IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1960 KOT POLTEDNIK «D l. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IEDAJA CP >GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 387 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN ^0 XIII., ST. 84 6 L A S i L O S O C I A i I S T i Ž N g Z V E Z £ DELOVNIH L 4 & D i Z A SOKENJSKO PONEDELJEK, 18. JULIJA 196« Veličastna proslava 15-letnice osvoboditve v Begunjah Razvoj našega gospodarstva m utrievanie družbenega sistema - nailepši spomenik vsem žrtvam na poti v svobodo tkam Uvtineia s»eta Edvard Karte« m predsednik IS LRS Bom nrainer Mladinska delovna akcija v Podvinu Predvsem izobraževalni pomen »eeunje, 17. julija %syr?^lave v Počastitev 15-letnice v, otx>ditve, ki so se tu začele že 'er£j Popoldne, so danes dose-svoj višek. Včeraj je bil po-odredov predvojaške vzgoje, juncev in tabornikov. Avto-0 društva iz raznih krajev a„ j—J-ske so prinesla pozdrave VaLstva ob teJ Proslavi. Da-r»nT Z'Iu^raJ pa so se okrog Begunj oglasile strojnice. ir tovarišica Vida Tomšič - Czdružei na z zborovanjem tistih [V ki niso pripadali brigadi so se za svoje ideje bo- Tomšič med govoi jevali v zaporih, ječah, internacijah in koncentracijskih taboriščih.« »Človeku zmanjkuje besed — je nadaljevala Vida, ki je bila tudi sama zaprta v Begunjah — ko ob tem spomeniku nacističnega divjanja misli na ponovno doživljanje strahot, "ki so se tukaj dogajale. Dvanajst tisoč ljudi, med njimi štiristopct otrok, je v štirih letih šlo skozi Begunje v smrt v Drago, v trpljenju in večinoma v smrt v taboriščih. Toda kljub tej visoki številki je to le drobec strahot, ki so se dogajale v ječah in taboriščih, ki sta jih tretji rajh in fašistična Italija posejala od Afrike do severnih polarnih krajev. O obsegu te fronte pove številka, da je tretjina vsega članstva ZB Slovenije šla skozi zapore in taborišča.-« Zatem je govornica omenila grozotne posledice nahujskanih in z najmodernejšo tehniko orožja opremljenih nacifašisličnih tolp v drugi svetovni vojni, ko je bilo 52 milijonov mrtvih, od tega 27 milijonov vojakov, padlih na frontah in 25 milijonov civilnega prebivalstva, ubitega v zaledju, sistematično uničevanc-ga v taboriščih, kar vse je strašna bilanca druge svetovne vojne. Epohalna znanstvena odkritja, moderna tehnika, osvajanje vse-mirja itd. prepričljivo dokazuje ne samo preživclost vojn, marveč tudi to, da bi tretja svetovna VOjna lahko pomenila fizično uničenje človeštva, /ato n\rašča odpor proti vsem tistim pojavom. Nad 10.000 ljudi na svečani proslavi v Begunjah PREBIVALCEM KRANJSKE OBČINE IN MESTA KRANJA V teh.dneh je gost Jugoslavije predsednik vrhovnega vojaškega sveta in vlade republike Sudana Ibrahirn Abud. Na poti po Jugoslaviji bo prispel Uidi v naše mesto in potoval skozi Gorenjsko. Sprejmimo ga kot velikega prijatelja in manifestirajmo na^e prijateljstvo do republike Sudan. Predsednik Ibrahim Abud bo prispel v spremstvu predsednika Tita v Kranj danes, v ponedeljek, uri in si ogledal tovarno ISKRO, od ko-^Cr se bo ob 18. uri odpeljal v smeri proti Bledu. Občinski odbor SZDL Kranj J nju in pripravah na vojno. Bili smo priča poskusom, da bi OZN pretvorili v propagandno tribuno hladne vojne, in pozneje, ko se je članstvo OZN razširjalo, da bi se dogovarjanje ■» najvažnejših vprašanjih mednarodnih odnosov preneslo izven OZN. Toda mir je stvar vseh dežel, ne samo zadeva velikih sil. V Jugoslaviji smo pripadniki dela, akcije in ne besed — je v nadaljnjem govoru rekla tovarišica Vida Tomšičeva. . — Zato smatramo, da je treba takoj izkoristiti vse možnosti, ki resnično pospešujejo mir, podpreti vsak korak v tej smeri in ga tudi storiti. V tem pogledu je pomembno, da je bil prav to dni odprt maloobmejni promet med sosedno Avstrijo, kakor imamo podoben promet že več let ob meji z Italijo. Ne samo, da bo ta promet povečal gospodarsko