Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 3. NOV. 1960 Leto XII. — Štev. 44 Cena 10 din Volivci v Ljutomeru, zlasti pa vozniki, so že večkrat upravičeno kritizirali počasno tlakovanje Ormoške ceste. Cesto namreč urejujejo že drugo leto, vendar je tlakovanih le nekaj sto metrov. Sida Podlesek, sekretar okrajnega odbora SZDL KRAJEVNE KONFERENCE SZDL NAJ BODO ODRAZ NAPOROV DELOVNIH LJUDI Po vaseh in mestih so se pričeli sestanki članstva Socialistične zveze. Na teh sestankih podajajo odbori osnovnih organizacij zaključna poročila in seznanjajo člane z vsebino bodočega dela Socialistične zveze v krajevnih organizacijah in v sekcijah. Iniciativni odbori krajevnih organizacij so postali delavnej-ši, odborniki obiskujejo članske sestanke in že zbirajo material zn obravnave na krajevnih konferencah. Krajevne konference so določene na čas od 5. do 30. novembra. Nekatere podružnice so že izvolile delegate za krajevne konference, tam kjer podružnic ni, se. bo pa konferenc udeležilo vse članstvo. Sestanki v Murski Soboti so pokazal:, da članstvo pričakuje večjo delavnost krajevnih organizacij, saj so kritizirali, da so razgovori v Socialistični zvezi zelo redki. V razpravi so spregovorili o pomembnih rečeh, kot so: preskrba trga, organizacija družbene prehrane, počasna gradnja stanovanj, gradnja otroškega oddelka bolnišnice, gradnja nove 8-letne šole, potreba po kanalizaciji in še drugo. Pri tem je bila na-glašena nujnost in pripravljenost, da prebivalci v večji meri neposredno sodelujejo pri odločanju in pri uresničevanju programov stanovanjske skupnosti in občine. Razprave po vaseh so še bolj konkretne. Odbori dajejo vzpodbudo za gradnjo domov družbenih organizacij, šol. učiteljskih stanovanj, za higiensko ureditev vasi, za cestno razsvetljavo, za šolska in vaš- ka kopališča in za sodelovanje prebivalstva pri ustvarjanju •teh potreb, katerih je že mnogo, saj si prebivalci mesta in vasi želijo boljše življenjske pogoje. Za vse to pa, ugotavljajo, v prihodnjih petih letih še ne bo dovolj sredstev v občinskih proračunih in bo treba, da prispevajo na razne načine v denarju, delu in materialu tudi gospodarske organizacije in prebivalci sami. Pravilno je, da na članskih sestankih obravnavajo vse te potrebe posameznih krajev, čeprav je iz tega razvidna dolo- čena ozkost v delu Socialistične zveze. Krajevne konference bodo morale širše obravnavati celc.no našo gospodarsko problematiko, zlasti pa razvoj v občini po perspektivnem petletnem planu. Od tega namreč, kako se bo razvilo gospodarstvo v celotni občini, kako bo porastla proizvodnja v podjetjih in kmetijstvu, kako bodo porastli stvarni dohodki prebivalstva, je odvisno, katere skupne potrebe in večje potrebe posameznega delavca, kmeta in uslužbenca, bomo lahko v prihodnjih petih letih zadovoljili. O družbenem planu za leto 1961 in o perspektivnem petletnem planu razpravljajo že dalj časa v svetih in komisijah ljudskih odborov ter v organih družbenega upravljanja. Dolžnost občinskih odborov Socialistične zveze je, da prenesejo to razpravo med volivce, med proizvajalce. Od proizvajalcev bo pozneje odvisno, kako bomo izvajali te plane. Občine razpolagajo že z razmeroma vi-sokimi sredstvi in ta sredstva bodo v prihodnjih letih še hi-trvje rastla ter je družbeno nujno, da proizvajalec pozna ta sredstva in odloča po svojem interesu in potrebah o usmerjanju skupnih sredstev, kajti le tako se bo v polni meri zalagal pri delu in uspehu svoje gospodarske organizacije. O materialnem obsegu petletnega plana in o vsebinskih problemih, ki nastajajo na raznih področjih, v podjetjih, v kmetijskih zadrugah, v šolstvu, v zdravstvu, v kulturi in v prosveti ter na ostalih področjih, mora Socialistična zveza razvidi razprave v sekcijah pri krajevnih organizacijah. V sekcijah bodo državljani spoznali naš razvoj in dobili vzpodbude za reševanje nalog v ljudskem odboru, v krajevnem odboru, stanovanjski skupnosti, v zadružnem svetu, v delavskem svetu, v šolskih (Nadaljevanje na 2. strani) Spretne roke delavk v radgonskem Elradu — Nagrajevanje po učinku vzpodbuja Tako je bilo vsak dan v času trgatve pred novo vinsko kletjo Vinogradniškega posestva na Kapeli. Dan za dnem so trije pari konj in dva traktorja dovažali v novih kadeh grozdje pred robkalnik, ki je jagode grozdja odvajal od pecljev (dnevno 5 vagonov grozdja). Od tu so s pomočjo črpalke pošiljali jagode v moderno stiskalnico. SLIKA ZGORAJ DESNO MODERNIZACIJA CEST V POMURJU Zadnje čase pogosto slišimo najrazličnejše zaporedje pri urejanju republiških cest v našem okraju v prihodnjem petletnem planskem obdobju. Brez dvoma je najprej potrebno končati modernizacijo Severne magistrale, ki je že v precejšnji meri obnovljena. Takoj za tem pa je predvidena modernizacija ceste Murska Sobota — Bratonci — Dokle-žovje — Križevci pri Ljutomeru — Ljutomer — Radomerje — Ormož. Po tem programu bo moderniziran precejšen del pomembnejšega cestnega o-mrežja. hkrati pa bo Pomurje brez gradnje novega mostu čez Muro povezano s Podravsko magistralo in ostalimi predeli Slovenije. Predvidena pa je tudi modernizacija ceste med Križevci pri Ljutomeru in Radenci. V prihodnjem petletnem planskem obdobju je v prvi vrsti predvidena tudi modernizacija cest Murska Sobota — Martjanci, Murska Sobota — Črnelavci in Mačkovci — Petrovci, ki so zaradi preobremenjenosti precej slabe. Za modernizacijo teh cest bo v glavnem poskrbela okrajna direkcija za ceste, ki si bo za to zagotovila vso potrebno opremo. Ob vsem tem pa bo poskrbela tudi za izdatneje vzdrževanje ostalih pomembnejših cest, ki jih še ne bo mogoče v tem obdobju docela mo-dernizirati. Modernizacija cest v Pomurju bo precejšnjega pomena tudi za avtobusni promet, saj bo mogoče vzpostavil ti še nekatere nove proge. Ta program je na zadnji seji obravnaval tudi Svet za urbanizem in komunalne zadeve pri OLO v Murski Soboti ob navzočnost: sekretarja zv pro-met pri Izvršnem svetu I RS Bojana Polaka in predstavnikov občinskih ljudskih odborov. Obravnavali so tudi osnutek novega zakona o javnih cestah. PRIPOROČILO ZBOROM PROIZVAJALCEV V ponedeljek sta v Beltincih zasedala oba zbora Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota. Odborniki obeh zborov so na skupni seji razpravljali o poročilu sveta za urbanizem in komunalne zadeve ter o nekaterih tekočih zadevah. Na ločenih sejah je zbor proizvajalcev spre-jel posebno priporočilo občinskim zborom proizvajalcev glede vzpodbudnejših oblik nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Proslava 15-lelnice organizacije ZVVI v Soboti Člani ZVVI v koraku s časom V soboto so se zbrali v Murski Soboti zastopniki ZWI na proslavi 15-Ietnice svoje organizacije. Oh tej priložnosti so podelili nekaterim članom organizacije diplome kot priznanje za njihovo dosedanje delo. Že kmalu po obstoju .nva-lidske organizacije pri nas — je bilo med drugim rečeno v poročilu tajnika okrajnega odbora ZVVI Rudija Rapla — je invalidska organizacija prevzela nekatere naloge. Ustanovila je več podjetij, pri čemer so aktivno sodelovali skoraj vsi člani ZVVI. Kot člani So-cialistične zveze so invalidi pomagali v preteklih letih v številni akcijah, kakor pri erad-t» i i zadružni domov, zadnja leta pa v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami. Organizacija je skrbela tudi za primerno zaposlitev svojih članov, skupno z organizacijo ZB pa so skrbeli za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Tako so invalidi v prvih letih po vojni s svojim delom pri razvijanju našega gospodarstva mnogo doprinesli k temu, da so se v lanskem letu povečale tudi invalidnine, kar prejšnja leta iz objektivnih razlogov ni bilo moč urediti. V letih po vojni smo pri nas sistematično urejali obveznosti družbene skupnosti do invalidov, ne glede na to, ali so bili invalidi iz prve svetovne vojne, Maistrovi borci ali borci iz NOV. Invalidski odsek pri OLO je v lanskem letu prispe- val za zdravila, ortopedske pripomočke itd. skoraj 18 milijonov dinarjev. Zadnja leta se posveča vedno več skrbi tudi stanovanjskim vprašanjem članov Zveze vojaških vojnih invalidov. Po krajši proslavi, za katero so pripravili krajši kulturni program z recitacijami, so se zbrani člani invalidske organizacije zadržali še nekaj ur v prijetnem razgovoru. POMURJE OB DNEVU MRTVIH Ob Dnevu mrtvih so imeli v številnih večjih krajih Pomurja komemorativne svečanosti, katerih se je udeležilo veliko število ljudi. V Ljutomeru so imeli osrednjo svečanost v torek pred