdelovanje pokrival, zakaj ne bi služila denarja s čim donosnejšim. A ker sem prepričana, da bodo enkrat prišli spet časi za oblikovalce pokrival, sem optimistična in jim odgovarjam, da želim spremeniti način razmišljanja, da so klobuki vedno zelo modni in uporabni.« Če smo poleti pripravljeni nositi slamnike, se zdi, da smo za drugačna pokrivala še zelo sramežljivi. Potrošništvo je potisnilo količino pred kakovost in velike trgovine so spremenile tudi odnos do oblačil. A še za tako velike premike so potrebni »Rada bi enkrat šla v tujino, Slovenija ni dovolj velik trg za pokrivala, ki bi jih rada nekoč delala.« Ko je nekega dne brskala po spletu, je našla mednarodni razpis za londonski teden klobukov. »Razpis je zahteval povezavo klobuka z narodovo kulturo. Naredila sem klobuk human lace oziroma po slovensko človeška čipka. Izdelala sem klobuk, ki vsebuje ročno narejeno idrijsko čipko in broško v obliki človeške ribice, posuto s kristali Swarovski. Izbrali so moj izdelek in lahko sem ga predstavila na tem mednarodnem sejmu. Ko si enkrat tam, je to zelo dobro in povezala sem se z različnimi ljudmi. Pred dnevi so mi sporočili, da sem bila ponovno izbrana in res sem zelo vesela.« Klobuk za ženo veleposlanika Pred odhodom v London je pisala na slovensko ambasado, da bo prišla v London na ta poseben teden in ali bi se bili pripravljeni srečati z njo. Na osnovi tega je dobila novo naročilo. »Na sestanku mi je veleposlanik predlagal, da bi njegovi ženi naredila poseben klobuk za družabni dogodek Royal Ascot. To je športni in družabni dogodek, kjer se zbere britanska smetana in ženske tekmujejo, katera bo imela bolj neverjeten klobuk. Veleposlanikova žena se je odločila za manj vpadljiv način. K svoji rdeči obleki je želela rdeč klobuk. Naredila sem klobuček s svilenimi rožami, s kristali in z rdečo tančico.« Anglija je meka za klobučarje in modistinje. Špela ne skriva, da jo tujina mika in da jo klobuki modnih imen, kot sta Stephen Jones in Philip Terracy, zelo prevzamejo. »V Veliki Britaniji se pozna vpliv kraljeve družine in celotna družba ima drugačen odnos do pokrival. Rada bi enkrat šla v tujino, Slovenija ni dovolj velik trg za pokrivala, ki bi jih rada nekoč delala.« A nekje je treba začeti, zato je Špela Strašek jeseni v središču Celja odprla majhen butik, kjer razstavlja posebne trakove za lase in ženske baretke. Ustanovila je svojo majhni koraki. Špela predlaga, da najprej poskusite s trakovi. »Mogoče si kdaj namesto traku zavežete ruto, nadenete turban, poskusite z baretko in prepričana sem, da vam bo zadišal tudi klobuk. Vem, da Slovenke nismo pripravljene na >odšte-kane< klobuke, a prepričana sem, da lahko počasi spet obudimo nošnjo klobukov za svečane dogodke.« Za razliko od Tomažino-vih so Špeline stranke precej mlajše. »Moje stranke so ženske mojih let - od 26 do trideset let - ki si upajo malo več in preizkušajo drugačnost. Mogoče jih bo nekoč toliko, da jim bo uspelo spremeniti tok razmišljanja in bodo uvedle klobuke kot obvezen modni dodatek na porokah, pogrebih, slovesnih dogodkih in protokolarnih gostovanjih državnikov.« Ko bodo cenili domačo obrt ... Špela si želi, da bi klobu-čarska obrt ponovno oživela, da bi več hodili k Tomažinu in v njen atelje, da bi videli, kako je to dobro, kako je uporabno. »Špela se je najprej želela naučiti, kako se naredijo ženske baretke, zdaj se bo učila še izdelave klobukov iz klobučevine. Zelo mi je všeč, da lahko svoje znanje predam in da vidim ta žar v mladih očeh.« Špela je polna navdiha in upanja, da se bo v petih letih zanimanje za klobuke povrnilo tudi v Celju. Oba upata, da bodo ljudje bolj cenili domačo obrt in bodo pripravljeni dati malce več denarja za kakovostne izdelke. »Sam nisem toliko optimističen, saj to govorim že dvajset let in se mi zdi, da se nič ni spremenilo. A res si želim, da bi Špela spodbudila Celjanke, da bi si pogosteje nadele klobuke. Mogoče se bo spremenil tudi ta sproščen odnos do obiskovanja prireditev. Da bomo z nošenjem klobukov spet prinesli nekaj več elegance na svečane dogodke.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA 32 PORTRET Izbrala je svoje s , H m > lUt A.. Kaja Volk iz Celja je ekonomijo zamenjala za slaščičarstvo in dokazala, da najlažja pot ni vedno tudi najbolj prava »Pred desetimi leti sva s sestro sedeli na vrtu slaščičarne in sanjarili, kako lepo bi bilo imeti takšen kotiček. Sanje dveh deklic ... Danes imava vsaka svoje podjetje in službi, v katerih res uživava in naju izpolnjujeta,« začne pogovor simpatična in nasmejana Kaja, ko sediva v njeni slaščičarni sredi Celja. Dobri dve leti in pol je, odkar je neizkušena go-stinka, a nadvse spretna in strastna slaščičarka, sprejela odločitev, da bo namesto lagodne službe za nedoločen čas sprejela velik izziv in prevzela nekoč najboljšo celjsko slaščičarno. »Izbrala sem težjo pot, tukaj ni urnika, zame ni točno določenega delovnega časa. Ne grem domov ob štirih in kar pozabim na vse.« Ravno ta odskočna deska za naprej. Toda ekonomije nikakor nisem >začutila<. Bolj ko se je bližal konec študija, bolj sem ostajala >prazna< in bolj sem iskala protiutež v nečem bolj ustvarjalnem.« Tik pred koncem študija je eno leto preživela v okviru študijske izmenjave v Španiji. »To je bil tisti odločilen odmik od ekonomije in čas, ko sem prišla do pomembnih življenjskih spoznanj. Leto svobode in spogledovanja s špansko kulturo, okušanja tamkajšnje kulinarike, razvajanja me je spodbudilo k temu, da sem se ob vrnitvi vpisala v slaščičarsko šolo.« Tako je Kaja zadnje študijsko leto, ko je zaključe- vala magistrski študij ekonomije, že redno obiskovala tudi poklicno šolo v Mariboru. Na novo pot »Redni program je pomenil tudi, da sem morala opraviti devetsto ur praktičnega dela v slaščičarni. To ni majhen zalogaj, poleg tega sem pisala še magistrsko nalogo. Za prakso je bilo treba namreč vstajati sredi noči.« Poleg tega, da je radovedna in znanja željna Kaja takrat pridobila nove spretnosti in se postopoma navajala na nov način življenja, je spoznavala ljudi s podobnimi cilji. »Od takrat se vse na moji poklicni poti dogaja z neverjetnimi naključji.« Sledila je svojemu srcu in rešitve so se pojavljale same od sebe. Že takoj po koncu izobraževanja je imela na mizi dve ponudbi. »Ena je bila za delo za nedoločen čas v javni upravi, Oče je verjel vame, ko še sama nisem.« PORTRET 33 anje druga je bila ideja za prevzem slaščičarne Zvezda. Ko sem pretehtala, sem se odločila za manj gotovo pot, ki je nikakor ne obžalujem.« Ob začetku samostojne gostinske poti seveda ni bilo lahko. »Nisem imela pojma o gostinstvu, nikoli prej nisem delala v strežbi, še kave nisem znala skuhati. Obvladala sem zgolj slaščičarstvo. Izziv mi je bilo vodenje podjetja in zaposlenih. Na začetku sem res bila bitko sama s seboj,« priznava Kaja. A je v tem novem svetu iz dneva v dan začela bolj uživati in ga sprejemati kot svojega. Družina in partner na njeni strani »Zadeve sem se lotila tako, da sem napisala osemdeset strani dolg poslovni načrt z vsemi priložnostmi, prednostmi, slabostmi. Do danes sem ga že vsaj desetkrat spremenila, a žal še vedno čaka na svoj trenutek, da za- tudi v resničnem svetu.« Za zdaj namreč mlada podjetnica ostaja zvesta železnemu in trdno zasidranemu slaščičarskemu repertoarju, tako zelo prepoznavnemu za njeno Zvezdo, ki ima močno tradicijo v knežjem mestu. Ko Kaja Volk primerja svoj poslovni načrt z magistrsko nalogo iz ekonomije, ve, da je izbrala pravo pot zase. »Ob magistrski nalogi sem se vprašala, ali bi to res rada počela celo življenje. Tista >varna< plača nikakor ne odtehta davka, ki bi ga plačevala z nezadovoljstvom in s pritoževanjem.« Še najbolj pomembne so bile očetove besede: »Kaja, življenje je igra. In za svoje sanje je potrebno garati. Oče je verjel vame, ko še sama nisem.« Ob vseh odločitvah je imela na svoji strani družino in partnerja. »Družina mi brezpogojno pomaga, da lažje premagujem ovire. Še vedno se rada zatečem po nasvete k moji zlati babici Ani Mariji Brglez Volk (nekdanja direktorica Zlatarne Celje, op. p.). Energija, ki jo oddaja, je neverjetna. »Obožujem stare mestne tržnice in iskrice v ljudeh. Tiste pristne, ki navdihnejo s svojo širino in neomejenostjo.« pomembno je, če imajo mladi možnost, da se tudi sami preizkusijo na delovnem mestu. »Pri nas so vrata dijakom in študentom na široko odprta. Res se jih razveselim in jim poleg možnosti, da opravijo »Veseli me ideja, ki jo ima človek v glavi. Ideja, ki zaživi, raste in se razvija. Potem pridejo odzivi. To mi je v največje zadovoljstvo pri delu.« praktično delo, želim dati še nekaj. Popotnico, da je vse v življenju mogoče, če le imaš sanje, če imaš določen cilj.« Ob tem jih spodbuja, da dajo od sebe vse najboljše. »Slaščičarstvo je premalo cenjen poklic. Biti moraš natan- ov/ čen, spreten, imeti moraš občutek za estetiko. Če so izdelki ročno narejeni in so pri tem uporabljene res dobre sestavine, izdelek ne more biti poceni.