izmenjavo na tem področju, marveč bo krepil tudi vezi med sosednima narodoma. Delovni ljudje onstran meje se bodo lahko na lastne oči prepričali o pridobitvah naših delovnih ljudi, kako si v naših tovarnah in občinah sami režemo svoj kruh in ne bodo več nasedali propagandi tistih, ki skušajo zastrupljati dobre sosedske odnose. V vzdušju prijateljskih medsebojnih stikov bo omogočena šovinistična propaganda proti Jugoslaviji. Tako bo lahko postala naša manjšina na koroškem kot most med obe, ma državama, element utrjevanja demokratičnih sil. Jugoslavija je bila in jo pobornik odpiranj;) mej in dejanskega sodelova-»Ja. Dežela delavskega upravljanja Jugoslavija lahko XŠ£ti samostojno in aktivno vlogo v med-narudnih odnosih prav zaradi tega, ker grdili svojo moč na socialističnem družbenem sistemu, ki sprošča vse ustvarjalne sil'.' vsake ga posameznega državljana. — D.mes Jugoslavija ni znana v svetu le kot dežela partizanov. marveč je znana predvstua kot dežela delavskih svetov in komun, delavskega in družbenega upravljanja. Veliki gospodarski uspehi petnajstletne povojne graditve v Jugoslaviji predstavljajo izreden pojav, saj stopnja pove-(Nadaljevanje na 2. str.) Visoki gost Iz Sudana na Gorenjskem Premier prijateljske sudanske države, predsednik vlade, Keneral IBRAHIM ABUD, ki je na obisku pri nas, bo danes, v ponedeljek, prišel tudi k nam na Gorenjsko. Skozi Kranj proti Bledu bo visoki gost potoval nocoj okrog 18. ure. Prijateljske vezi s to mlado afriško državo — Sudanom so zlasti oživele potem, ko je predsednik Tito obiskal Sudan. Takrat je tamkajšnje prebivalstvo strnjeno in enotno z velikim navdušenjem pozdravljalo naše predstavnike, izražalo simpatije do Jugoslavije, do naše svobodoljubne politike in do prijateljskega sodelovanja. Mnogi so hodili po več dni skozi puščave, da so lahko izrazili svoje simpatije našim predstavnikom. Ob sedanjem prihodu generala Ibrahima Abuda vrnimo nam izkazane simpatije! Razobesimo zastave, okrasimo okna in ob cestah pozdravimo dragega ijosta-prijatelja! Foto: F. Peraan FRANCOZI IN BELGIJCI OBISKALI BRIGADIRSKO NASELJE »-FRANC VODOPIVEC« Kranj, 17. julija — Včeraj popoldne je obiskala skupina francoskih otrok iz La Ciotata, ki so na letovanju v Kranju, brigadirsko naselje »-Fran Vodopivec« na Rupi. V naselju so se zadržali okoli 3 ure. Hkrati s francoskimi otroci so obiskali brigadirsko naselje tudi belgijski taborniki, ki so se sinoči po več dnevnem bivanju v Jugoslaviji vrnili t domovino. akcije organizirali tudi 21 predavanj iz področja gospodarstva, izobraževanja delavcev, delavskega samoupravljanja, avtomatizacije itd. Doslej so že predavali predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Jakob Žen, direktor tovarne »Iskra« Silvo Hrast in drugi. — Ta mladinska akcija b* predvidoma trajala mesec dni. r \ Zadnje wewii BRIONI, 17. julija — Danes dopoldne so se tu nadaljevali pogovori med predsednikom Titom in predsednikom Sudana Abudom o vprašanjih, ki se tičejo obeh dežel. Pogovorom so od Jugoslovanov prisostvovali še podpredsednik ZIS Aleksander Rankovič, predsednik Ljudske republi>.e Crne gore Blažo Jovanovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, generalni sekretar predsednika republike Leo Mates, in drugi. Popoldne je predsednik republike priredil na čast predsedniku Sudana svečano kosilo. SKOPJE, 17. julija - Delegacija sovjetskega komsomo la je med obiskom v Makedoniji danes obiskala, v Makedoniji več kmetijskih posestev in plantažnih nasadov. V načrtu ima tudi obisk pri graditeljih avtomobilske ceste skozi Makedonijo. HAVANA, 17. julija - Ameriški veleposlanik v Havani je včeraj izročil kubanskemu zunanjemu ministru protest svoje vlade zoper kubanski zakon o nacionalizaciji z dne 16. junija. Protest je naperjen predvsem zoper to, da velja odlok o nacionalizaciji po njegovih navedbah samo za premoženje