spomenikom na Prešernovi uli- ci, kjer so položili tudi številne vence, posebna delegacija pa je ponesla vence na grobnico preminulega sekretarja obč. komiteja ZKS in ljudskega poslanca Aleksandra Pirherja v Koreno. Žalne svečanosti so imeli tudi v Križevcih, Verže- ju, Bučkovcih in na Razkrižju. Razen članov množičnih organizacij so se jih udeležili tudi šolski otroci, ki so ponekod pripravili tudi primeren kulturni program. V soboški in petrovsko-ša-lovski občini za Dan mrtvih niso imeli večjih komemora-tivn.ih svečanosti. Mladina pa je lepo okrasila grobove in spominske plošče padlih borcev ter položila številne vence. Za Dan mrtvih je grobove, spomenike in spominske plošče padlih borcev v radgonski občini lepo okrasila šolska mladina iz Radgone in Spodnje Ščavnice. V lendavski občini so imeli poleg manjših žalnih svečanosti na Dan mrtvih svečanost tudi na grobu narodnega heroja Stefana Kovača v Turnišču, kjer je organizacija ZB z ostalimi organi-zaerami položila vence. Svečanosti na so imeli tudi v beltinski občini. -ko Posvetovanje o tisku v M. Soboti Sekcija za pokrajinski tisk pri Društvu novinarjev LRS je priredilo preteklo soboto v M. Soboti posvetovanje o proble-matiki pokrajinskih časopisov. Poleg predstavnikov 9 slov. pokrajinskih listov so posveto-vanja udeležili še srekretar Se-kretariata za informacije pri Izvršnem svetu LRS M. GOR- JAN. član Centralnega komite-ja ZKS J. TAVČAR, predsednik Društva novinarjev LRS D. BENKO in predsednik okrajnega Murska Sobo- ta F. ŠKOBERNE. Popoldne so si udeleženci po-svetovanja ogledali obrate Pro- izvodnje nafte Lendava. Tovarno »Večnega prahu M. Sobota in Pomurski tisk. Razprava na posvetovanju je dala nekatere nove pobude in smernice glede na naloge pokrajinskega tiska v razvoju našega komunalnega sistema. NA SLIKI - S POSVETOVNJA ZASTOPNIKOV POKRAJINSKEGA TISKA V DVORANI LOVSKEGA DOMA V MURSKI SOBOTI Od četrtka V TURJANCIH NOVI HLEVI Pred kratkim je začelo Vinogradniško gospodarstvo Kapela graditi v Turjancih pri Slatini Radenci nove hleve za živino in prostore za molzenje krav, ki jih bodo opremili s sodobnimi stroji. V novih hlevih bo prostora za 100 krav molznic. Vse kaže, da bodo hlevi do decembra popolnoma dograjeni in pripravljeni za živino, -rj- POSVETOVANJE GASILSKIH PODČASTNIKOV V nedeljo je bilo v Prosenjakovcih in v Dankovcih posvetovanje gasilskih podčastnikov omenjenih krajev. Na posvetovanju so razpravljali predvsem o strokovnem izpopolnjevanju podčastnikov. RAZPRAVE O DRUŽBENEM PLANU V M. SOBOTI Na današnji seji Občinskega ljudskega odbora v M. Soboti razpravljajo o pripravah perspektivnega plana za prihodnje plansko obdobje ter o bližnjih zborih volivcev. Seji prisostvujejo tudi člani plenuma občinskega sindikalnega sveta. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V LENDAVI Danes imajo v Lendavi sejo občinskega ljudskega odbora. Razpravljali bodo o poročilu sveta za šolstvo, o problematiki krajevnih odborov, izvolili pa bodo tudi šolske odbore. Na seji bodo sprejeli tudi odlok o obnovi vinogradov. LETNA KONFERENCA POVERJENIKOV RK PO ŠOLAH V nedeljo je bila v Murski Soboti letna konferenca poverjenikov RK. Razen starejših so se konference udeležili (udi mlajši člani, predvsem iz soboškega učiteljišča. Na konferenci so obravnavali nekatere probleme glede zdravstvenega stanja prebivalstva. Ugotovili so, da se je v zadnjem časti ponekod v Pomurju močno razširil trahom, kakor tudi nekatere druge bolezni, katere pa bi se z večjo higieno lahko zelo omejilo. Sklenili so tudi, da je treba vključiti v članstvo RK čimveč pionirjev ter ostale mladine. -jz- do četrtka Krajevne konference SZDL i naj bodo odraz naporov delovnih ljudi (Nadaljevanje s 1. strani) odborih in v vseh tistih organih, ki upravljajo posamezna družbena področja. Iniciativni odbori so doslej premalo razvili tako delovanje Socialistične zveze, ki bi omogočilo, da vsak državljan uveljavi svoje demokratične pravice in interese. Želimo, da bi bile krajevne konference SZDL odraz naporov občin in vseh delovnih ljudi, ki si na razne načine prizadevajo za hitrejši družbeni napredek, da bi konference zavzele napredna stališča za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov in za ukrepe, ki bodo pomenili izboljšanje življenjskih pogojev. Zato je potrebno razširiti in poglobiti priprave za te prve konference krajevnih organizacij, katerih se naj udeležijo v čim večjem številu neposredni proizvajalci. Na konferencah bo izvoljen tudi odbor krajevne organizacije, ki bo vodil delo organizacije prihodnji dve leti. Od odborov krajevnih organizacij je zelo odvisno, kako bo Socialistična zveza v občini razvila iniciativo članov in drugih državljanov pri izvajanju nalog perspektivnega plana in kako bo uresničevala vsestransko sodelovanje z občinskim ljudskim odborom in z organi delavskega in družbenega upravljanja. Zato naj krajevne konference skrbno premislijo in izvolijo v svoja vodstva družbeno najbolj razgledane in delavne člane katerih je dovolj v organih u-pravljanja, v ostalih političnih organizacijah in društvih, kakor tudi med mladino in ženami. SEJA INCIATIVNEGA ODBORA ZA USTANOVITEV TURISTIČNE ZVEZE POMURJA V ponedeljek je bila v Murski Soboti seja iniciativnega odbora za ustanovitev Turistične zveze Pomurja. Te seje so se udeležili tudi razni predstavniki iz drugih krajev Slovenije- Predlagali so, naj bi nova organizacija s sodelovanjem gostinskih podjetij in drugih organizacij razširjala in pospeševala razvoj turizma v Pomurju. Naši kraji imam namreč s svojimi pokrajinskimi, POŽIVITEV IN RAZVOJ TELESNE KULTURE V POMURJU Minuli teden so na seji Sveta za telesno kulturo pri OLO v Murski Soboti, kateri je prisostvoval tudi sekretar republiške komisije za telesno kulturo Vlado Dernač, analizirali stanje telesne kulture na šolah. Pri tem so ugotovili, da je v okraju še precej šol. ki sploh nimajo pouka telesne kulture, marsikje pa ga zanemarjalo. Družbena telesna vzgoia, ki bi morala biti sestavni del žvijenj-skega standarda, pa je še premalo razširjena. Zaradi tega bo potrebno ustanoviti v okraju poseben forum, Vi bo povezoval vse športne organizacije ter jim določal vsebino dela. V posameznih občinah pa bodo morali začeti pripravljati petletni program za razvoj telesne kulture. Ko so analizirali delo posameznih občinskih svetov, so zlasti pohvalili delo sveta v radgonski občini, slabše pa le bilo do-slei v beltinski in ljutomerski občini. -il- kot tudi zgodovinskimi posebnostmi (Martjanci, Turnišče, Selo itd.), vse pogoje za uspešen turizem. Sklenili so, da bodo v vseh, za turizem važnih krajih ustanovili posebne organizacija, ki bodo za svoja področja tudi nekaki informatorji turistom. OBILNA TRGATEV NA VG RADGONA Vinogradniško gosp. G. Radgona končuje te dni trgatev. Računajo, da bodo na 310 hektarih rodnih vinogradov pridelali blizu 75 vagonov vina, medtem ko so lani le okrog 50 vagonov. Povprečen hektarski donos znaša letos blizu 58 hl na hektar, na Janževen vrhu pa so v nekaterih vinogradih, ki so v proizvodnih poizkusih, zabeležili tudi od 80 do 100 hl na hektar. Pridelek je, kakor omenijo na gospodarstvu, sorazmerno visok. Letošnji pridelek vina bodo v celoti vkletili. CANKOVA Organizacija ZKS na Cankovi je imela v petek zvečer izredni občni zbor, na katerem je obširneje razpravljala o pred-konferečnem pismu Okrajnega komiteja ZKS. Izvolili pa so tudi dva delegata za okrajno konferenco. Precejšen del razprav so posvetili tudi novim odlokom o agrotehničnem minimumu. Na Cankovi, v Korov-cih, Skakovcih in Domajincih pa so imeli v minulih dneh živahne sestanke SZDL, na katerih so govorili o dosedanjem delu iniciativuvh odborov ter o pripravah na konference. Jesenska setev se bliža kraju Čeprav je setev nekoliko zapoznela, se že bliža h kraju V Razen slabega vremena in težav z gnojili poteka brez večjih motenj V Doslej je zasejanih v okraju 15.990 hektarov pšenice, 1220 hektarov ječmena ter 1344 hektarov soržice. V našem okraju je doslej zasejanih skupno 13.990 hektarov pšenice, kar je blizu 90 odstotkov predvidenih površin. Kako poteka setev? Lahko re- čemo, da je nekoliko zapoznela, česar pa niso v celoti Krivi proizvajalci, ampak zlasti neugodno vreme, nekoliko pa tudil težave z umetnimi gnojili. Kljub temu pa bo setev še kar dobro opravljena. Po zbranih podatkih so zadruge zasejale v raznih oblikah pogodbenega sodelovanja nad 1200 hektarov pšenice, od površin, ki jih je zajel odlok o agrotehničnem minimumu, pa je