« V slaščičarni Zvezda tudi prisluhnejo posebnim željam, okusom in na prvo mesto postavljajo stranko. »Torto narediš, a treba jo je tudi prodati. In potem še spremljati, ali se bo stranka vrnila nazaj, ali je bila zadovoljna. Treba je tudi premisliti, kaj bi lahko naredila drugače in bolje.« To je prednost, ki je nobena poceni torta iz supermarketa, narejena kot na tekočem traku, ne more zamenjati. Tudi slaščičarstvo je poklic, ki se sooča no-votarijami. Kljub temu da se t Ле. an. c*■! 5öt 8- smernice hitro spreminjajo, osnove ostajajo ves čas enake. Kaja celo opaža, da je vedno bolj priljubljen »retro« slog, torej vračanje k tistim klasičnim sladicam, ki jih marsikdo pozna že iz svojega otroštva. In če so bile slaščičarne nekoč kraj, kjer smo naročili torto za rojstni dan, zdaj ni več tako. »Za miklavževo smo celo noč pekli parklje, da smo lahko zjutraj ponudili sveže. Ob božiču, novem letu in drugih praznikih, tudi osebnih in družinskih praznovanjih, vedno več ljudi naroči tudi drobno pecivo.« Čeprav je Kaja Volk končala dve univerzi, vsakodnevno sprejema pomembne odločitve in vodi podjetje, zase pravi, da še vedno pozabi spakirati kakšno nujno reč, ko se kam odpravi, in da redno izgublja ključe. A nekaj je gotovo. Ko jo spoznate, veste, da ste našli prav poseben ključ, ki ne odpira zgolj vrat do izvrstnih slaščic ter prijaznega in domačnega prostora, ampak ključ do srca in do recepta, ki je v življenju nezamenljiv: »Sledi svojemu srcu in vse bo mogoče!« MARJETKA R. LESJAK Foto: GrupA Ze med študijem je Kaja iskala ustvarjalno protiutež svojemu študiju. Našla jo je v pisanju bloga. 34 INTERVJU Trener rokometašev ■ I____v-____ ______I___ Pred obračunom z Zagrebom je imel dober občutek. Pri dvajsetih letih Tomaž Ocvirk je igral za vse selekcije Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. V članskem moštvu je bil med letoma 1991 in 1995. Odličen desnokrilni rokometaš je bil tudi slovenski reprezentant. Po končani igralski karieri je diplomiral na Fakulteti za šport UL. Po trenerski plati se je najprej izpopolnjeval pri mlajših selekcijah celjskega kluba, a tudi pri Ženskem rokometnem klubu Celje. V zadnjih sezonah je bil trener mladincev Celja, ob tem je ves čas skrbel za fizično pripravo članske ekipe. Prvi trener članskega moštva je postal konec septembra. Tomaž Ocvirk »Čvari« čez drn in strn ter čez valove do želene pogodbe »V mladosti smo se z vrstniki družili pred bloki in kar naenkrat so me začeli klicati >Čvari<, >Čvaro<. Če me zdaj kdo pokliče po imenu, se včasih sploh ne odzovem.« Nas je lahko sram, ker smo bili presenečeni, ko je vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško za trenerja imenovalo Tomaža Ocvirka? Celjana, nekdanjega vrhunskega igralca, 45-letnega izobraženega trenerja ... Morda. Slovita imena so vodila celjska moštva tako pred kot tudi po osamosvojitvi. Ko smo malce premleli, se nam je zdela odločitev povsem logična. Ocvirk sicer ni imel izkušenj z vodenjem članov, toda bil je pomočnik dveh strategov. Po dveh - za Celje - šokantnih porazih je moral oditi serijski zbiralec lovorik Branko Tamše. 27. septembra se je življenje zasukalo Tomažu Ocvirku, do tistega dne trenerju celjske mladinske ekipe. Nič »hudega« sluteč ste mlajšo hčer odpeljali v šolo. Po rojstvu otrok, poroki, diplomi je sledila še ena življenjska prelomnica. Kako se je zapletlo? Bil je četrtek. Telefon sem pozabil doma. Ko sem se vrnil, mi je žena Barbara povedala, da moram poklicati nekdanjega predsednika kluba Bojana Cizeja. Vprašal me je, če lahko takoj pridem v dvorano. Odvrnil sem, da bom kmalu tam. Zbrani v pisarni so me vprašali, če bi prevzel prvo ekipo. Bil sem presenečen, celo šokiran, hkrati sem bil vesel in zadovoljen, ker so se spomnili name. Nisem okleval, takoj sem privolil. Vzdevek »Čvari« ste dobili zelo zgodaj. Kdaj, od koga? V hrvaščini rečejo ocvirku »čvarak«. V mladosti smo se z vrstniki družili pred bloki in kar naenkrat so me začeli klicati »Čvari«, »Čvaro«. Če me zdaj kdo pokliče po imenu, se včasih sploh ne odzovem. Ko slišim Tomaž, Tomaž, se mi zdi, kot da kličejo nekoga drugega. Tudi vsi igralci v celjskem klubu so vas klicali »Čvari«. Se je glede tega kaj spremenilo po 27. septembru? Nič, prav nič. Nisem želel krepiti svoje avtoritete na takšen način. Nisem zahteval, da me kličejo trener in da me vikajo. Rekel sem jim, naj me kličejo še naprej tako kot do zdaj. Avtoriteto sem nameraval graditi na znanju. Če bodo ugotovili, da imam znanja dovolj, bom pridobil njihovo zaupanje. Mnogo trenerjev se je ponujalo, potem ko se je klub razšel z Brankom Tamšetom ... Govorice so se hitro razširile, te zgodbe me niso zanimale. Sam sem vodstvu kluba obljubil trdo delo. Že kot igralec sem rad treniral in se na vso moč boril na tekmah. S takšno popotnico sem se predal trenerskemu delu. In kaj ste najprej storili, ko ste se postavili pred člansko moštvo Celja Pivovarne Laško, ko ste postali ena najpomembnejših oseb v knežjem mestu? Nekaj igralcev je bilo vidno presenečenih, saj niso pričakovali, da bom postal prvi trener. V njihovih glavah sem bil očitno še vedno kondicijski trener, čeprav sem diplomiral na Fakulteti za šport UL, kjer sem se usmeril v rokomet, in pridobil najvišjo licenco Evropske rokometne zveze, »pro master coach«. Imam ogromno rokometnega znanja. Dobro sem ga uporabil pri delu z mlajšimi selekcijami. Člane sem opozoril, da pravila veljajo za vse, od najmlajšega do najstarejšega, da je tekma ogledalo treningov in da se morajo zato truditi med vadbo. Dobro smo se ujeli in kar uspešno delujemo. Časa do tekme s Flensburgom v dvorani Zlatorog je bilo zelo malo. Kaj bi izpostavili - pripravo, vzdušje, čustva? »Teči sploh ne morem več. Zato sem začel kolesariti. S hribov se s polno vzmetenim kolesom spuščam po gozdnih poteh čez drn in strn. Sprošča se mi adrenalin, odlično se počutim. Poškodoval se še nisem, z leti sem bolj previden.« INTERVJU 35 Nihče ni pričakoval zmage. Vsak dan smo gledali videoanalize tekmecev. Obenem smo morali predramiti igralce, ki so bili psihološko potolčeni. Odigrali so vrhunsko tekmo. Po veliki zmagi so čustva privrela na dan. Tudi nekaj solz, zanimivo, v mešani coni, kjer ste nas pričakali novinarji in poročevalci. Ni v navadi, da bi trenerji Celja Pivovarne Laško po tekmah prihajali v gostinski lokal v dvorani, med ljudi, navijače. Niti malo vzvišeno niste delovali. Nikoli se nisem imel za kaj več, poskušal bom ostati takšen. Žena me stalno »vleče nazaj«. Rad sem med ljudmi. Težko mi je bilo, ko smo igrali slabo. Ekipo Kopra smo sicer premagali, toda naš pristop do igre ni bil pravi. Ko sem šel na pijačo s sodelavci, sem zagledal naše navijače in se jim opravičil za slabo predstavo. Zavedati se moramo, da igramo zaradi njih. Tudi veseliti ali žalovati moramo skupaj. Krasile so vas marljivost, vztrajnost, ne-popustljivost. Dve tekmi v celjskem dresu sta izstopali, obe sta se končali z zelo nizkim rezultatom. Jeseni 1992 ste komaj izločili reški Zamet in sledil je dvoboj v dvorani Golovec z Zagrebom. Navdušili ste z zmago z 18:17. Imate vse skupaj še pred očmi? Dal sem dva gola in zato si želim to tekmo ponovno ogledati. Posnetek je v klubskem arhivu. Rad bi tudi hčerama pokazal, kako je igral njun ati. Tedaj je bil trener Josip Šojat, pri katerem sem dobival vedno manj priložnosti. Pri njegovem predhodniku Tonetu Tislju je bilo povsem drugače, saj je imel rad mlade, marljive in borbene igralce. Povratni obračun v Zagrebu smo visoko izgubili. Pritisk s tribun je bil neverjeten, mimo moje glave so švigali tudi kostanji. Izločil vas je kasnejši evropski prvak. Podobno se je pripetilo v naslednji sezoni v skupinskem delu lige prvakov s špansko Teko. Senzaciji ste bili bližje v Santander-ju. Bilo je 20:19 za zvezdniško zasedbo. Je tudi na to spomin še svež? Spominjam se obrobnega dogajanja. Naš ekonom Boris Vrščaj je tolkel z ogromnimi činelami. Zdi se mi, da se je zapletel tudi s sodnikom, zagotovo se je župnik Izidor Pečov-nik - Dori. Po visokem zaostanku smo zaigrali obrambo 4-2. Z Robijem Šafaričem sva lovila Dušebajeva in Jakimoviča. Bila sva kot klopa, prednost domačih se je topila. Če bi tekma trajala le še minuto ali dve, bi zmagali mi. Rokometna Evropa je bila opozorjena na Celje, ki pa ste ga vi zapustili. Velikokrat se je zgodilo, da sem bil na tribuni. V ekipi je bilo namreč tedaj za tekmo prijavljenih le dvanajst igralcev. Pogodba se mi še ni iztekla, toda želel sem igrati. Prestopil sem k Dobovi, kamor me je povabil trener Mišo Toplak. Soigralci so bili slovenski reprezentanti Nenad Stojaković, Rajko Bego-vić, Boris Denić ... V evropskem tekmovanju smo gostili Nettelstedt, za katerega je igral sloviti Poljak Bogdan Wenta. Remi 22:22 je bil za nas velik podvig, meni pa je ostalo še posebej v spominu, da sem izkoristil vseh pet strelov v svoji najboljši predstavi v karieri. Zanimiva je tema o telesni teži, pri vas obrnjena na glavo, kajti igralci po končani karieri »pridobijo« vsaj nekaj kilogramov. Koliko ste tehtali v mladosti in koliko tehtate zdaj? Zaradi specifičnosti našega športa sem med igralsko kariero veliko časa preživel v fitnesu in imel ogromno mišične mase. Celo 91 kilogramov je pokazala tehtnica. Zdaj ni- »Nisem zahteval, da me kličejo trener in da me vikajo. Rekel sem jim, naj me kličejo še naprej tako kot do zdaj. Avtoriteto sem nameraval graditi na znanju. Če bodo ugotovili, da imam znanja dovolj, bom pridobil njihovo zaupanje.