ameriških družb in ameriških državljanov. Vrednost ameriškega premoženja na Kubi je ocenjena na približno milijardo dolarjev. Doslej so ga nacionalizirali v približni vrednosti 700 milijonov dolarjev. Industrijska proizvodnja v prvem polletju Za 11,4 odstotka več kot lani Po podatkih, ki smo jih dobili na Okrajnem ljudskem odboru, je celotna industrija na Gorenjskem v prvem polletju letos dosegla 50,9 % letnega proizvodnega plana. Pri tem je že upoštevan popravljen (za poldrugi milijon dinarjev zvišan) letni proizvodni plan Iskre Kranj, s čimer se je seveda skupni odstotek nekoliko znižal. V primerjavi s prvim polletjem 1959 je letošnja polletna izvršitev proizvodnega plana za 11,4 % boljša (indeks 111,4 %). LEPO Z NEVIHTNIMI PLOHAMI .'redi julija ali nekoliko pozneje bodo po napovedih vreme-nosloveev močne nevihtne plone, medtnm ko bo v splošnem prevladovalo lopo vreme. Najvišjo izvršitev letnega proizvodnega plana v prvih šestih mesecih letos izkazuje živilska industrija (59,6%), najnižjo pa gradbena industrija (29,8%). Vzrok za to je rekonstrukcija opekarne v Dvorski vasi in slaba letna sezona v prvih mesecih leta, tja do maja. Pod planom sta nadalje še gumarska industrija (vzrok je tudi rekonstrukcija, ki je bila končana šele v aprilu) in Iskra Kranj, ki je dosegla 49,3°'o letnega plana. Iskra predvfdeva v drugom polletju precejšen dvig proizvodnje, predvsem zato, ker so v prvih šestih mesecih letos imeli težave z uvoznim reprodukcijskim materialom. Izredno slabo se je v prvem .polletju odrezalo podjetje TIO Lesce, ki je doseglo le 23,6% letnega proizvodnega plana. Vzrok za to so neurejena kadrovska vprašanja, slaibi obrati itd. Elektrogospodarstvo je v prvem polletju doseglo 57,8% plana, Železarna Je»aniee 50,8% (težave imajo s pomanjkanjem vagonov za prevoz), Veriga Lesce 50,5%, Plamen Kropa 59,4 %, Niko Železniki 45% (vzrok za tako nizko doseganje so bili prvi meseci, ko so dobili zavrnjene elektro-molorčke). Pilarna Triglav je dosegla v prvom polletju letos 74,6% letnega proizvodnega plana (skoraj tri četrtine), Lasna industrija 50%, tekstilna industrija 52%, usnjarsko - obutvena 51,3%, grafična pa 54,3%. Vsa tesktiina podjetja so plan dosegla, razen Almire, Radovljica, (48,3%), Špik Kranj (48,8%) in Odeja Škofja Loka (46,5%). Pri vseh tekstilnih podjetjih je padla proizvodnja v drugem tromosečju zaradi zmanjšanja povpraševanja na tržišču. Od usnjarskih podjetij sta v prvom polletju pod planom Runo Tržič in Usnjarna Železniki (zaradi pomanjkanja kož), medtem ko oo vse usnjarne v okraju presegle polletni plan za 0,6%, čevljame pa ea 1,1%. —t GORENJSKE PONEDELJEK, 18. JULUA 19«* Henry Moore v Kranju NA* KAZG0VOR Kranj, 17. julija Včeraj ob 18. uri je bila v egor-njih prostorih Mestnega muzeja v Kranju slavnostna otvoritev razstave del angleškega kiparja HENRYJA MOORA. Uvodni govor je imel Cene Avguštin, nato pa je Štefan Eržen povedal nekaj o kiparju in njegovem delu. Otvoritvi so prisostvovali tudi predstavnik British Councila iz Beograda g. Jardine, predstavnik British Councila iz Zagreba gospod Wrathmell, predstavniki Okr. ljudskega odbora Kranj in drugi. Razstava obsega 28 fotografij skulptur, ki jih je, razen ene, napravil avtor sam, dalje 11 barvnih reprodukcij in 4 manjše originalne skulpture. Štefan Eržen je poudaril, da je eno izmed bistvenih načel Hen-ryja Moora zvestoba materialu. Leta 1934 je Moore sam zapisal: »Vsak material ima svojstvene individualne posebnosti. Samo kadar kipar neposredno dela, kadar se aktivno ukvarja s svojim materialom, ta lahko dobi delež v oblikovanju kakšne zamisli. — Kamen je na primer trd in čvrst. Ne bi ga smeli ponarejati tako, da bi se zdel mehko meso. Ne bi C» smeli siliti v slabosti onstran njegove osnovne sestave. Moral bi obdržati svojo trdo, napeto kamnito st.