zasejanih doslej blizu 70 odstotkov. V sodelovanju in v okviru odloka je tako zasejanih nekaj nad 2000 hektarov pšenice. Čeprav odloki o agrotehničnem minimumu niso v bistvu nič drugega, kakor obvezna pospešena pot k višji in boljši kmetijski proizvodnji, so se predpisom nekateri kmetovalci skušati na razne načine izogniti. Tako so nekateri obdelali površine s vprego, zasejati nepriznano seme, umetnih gnonil pa sploh niso potresli. Našli pa so se tudi nekateri redki primeri, da so kmetje na površinah, ki so predvidene za pšenico, zasejali druge kulture, kot so rž, soržiča in ječmen. Podobne primere so med dru- gim zasledili tudi na območju zadruge Beltinci, »Brazde« v Dobrovniku ter kmetijskih zadrug Veržej in Črnelavci. Čeprav so ti primeri precej redki, so občinski ljudski odbori podvzeli potrebne ukrepe. Setev ječmena je v glavnem končana. Letos so ga v našem okraju zasejati 1220 hektarov, doslej pa je zasejanih tudi 1344 hektarov soržice ter 950 hektarov rži, katero sejejo predvsem zasebni proizvajalci. Precej večje površine pšenice in ječmena kot lani pa bodo letos zasejale zadruge v lastni proizvodnji. Povsod pa računajo, da bo setev končana že čez. teden dni. -ko Z občnega zbora pionirske zadruge o Ljutomeru Kaj pripravlja Ljudska univerza v Beltincih? Te dni je vodstvo občinske Ljudske univerze v Beltincih pripravilo obširen izobraževalni program za letošnjo zimsko sezono. Med drugim nameravajo ustanoviti tudi mladinsko politično šolo. Ljudska univerza v Beltincih bo letos priredila vrsto predavanj za 100 delavk, ki jih namerava zaposliti strojno pletilj-stvo. Delavke bodo seznanili z osnovami delavskega samoupravljanja, delitve dohodka ter s pravicami in dolžnostmi, ki jih navajajo predpisi o socialnem zavarovanju. Podobno snov bodo proučevali tudi z delavci kmetijskega gospodarstva v obratih Beltincih, Nem-ščak, Žitkovcih in Motvarjevcih. Ciklus predavanj je predviden tudi za zadružnike. V letošnjem programu dela Ljudske univerze je še več predavanj i področja zunanje politike. Ljudska univerza v Beltincih ima lepo urejeno knjižnico in prenosno kinoaparaturo, ki služi za predvajanje poučnih in zabavnih filmov. Filme vrtijo največkrat v Bistricah, Ižakov-cih, Dokležovju, Lipovcih, Gančanih, Lipi, Odrancih in v Črensovcih. Ker so med drugim zagotovljena za delo Ljudske univerze tudi finančna sredstva, v Beltincih upajo, da bo potekalo izobraževalno delo v letošnji zimski sezoni uspešno. Leto uspehov pionirske zadruge „Nada Rajh" v Ljutomeru Zadružniki pionirske zadruge »Nada Rajh« iz ljutomerske osemletke Ivana Cankarja so pomagali pri trgatvi in pri nekaterih drugih delih na Vinogradniškem posestvu Ljutomer. Lani ustanovljena Pionirska zadruga »Nada Rajh« v Ljutomeru sodi med najboljše v občini. Vinogradniško posestvo je mladim zadružnikom odstopilo pol hektarja zemlje, ki so jo pionirji obdelali in dosegli lepe uspehe. Na četrtini hektara so pridelali 815 kilogramov pšenice san pastore, do letnih poćitnic pa so opravili vsega 2760 delovnih ur. Delali so tudi med počitnicami. Mimo pšenice so pridelali tildi 4000 kilogramov krompirja, kot vmesno kulturo pa so zasadili ribez. Med večja dela, ki so jih opravili letos, sodi tudi pogozdovanje. Na ljutomerskem posestvu so pogozdili 15 hektarov gozdnih goličav, pomagali pa so tudi pri pospravljanju krompirja in koruze. Zadruga ima več odsekov: politično-ideološkega. ki je med drugim poskrbel za predavanja in ekskurzije, poljedelski odsek, vrtnarskega, o rodila rskega in filmski odsek. Slednji je pridno beležil s fo-tokamero vsa dela pionirjev. Slike imajo spravljene v zadružnem albumu. Strokovna in finančno pomoč so nudile mladim zadružnikom kmetijska zadruga in poslovna zveza ter vinogradniško posestvo. Poleg navedenega so ljutomerski pionirji pripravili med letom še več koristnih akcij, med drugim za zbiranje odpadnega materiala, pomagali pa so tudi pionirjem v nekate- rih drugih predelih Slovenije. Za ponesrečence v Tržiču so zbrali 10.000 dinarjev itd. Te dni pripravljajo vse potrebno za šolsko kuhinjo. Zbrali so že čez 1000 kilogramov jabolk, ki jih bodo posušili v sušilnici piri Vidmu. Na občnem zboru so pregledalo enoletno delo, še prav posebej pa so bili veseli, ko so zvedeli, da bodo dobili prostor za manjši ribnik, v katerem bodo gojili ribe. Nekateri najboljši zadružniki so na občnem zboru prejeli nagrade. D. N. NOVI KORUZNJAK IN NOVA SORTA PŠENICE Kmetijska zadruga v Murski Soboti je letos prvič začela z lastno proizvodnjo. V zakupu ima 82 ha zemlje in le 80 arov lastnih površin. V teh dneh končujejo s trganjem koruze, ki so so imeli posajeno na 10 ha njivskih površin. Povprečni pridelek koruzne sorte Pioneer 270 je 125 stolov na hektar, medtem ko so dosegli pri koruzi sorte Wisconsin 355 tudi do 140 stotov na hektar. Vse količine koruze vozijo v nov koruznjak, ki ga je zadruga v prejšnjem tednu dogradila. Koruznjak je dolg 52 m, 3 m visok in skoraj 1,5 m širok. V njem bodo lahko imeli okrog 15 vagonov koruze. Koruznjak letos sicer še ne bo poln, vendar v zadrugi računajo, da bodo prihodu e leto že lahko posejali 15 do 18 ha zemlje s koruzo obeh letošnjih sort in morda še Wisconsin 375. Omembe vredno je tudi to, da bo Kmetijska zadruga v Murski Soboti letos prvič posejala novo sorto pšenice Sla-venko, ki je še do sedaj na naših poljih niso gojili. V zadrugi predvidevalo, da se bo Slavenka dobro obnesla. Okrog 20 ha površine pa bodo posejali pšenice Italijanke. Sedem in pol hektarjev zemlje imajo že posejane z ječmenom. Že pred dvema mesecema so v zadrugi začeli tudi s pita-njem telet. V svojih hlevih imajo 80 telet in 32 glav ostale goveje živine. VREMENSKA NAPOVED za čas od 3. do 13. novembra. Do 6. novembra nestalno s pogostimi padavinami, nato pretežno lepo vreme, z meglami v nižinah, le okrog 9. nov. nekaj krajevnih padavin. Novi koruznjak soboške kmetijske zadruge PRIJATELJSKI OBISK Od 31. oktobra do 7. novembra se bo mudil v naši državi kot gost predsednika Tita afganistanski kralj Mohamed Zahir Šah. Od 1. 1933, ko je zasedel prestol, vodi popolnoma neodvisno deželno politiko. Na zunanjepolitičnem področju si prizadeva, da bi Afganistan spremenil čimprej iz zaostale dežele v napredno. Pri tem ima seveda velike težave, ki izvirajo iz številnih predsodkov verske in plemenske narave. Sicer se zavzema za to, da bi države vsega sveta reševale sporna vprašanja le v okviru OZN. Zato tudi odklanja vojaške bloke in ono politiko, ki priliva ogenj »hladni vojni«. Afganistanska zgodovina govori o burnih dogodkih. Dolgo časa je bila dežela, ki meri dandanes 647 -tisoč km2 in šteje približno 10 milijonov državljanov, razdeljena med Perzijo in indijskim mogulskim cesarstvom. l. 1792 je vso deželo zasedla Perzija. Šele 25 let pozneje se pričenja prava zgodovina afganistanske neodvi- snosti. Tedaj se je Ahmed Durrani oklical za emira vseh Afganistancev. Pozneje je cesarstvo, ki ga je zgradil ome- njeni vladar, sicer razpadlo, toda kot samostojna država, četudi v manjšem obsegu, se jp dežela ohranila naprej. V 19. stoletju sta se za vpliv nad tem ozemljem potegovali Anglija in Rusija. V prvi svetovni vojni je bila dežela nevtralna, čeprav so jo pretresali notranji dlnastijski nemiri. Svoje odnose s SZ je navzlic temu uredila šele leta 1946. Ker je dežela v glavnem gorata, se je poljedelstvo razvilo samo v dolinah, skozi katere tečejo reke. Včasih pospravijo tod celo po dve žetvi letno. Najvažnejši pridelek v deželi je pšenica, riž in proso, v zad- njem času pa so se razvili bombažni nasadi. Znane so tndi preproge iz afganistanske volne. V deželi so samo štiri večja mesta. Glavno mesto Kabul štele nekaj več kot 100 tisoč prebivalcev. Promet je slabo razvit, ker železnic ni, avtomobilizem pa je vezan na nekaj cest. Afganistan — deželo, ki leži med Iranom, Pakistanom. SZ in Kitajsko, so še pred nedavnim šteli med najbolj zaostale države na Bližnjem vzhodu. Danes se prebila naprej, la bi odpravila žalostne ostanke preteklosti. Zanimivo je, da so diplomatski predstavniki naše dežele sodelovali z afganistan- skimi še pred 1. 