« mam več časa za tovrstno vadbo in imam osem kilogramov manj. Toda predvsem zaradi tega, ker ste še vedno (hiper) aktivni! Drži. Izjemno rad sem imel smučanje. Po dveh operacijah kolena je hrustanec obrabljen in na smučeh zdržim predvsem zaradi hčera. Tudi s pomočjo protibolečinskih tablet. Teči sploh ne morem več. Zato sem začel kolesariti. S hribov se s polno vzmetenim kolesom spuščam po gozdnih poteh čez drn in strn. Sprošča se mi adrenalin, odlično se počutim. Poškodoval se še nisem, z leti sem bolj previden. Zaradi deskanja na vodi ste pogosto v Italiji. Kako ste začeli? Dopustujemo na Cresu. Z ženo sva ležala na plaži in bilo mi je dolgčas. Mimo sta se peljala dva >surfarja<. Naslednji dan sem si staro desko in jadro sposodil od soseda, osnove mi je pokazal celjski rokometaš Vid Poteko. Na začetku je bilo smešno. Žena mi je kasneje dejala, da se mi je smejala »cela plaža«. Padal sem v vodo in se vračal na desko. Imel sem rdeča kolena. A sem vztrajal, povsem »padel not«, si kupil novo opremo ... Pred tremi leti sem imel 60 deskarskih dni, Največkrat se ob ugodni vremenski napovedi zapeljem v zaliv pri Trstu, saj je najbližji. Tam se izliva reka Soča in je morje hladnejše, a me to ne moti. Rad sem tudi v Savudriji, Umagu, Ližnjanu, Kamenjaku. Sta vam že ponagajala burja in jugo? Na Cresu je pihala močna burja. Odlomil se je del jambora, ostal sem brez jadra. Bil sem kilometer oddaljen od obale, proti kateri sta me nosila veter in tok. Bližal sem se skalam, želel pa sem plavati proti varnem zalivu. Prej je bilo vreme toplo in zato nisem imel na sebi neoprenske obleke. Po uri in pol me je zelo zeblo. Mahal sem proti obali, a zaradi visokih valov me nihče ni opazil. Žena me je pogrešala in pome so se odpravili s čolnom. Komaj sem zlezel nanj, tako sem bil premra-žen. Krči v nogah so se vrstili, tresel sem se tako, da sem z veliko težavo slekel majico. Ženo ste že omenili. Je pomenila največjo oporo med študijem, ki ste ga začeli pozno? Vsekakor. Po končani igralski karieri je bil študij zame velik izziv. Nikoli nisem zmogel dolgo sedeti pred knjigo. Prvi izpit je bil informatika, najtežji z najbolj zahtevnim profesorjem. Deset let nisem pogledal knjige. Učil sem se poleti. Skoraj bi me minilo. Diplomiral sem v rednem roku. Še vozite dekleti v šolo? Da, malo ju razvajam, na srečo imam čas. Po drugi strani so časi drugačni, včasih je Hčeri sta hitro rasli. Prizor je z Majine valete bilo povsod varno. 10-letna Nika obiskuje Osnovno šolo Hudinja, 15-letna Maja je dijakinja I. gimnazije v Celju. Nika igra košarko pri ŽKK Cinkarna. Maja je odlična plesalka z uspehi v mednarodnem merilu. Pleše disco dance. Nastop traja eno minuto, je zelo intenziven in z veliko poskoki. Maja potrebuje eksplozivno moč, veliko vadi pod mojim nadzorom. Uspešno združujeta šolo in šport. Kako je zdaj s starši otrok? Je pri vas kaj drugače kot v ostalih klubih? Vsi imajo namreč težave z atiji in mamicami, ki so bolj ambiciozni od sinkov. Starši si resnično bolj želijo uspehov od malih otrok. Pri nas ne smejo v dvorano med treningom. Rad se pogovorim z njimi. Odkrito jim svetujem, da je za njihovega otroka bolj primeren drug šport. Mimo lige prvakov ne moreva. Prezimili boste na sedmem mestu skupine B, želite skočiti na vsaj šesto. So vaši fantje res le rožnati panterji v gosteh, v celjski dvorani pa pravi tigri? Najraje posluša Vlada Kreslina, - Gibonnija, Bajago, Brucea Spring-steena ... Očitno so, bo že držalo glede na rezultate. Upam, da se bo spremenilo na bolje v novem letu. Prilegla bi se zmaga v zadnjem krogu v Skjernu. Prva domača priložnost za osvojitev točk bo proti Szegedu. Naša reprezentanca se ni uvrstila na svetovno prvenstvo, zato bom imel v mesecu januarju na razpolago vse igralce v trenažnem procesu. To bo zelo dobrodošlo. Pri Szegedu ne bo tako. Po novi pogodbi boste trener Celja tudi spomladi 2021 ... Doletele so me čast od vodstva kluba in obenem velika obveznost ter odgovornost. Osvojiti moramo prvenstvo in slovenski pokal. Želja je tudi uvrstitev v osmino finala lige prvakov ... Vedno bolj je očitno, da imajo naši fantje več energije in zanosa, ko so tribune polne in glasne. Zato se zahvaljujem navijačem. Podprli so nas v Zlatorogu, čeprav smo se z gostovanj vračali s porazi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, arhiv RK CELJE, osebni arhiv -^Nikakršnih izzivov se ne boji. Zanj so strast. »Na začetku je bilo smešno. Žena mi je kasneje dejala, da se mi je smejala >cela plaža<. Padal sem v vodo in se vračal na desko. Imel sem rdeča kolena. A sem vztrajal, povsem >padel not<, si kupil novo opremo...« »Pred tremi leti sem imel 60 deskarskih dni, največkrat se ob ugodni vremenski napovedi zapeljem v zaliv pri Trstu, saj je najbližji. Tam se izliva reka Soča in je morje hladnejše, a me to ne moti. Rad sem tudi v Savudriji, Umagu, Ližnjanu, Kamenjaku.« »Mahal sem proti obali, a zaradi visokih valov me nihče ni opazil. Žena me je pogrešala in pome so se odpravili s čolnom. Komaj sem zlezel nanj, tako sem bil premražen. Krči v nogah so se vrstili, tresel sem se tako, da sem z veliko težavo slekel majico.« Deskanje na morju mu predstavlja poseben užitek. 36 V NOVO LETO Zaključek Pravljičnega Celja s starimi znanci Večtisočglavo množico zabaval Rok 'n' band, opoldne otroško silvestrovanje CELJE - Silvestrovanje na prostem na Krekovem trgu, s katerim se je že po tradiciji končalo enomesečno dogajanje v Pravljičnem Celju, je minilo v ritmih starih znancev, zasedbe Rok 'n' band. Ta je že večkrat v minulih letih poskrbela za dobro zabavo in znala ogreti ter razgibati premražene obiskovalce tudi ob zelo nizkih temperaturah. »Ni prav enostavno izbrati skupine, ki je s svojim izborom glasbe primerna za takšen večer,« je odločitev, da so za tokratno silvestrovanje na prostem ponovno izbrali priljubljeno ljubljansko skupino, pojasnila Milena Čeko Pungartnik, direk- Predsilvestrska zabava v znamenju slovenskih talentov ŠMARJE PRI JELŠAH - Sobotna noč je bila v znamenju predsilvestrske zabave. Ploščad in šotor pred Kulturnim domom sta pokala po šivih. Poleg glasbenikov na odru so zbrano družbo ogreli tudi nastopi najbolj odmevnih talentov v letu 2018. Kot je povedala direktorica javnega zavoda za turizem, šport in mladino Melita Bevc, je bil to v organizaciji zavoda zadnji letošnji veliki dogodek v minulem letu. Če je bilo prejšnje predsilvestro-vanje dober temelj, je tokratno zagotovo zastavilo tradicionalno pot za naprej. Program za otroke je pripravila ZUM Kreativa. Najmlajši so uživali ob predstavi Ledeni cirkus, se zabavali z maskotami in še pred klicem v »mižale« glasno odštevali sekunde do »polnoči«. Za zabavo v nadaljevanju so skrbeli člani dua Surprise in ansambla Murni. Osrednje presenečenje so bili nastopi Slovenskih talentov. V Šmarju so gostili Duo kamikaze, Zlato Martinc, Enesa Kurtoviča, Špelo Jezovšek - Stello, Ževžo in akrobatski dvojček Flipping art. Malo pred polnočjo je zbrane nagovoril tudi šmarski župan Matija Čakš. StO, foto: ZTMŠ torica Zavoda Celeia Celje, ki je bil glavni organizator Pravljičnega Celja skupaj še z nekaj partnerji. Zadnjega dne v letu v knežjem mestu si kajpak tudi ni mogoče več zamisliti brez otroškega silvestrovanja na Glavnem trgu, kjer je otroke in njihove starše v pričakovanju odštevanja in dedka Mraza zabavala Romana Kranjčan, tudi že znanka Pravljične dežele. Ob številnih brezplačnih koncertih na Krekovem trgu, ki so jim letos dajali ton predvsem odlični slovenski glasbeniki (z legendarnima Vladom Kreslinom in Petrom Lovšinom na čelu), ob koncertih na Glavnem trgu, tradicionalnem božično-novoletnem sejmu in drugih bolj ali manj stalnih dogodkih ter nekaterih novostih se je končalo še eno Pravljično Celje. Tudi ob vprašanjih, ali takšen format prazničnega dogajanja v Celju potrebuje programske osvežitve, in ob željah glavnih organizatorjev, da bi občina za ta projekt namenila bistveno več denarja kot doslej. Zagotovo drži, da je danes težko napovedati podobo Pravljičnega Celja za prihodnje leto, razen tega, da si ga je nemogoče predstavljati brez Pravljične dežele in bo-žično-novoletnega sejma. ROBERT GORJANC, foto: SHERPA Med kristali zaplesali v novo leto ROGAŠKA SLATINA - Kraj je že od 8. decembra v znamenju kristalne vasi. Na Evropski ploščadi so se v preteklih dneh zvrstili številni znani glasbeniki, plesalci in drugi umetniki. Adventni sejem so vsak dan popestrili program za otroke, različni odrski nastopi in drsališče. Vsekakor tudi zadnji dan leta organzatorji niso razočarali. Veselo silvestrovanje so pripravili z ansamblom Naveza. Pestro dogajanje v Kristalni vasi se bo sicer nadaljevalo še prihodnji konec tedna. Sobota bo v znamenju ruske narodne pesmi in ansambla Kalinka. V nedeljo bodo Kristalno vas slavnostno zaprli skupaj s Pihalnim orkestrom Steklarne Rogaška Slatina. StO V NOVO LETO 37 5 i ^ii- /Жjpr Silvestrovanje s skupino Mambo Kings VELENJE, ŠOŠTANJ - V Velenju so v novo leto skočili s silvestrovanjem na Titovem trgu. Dogajanje, ki se je začelo ob 18. uri s praznovanjem za otroke, je organizirala tamkajšnja mestna občina z Zavodom za turizem Šaleške doline. Od 22. do 2. ure zjutraj je sledil veliki koncert s skupino Mambo Kings. Opolnoči je zbrane na Titovem trgu nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. V Sosednjem Šoštanju je silvestrovanje na Trgu svobode organizirala tamkajšnja krajevna skupnost. Občane je zabaval ansambel Stil. TS, foto: Zavod za turizem Šaleške doline Slovo od starega leta z Vladom Kreslinom LAŠKO - Slovo od starega leta in vstop v novo so že tradicionalno izvedli nekoliko prej kot drugod. Silvestrovanje so tako imeli že minuli petek na običajnem prizorišču, pred občinsko stavbo, kjer je množico obiskovalcev zabaval Vlado Kreslin z Malimi bogovi. V uvodu je za ogrevanje in pričakovanje vrhunca večera skrbela domača zasedba Marvin. Novoletno poslanico je obiskovalcem, ki so napolnili občinsko dvorišče, kot običajno namenil župan Franc Zdolšek. Sicer je letošnji praznični december minil v seriji koncertov, tudi z vsako leto nepogrešljivim nastopom Laške pihalne godbe in mažoret, ki je spet navdušil polno dvorano Tri lilije. Razgiban utrip prazničnemu decembru je tako kot lani dajalo drsališče pri kulturnem centru. Uvedba te vsebine se je tudi letos potrdila kot velika uspešnica. RG, foto: JAKA TERŠEK Bučno na Polzeli in v Žalcu SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Večji silvestrovanji na prostem sta bili v Žalcu in na Polzeli. Na Šlandrovem trgu je približno štiristo glavo množico zabaval ansambel Poziv. Nič kaj veliko manj ljudi se ni zbralo na parkirišču pred občinsko zgradbo na Polzeli, kjer so silvestrovali skupaj s Poskočnimi muzikanti. V zadnjih nekaj letih so namreč tudi v tej spodnjesavinjski občini silvestrovanja na prostem postala stalnica praznične ponudbe. Če so sprva privabila zgolj nekaj občanov, je teh vsako leto več. ŠO December preživeli ob mestnem ognjišču ŠENTJUR - Kraj je decembrsko vzdušje stopnjeval ob mestnem ognjišču. Kurišče na Mestnem trgu pred občinsko stavbo so prižgali 17. decembra. Skoraj vsak večer, razen na praznične dni, so pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko in v sodelovanju z lokalnimi društvi tam pripravljali različne dogodke. Pestro dogajanje so zaokrožili tudi s silvesto-vanjem. Večeri ob mestnem ognjišču so se začeli lani. Program so zasnovali predvsem v sodelovanju z domačimi društvi. Kot ugotavlja direktor razvojne agencije Jure Raztočnik, vsaka novost potrebuje čas, vendar je zamisel decembrskega ognjišča vedno bolj domača. »Društva se odzivajo in tudi obiskovalcev je več kot lani. Seveda je priložnosti in možnosti za razvoj programa še veliko. Prepričan sem, da gre vse skupaj v pravo smer.« Decembrsko ognjišče so ugasnili z veliko silvestrsko zabavo. Pravljično slovo od starega leta so najprej pripravili za otroke. Program je vodil Božičkov škrat, vabil je na ples in v goste nazadnje pripeljal še dedka Mraza. Za ogrevanje ob dobri glasbi, pijači in jedači je proti polnoči poskrbel ansambel Petka. StO 38 REPORTAŽA Ples je njihov način življenja »Včasih me sprašujejo - tisti, ki nas ne poznajo - kdo je moj mladi soplesalec. V šali jim odgovarjam, da je to moj >tamlad<. Ko me čudno gledajo, jim le pojasnim, da je Boštjan moj sin,« pove Cvetka anekdoto s plesišča. Cvetka in Marjan Špiljar sta si s plesom prislužila pokojnino, njuno delo v Plesnem valu nadaljuje sin Boštjan Ob srečanju s Cvetko in z Marjanom Špiljarjem številni Celjani najprej pomislijo na ples. Po vseh desetletjih delovanja njunega Plesnega vala, kjer so se mnogi potili ob prvih plesnih korakih, se nato pilili v mojstrstvu na parketu ali zgolj uživali v prijetni prostočasni dejavnosti, jima takšno povezovanje godi. Ponosna sta, da sta nekakšni plesni ikoni mesta in da sta si s plesom prislužila pokojnino. Naslednika imata, sin Boštjan je že nekaj let del ekipe, a kot človeka, ki ne znata mirovati, sta mu še vedno v pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih v plesni šoli: Cvetka po strokovni plati, Marjan po organizacijski. Po začetnih težavah s prostorom je plesna dvorana v tretjem nadstropju Knežjega dvorca kraj, kjer se že več kot dve desetletji srečujejo najrazličnejše generacije plesalcev: mladi se učijo različne sodobne plese in se uspešno merijo na tekmovanjih doma in v tujini, odrasli imajo raje stan- dardne in latinskoameriške plese, ki jim predstavljajo obliko rekreacije in sprostitve. Ob tem se številni osnovnošolci in dijaki učijo plesnih korakov za valeto in maturantski ples. Marjan, ki mu očitno ležijo številke, je izračunal, da se letno zvrsti v tečajih Plesnega vala približno dva tisoč otrok, staršev in ljubiteljev plesa. To je zagotovo zavidljiv rezultat, ki se ni zgodil čez noč. Kri ni voda Da kri ni voda, velja v Cvetkinem in Boštjanovem primeru. Oba sta rasla s plesom. Njen oče Alojz Borinc je v Celju ustanovil eno prvih plesnih šol v Sloveniji in na teh temeljih je leta 1990 nastal Plesni val. »Vedno je bilo vse povezano s plesom, to je bil naš način življenja,« pravi Cvetka. Tudi Marjana je spoznala na enem od plesnih večerov in čeprav je vedno raje občudoval eleganco plesnega gibanja kot da bi sam plesal, sta se s Cvetko dobro ujela. Zanimivo, tudi Boštjanova partnerka Ana ni plesalka, a se zdi, da bo njun sin Val morda nadaljeval plesno tradicijo družine. Še posebej, če drži, da ime tudi na nek način določa človeka ... Boštjan pravi, da na začetku ni bil povsem prepričan, da se bo našel v tej dejavnosti. Mama ni bila nikoli njegova učiteljica, a vedno je bil zraven pri stvareh, ki so se dogajale. »Ko sem razmišljala o novostih in jih želela preizkusiti, je kdaj roke in noge posodil Boštjan. Nikoli nisem pričakovala, da se mora nečesa naučiti. Vse se je zgodilo spontano,« se spominja Cvetka. Boštjan dodaja: »Na nežen način smo si predali štafeto. Počasi sem dobival večje zadolžitve in imel pri tem vedno moralno oporo in spodbudo.« Nekaj časa je tako kot Cvetka uspešno tekmoval v standardnih in latinskoame-riških plesih, se preizkušal tudi v hip hopu, nato se je usmeril v poučevanje. Plesna moda se spreminja Danes ugotavlja, da plesi v paru zamirajo, kar se tiče tekmovanj, v ospredju so moderne plesne tehnike, kot so hip hop, street, disko ... »Fante odnese v ulične zvrsti, dekleta v umetniške discipline, kot so džez, modern ... Zanimanja za plesne pare ni več toliko. Hvala bogu smo se v Plesnem valu pravočasno preusmerili,« pravi Boštjan, ki ga Marjan hitro dopolni z nekaj številkami, ki govorijo o spremembi na tem področju. »Ko smo pred dvajsetimi leti organizirali državno prvenstvo v standardnih plesih v Golovcu, smo imeli samo iz Plesnega vala 52 plesnih parov različnih starosti. Lani je bilo na državnem prvenstvu prijavljenih vsega skupaj 48 parov.« Boštjan: »Naša največja prednost je, da na ples nismo nikoli gledali kot na vir zaslužka. S tem, kar smo delali, smo si zagotovili preživetje, če je bil kdaj kakšen višek, smo ga vložili v ples.« Cvetka: »Vedno sem govorila, da neumnih plesalcev pri nas ne bo. Odpadanja pouka na račun plesa nisem dovolila, enako tudi ne, da bi mi kdo očital, da otrok ni končal šole, ker je bil ves čas v plesni dvorani. Uspeh v šoli je še vedno pogoj za udeležbo na vajah.« Da se tudi pri plesu smernice spreminjajo tako kot pri vsem drugem v življenju, je jasno. A Plesni val je vedno sledil novostim, poudarjajo sogovorniki. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da še vedno deluje, da ga vmesna krizna obdobja in vedno večja konkurenca niso ustavili. »Prvi smo v Celje pripeljali vse plesne zvrsti in vse novosti. Kot je bil moj oče vztrajen, da je ohranil ples v Celju in ga je skušal postaviti v športni različici, tako sva midva odpirala vsa področja plesa,« poudarja Cvetka. Sledenje novostim V prvih letih je sama z nekaj pomočniki vodila vse tečaje, zdaj ima šola deset stalnih sodelavcev in podružnice v Žalcu, na Vranskem, v Vojniku, Šempetru v Savinjski dolini in Šentjurju. »Ostajamo v domačem okolju, kjer smo prepoznavni, in se ne širimo po vsej Sloveniji. Pri nas stvari REPORTAŽA 39 Cvetka in Boštjan Špiljar v akciji Boštjan:»Pomembno je, da znamo slediti novim smernicam in da znamo barko usmeriti na pravo pot, če nas kdaj zanese. Smer je dobro zastavljena.