1954, ko so tudi formalno uredili diplomatske stike med Kabulom in Beogradom. Letos sta obe deželi povzdignili svoja diplomatska predstavništva v rang veleposlaništev, s čimer se je (Pričelo novo obdobje medsebojnih stikov. Beograd je letos obiskal podpredsednik afganistanske vlade in zunanji minister Mohamed Naim Kan. Na obeh straneh so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju. Aprila je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič obiskal Kabul. Povabilo predsednika Tita kralju predstavlja torej le nadaljevanje tesnih stikov. Vzporedno s krepitvijo političnih stikov so utrli pot tudi gospodarskemu sodelovanju. Spomladi I. 1959 se je pri nas mudila delegacija afganistanske vlade. Decembra istega leta se je jugoslovanska gospodarska delegaci ja menila v Kabulu s tamkajšnjimi gospodarskimi izvedenci, nakar so podpisali tri dokumente: sporazum o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, sporazum o znanstveno-tchničnem sodelovanju in plačilni sporazum. Obisk afganistanskega kralja bo torej samo še bolj utrdil in razširil pričeto sodelovanje. POMURSKI VESTNIK, 5. nov. 1960 2 Naš svetovalec NALEZLJIVO VNETJE JETER Po domače pa mu pravimo žutica ali tudi zlatenica. Vendar je žutica le zunanji znak bolezenskih dogajanj, ki so zajela jetra. Kako nastane tako vnetje jeter, kaj se pri tem dogaja in kako pride do žutice? Iz črevesja — kamor je prispel skozi usta — vdere povzročitelj (virus) v kri, ki ga raznese po telesu. Tako pride tudi v jetra, kjer povzroči že prej omenjeno vnetje jetrnih celic in medceličja. Posledica takega vnetja je večja ali manjša okvara omenjenih celic, odvisno pač od teže obolenja. Pri takem vnetju se dogajajo zelo komplicirane reči, katerih posledica je prehod gotove količine žolča iz žolčnih vodov v krvno cevje (žile). Pod normalnimi pogoji se izliva namreč žolč po žolčnih izvodilih v črevesje, kjer pomaga pri prebavi hrane; pri vnetju pa lahko preide torej tudi v ožilje; kri ga v tem slučaju raznese po telesu. Ko doseže količina žolčnega barvila v krvi gotovo stopnjo, se nam to na zunaj pokaže v rumenem obarvanju kože in vidnih sluznic. Žutica nastane, ko je bolezen na jetrih že precej napredovala, ko je bolezensko dogajanje že precej poškodovalo jetrne celice. Sam začetek bolezni pa ni nič kaj preveč karakterističen: vročina, glavobol, bolečine v zgornjem delu trebuha s slabostjo in bruhanjem — so znaki, ki jih najdemo v začetku tudi pri drugih boleznih; Sele čez nekaj dni, ko ti neprijetni znaki že skoraj izginejo, ko je bolnik že skoraj brez težav in ko misli, da je vsemu bil kriv le »pokvarjen želodec, se nenadoma pojavi žutica. Apetit je v prvem tednu bolezni slab, vodu je temnejše obarvana, blato postane brezbarvno (»belo«). Vsaj zdaj gre vsak pameten človek — ki mu je kaj do zdravja in življenja — k zdravniku, ki ga seveda takoj napoti v bolnico! To poudarjam za to, ker vča-sih hodijo talki bolniki teden. dva. ali še več. delajo, se nepravilno hranijo, pijejo alkoholne pijače in pridejo v bolniško oskrbo šele. ko so že popolnoma izčrpani — ▼se to ima lahko usodne posledice. Tu naj takoj omenim dve dejstvi, ki sta izrednega pomena za ozdravljenje: bolna jetra rabijo popolno mirovanje v postelji, in drugo: alkohol in svinjska mast sta za bolna jetra zelo škodljiva! Koncem prvega tedna se žutica še lahko nekaj ojača kljub zdravljenim apetit na se tu že večinoma povrne, tako da so v drugem tednu bolezni lahko bolniki že skoraj povsem brez težav. Zdaj postane velika večina takšnih bolnikov nestrpna: ne morejo razumeti, zakaj jim je še potrebno ležanje, zakaj jih ne spusti zdravnik domov, saj zdaj se že prav dobro počutijo, nič jih ne boli itd. (Pri Pomurcih je sploh razširjeno mnenje, da ne more biti človek kaj posebno bolan, če ga nič ne boli: to je seveda zelo zmotno mišljenje ki je že marsikaterega pripeljalo v prerani grob!) Vendar pokažejo različni poiskusi, s katerimi kontroliramo in ugotavljamo bolezensko okvaro na jetrih, da se še vnetje ni poleglo, da bolezen še traja in da je opreznost še na mestu. Natančna proučevanja tega obolenja so pokazala, da rabijo obolela jetra več tednov ali celo mesecev, prodno si povsem opomorejo. Kako važno na je že samo ležanje pri tej bolezni, je razvidno iz sledečega primera: v Ameriki so zdravniki razdelili večje število za žutico obolelih v tri skupine. V prvi skupini so bili bolniki, ki so stalno ležali: v drugi skupini so lahko tudi posedali in oni v tretji skupini so se prosto gibali, kot da sploh ne bi bili bolni. Vse tri skupine so dobivale enako dieto in enaka zdravila. Rezultat teh preiskav je bil jasen: najprej so ozdraveli oni bolniki, ki so stalno ležali, tisti pa, ki so se svobodno gibali, so najdalje bolehali. Druga važna stvar pri zdravljenju žutice je pravilna prehrana. Maščobe omejimo v prehrani na minimum, prepovemo uporabo svinjske masti (namesto te rabimo olje in surovo maslo). V hram morajo biti v zadostni meri zastopane visokovredne beljakovine v obliki svežega kravjega sira (kisilak), mehko kuhanih jajčk in belega mesa (kuretina, teletina). Zdravljenje pospešujemo z zdravili, transfuzijami krvi in plazme. Če poteka vse v redu, je bolezen premagana z večjimi ali manjšimi težavami v nekaj tednih. Gotov procent obolenj, res da mali, pa preide v kronično vnetje z zelo dvomljivo bodočnostjo za ozdravljenje. Še red-kejši primeri preidejo kmalu v izredno težko obliko s popolnim propadom jetrnih celic im neizogibno smrtjo v nekaj tednih ali celo dnevih. Ker v začetku bolehni nikoli ne vemo. v kateri obliki se bo bolezen razvijala naprej, moramo biti silno previdni ravno na začetku obolenja, da z nesmiselnim početjem še bolj ne poškodujmo že tako okvarjena jetra. Nasveti pri nalezljivi žutici so: bolnika spravimo čim prej v bolnico; vsem ljudem iz bolnikove okolice priporočamo skrbno osebno čistočo — predvsem: pranje rok pred vsako jedjo! Že samoo s temi ukrepi bomo precej omejili širjenje te nalezljive bolezni Zadnji dve. Izmed najpogostejših letošnjih nalezljivih ho-lezrl v Pomurju (ki so bile sprelete na Oddelek za nalezljive bolezni) sta mumps in žetvena mrzlica- (lepto-spiroza). Ti dve bolezni sta v svojem nastanku in poteku ter lokazaciji precej različni od dosedaj opisanih. Pri prvi se prenaša povzročitellj (virus s kapljično infekcijo od bolnika na zdravega človeka pri leptospirozi pa vdre klica (spiroheta)v človekovo telo skozi več ali manj poškodovano kožo in sluznice. MUMPS To Je obolenje, ki se navadno lokalizira v žlezah slinavkah (pri ušesnih, podjezičnih in onih pod spodnjo čeljustjo, dalje v trebušni slinavki) - pogosto pa napade bolezen pri moškem moda (pri ženskah jajčnike) in pa možganske opne ter možgane. Po okužbi ne zboli človek takoj; eden, dva, tudi več tednov lahko preteče do pojave prvih bolezenskih znakov. Začetni znaki obolenja so revni: splošno neugodje, malo vročine, mogoče lahen glavobol in slabost. Šele, ko sledi ote-klina ene ali pozneje tudi druge priušesne slinavke, čuti bol-nik napetost v obrazu, težje odpira usta In pri žvečenju čuti stezanje v žvekalnlh mišicah obraza. Otekline pred ušesi in pod spodnjo čeljustjo so lahko tako znatne, da popolnoma lz-premenijo podobo prizadetega. Enostransko vnetje slinavk se pozdravi približno v enem tednu obojestransko pa ponavadi v štirinajstih dneh - če se kaj ne zakomplicira. Po končani bolezni lahko ostanejo prizadete slinavke še nekaj časa zatekle. Vnetje moda Je redkejša lokalizacija bolezni z istim povzročiteljem; nastane pa zmeraj le onstran otroške dobe. Bolezen se začne z mrzlico, visoko vročino In ob splošni močni prizadetosti zateče eno ali pa tudi obe jajci. Oteklina Je silno boleča, bolnik lahko zapade v te ko bolezensko stanje z motnjami zavesti. Navadno se pa tudi tako obolenje na primerno zdravljenje srečno konča; redko Je tako hido, da je potrebna takojšnja operacija. Najhujša posledica, ki Jo lahko zapusti obojestransko vnetje jajc, je trajna sterilnost prizadetega moškega (takšen moški ni v stanju več zaploditi otroka). Vnetje trebušne slinavke Je resno in razmeroma težko obolenje, ki lahko zahteva - v hudih primerih — takojšen operativni poseg Znaki vnetja trebušne slinavke so: hude bolečine v trebuhu počez nad popkom, ki izžarevajo bolj v levo stran trebuha in prsni koš, dalje: bruhanje in driska. Njavečkrat se vnetje na primemo zdravljenje in dleto pomiri, nekaj časa še ostanejo lahko prebavne motnje. (Nadaljevanje na 4. strani) Pričakovani rezultati v V. kola Pomurske nogometne lige V nedeljo: DERBY TEKMA V TURNIŠČE Tudi po petem kolu se na vrhu lestvice ni nič spremenilo. Oba kandidata sta svoje nasprotnike premagala in tako še naprej vodita. Kaže, da bo jesenski prvak določen že v nedeljo v Turnišču. Oba predvidena kandidata. Sobota B in Nafta B. sta tudi topot ostala brez točk in tako povsem izpadla iz konkurence za prvo