« Cvetka Špiljar je leta 2005 prejela bronasti celjski grb in ima tudi državno Jenkovo plesno priznanje. Učila je generacije plesalcev in vzgojila prve športne plesalce v Celju, kjer sta z Marjanom leta 1998 prvič organizirala državno prvenstvo v standardnih plesih in nato leta 2001 še v šov plesih. Leta 2003 sta se z več kot tisoč maturantskimi plesnimi pari, ki so hkrati zaplesali na celjskih ulicah, zapisala tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Cvetka in Marjan Špiljar pravita, da upokojenskega življenja ne bosta imela, ampak bo to aktivno plesno življenje, saj sta še vedno vpeta v Plesni val, kjer je vajeti prevzel sin Boštjan. A za kakšen dan ob morju in v naravi bo zagotovo dovolj časa. Marjan: »Nimam evidence, kdo vse je plesal pri nas. Ne zanima nas, kaj je kdo, kaj dela in od kod prihaja. Sem pa zadovoljen, kadar me v kakšni ustanovi prepoznajo in lažje kakšno stvar uredim.« ne odpadajo, delamo toliko, da lahko zadeve kakovostno izpeljemo.« Prav slednje je za Cvetko in vse ostale v družini zelo pomembno: »Vedno sem zagovarjala strokovnost, vsak sodelavec se je moral specializirati na svojem področju, ki ga mora spremljati, se izobraževati in delovati samo v naši šoli. Midva z Boštjanom sva prevzela področje tekmovalnega in družabnega plesa, ostalo sva razdelila.« Cvetka je bila generacijam plesalcev edina mentorica in na ta način je vzgojila svojo konkurenco, a tudi nekaj trenerjev, ko so se vrnili k njim. Zdaj je sledenje novostim vsekakor lažje kot nekoč, ko ni bilo spleta. In kako je zmogla? »S pomočjo kolegov v tujini, ki sem jih spraševala o korakih, glasbi ... Argentinski tango sem spoznavala s pomočjo filmov, posnetkov ... Sistem sem sicer poznala, za sestavo korakov in kombinacij pa je bilo treba sesti in razmisliti, se s kom posvetovati . Podobno je bilo pri drugih plesih. Takoj smo jih vzeli za svoje in začeli študirati.« Prav ta odprtost za novosti je po Marjanovem mnenju pomagala, da sta preživela. »Na koncu se loči zrnje od plev,« je zadovoljen, ko omenim vedno večjo plesno ponudbo. Za mlade in starejše Sistem, ki ga je vzpostavila šola v času svojega skoraj 30-le-tnega delovanja, po Boštjano-vem mnenju dobro deluje in so ga mnogi posnemali. »Na eni strani imamo področje družabnega plesa kot rekreacije odraslih, na drugi šolo, ki skrbi za plesno vzgojo otrok do prehoda na tekmovalno področje v plesnem klubu.« Tudi če se kdaj zgodi upad v enem od programov, ga ohranjajo in čez leto ali dve ugotovijo, da se je splačalo. »Plesna šola namreč ni vir zaslužka,« poudarja Boštjan. »Če je bil kdaj kakšen višek, smo ga vložili v delovanje šole. Tako smo videli velike možnosti naših plesalcev v modernih tekmovalnih plesih in smo se zavestno odločili, da bomo nekaj let ves ostanek prihodka vlagali v njihove treninge in jim omogočili tudi veliko brezplačnih ur in različno pomoč. Brez tega ne bi bilo rezultatov.« Edina težava pri njihovem delu je, da Celje ni univerzitetno mesto. Mnogi tako odidejo v Ljubljano ali Maribor, potem ko so se s trdim delom prebili visoko na kakovostni lestvici. Tako so ponavadi izgubljeni za ples. »Zato sem nehala v Celju delati s športnimi plesalci, ker sem jih usposobila do te stopnje, da so bili že finalisti na tekmovanjih, a so po koncu srednje šole zaključili s plesom,« je kar malo žalostna Cvetka. A nekaj izjem vendarle je: v članski skupini Force, ki je zelo uspešna v hip hopu, so tudi študenti in zaposleni, ki najdejo čas za treninge ob koncih tedna. Ples na napotnico? Cvetka je z Marjanom orala ledino na številnih plesnih področjih, ki jih danes nekateri šele odkrivajo. »Zdaj prihajajo na dan stvari, ki smo jih mi ves čas počeli in zagovarjali: od plesa v vrtcih do ugotovitev, da je ples fantastičen z vidika preprečevanja stresa, demence ... To je tudi test za odnose med možem in ženo, med partnerjema. Ples je bil sicer ves čas priznan kot pozitiven z zdravstvenega in s psihološkega vidika. A nikoli ni bil tako izpostavljen, ker ni imel za seboj množice,« meni Cvetka in na vprašanje, ali bi potemtakem zdravniki morali z napotnico pošiljati odrasle na plesne vaje, v smehu prikima. »Kardiologi pravijo, da je ples Cvetka: »Imeli smo vse mogoče primere plesalcev: eni so pri nas iskali bodočega partnerja, a smo to hitro prekinili, drugi so se prišli učit zato, da bi koga presenetili... Nekateri so se tudi sprli med seboj... Moraš biti dober psiholog, drugače ne moreš speljati vsega tega.« da se začnejo vaje za valeto,« pravi Boštjan. »Te mlade nato srečamo na maturantskem tečaju in kasneje v programih za odrasle, dobimo njihove otroke ... Če se ljudje vračajo, pomeni, da smo naredili nekaj dobrega,« je prepričan. Plesno središče nekje v prihodnosti Čeprav sta Cvetka in Marjan postavila odlične temelje in sta še vedno polna zamisli, tudi Boštjanu načrtov ne manjka. Vsi skupaj ugotavljajo, da bi Celje potrebovalo veliko plesno dvorano, kjer bi bili primerni pogoji tako za ples kot za dodatno ponudbo. »Srednja generacija v Celju danes nima kje plesati, razen v plesnih šolah. Vsak prostor tudi ni primeren za ples. Ne moreš na plesišče, kjer so ploščice, kjer zasedba igra ritem, za katerega ne veš, kam sodi . Plesalci smo zahtevni gostje,« pravi Cvetka, zato ne preseneča, da gostinci raje oddajo prostore komu drugemu, kakšni skupini, ki več spije in poje, ugotavljajo sogovorniki. Plesna šola ob organi- Cvetka: »Zame je največje bogastvo, ko srečam človeka na cesti, ki mi reče, da sem ga dobro naučila ali da zdaj učim že njegovega vnuka... Ko vidim zadovoljstvo ljudi in vem, da sem vsakemu nekaj dala, to nima cene.« krasen za rehabilitacijo po infarktu, primeren je po operacijah, poškodbah. A prepoznavanje pomena vsega tega je kot tek na dolge proge. Tudi pri plesu ne gre nič na hitro: pri učenju potrebuješ čas, to znanje moraš utrditi in čas je potreben, da ples pride do veljave. Če vse to podpre stroka, kar se dogaja zdaj, dobiva ples tisto mesto, ki si ga zasluži.« Razni plesni šovi na televiziji zagotovo prispevajo k priljubljenosti plesa, pravijo sogovorniki, ki menijo, da tudi sicer ni bojazni, da bi veselje do plesa med ljudmi usahnilo. Cvetka je prepričana, da smo plesni narod, da imamo ogromno dobrih plesalcev in da tudi sicer mnogi plešejo, četudi ne obiskujejo plesnih šol. »Že najmlajši radi plešejo in lepo je videti številne de-vetošolce, ki komaj čakajo, zaciji plesa trči še ob kup drugih težav. Zato so plesni večeri največkrat kar v okviru vsake plesne šole posebej, čeprav se lahko prav Plesni val pohvali, da je premagal to »vrtičkar-stvo« in že nekaj sezon zapovrstjo pripravlja dvakrat letno plesne konce tedna ob morju skupaj z drugima plesnima šolama. Ob tem Boštjan razmišlja tudi o nekakšnem plesnem središču, kjer bi se mladi lahko družili, pred treningom in po njem še kaj pojedli ter spili in kjer bi lahko plesali tudi starši, ko bi čakali na otroke. Glede na vztrajnost in potrpežljivost vseh treh članov družine, ki so s srcem pri plesu, bodo načrte nekoč zagotovo izpeljali. Kot pravi Marjan: »Ples bo živel, dokler bo živelo človeštvo.« TATJANA CVIRN Foto: GrupA 40 PODLISTEK / PISMA BRALCEV ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Plesno ljudsko izročilo Celjske folklorne skupineo) Začetki skupine segajo v leto 1973, ko je Edo Gaberšek zbral nekaj nadarjenih plesalcev in ustanovil folklorno skupino, in sicer pod okriljem Železni-čarskega prosvetnega društva Franceta Prešerna in ZKO Celje. Ustanovitelje je vodila želja, da bi se ohranilo vse, kar je ljudskega. V teh 45 letih amaterskega delovanja je skupina v Celju in okolici vnesla ljubezen do ljudskega plesa, pesmi in glasbe. Trudi se, da v čim manj potvorjeni obliki predstavlja plese slovenskih pokrajin. Skupina, ki šteje približno trideset članov, je generacijsko zelo heterogena. Člani prihajajo iz vrst dijakov, študentov, delavcev in obrtnikov. Najmlajši član je star sedemnajst let, najstarejša članica šteje sedemdeset let. Sodelujejo na številnih prireditvah, prepotovali so vso domovino in naše bogato ljudsko izročilo ponesli tudi čez mejo po Evropi ter leta 1993 celo v Brazilijo, leta 1998 v Južno Korejo in leta 2001 v Egipt. Srebrn» 9* Mestne V,e, 2008 V letu 2007 so sodelovali na 80. festivalu folklornih skupin v Alžiriji, kjer so prejeli nagrado za ohranjanje tradicije in nagrado za najboljše kostume. Gromki aplavzi, številna priznanja in laskave ocene tiska, radia, televizije tako doma kot v tujini so potrditev, da je njihovo delo koristno in potrebno, članom skupine pa nagrada za vloženi trud. Njihovo dejavnost so opazili tudi v Mestni občini Celje, ki jim je v letu 2008 podela srebrni grb za dolgoletno ohranjanje ljudskega izročila. V sodelovanju s številnimi priznanimi slovenskimi kore-ografi so osvojili in v repertoar uvrstili kozjanske*, štajerske (pustne in svato-vske), koroške, prekmurske, goričke, belokranjske, gorenjske in soške plese ter koreografiji dolenjskih in savinjskih plesov. Plesali so tudi številne temperamentne plese naše nekdanje širše domovine Jugoslavije, ki jih dandanes zaplešejo na vajah za dušo. V folklorni skupini plesalci niso samo to, so tudi pevci in glasbeniki, dejavni v glasbeni in pevski sekciji. Skupina ves čas vzgaja svoje člane, ki se redno udeležujejo strokovnih seminarjev tako za ples kot tudi za glasbo in petje. Redno izobraževanje je zelo pomembno, saj le tako lahko sledijo smernicam, ki se v zadnjih letih hitro spreminjajo. Strokovna vodja tako pripravlja postavitve plesov na sodobnejši način, ljudske pesmi dobivajo nove barve tonov, saj so glasbene prireditve izredno zaželene, prav tako to velja za ljudsko petje. Se nadaljuje. Pripravila: Vera Orešnik in Srečko Maček Foto: arhiv društva *Prispevek o kozjanskih plesih je bil objavljen v rubriki Album s Celjskega 15. 