mesto. Moštvo iz Kupšinec je tudi v tem kolu utrpelo poraz, vendar je ta manj boleč. Vse tekme v petem kolu so se končale brez izključitve igralcev. Iz poročil pa je razvidno, da nekatera moštva igrajo precej grobo. To se nanaša predvsem na moštvi Pušče in Planike. Vsekakor bo treba s tako igro prenehati, ker bodo sodniki v bodoče strožji pri sojenju in se tako lahko zgodi, da se bo marsikateri igralec znašel pred disciplinskim sodiščem. Prehod njo nedeljo je na sporedu šesto kolo, v katerem bo prav gotovo najvažnejša tekma med Planiko in Radgono v Turnišču. Tekma bo dopoldne ob 10. uri iz tehničnih razlo- gov. Da na tekmi ne bi prišlo do incidentov, jo bo vodil najboljši sodnik s pomočjo dveh stranskih pomočnikov. Obe moštvi naj, kar od njiju tudi pričakujemo, v športni borbi odločita o letošnjem jesenskem prvaku, pri tem pa opustita vsako grobost in nešportno obnašanje. Rezultati V. kola so naslednji: Pušča : Dobrovnik 6:? (1:2), Kupšinci : Ljutomer 1:2 (0:1), Radgona : Nafta B 3:1 (0:1), Planika : Sobota B 6:4 (2:2), Tišina : Beltinci 0:5 (0:1). LESTVICA PO V. KOLU Radgona S 5 1 0 32:7 11 Planika 5 5 0 0 30 :S 10 Pušča 5 3 1 1 27:18 7 Beltinci 5 2 12 11:7 8 Sobota B 5 2 1 2 20:19 I Nafta B 5 2 12 10:11 I Ljutomer 5 1 2 2 9:18 4 Tišina 5 113 19:22 S Dobrovnik 5 1 0 4 7:28 9 Kupšinci 8 0 0 8 4:42 0 ROKOMET - ROKOMET • ROKOMET ROKOMET BELTINCI - JESENSKI PRVAK Z zadnjim, t. J. šestim kolom je bilo v nedeljo zaključeno tekmovanje za prvenstvo Pomurja v okviru Pomurske rokometne lige. Kot Je znano. Je bilo v ženski konkurenci to tekmovanje zaključeno že preteklo nedeljo, v moški pa Je sedaj. V jesenskem delu tekmovanja Je poseglo v borbo za tekmovalne točke sedem moških, šest ženskih in pet pionirskih tekmo-valnih skupin. V nedeljski borbi ra točke so bili vsekakor najbolj uspešni Bel-tinčani, ki so na domačem terenu brez večjih težav odpravili zadnjega na lestvici — UčitelJišče z rezultatom 58:9 (24:5) To je bila tudi najzanimivejša tekma v zadnjem kolu. Na soboškem Igrišču Je moštvo Grafičarja sicer v neregularnem času premagalo Krog z rezultatom 17 9 (10:7). Tekma v športnem pogledu ni bila na zadovoljivi ravni, saj Jo Je sodnik potem, ko Je izključil igralca Granfolo in Titana, zaključil 20 minut pred koncem. To Je bil primoran storiti, ker so igralci Kroga samovoljno zapustili igrišče. Na igrišču v Lendavi pa Je domači Vajenec premagal ustrezno moštvo soboškega SAG z rezultatom 20:13 (8:7) in tako znova dokazal, da sodi med vodeča moštva v tej tekmovalni družbi. Po zaključku zadnjega kola lahko zapišemo, da Je z 10 točkami postalo letošnji Jesenski prvak PRL moštvo Beltinec in to zasluženo, saj Je zapisalo v svojo bilanco kar pet zmag in samo en poraz. Drugo in tretje mesto sl delita Grafičar iz Sobote In Vajenec iz Lendave s po 8 točkami itd. Jesensko tekmovanje Je pokazalo, da je močno porasla kakovost, pa tudi množičnost in zanimanje za mali rokomet, ki postaja šport št. 2 v Pomurju. Spomladansko tekmovanje bo zategadelj še zanimivejše, saj kaže. da se bodo morda sedanjim tekmovalcem pridružili še drugi vrstniki. V nedeljo, 6. novembra zjutraj bo v domu -Partizan- v Murski Soboti turnir za pionirke osemletnih Sol, v Ptuju pa je predviden dvoboj med rokometnima moštvoma Sobote in Drave. PRED POMEMBNIM JUBILEJEM SOBOŠKEGA PARTIZANA Telesno-vzgojno društvo Partizan v Murski Soboti se v zadnjem času pospešeno pripravlja na praznovanje pomembnega jubileja — 40. obletnice svojega delovanja. To društvo je položilo temelje slovenski telesni vzgoji v Prekmurju in odigralo napredno vlogo tudi v stari Jugoslaviji; iz vrst njegovih članov je izšlo pozneje več znanih borcev narodno-osvobodilne vojske. Za ta svoj visoki jubilej bo društvo ob Dnevu republike priredilo društveno akademijo, na kateri bodo nastopili vsi društveni oddelki, a kot vse kaže. bo na akademiji sodelovala tudi republiška vrsta orodnih telovadcev. Odprli bodo tudi večjo razstavo in z zgodovinskim gradivom prikazali vlogo, rast in dosežene uspeha društva od njegove ustanovitve. POMURSKA NOGOMETNA LIGA Nedelja, 6. oktobra 1980: Turnišče: Planika : Radgona, ob 10. uri delegat Cug Murska Sobota: Sobota B : Beltinci, ob 10. uri delegat Koblenzer Dobrovnik: Dobrovnik : Tišina, ob 14.30, delegat-sodnlk Ljutomer: Ljutomer : Pušča, ob 14.30, delegat-sodnlk Lendava: Nafta B : Kupšinci, ob 13. uri, delegat Škodnik MLADINSKI NOGOMET V RADGONI : ŠŠD Mejnik : PSD Mladost (M. Sobota) 0:4 V nedel jo ob 15. uri ▼ Murski Soboti: LJUBLJANA : SOBOTA NEUPRAVIČENA KATASTROFA NAFTE KRIM (Ljublj.) : NAFTA 11:0 Drugi pomurski predstavnik v SCL — Nafta — se je v nedeljo na igrišču Krima krepko spotaknila in tako ostala še vedno brez točke na zadnjem tiru. Enajst golov, to je katastrofa, ki je Nafta ni doživela že več let, toda sam rezultat premalo pove o dogodkih na Rakovniku. Za začetne neuspehe Nafte je kriva predvsem utrujenost,vsaj je oster trening škodoval igralcem tako, da igra sedaj moštvo slabši nogomet kot v času kvalifikacij. Tudi prihod novih igralcev je razbil vigranost ekipe. Vsemu temu pa so se na Krimovem igrišču pridružile še druge slabosti: slab in pristranski sodnik, ki je sodil po želji gledalcev, in pa slabi vratarji Nafte, ki so olajšali delo ljubljanskim napadalcem. Slovenska conska nogometna liga USPEŠEN REMI V NOVI GORICI Srečanje v Novi Gorici med tamkajšnjim klubom in Soboto je prav gotovo veljalo v VI. kolu tekmovanja v okviru SCL za najzanimivejše. ln tokrat so naši znova opravičili pričakovanja; res, da niso zmagali, vendar pa pomeni tudi neodločen rezultat uspeh, ki mnogo obeta, namreč, da bo prvi pomurski predstavnik resno posegel v borbo za prvo mesto. Izpit v Novi Gorici je bil tudi za Soboto dokaj težaven, saj je znano, da je že več dobrih enajstoric moralo položiti orožje Primorcem na njihovem igrišču. No — plavi so tokrat rešili čast v splošno zadovoljstvo ljubiteljev te popularne športne igre. Gb razveseljivem dejstvu, da je Sobota še vedno obdržala prvo mesto na lestvici, je značilnost tega kola tudi v tem, da so se prerinila na vrh lestvice kar tri ljubljanska moštva, medtem ko je celjski Kladivar znova zdrknil navzdol. Ostali rezultati: Maribor : Triglav 2:0 (2:0), Olimp : Rudar 4:5 (0:4), Ilirija : Slovan 2:1 (2:0), Ljubljana : Kladivar 5:1 (4:1). proti koncu so imeli pobudo domači, vendar pa je obramba Sobote vzdržala vse napade in tako tudi odločilno prispevala k zasluženemu remiju. Za domače barve sta bila uspešna igralca Kuzmin in Černič. Pred okrog 1200 gledalci je vodil tekmo Konič z Bleda — z manjšimi napakami. NOVA GORICI : SOBOTA 2:2 (0:1) Sobočani so tokrat igrali tehnično boljše kot domačini, čeprav sicer niso prikazali igre, ki smo je vajeni pri njih; nedvomno je k temu precej prispevalo tudi blatno in mokro igrišče, kjer pa tudi dobri igralci ne morejo dovolj uveljaviti svojih veščin. Domači so bili predvsem zelo borbeni in so ob bodrenju svojega občinstva startali na vsako žogo. Gostje so bili v očitni premoči zlasti v prvih dvajsetih minut-tah, ko je Maučec tudi prisebno poslal žogo v nasprotnikovo mrežo in povedel svoje moštvo. Potem so imeli plavi še dve zreli priložnosti za gol, ki pa sta ostali ne zkoriščeni; če se to ne bi zgodilo, bi se bržčas tudi obrnilo drugače za barve Sobote in se domačinom ne bi posrečilo preiti v rahlo premoč in zadeti dvakrat v polno, s tem pa tudi voditi. V drugem polčasu je bilo moštvo Gorice vsaj na trenutke boljši nasprotnik in Sobota je izenačila komaj v 79. minuti igre, ko je Lali Norčič iz gneče zadel nasprotnikovo mrežo. Tudi Mariborska podzvezna liga - I. razred GRAFIČAR: PIONIR(Maribor) 2:3 V igri, ki jo je sicer izgubilo, a vendar dobilo z rezu Kalom 3:0 p. f, ker je igralo z mariborskim Pionirjem prijateljsko, bi moštvo Grafičarja lahko tudi zmagalo. V obrambi gostov se je najbolj izkazal požrtvovalni »Luda« - Železinger, bivši Branikov igralec. Za nedeljsko tekmo med domačim Graficarjem in gostujočim moštvom Pionirja iz Maribora je bilo v Soboti precejšnje zanimanje, Se zlasti zaradi tega. ker smo pričakovali, da bodo črno-beli tokrat popravili neugodno bilanco z zadnjih dveh srečanj za prvenstvo. Vendar Jim Je tudi to pot spodletelo: ne toliko zaradi slabše igre kot neučinkovitosti napada, ki je zamudil celo vrsto ugodnih priložnosti za gol, zlasti v drugem polčasu. Gostje so bili na igrišču tehnično boljše moštvo, ki Je sicer iz redkejših, toda nevarnih prodorov znalo izvleči več kot domači. Po prikazani igri bi tudi neodločen rezultat ali celo zmaga Grafičarja bila realna. V prvem polčasu je bila igra obeh moštev v glavnem enakovredna: povedli so gostje, domači kmalu izenačili po Lebarju In potem še parkrat nevarno ogrozili nasprotnikova vrata, vendar je obramba gostov pravočasno -čistila. Razmerje kotov je bilo v tem času v očitno korist domačinov. V začetku drugega polčasa na so prevzeli pobudo gostje, ki so z nevarnimi prodori dvakrat tudi uspeli ukaniti vratarja Čaka. Proti kon-co tekme so unova pritisnili domačl in primorali goste obrambo. Za Grafičarja je znižal rezultat Pa-dulovič z enajstmetrovke, ki je bila dosojena zaradi tega, ker je gost igral namerno z roko v ka- zenskem prostoru. Po tem golu Je bilo Se nekaj zelo dramatičnih prizorov (celo vratnica!) pred Pionirjevimi vrati, vendar se domačemu napadu ni posrečilo poriniti žoge ▼ mrežo in vsaj izenačiti. Sodnik Gerenčer, ki Je izključil v II. polčasu mariborskega igralca, ko Je ta udaril Kološo ob neposestl žoge, Je dobro opravil svojo nalogo. Pred pričetkom tekme Je bila na igrišču skromna svečanost. Predsed. kluba Jože Kolar, se Je v krajšem pozdravnem nagovoru zahvalil za nesebično in požrtvovalno sodelovanje vzornemu Športniku Dimitru Šiljegoviču, ki Je tokrat igral poslovilno tekmo, in mu v znak priznanja izročil šopek rož. V KRATKEM PO POMURJU BUČKOVCI V Bučkovcih so imeli v nedeljo sestanek iniciativnega odbora SZDL. Med drugim so največ govorili o pripravah na bližnjo konferenco ter sestavili petletni okvirni delovni program organizacije. V njem je med drugim predvidena ureditev vodovoda v šoli, krajevnim uradu in bližnjih zgradbah, u-reditev ceste Bučkovci—Kur-šinski breg ter pomožne zobne ambulante. Računajo pa tudi, da bodo lahko v prihodnjem planskem obdobju s krajevnim prispevkom primerno uredili tudi pokopališče ter mrtvašnico. Na sestanku so za tem pripra-vili tudi program proslave Dneva republike. ROŽIČKI VRH V nedeljo je bilo v dvorani na Rožičkem vrhu posvetovanle nekaterih članov prosvetnega društva Murščak-Rožički vrh o pripravah na občni zbor društva. Na omenjenem posvetovanj so razpravljali o dosedanjem delu prosvetnega društva. ki je bilo v minulem obdobju zelo razgibano, saj so imeli vrsto proslav in uprizorili igro. Tudi knjižnico imajo lepo urejeno. v njej pa blizu 300 knjig, predvsem leposlovnih, po katerih ljudje kaj radi posegajo. APAČE Kmetijska zadruga v Apačah je do konca minulega tedna sklenila za setev pšenice v sodelovanju nad 70 pogodb. Računajo. da bedo « setvijo končali v začetkuu prihodnjega tedna, saj niso naleteli, razen sla-bega vremena, na nobene večje težave. KUPŠINCI:LJUTOMER 1:2 (0:1) Igralci Ljutomera so se nam v prvi tekmi v M. Soboti predstavili v dobri luči. Igrajo lepo in so bili večji del tekme v premoči. Da njihova zmaga ni bila večja, je povsem zasluga napadalcev, ki se niso znašli pred golom In so za-pravili najbolj idealne priložnosti. Golman Kupšinec Je večkrat odvrnil tudi nebranljlve strele na gol. Tekma Je bila zanimiva in borbena do konca. Tudi mrtvo iz Kupšincc Je dokazalo, da se s požrtvovalnostjo da doseči tudi časten rezultat proti boljšemu moliva Pušča-Dobrovnik 6:2 Moštvo Dobrovnika je takoj pričelo močno pritiskati na gol Pušče in Je tako doseglo 2 gola. Prvih 45 minut je moštvo Dobrovnika popolnoma razbilo Puščo In gospodarilo na terenu. Napadalci Dobrovnika pa te premeči niso znali izkoristiti v celoti. Takoj v začetku II. polčasa pa so igralci Pušče prevzeli pobudo in bili v stalni premoči in tako dosegli nepričakovano visoko zmago. Igralci Dobrovnika so popolnoma popustili zaradi pomanjkanja kondicije. Zmaga Pušče e zaslužena, vendar so njeni Igralci večkrat prehajali v grobo igro, ki pa jo je dober sodnik preprečil. Junak tekme Je bil golman Dobrovnika, ki je dokazal, da imamo v Pomurju dobre vratarje. Branil Je res odlično la tako rešil svoje moštvo še večjega poraza. POMURSKA ROKOMETNA LIGA JESENSKA SEZONA 1980-81 Člani Beltinci 6 5 0 1 184: 79 10 Grafičar 6 4 0 2 151: 94 8 -Vajenec- 6 4 0 2 83: 75 8 ESS 6 3 0 3 110:112 6 Gimnazija 6 3 0 3 90:135 6 Krog 6 2 0 4 121:119 4 Učiteljišče 6 0 0 6 61:166 0 Najboljši strelci po prvenstvu: 1. Husar Janez 68 — Krog, 2. Klemenčič Franc 54 — Belt., 3. Sečko Anton 51 zadetkov — ESS itd. ženske ESŠ 5 4 0 1 57:16 8 Učiteljišče 5 4 0 1 26:23 8 Grafičar 5 3 0 2 25:32 6 Beltinci 5 2 1 2 29:33 5 Gimnazija 5 1 0 4 19:36 2 Krog 5 0 1 4 22:38 1 Najboljše strelke: Žitek Helena (Gr) 18 - Toplak Jožica (ESS) 17 -Marenče Mimica (ESS) 12. pionirji faboš 4 4 0 0 93:20 9 -Polet- 4 3 0 1 67:16 8 -Mladost- 4 2 0 2 45:27 4 Bakovci 4 0 1 3 17:95 1 Cankova 4 0 1 3 13:77 1 Najboljši strelec: Klepec Stanko — FaboS - 40 zadetkov. POMURSKI VESTNIK. 3. nov. 1960 3 Naš svetovalec (Nadaljevanje s 3. strani) Vnetje možganskih open po tej vrsti virusa je navadno lažje narave in se pozdravi brez posledic. Nekaj napotkov: ker se sprejemajo v bolnišnico le težje obliko tovrstnih obolenj - lažje se lahko zdravijo ob primerni negi doma — bo gotovo zanimalo prizadete, kako se takemu bolniku streže. Bolnik spada v posteljo! Na otekle slinavke dajemo suhe tople obkladke in skrbimo za redno nego ust: spiramo jih s kamiličnim čajem in po vsaki jedi operemo zobe. Hrana naj bo tekoča in kašasta, ker mu žvečenje trše hrane povzroča bolečine. Zdravila bo predpisal zdravnik. Vnetje mod, trebušne slinavke, možganskih open in možgan spada takoj v bolnišnico, zato tudi ne navajam načinov zdravljenja za nje. S tem, da izoliramo bolnika v posebni sobi, ki mu naj streže le ena oseba, drugih pa ne puščamo v njegovo bližino, precej omejimo možnost nadaljnjega širjenja s kapljično infekcijo. Oseba, ki bolniku streže, naj nosi v njegovi bližini preko ust in nosa zvezan žepni robec ali kaj podobnega; s tem je precej zmanjšana možnost, da bo še sama obolela. Kot zadnje izmed najpogostejših nalezljivih obolenj v poletnih mesecih v Pomurju bom opisal »žetveno mrzli-co«, s tujko imenovano: leptospiroza. Za to boleznijo zbolijo največkrat ljudje, ki hodijo bosi po polju, ob poplavah, dalje oni, ki imajo posla okoli svinj in goved (pastirji, mesarji, prekupčevalci itd.). Povzročiteljica tega obolenja se namreč rada zadržuje v omenjenih živalih, uaije v podganah, miših, mačkah in psih. Ti — s tako klico okuženi »gostitelji — izločajo klico skozi svoje ledvice. Kužen je torej seč (scalina) teu živali; če se z njim okuži hrano, voda za pitje ali ona, v kateri se kopljemo ali hodimo po njej bosi — je velika modnost, da bomo zboleli. Ko pride povzročiteljica tega obolenja (leptosplra, ki spada v vrsto spirohet) na ta ali oni način v človekovo telo, jo kri zanese v razne organe: jetra, ledvice, možganske mrene Itd. Tu se ti škodljivci naselijo, razmnožujejo in s svojimi toksini (strupi) okvarjajo telo, kar se navzven izraža v različnih oblikah te bolezni. Enkrat se pojavi žutica (težko vnetje jeter) in vnetje ledvic, drugič je v ospredju vnetje možganskih open. Opisanim slikam so skupni sledeči znaki: buren začetek 7 bruhanjem in glavobolom; bolečine v mečih, trebuhu in križu; vročina, zabuhel obraz, vnete očesne veznice in suh obložen Jezik. Včasih se pojavi po koži tudi različen nič kaj značilen izpuščaj. Bolezen daje videz resnega obolenja; vendar so se vsi — pri nas zdravljeni bolniki - pozdravili brez kakršnih koli posledic. Bolnike najuspešneje zdravimo v bolnišnici, kjer imajo bolniki primerno nego, prehrano in potrebna zdravila. Proti obolevanju se borimo na sledeče načine: uničujemo podgane, miši in druge glodalce, ki prenašajo povzročitelj bolezni: v okuženih krajih se prepove kopanje v sumi ivih (okuženih) potokih in jezerih; ljudem svetujemo, da naj ne hodijo bosi okrog; priporočamo vso previdnost ljudem, ki imajo opravka z okuženimi živalmi. To naj bi bile glavne smernice osebne zaščite ljudi na' prizadetih področjih. Končujem to kratko poljudno razpravo o trenutno najpogostejših obolenjih (nalezljivih) v Pomurju z željo, da bi Jo prebralo in se iz nje česa naučilo kar največ naših ljudi. Podobne napotke in razlage daje sleherni zdravnik dnevno prt svojem delu: vendar zaradi preobremenjenosti to ni vedno mogoče v taki meri, kot bi sl to marsikateri želel. Poslanstvo pisane besede je trajnejše od izgovorjene besede; dostopno Je širšemu krogu ljudi, časovno ni toliko omejeno. Menim, da je ravno časopis zelo primeren za tovrstni pouk ljudi. To Je bil glavni vzrok, da sem napisal te vrstice. OBVESTILO 15. oktobra so nehale z delom na Severni magistrali mladinske delovne brigade. V ta namen vabi Uprava za ceste LRS — gradbišče Benedikt vse upnike, da najpozneje do 10. novembra 1960 vložijo svoje terjatve zaradi likvidacije računov MDB. Uprava za ceste LRS — Gradbišče Benedikt »ELEKTRO-RADIO« Lendava proda na javni dražbi dne 8. novembra 1960 motorno kolo »PANNI« 50 ccm, prevoženih 4500 km. HI SO z gospodarskim poslopjem v Otovcih. ugodno prodam za 300.000 din. Interesenti se naj javijo v Stanjevcih št. 6, p. Gornji Petrovci. M-1141 MOTORNO KOLO Puch 175 ccm, tip 1958, črne barve, ugodno prodam. Leo Bergles, Grad št. 198. M-1153 DRUŽINA brez malih otrok išče postreznico za nekaj ur dnevno v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista. M-1155 KMETIJSKA ZADRUGA APAČE sprejme v službo družino, veščo pri delu v živinoreji-pitališču, z 2-3 delovnimi močmi. Plača po učinku. Nastop službe takoj. Družinsko stanovanje preskrbljeno. M-1161 MURSKA SOBOTA - od 4. do 6. nov. ameriški barvni kinema-skopski film: »Obračun pri O. K. Corralu«; od 7.