11. 2018. Vir: https://www.celjskafolklornasku-pina.si/index.php/o-nas/ (avtor besedila Matej Ocvirk) občme' www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novtednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Dan samostojnosti in „enotnosti v Španzlovih podobah slovenskega tolarja Konec decembra zaznamujejo poleg tradicionalnih decembrskih praznikov tudi spomini na dan samostojnosti in enotnosti. To je bil tudi čas, ko je ugledal luč sveta naš slovenski tolar, prvo lastno plačilno sredstvo naše samostojne države. Risanje podob slovenskih zgodovinskih osebnosti je bilo zaupano akademskemu slikarju in grafiku Rudiju Španzlu. Ta je sprejel nelahek izziv resno in odgovorno in izpod njegovega peresa so zasijali liki Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kobilice, Plečnika in drugih velikanov umetnosti ter narodovega ponosa. In težko bi našli državljana, ki mu upodobljeni motivi ne bi prirasli k srcu. Tudi občani širšega celjskega območja smo bili še posebej ponosni na novi tolar, saj ga je sooblikoval in narisal naš likovni poet doline zelenega zlata, akademski slikar in grafik Rudi Španzel. Nedavno se ga je dotaknila lepa okrogla obletnica. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je črpal znanje in navdihe uglednih profesorjev: Gabrijela Stu-pice, Maksima Sedeja, Rika Debenjaka in drugih. Že kot študent je prejel Prešernovo študentsko nagrado, kmalu je nato odmevno raz- stavljal v Lubljani, po Sloveniji in zamejstvu. Sledili sta nagrada Prešernovega sklada in predstavitev izjemno bogate monografije njegovih del v Narodni galeriji v Ljubljani. Organiziral in vodil je slikarski šoli v Žalcu in Slovenski Bistrici, ustvaril velik triptihov na Brdu pri Kranju v počastitev naše pridružitve Evropi, letos pa je naslikal izjemno platno kot spomenik žrtvam prve svetovne vojne na Cerju. Tudi Dom II. slovenskega tabora v Žalcu hrani nekaj velikih Španzlovih platen. Akademski slikar in grafik Rudi Španzel je zaradi svojega deleža v bogatenju kulture v domačem okolju pred leti postal tudi častni občan savinjske metropole, občine Žalec. Obema s soprogo, akademsko slikarko Biljano Unkovsko, je bila v veselje odločitev sina Doria-na za nadaljevanje družinske tradicije z likovnim študijem v Benetkah. Vse tri likovne ustvarjalce družine Španzel krasi velika pripravljenost pomagati ljudem v stiski. To so izrazili oziroma potrdili tudi ob nedavni prednovoletni avkciji svojih del skupaj s Celjanom akademskim slikarjem Nar-cisom Kantardžićem v kulturnem domu v Žalcu. Ob lepem okroglem jubileju želimo, da bi nas »oče« slovenskega tolarja in odmeven mojster upodabljajočih umetnosti Rudi Španzel še dolgo plemenitil z lepoto likovnih sporočil svojih olj in grafik. Dr. EMIL ROJC, Celje ALBUM S CELJSKEGA Plesna skupina Snežinke, I. OŠ Celje, 1957 Učenke 2. razreda so si pod mentorstvom Tončke Pla-ninšek za plesni nastop na šolski novoletni proslavi nadele ime Snežinke. Na fotografiji z leve: Zlatka Berger, ---, Marja Benkoč (Sirk), Nada Stankovič, Božena, Edita Tavželj (Čebela), Viktorija Bre-žnik (Knez), ---, ---, Irena Goričan (Benedičič), Milka Lužar (Pohar). Prispevala: Edita Čebela v okviru akcije Zbiramo spomine na šolske dni. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. ZA ZDRAVJE 41 Naj zaobljube postanejo cilj Novo leto je tu! Številni so vanj vstopili z dobrimi željami, nekateri tudi z zaobljubami. Te se največkrat nanašajo na zdravo življenje. Kako so pri uresničevanju novoletnih zaobljub ljudje uspešni, je sicer že drugo vprašanje. Zbrali smo nekaj najpogostejših zaobljub s področja zdravega življenjskega sloga, nekaj podatkov in virov pomoči, ki bodo morda komu pomagati zaobljube tudi uresničiti. Držimo pesti! S V zdravstvenih domovih po Sloveniji so omogočene brezplačne skupinske delavnice o zdravem prehranjevanju. Osnove zdrave hrane ponujajo tudi številna društva. »Zdravo se bom prehranjeval« Prehranski vnos, prehranjevalne navade in prehranski status so pomembni dejavniki za večino kroničnih nenalezljivih bolezni. Lahko so tudi varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje in izboljšajo kakovost življenja. Sodobni prehranjevalni vzorci, pri katerih imajo velik vpliv prehranska industrija in mediji, so prenosljivi iz ene populacije v drugo. Pri tem je pomembno, da spremi- Tudi brezplačne skupinske delavnice zdravega hujšanja organizirajo v slovenskih zdravstvenih domovih. Na srečanjih strokovnjaki ljudem pomagajo pridobiti znanje in veščine za zdrav življenjski slog, spreminjanje prehranskih in gibalnih navad ter samopodobe. Za lažje doseganje ciljev lahko spremljate tudi naš projekt Akademija zdravega življenja, ki se bo začel 7. januarja. V Novem tedniku vas bomo redno obveščali o trenutnih najsodobnejših smernicah na tem področju. / i V Sloveniji obstajajo številna društva za pomoč pri odvajanju od kajenja. Pomoč nudijo tudi v zdravniških ambulantah in psihiatričnih bolnišnicah, kjer posameznikom __ _ ^ mm omogočijo zdra- »Ne bom vec pil vMe a^o- alkohola« ustrezno pomoč. l- K I ГЧ « * Alkohol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Za škodljive učinke so še posebej dovzetni otroci in mladostniki. Pitje alkohola med nosečnostjo ogroža nerojenega otroka in mu lahko pusti trajne posledice. Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni, vključno z nekaterimi rakavimi obolenji, pri osebah, ki več let pijejo večje količine alkohola, je alkohol povezan tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice. To so poškodbe tudi zaradi prometnih nezgod. V Sloveniji zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z alkoholom, vsak dan v povprečju umreta dve osebi. Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, vsako leto v povprečju umre več kot 725 oseb. Vse te smrti bi lahko preprečili. Na voljo so različne vrste pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačen svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 27 77 deluje vsak dan, tako med delavniki kot tudi ob koncih tedna in praznikih, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. V zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih so na voljo brezplačna individualna svetovanja in skupinske oblike pomoči, za udeležbo nista potrebna predhoden obisk pri osebnem zdravniku ali napotnica. V Celju takšno pomoč nudijo v centru za krepitev zdravja. Г »Prenehal bornem kaditi« njanje prehranjevalnih navad prebivalstva nima samo kratkoročnih, ampak predvsem tudi dolgoročne učinke. Rezultati številnih raziskav dokazujejo neposredno povezavo nezdravih prehranjevalnih navad s pojavom kroničnih bolezni. Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja v populaciji odraslih prebivalcev Slovenije je ocenjena na približno 52 odstotkov. »Shujšal bom« Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja poleg kajenja drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Predstavlja veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj. Poleg tega se pojavlja vedno več otrok z metabolnimi motnjami, kot sta na primer sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Poleg številnih škodljivih posledic za zdravje ima debelost tudi psihološke in socialne negativne učinke. V Sloveniji je tobak med vodilnimi dejavniki za smrt in za izgubljena zdrava leta življenja ter vzrok številnih prezgodnjih smrti. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsak dan umre deset prebivalcev, kar četrtina od teh pred šestdesetim letom. Kajenju pripisujemo vsako sedmo smrt od 30 do 44 let starih prebivalcev in vsako tretjo od 45 do 59 let starih prebivalcev. Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot »Več se bom gibal« Gre za eno od zaobljub, za dosego katere človek nima stroškov. Sprehode, tek, telovadbo ljudje lahko izvajajo doma, v naravi, na prostem. zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj. Kajenje tobaka je vzrok številnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, motenj imunskega sistema, motenj erekcije, revmatoidnega artritisa, bolezni oči, ki vodijo v slepoto, nizke kostne gostote pri ženskah postmenopavzalno, zlomov kolka, parodontalne bolezni in splošno poslabšanega zdravstvenega stanja. Telesna nedejavnost v vseh življenjskih obdobjih predstavlja dejavnik za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, diabetes tipa 2 in različne oblike srčno-žilnih obolenj, sedeč življenjski slog lahko vodi v prezgodnjo smrt. Pri starejših telesna nedejavnost lahko vodi v izgubo mišične mase in nadpovprečno slabšanje ravnotežja in koordinacije. Te izgube omejijo človekovo zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil, prav tako ogrožajo človekovo neodvisnost. SIMONA ŠOLINIČ 42 BRALCI POROČEVALCI Delavnice in usposabljanja Območna obrtno-podje-tniška zbornica Celje (oOz Celje) zastopa interese svojega članstva, kar je njena osnova naloga, a že več kot deset let izvaja tudi vrsto projektov za razvoj in podporo podjetniškemu okolju. V letu 2018 je OOZ Celje postala tudi sedež točke SPOT svetovanje Savinjska. OOZ Celje je vpeta tudi v projekt Mestne občine Celje - Celje International in v skupino za spremljanje izvajanja sprejetega dokumenta Strategije razvoja gospodarstva na področju Mestne občine Celje. V letu 2018 je zbornica izvedla poleg dejavnosti v drugih projektih še dvajset delavnic in pet usposabljanj s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je podprla Mestna občina Celje. Janko Trobiš iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo v Sektorju za gospodarjenje z nepremičnim premoženje in pravne zadeve na Mestni občini Celje: »Podpora se sklada s strategijo gospodarskega razvoja Celja, ki je dolgoročen strateški projekt s svojevrstnim pogledom na ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja. Ena pomembnejših nalog lokalne skupnosti je namreč ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj občine. Nudenje pomoči podjetnikom v njihovem najbolj ranljivem začetnem obdobju je zato še toliko bolj dobrodošlo.« Simona Klokočovnik, udeleženka usposabljanja: »Odlično usposabljanje o LinkedIn omrežju nam ni dalo samo veliko znanja, temveč nam je omogočilo realno postavitev svojega poslovnega profila. Predavateljica je kar iz rokava stresala marketinška besedila za posamezne primere, dejavnosti ali podjetja. Slušatelji smo lahko sproti delali na svojem računalniku, kar nam je omogočilo, da smo na hitro opravili s problemi, ki bi nam samim vzeli kar nekaj časa.« Irena Krajnc, KATEL, d. o. o., udeleženka delavnice: »Odlična priložnost, da sem si teoretično znanje osvežila s pomočjo konkretnih primerov. Pogosto se udeležim delavnic ali seminarjev v okviru zbornice, saj se organizatorji trudijo, da so izvajalci strokovni in praktično naravnani, slušatelji pa lahko dobimo odgovore na vprašanja in diskusije.« Dobro obiskani dogodki so dokaz, da so teme res prila- gojene ciljnim skupinam in zajemajo vse od odgovorov na vprašanja, kako stopiti na lastno podjetniško pot, do osnov računovodstva, digitalnega marketinga, finančnih spodbud, upravljanja terjatev, branja bilanc, stroškov in zdravja na delovnem mestu, učinkovite izterjave terjatev. Ponujajo praktične primere pravočasnega ukrepanja pri poslovanju podjetij ter samostojnih podjetnikov, obravnavajo poškodbe pri delu in regresne zahtevke ter vplivanje komunikacije na uspešnost poslovanja. Glede na izkazano zanimanje in udeležbo so tovrstni dogodki za podjetja in potencialne podjetnike res potrebni. Mag. TATJANA ŠTINEK, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje Grafična delavnica V Domu sv. Jožefa nad Celjem je bila decembra 17. Mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura in zgodovina Celja, ki jo tradicionalno od leta 2002 organizira in vodi ustanovitelj Mihailo Lišanin. Do zdaj je na delavnici sodelovalo 62 akademskih avtorjev iz 16 držav, nastalo je več kot 400 grafik na omenjeno temo. Nastale Delovno vzdušje na delavnici. Z leve: Dragiša Ćosić, Mihailo Lišanin in Seida Belegović grafike imajo več značilnosti, so proizvod prvega umetniškega in vizualnega vtisa ob srečanju avtorjev s Celjem, v sebi nosijo ume- tniški naboj in dokumentarno vrednost za prihodnje generacije o našem mestu in njegovi zgodovini skozi oči umetnikov. Že v tem kratkem časovnem obdobju so se zgodile spremembe, ki so zabeležene na grafikah, torej so že postale dokument. Tokrat je bila delavnica zaradi bolezni organizatorja v zmanjšanem obsegu, saj sta se je simbolično udele- žila le mag. grafike Seida Belegović iz Podgorice in mag. grafike Dragiša Ćosić iz Beograda. Ne glede na to je nastalo 10 vrhunskih grafik, ki se bodo pridružile do zdaj nastali kolekciji v Zgodovinskem arhivu Celje, kar je tudi eden od parametrov vrednosti in pomembnosti nastalih grafik za ohranjanje kulturnih dobrin v Celju. LM Župan z novorojenčki in s starši Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je s svetovalko za družbene dejavnosti Renato Marovt 20. decembra pripravil sprejem za najmlajše občane, rojene od 1. maja do 31. oktobra 2018, in za njihove starše. Obdarjenih je bilo 27 otrok, od tega 16 dečkov in 11 deklic. V Občini Braslovče pripravijo letno dva taka sprejema. Tokratnega, drugega letos, ki je bil v avli doma kulture v Bra-slovčah, se je udeležilo 27 novorojencev s starši. Skupno je bilo od januarja do konca oktobra letos obdarjenih 43 otrok. Zbrane je nagovoril župan Tomaž Žohar in v svojem nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo, da bi postali odgovorni in ponosni občani Občine Braslovče. Še posebej je v nagovoru poudaril pomen družine in prijateljev, zlasti v prazničnem, adventnem času. Staršem je zaželel čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter za praznike in novo leto zaželel veselje, ljubezni in zdravja. Starši ob rojstvu otroka so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Otroci so prejeli slikanico Izgubljeni pingvinček in igračko ter državno zastavo kot simbol slovenstva. TT Čaroben večer December je res prazničen mesec. Seveda je v tem času našim stanovalcem velikokrat tudi hudo in čutijo domotožje. Saj svojci pridejo, ampak na dan pridejo spomini, kako so praznovali doma. Zaposleni v preboldski enoti Doma upokojencev Franca Sala-mona Trbovlje se trudimo, da bi jim bilo čim lažje. V četrtek, 20. decembra, smo zanje pripravili poseb- no prireditev. Naša avla se je spremenila v praznično dvorano. Lepo okrašene mize so bile kmalu polne. Komaj smo čakali, da se bo dogajanje začelo. Stanovalci in zaposleni so pripravili žive jaslice. S petjem je nastop polepšal otroški pevski zbor Sonček iz Prebolda. Med branjem in petjem se je dogajala božična zgodba, ko se je rodil naš Odrešenik. Zgodba se je končala z vo- novi tednik Vedno г 1мтој/ BRALCI POROČEVALCI 43 ščilom: »Čudeži obstajajo! Le verjeti je treba vanje. Naj bo novo leto polno čudežev za vse.« Na koncu zgodbe smo vsi skupaj zapeli pesem, ki je nastala pred dvesto leti in jo zdaj za božič pojejo po vsem svetu, in sicer vsem znano Sveto noč. Izza vogala je prišel Božiček s polnim košem daril. Med potjo se mu je pridružila direktorica Danica Hren. Skupaj sta nagovorila stanovalce. Potem je direktorica izrekla voščilo. Zaposleni so razdelili darila. Tako se je začela praznična 90,6 95,1 zabava z družinskim ansamblom Zavolovšek. Med petjem so stanovalci dobili slastno večerjo. Sledilo je še druženje. Nekaj pogumnih je zaplesalo. Stanovalci so veseli in polni vtisov šli v svoje sobe. Bil je res čaroben večer, poln drobnih pozornosti, kot je bila čokoladna sladica, ki smo jo pojedli. Tudi v novem letu si želimo veliko takšnih družabnih dogodkov, ko pozabimo na svoje skrbi. Vam bralcem pa želimo obilo zdravja in čarobnih trenutkov v letu 2019. MRB 95,9 100,3 radio celie Vedm г iwnvj I Dvajseto druženje starejših v Trnavi Drugi decembrski torek popoldne so se v gasilskem domu PGD Trnava zbrali na tradicionalnem srečanju krajani, stari sdemdeset in več let. Tokratno srečanje je bilo jubilejno, že dvajseto po vrsti, zato je bilo še bolj slovesno. Druženje vsa leta organizirata Občina Braslov-če in KO RK Trnava. Prva predsednica KO RK Trnava je bila Anica Kranjec, ki je pred dvajsetimi leti k sodelovanju povabila občanko Ireno Štusej, ki je pomagala pri vabilih, pripravi programa in je bila povezovalka srečanja. Tako je ostalo vse do zdaj in najbrž bo tako tudi v prihodnje, le da je predsednica že nekaj let Marija Žnidar. Ob jubileju so bile mize svečano okrašene, na oknu so bila pripeta vabila srečanj iz minulih dvajsetih let. Z njih je razvidno, koliko glasbenih gostov, govornikov ... se je zvrstilo v vseh teh letih. Tokrat so bili glasbeni gostje fantje, ki sicer igrajo in pojejo v drugih zasedbah. Tokrat kot trio Griškega kvinteta, ki ga sestavljajo Matjaž Čadej z ritem kitaro, Denis Frece z bas kitaro in David Goričan s harmoniko. Slednja sta tudi vokalista. S pesmimi Kam le čas hiti, V dolini tihi, Čebelar ... so se marsikomu orosile oči. Še toliko bolj ob interpretaciji črtice Ivana Cankarja Pehar suhih hrušk, ki jo je s tankočutnostjo in kulturnim zanosom interpretirala povezovalka Irena Štusej. Krajane so v nagovoru pozdravili dosedanja pod- županja Občine Braslovče Danica Tajnšek, predsednica RKS OZ Žalec Pavla Artnik in sekretar RKS OZ Žalec Matjaž Črešnovar ter predsednica KO RK Trnava Marija Žnidar. Iz vseh nagovorov je bilo mogoče razbrati, kako pomembna so druženja v tem času, ki seje nemir in strah med ljudi, kar vznemirja predvsem starejše. Po uradnem delu je sledilo druženje ob pogostitvi, ki se je zavlekla pozno v večer. DN Jubilejno dvajseto druženje, ki jih vsa leta vodi Irena Štusej. Obeležitev praznika Odnos do lastne domovine, do države