-8. nov. ameriški barvni film: »Visoki jezdec«; od 9.-10. nov. indijski barvni film: »Kraljica Jansija«. LENDAVA — od 4.-6. nov. jugoslovanski film: »Tri četrtine sonca-; od 8.-9. nov. sovjetski film: »Plamen nad stepo. SLATINA RADENCI - Od 5.-6. nov. francoski barvni kinemaskopski film: »Portugalske perice-; Samo 10. novembra ameriški film: »Mata Hari. GOR. RADGONA - od 5.-6. nov. ameriški barvni film: »Prija- teljsko nagovarjanje-; od 9.-10. nov. jugoslovanski film: »Vrata ostanejo odprta-. LJUTOMER - od 5.-6. novembra jugosl. kinemaskopski film: »4 km na uro-; od 9.—10. nov. ameriški barvni film: »Zakon divjine-. BELTINCI - od 5.-6. nov. ameriški film: »Čarovnice iz Salema. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 5.-6. nov. češki film: »Ljubavna legenda. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 5.-6. nov. jugoslovansko-nemški film: »Dekleta in morje-; Samo 9. novembra sovjetski film: »Tihi don- I. del. ČEPINCI - Samo 6. nov. ameriški film: »Piknik-. HOTIZA — Člani mladinskega aktiva na Hotizi so imeli pred kratkim sestanek, na katerem so se pogovorili o bodočem delu. Sklenili so prirediti več veselih večerov, iger, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi izobraževanju članstva. Pripravljajo igro, ki jo bodo uprizorili na Dan republike. KAPCA — Gasilci iz Kapce so priredili preteklo nedeljo veseli večer. Izkupiček te prireditve bodo namenili za potrebe društva. Letos so dokončno uredili gasilski dom, v katerega so namestili tudi televizijski aparat. MALA POLANA — V Mali Polani ni sestanka, na katerem ne bi razpravljali o vaških poteh, posebno o tistih, katerih se poslužuje tudi KGG Lendava pri odvozu lesa iz malopulan-skih gozdov. Že večkrat so zaprosili upravo KGG, naj da traktorje, oni pa delavce, da bi navozili na cesto gramoz. KGG Lendava je to sicer obljubilo, vendar doslej še niso nič ukrenili. -ek HIŠO z vrtom in travnikom, takoj vseljivo, prodam. H. Fabjan, Ljutomerska ul. 5, G. Radgona. M-1164 ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA razpisuje 4 štipendije za šolanje na šoli za zdravstvene delavce. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti pri upravi Zdravstvenega doma Lendava. M-1163 HIŠO, ugodno prodam. Murska Sobota, Lendavska st. 54. M-1165 OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da sem preselil brivsko inzer-ski salon na podaljšek Glasbene šole prta kavarno »Zvezda« (Sočič) M. Sobota, Koloman Gumilar, Brivsko-frizer-ski salon, Murska Sobota. OBVESTILO Obveščam prebivalstvo, da nisem plačnica dolgov, katere bi naredil moj mož Ludvik Eerencek. Jolanka Ferencek, Tešanovci 6. BUCKOVCI KUD v Bučkovcih je na nedavnem letnem občnem zboru kritično ocenil dosedanje delo. Kakor se je dalo razbrati iz razprav, je skorajda najbolje delovala kino-sekcija. Tako so imeli v minulem obdobju 59 predstav, katere je obiskalo povprečno 160 ljudi, se pravi, da je bila udeležba kar precejšnja. Kritizirali fa so delo dramske skupine, ki je uprizorila samo eno igro, pa še to ne samostojno. Med drugim so nakazali potrebo po utrditvi godbe na pihala, ki se je nekoliko razsula. ter sestavili obsežen delovni program za prihodnje obdobje. MARTJANCI V minulih dneh so na sestanku SZDL v Martjancih obširneje razpravljali o družbenem planu ter o volitvah šolskih odborov. Pogovorili pa so se tudi o zboru volivcev, ki bo v soboto. PETROVCI Sindikalna podružnica prosvetnih in znanstvenih delavcev je minuli petek imela letni občni zbor. Iz poročil in razprav se je dalo razbrati, da so prosvetni delavci v petrovsko-šalovski občini kljub hudemu pomanjkanju učiteljev — teh manjka letos kar 21 — uspešno opravili svoje naloge. Poleg tega pa skrbijo tudi za svoje nadaljnje usposabljanje. Toko so se letos zopet trije vpisali na izredno višjo pedagoško šolo. LENDAVA Včeraj in danes so začele z delom občinske komisije za sestavo družbenega plana za leto 1961. Zbrane imajo potrebne podatke, na podlagi katerih bodo sestavile osnutke planov za posamezne panoge. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 24. do 29. okt. 1960 Ernest Kočar. Jožef Kočar, oba iz skakovec; Rudolf Gregorinčlč — drugič, iz Podgradja, Jožef Tivadar, Terezija Miholič, oba iz Slatina Radenec; Vilma Drvarič, Terezija Lovenjak, Janez Veren, Karolina Marič. Terezija Baranja. Cecilija Maček, Ernest Gjergjek, Elek Vukan, Ana Baranja - drugič, vsi iz Vadarec; Etelka Baša, Vilma Šeruga iz Radovec; Ana Magdič — drugič, iz Male Polane, Antonija Verač — petič, iz Murske Sobote. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transf postaja M. Sobota VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO G. RADGONA (združeno Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona in Kmetijsko gospodarstvo Črnci-Apače) razpisuje naslednja delovna mesta: 1. OBRATOVODJE večjega živinorejsko-poljedelskega obrata; Pogoj : kmetijski tehnik s 5-letno prakso v proizvodnji. 2. VETERINARJA Pogoj: vet. fakulteta, prednost imajo veterinarji s splošno prakso. Osebni prejemki po Tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Družinska stanovanja preskrbljena. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom o dosedanjih zaposlitvah poslati na Vinogradniško gospodarstvo Cornja Radgona. Petek, 4. nov. - Karel Sobota, 5. nov. — Savina Nedelja. 6. nov. — Lenart Ponedeljek, 7. nov. - Zdenka Torek. 8. nov. — Bogomir Sreda. 9. nov. — Božidar Četrtek, 10. nov. — Andrej Oglas v Pomurskem vestniku - siguren uspeh KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN p. M. Sobota ima v svoji drevesnici pri Gradu na razpolago večje količine PRVORAZREDNIH SADIK JABLAN po ugodnih cenah. Pošljite takoj naročila za jesensko sajenje! TIŠINA V minulem tednu je krajevni odbor SZDL na Tišini razpravljal o gradnji nove šole. Pred dnevi so namreč začeli o-količani s prostovoljno delovno akcijo ter navozili doslej že precejšnje količine gramoza, v kratkem pa bodo začeli s pripravami za izdelavo opeke. Tako računam, da bodo lahko začeli z gradnjo šole že v zgodnji pomladi. VELIKA POLANA — V Veliki Polani mislijo razširiti se-danio obrtno delavnico »Kro-jaštvo«, ki zaposluje sedem delavcev, z razširitvijo pa bi se število zaposlenih nedvomno povečalo. V ta namen bo treba preureiTti zgornje prostore v zadružnem domu in nabaviti še nekaj novih strojev. Sedanja krojaška delavnica izdeluje predvsem moške obleke, dežne plašče itd., izdelke pa prodaja ljutomerski Konfekciji. 15.000 naročnikov bere Pomurski vestnik Kmetijsko gozdno gospodarstvo Lendava razpisuje delovno mesto SEKRETARJI PODJETJA Pogoji: srednješolska izobrai-ba s triletno prakso sekretarske službe v večjem podjetju ali nižješolska izobrazba z desetletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Prijavo z opisom dosedanjega službovanja Je treba poslati do 20. novembra 1960 na upravo podjetja. TURNIŠČE — V Turnišču že leto dni ni bilo nobene kino predstave, čeprav imajo kino dvorano in kinoprojektor. Le-ta pa je baje pokvarjen, vendar ni dokaza, da je zanič. V upravljanje bi ga lahko prevzela tovarna Planika in krila eventuelne stroške, ki ne bi bili pokriti z vstopnino. V tovarni Pla-n:ka je zaposlenih nad sto Turniščanov. Zato želijo da se naj aparatura popravi ali kupi nova, da bi kino zopet »zaživel«. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 6. do 12 novembra NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra - Aleksander Popovič: Volk pred sodiščem; 8.30 Iz albuma otročkih pesmi: Pesmi in skladbe Marjana Kozine; 8.45 Melodije za dobro voljo; 10.00 Se pomnite tovariši . .; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45 Igra Kvintet Jožeta Kampiča; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II; 15.30 Po vašem okusu; 16.00 Humoreska tega tedna — Anton Pavlovič Cehov: Grda zgodba; 16.20 Za nedeljsko popoldne; 17.10 »Peli so jih mati moja . . .«; 17.30 Radijska igra — Vsevolod Ivanov: Oklopni vlak; 18.27 Sprehod po New Yorku z orkestrom Wal Berg; 18.45 »Tvoj in moj klarinet ...» in druge domače; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05 Izberite melodijo tedna!; 20.50 Orkester Jackie Glea-son; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni komorni koncert. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Drobne orkestralne skladbe; 8.40 Ansambel Mojmirja Sepeta; 9.00 Naš podlistek - J. G. Crovvter: Sest velikih zdravnikov - V. R. Ross; 9.20 To vam bo všeč; 10.15 Od valčka do rumbe; 10.40 Stare tržaške narodne poje pevski zbor iz Barkovelj - p. v. Milana Pertota; 11.00 Zvočna mavrica; 11.30 Za otroke: 12.00 Štirje fantje igrajo; 12.15 Radijska kmečka univerza - inž. Marijan Presečnik: Mehanizacija v gozdarstvu: 12.25 Majhni zabavni ansambli: 13.30 Slovenske skladbe Igra Mariborski instrumentalni an- sambel, solist violinist Ivan Pal, dirigira Jakov Cipci; 13.50 Popevke na tekočem traku; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši popotniki na tujem - Branko Perko: Popotovanje po južni Nemčiji; 16.00 Operne melodije; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.00 Športni tednik; 18.15 Slavni umetniki nagega časa — Pianist Friedrich Gul-da; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Zabavne melodije iz študija 14; 20.45 Kulturni globus; 21.10 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.25 Za ljubitelje mo-drv-nih popevk; 23.55 Prijeten počitek! TOREK 8.00 Poročila; 8.05 Popevke na tekočem traku; 8.30 Operne medigre; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo - Julka Božič: Velike vezi; 9.25 Marijan Lipovšek: Voznica; 9.40 Planinski oktet iz Maribora; 10.15 Izberite melodijo tedna'; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Španija v pesmi in plesu; 12.00 Narodne pesmi poje Ženski vokalni kvartet; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Marijan Presečnik: Mehanizacija za premik lesa od panja do ceste; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Naši operni pevci pojo; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Dr. Kajetan Gantar: Ve'er pri Fajakih; 15.40 Listi iz domače književnosti - Miran Jarc: Človek in noč; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.25 L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 V tričetrtinskem taktu; 18.20 KOtiček za mlade ljubitelje glasbe - Obisk pri inozemskih mladinskih zborih (ponovitev); 18.45 Novi izobraževalni obzornik; 20.30 Radijska igra - Rudolfo Usi-gli: Drevesa ne segajo do neba (Prva izvedba); 21.45 Vargas de Tecalitlan prepeva z zabavnim orkestrom; 23.05 Po svetu jazza 23.35 Popevke za lahko noč; 23.55 Prijeten počitek! SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladi talenti srednje glasbene sole v Ljubljani pred mikrofonom; 8.30 Jesen (razpoloženjska glasbena oddaja); E. Grieg: Jesen, uvertura - M. Vodopivec: Jesenski ognji, štirje orkestralni pasteli; 9.00 Jezikovni pogovori ponovitev); 9.15 Za vsakogar nekaj; 10.15 Francoske operne arije; 11.00 Od plsišča do plesišča; 11.30 Za cicibane; 12.00 Veseli hribovci na obisku pri nas; 12.15 Radijska kmečka univerza - inž. Tone Marolt: Poskusno delo v obdelavi tal pri nas in drugod; 13.30 Slovenski samospevi; 1405 Radijska šola za srednjo stopnjo - Julka Božič: Velike vezi (ponovitev); 14.35 »Rdeči nagelj«; 15.45 Radijska univerza - inž. Mihael Furlan: Uporaba radioaktivnosti v fiziologiji in medicini; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Plesni orkester Mar-ty Gold; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Pozdrav z gora (zabavna glasba); 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Zvočni utrinki; 20.20 Gian Carlo Menotti: Konzul - Opera v dveh dejanjih; 22.15 Četrt ure z ansamblom Mojmirja Seveta; 22.30 Amerike popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasbena polica st. 13; 8.45 Poje zbor JLA lz Beograda p. v. Slobodana Krstičaa; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo - dr. Kajetan Ganiar: večer pri Fajakih (ponovitev); 9.25 Iz solistične glasbe španskih skladateljev; 10.15 Popevke se vrstijo; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.oo Melodije iz Sovjetske zveze; 12.00 Vaški kvintet s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti - inž. Albin Stritar: Tekoča dušična goriva; 12.25 Od arije do arije; 13.30 Grupa dalmatincev p. v. Petra Tralica pred našim mikrofonom; 13.45 Veliki zabavni orkestri; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz svetovne književnosti - E. Ionesco: Nosorog; 16.00 Lahka glasba pod Mantovani-jevo taktirko; 16.15 Pesnikova ljube en in življenje - III. oddaja - Ciklus oddaj ob 150-letnici Schumannovega rojstva; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 Finale 2. dejanja Mozartove opere Čarobna piščal; 18.32 Godala v ritmu; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov ve'er domačih pesmi in napevov; 20.45 Portret Georga Trakla; (literarna oddaja); 22.15 Po svetu jazza; 22.45 L. M. Škerjanc: Godalni kvartet št. 4 (Ljubljanski godalni kvaute.); 23.05 Mladim plesalcem (Popevke in plesni zvoki); 23.55 Prijeten počitek! PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Krešimir Ba-ranovič: Imbrek z nosom, bajtna suita; 9.00 Naš podlistek - J. G. Crovvther: Sest velikih zdravnikov - VI. A. Fleming; 9.20 Ljubljanski Zvon p. v. Jožeta Hanca; 9.35 Koti ek za mlade ljubitelje glasbe; 10.35 Operetne melodije; 11.00 Pri- zori lz Boitove opere Mefistofeles; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Radijska kmečka univerza -inž. Jože Ferčej: Izkušnje v pitanju telet in mlade živine ter usmerjanje v prihodnje: 12.25 Ritmi Latinske Amerike; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13 45 Pij. le bratec, pij in druge domače; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Jadwiea \Vernerova: Rjavka; 15.45 Radijska univerza — inž. Pavle Verbič: Rudarstvo Slovenije; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.00 Lokalni dnevnih; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Plesni zvoki popevke: 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Napevi z Dunaja: 18.20 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — ttt. oddaja: 20.00 Lepe melodije; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; Z skozi čas - TV. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22 15 Zaplešite z nami’: 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Koncert ansambla Zagrebških solistov. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Zabavni zbori; 8.30 Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir (Ali Dermelj, Marijan Lipovšek); 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - Jadwiga Wernerowa: Rjavka (ponovitev); 9.25 Ali vam ugaja? (zabavna glasba); 10.15 Orkestralna matineja; 11.00 Radi jih poslušate; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmice; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti - vet. Franc Černe: Zdravstvena zaščita krav porodnic; 12.25 Za razvedrilo; 13.30 Veseli planšar-jl vam igrajo; 13.50 Arije iz Verdijevih oper; 14.20 Šport in spodni-ki; 15 40 S knjižnega trga; 16.00 Zvoki kalejdoskop; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p.. v. Egona Kuneja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17 45 Četrt ure poje Vice Vukov; 18 00 Jezikovni pogovori; 18.15 Šopek domačih samospevov; 18.30 Češka zabavna glasba; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.R0 Praznovanje na deželi; Spored domačih napevov; 20.30 Kakor v kinu — R. in A. Becker: Dovolite, ime mi je Cox - I. nadaljevanje; 21.00 melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.30 peli vam bodo domači zbori; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem Jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Želeli, sta poslušajte. POMURSKI VESTNIK - List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni »oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 208 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti St. 605-70 POMURSKI VESTNIK, 3. nov. 1960 4