Republike Slovenije je treba privzgojiti v zgodnjem otroškem obdobju. V OŠ Lava že nekaj let pripravljamo slavnostno akademijo pred odhodom na božično-novoletne »počitnice«, s katero obeležimo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti, ki je umeščen v precej »poln čas« praznikov ob božiču in se tudi zaradi tega pogosto izgubi. Otrokom in odraslim se po- v glavnem usmerjene v ta del nosti in enotnosti - pa izgubi zna evforija ob družinskem praznovanj in obdarovanja, svoj namen in zbledi v zavesti prazniku božiču in so misli 26. december - dan samostoj- Slovencev, predvsem pa mladi nimajo nobenega odnosa do njega. V šoli menimo, da morajo otroci v času devetletnega šolanja okrepiti temeljno državljansko kompetenco - odnos do lastne države, domovine, ki jim omogoča odlično šolanje in pogoje, da lahko rastejo in uresničujejo svoje osebne cilje, da se zavedajo pomena državnosti, predvsem pa, da oblikujejo odnos do državnih simbolov in sporočila zgodovinskega trenutka, ko smo dobili samostojno državo. Tako smo na zadnji dan pouka imeli slavnostno akademijo, na kateri so pevci zapeli slovensko himno, v nadaljevanju pa z lepo slovensko besedo, s petjem in plesom ustvarili duh prazničnosti in ponosa. Ker so otroci usmer- jeni tudi v božične praznike, smo dogodek zaključili v znamenju božičnega vzdušja, se »pocartali« s čokoladicami in dan nadaljevali ob medsebojnem druženju. Vsako leto se nam zdi vredno, da učenci v šoli doživijo prazničnost, doživijo in utrjujejo odnos do slovenstva, do praznovanj, saj je mnogokrat to edino, kar lahko otroci doživijo. MK Petdeset let po končani osnovni šoli V sredo, 12. decembra, smo se nekdanji učenci II. osnovne šole Celje srečali prvič po petdesetih letih. II. osnovna šola je bila nekoč skupaj z učiteljiščem v prostorih sedanje Gimnazije Celje - Center. Zbralo se nas je 33 sošolk in sošolcev 8.a- in 8.b-razreda. Prišli sta tudi naši dragi učiteljici Jožica Klanjšek in Milena Beškovnik. Po fotografiranju pred šolo smo si ogledali učilnice. Za lep sprejem v šoli in pogostitev gre zahvala ravnatelju Gregorju Deleji in gospodu Kostanjšku. Srečanje smo nadaljevali v hotelu Celeia, kjer smo uživali ob dobri hrani in žlahtni kapljici ter dolgo v noč obujali spomine na lepe osnovnošolske dni. DRAGIŠA - BRACO SKAKIĆ Foto: GrupA Vaš zakaj Ц| naš zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12.15. Ш odgovore na vprašanja poslušalcev. WAAÄftS/VW 1 radio rplip ^^^H 0$Ш$ 148 radie@nt-rc.si Prešernova 1 % 3000 Celje | Darila za ogrožene Trinajst lepih darilnih vrečk za manj srečne družine in posameznike, v njih pa sladkarije, sadje, igračke, kape, bluze, šolske potrebščine ... To so bile donacije FB-prijateljev in predvsem domačinov iz Štor, podjetnikov in obrtnikov, ki so mi tudi letos zaupali in podarili vse našteto, in sicer osebno ali v nastavljeno košaro v F baru v Štorah. Pakete smo predali Občini Štore, kjer so ljudje prevzeli darilca, skupaj s seznamom prejemnikov. VERICA ŠTANTE IZ SVETA ZABAVE 45 od m D0DL3LT Sončni žarek ansambla Vikend in harmonikarja Roberta Goterja »Vsaka izguba bližnjega je izredno boleča in se vedno zgodi prezgodaj. Toliko je še stvari, ki bi jih radi tej osebi povedali, sporočili, jo vprašali za kakšen nasvet, se z njo poveselili. Ogromno je lepih spominov in trenutkov, ampak ko pride čas slovesa, usoda ne sprašuje,« pravijo avtorji novega valčka. Skladbo Sončni žarek je Robert Goter posvetil svojemu očimu Martinu Esu, ki ga je imel Robert neizmerno rad. Bil je vedno nasmejan, dobrovoljen in pripravljen pomagati. Prav z njegovo pomočjo je Robert postal mojster harmonike, saj ga je vozil na vaje in ga bodril, da je vztrajal. Bil je vedno zelo ponosen, da je Robert postal tako izvrsten harmonikar. »Ko nekoč te sredi zvezd bom zagledal, končno ti bom lahko vse povedal,« so besede, s katerimi se je Robert poklonil svojemu očimu, ki ga zelo pogreša. Foto: Založba Vox Tilen Lotrič predstavlja prvo pesem Finalist letošnjega šova Slovenija ima talent Tilen Lo-trič, ki je prejel zlati gumb, predstavlja prvo skladbo in videospot Jaz te pogrešam. Odličen vokalist se želi s to pesmijo pokloniti vsem zvestim podpornikom in vsem, ki so zanj glasovali ter mu tako omogočili, da je začel živeti v skladu s svojimi velikimi glasbenimi sanjami. »Pesem Jaz te pogrešam mi pomeni vse na svetu, saj je moja prva pesem. Občutki so res posebni, saj me prevzame vedno, ko jo zaslišim. Spomnim se prvega poslušanja te pesmi, ko mi jo je avtor Nino Ošlak predvajal ... Solz nisem mogel zadržati. Tako smo z veliko truda skupaj z izjemno ekipo posneli mojo prvo skladbo,« pravi pevec. Foto: Lana Jarc m m v Novi spomini verjamejo srcu Ustvarjalna žilica Novim spominom ne da miru. V domačem studiu harmonikarja Klemena so posneli nov valček z naslovom Srcu verjemi, ki so ga prvič predstavili v oddaji Slovenski pozdrav. Tokrat so fantje sodelovali z malo drugačno ekipo kot ponavadi. Modrijan Rok Švab je ustvaril melodijo, Jože Galič besedilo, za aranžma je poskrbel Marjan Turk. Foto: Založba Vox Južni veter »Majhen rop z velikimi posledicami.« V določenih delih filma Južni veter obstaja nekaj dediščine Hitrih in drznih (Fast and Furious), a ti filmarji nimajo podobnega skladišča posebnih učinkov na razpolago in tako se predvsem osredotočajo na dramo, odnose med liki in igro. Na srečo: liki so vzpostavljeni izredno hitro, spisani s »surovim« srbskim črnim humorjem, obkroženi z lepo izbrano glasbo. Kriminalka, ki enkrat vmes postane zelo krvava (a potem se zdi, kot da se pretiravanja ustraši), svojo dobrodošlico z dolžino do neke mere zapravi, a kljub temu ostane pretežno zelo napeta in gledljiva. Škoda, da se ideja nacionalnega razmaha kriminala zdi bolj avtomatična kot zares razdelana. OCENA: 7/10 Spiderman: Novi svet Če vam ideja še enega filma o modro-rdečem superjunaku omrtviči kolena, premislite še enkrat. Novi svet je ena boljših - ne le animiranih - interpretacij kateregakoli superjunaka. Premore Deadpoolovo igrivost in humor, a brez ciničnega opiranja na formulo. Gre za opiranje na stripovsko izhodišče, a na način animacije z izrazito premišljeno izbranimi in uigranimi barvami ter držami teles. In premore dobro glasbo. Slabost je morda le prehitra nasičenost tako likov in akcijskih scen - obojega je preveč in ne najde dovolj časa, da bi »obležalo«. OCENA: 7 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Snežna kraljica: Dežela zrcal Gerda je v družini edina, ki ne premore magičnih moči. To jo reši, ko kralj Harald prežene vse čarovnike iz dežele. Da bi pomagala družini, mora Gerda potovati k Snežni kraljici . Pomembno: ruski animirani film za otroke. Starec in pištola Forrest Tucker se po neverjetnem pobegu iz zapora odpravi na neverjeten podvig ropanja bank. Še zasledovalec, detektiv John Hunt, ni imun na njegov šarm . Pomembno: v kriminalni drami med drugimi igrata Robert Redford in Casey Affleck. Maria Callas Skozi preplet redko videnega dokumentarnega gradiva film govori o veliki operni divi dvajsetega stoletja. Pomembno: dokumentarec je režiral Tom Wolfe. Kje: art mreža. (PZ) novi tednik 46 RAZVEDRILO Pismo Par iz Minneapolisa se je odločil, da gre na dopust na Florido. Iz poslovnih razlogov pa žena ni mogla odpotovati istočasno z možem, zato je mož odpotoval sam. Žena naj bi prišla naslednji dan. Mož se je prijavil v hotel, in ker je imel računalnik v sobi, je poslal e-mail ženi. Vendar se je zmotil pri vpisovanju e-naslova in izpustil eno črko. Medtem pa se je nekje v Houstonu vdova ravnokar vrnila s pogreba svojega moža. Ker je prejemala so-žalja, se je odločila preveriti elektronsko pošto. Ko je Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. prebrala prvo sporočilo, je omedlela. Sin, ki je prišel sin v sobo, je videl nezavestno mamo na tleh, in prebral sporočilo na ekranu. Pisalo je: To: Moji preljubi ženi Subject: Prišel sem Date: 2 Januar 2019 Vem, da si presenečena, da se ti javljam, vendar imajo sedaj tu računalnike in lahko pošiljam sporočila svojim bližnjim. Ravnokar sem prispel in se vpisal. Sporočam ti, da je vse pripravljeno za tvoj prihod jutri. Se že veselim, da te tako kmalu spet vidim. P.S. Je pa res peklensko vroče tu spodaj. In tako znova in znova ... • Draga, greš z menoj 4 v fitnes? П 1 ■ Kaj!? Želiš reči, da sem predebela? Ne, nisem tega mislil ... fl Saj ni pomembno, ni treba. 1 M B Kaj!? Želiš reči, da sem lena? Bog, pomagaj mi! Ne, * tm pomiri se, ТГ prosim. Ne! Nisem želel tega povedati! rt Kaj!? Želiš reči, da sem neumna? Kaj!? Kaj!? Želiš reči, da tudi lažem? Pozabi! Ni ti treba iti z mano. NKyjkčakaj!!! i /jk Kaj je? Zakaj pa želiš iti sam? ЛХ--Х,-*, Av. v,-v, 0 ..Ar ■, Av v —-■ Л r — \l At V V +(Jf 1 V j I аГЛ! V1-V, -2a(*-*,> ' * 'WNr, ЛО Д(_о Ш ст=-- Л1 Al - "УЛ;*=10 *>-2af t 1 j3=ar f<*t £ I0^„ot + -af IP ' ffl2 a>l -2a(0-0„) l-=r,P=nr.VT, t=rF tf L=l« __„ iL г At т - la E KUJ VF,=0 >'r.=0 M* tiunLjc^, ат дК>0 V v AQ^AW^+ÄB ло F>V nRT W„ Л(К!0 mv1 KT C, C, IK v 'T F Л„ Wj ^ 2 ^ M-/7 V P, , _ GMm ** РђAh 1 T" * -Aco^ut)