« Zvestoba posebnostim materiala je del Moorovega čustva za naravo samo. Moore snuje svoje skulpture skupij z naravnim okoljem. Samo na pravem mestu si jih je mogoče zamisliti tako, kakršne bi jih videl rad sam: v prosti naravi. Henrv Moore je na razstavah, ki so potovale po naši državi, zbudil veliko pozornost, mnogo-spoštljivih in tudi nekaj besno odklonilnih izjav. Njegova paradoksna umetnost je vsekakor ena najznačilnejših naših dni. Razstava del Henrvja Moora, ki jo prireja Komisija za kulturne zveze z inozemstvom v Beogradu v sodelovanju z Umetnostno galerijo v Mariboru, je bila doslej že v Mariboru in Slovenj Gradcu, iz Kranja pa bo odšla še na Reko v in Banja Luko. -t Počakaimo 14 dni Razgovor s predsednikom pripravljalnega odtera za proslavo 900-fetnlce Kranja Se štirinajst dni nas loči od praznovanja devetsto letnice mesta Kranja. Zvrstile se , bedo številne kulturne in športne prireditve, po okoliških hribih bodo zagoreli kresovi. Na slavnostni seji ObLO Kranj bodo mladinci in mladinke iz nekdanjih partizanskih postojank predali šta-fetne palice in spomenice. Vsepovsod bo vladalo praznično razpoloženje. Nekaj več nam je o programu, ki je že dokončno sestavljen, povedal predsednik pripravljalnega odbora tov. Marijan Lombar: »Prireditve v počastitev Občinskega praznika in 900-letnice obstoja mesta Kranja se bodo pričele r petek, 29. julija z otvoritvijo raz- stav na Gorenjskem sejmu, na katerih bodo prikazali kulturno in glasbeno življenje mesta Kranja, potem knjižničarstvo in literarno dejavnost Kranja in okolice ter 900 let razvoja Kranja in NOB. Prireditve bodo končane v nedeljo, 7. avgusta, z otvoritvijo kurirske steze na Kali-šče in odkritjem spominskih plošč. Med važnejšimi prireditvami, pripravljenimi v ta namen naj omenim še gledališko predstavo v petek, 29. julija, v Prešernovem gledališču: dr. Bratka Krefta »Velika puntarija-K in VIII. mednarodni namiznoteniški turnir za pokal Kranja. Sicer pa se bodo prebivalci Kranja in okolice v kratkem seznanili s celotnim programom, natisnjenim na lepih velikih lepakih.« »Ali je vaš odbor edini, ki je pripravil program v počastitev tega velikega praznika?« »Ne, svoje programe prirejajo še Turistično in Olepševalno društvo in sicer od 1. do 7. avgusta, nadalje Osrednja knjižnica v okviru »Tedna knjige-« od 27. julija do 3. avgusta in Okrajna šahovska zveza Kranja od 15. do 20. avgusta Ob Tednu knjige bodo med drugim v Delavskem domu razna kulturno - znanstvena predavanja in dva kulturna večera pod naslovom »Umetnost Gorenjske ▼ besedi, glasbi in sliki«. V sredini avgusta pa bo šahovski turnir jugoslovanskih mest. Po predvidevanjih b» sodelovalo okrog 70 do 81 mest s približno 260 udeleženci.« »Kako pa je z zabavnim delom programa?« »Preskrbljeno je tudi 2« to in bodo Kranjčani tudi v tem pogledu prav gotovo zadovoljni. Pokrovitelj med programom je Gorenjski *e-jem, ki bo letos od 29. j«" lija do 9. avgusta.« Tov. Lombar nam je govoril tudi o obširnem Zborniku, izdanem v ta namen. Zbornik bo obsegal 500 strani in bo bogato ilustriran, vseboval pa bo zelo pomembne članke vidnejših slovenskih kulturnih, znanstvenih in go-spodarskih delavcev. Priprave so torej v polnert teku. Počakajmo še 14 dni ia vse si bomo lahko sami ogle-dali. M. F. Nad 2000 otrok na letovanju in taborjenju SKRB ZA SAMSKE DELAVCE JESENICE — V jeseniški železarni je zaposlenih okoli 1200 samskih delavcev, ki živijo več ali manj v dokaj neugodnih razmerah. Za te gradijo na Javor-niku nov samski dom. Na Jesenicah bodo nadzidali kadrovski dom, z dograditvijo novega internata pa bo tudi sedanji internat Metalurške industrijske šole služil samcem jeseniške železarne. Za samce so organizirane tri menze, razen tega pa imajo samci na razpolago topli ceneni obrok hrane med delom. Te obroke delijo v sedmih zelo okusno in higiensko urejenih jedilnicah. Po obratih so nameščene tudi štiri okrepčevalnice, kjer si lahko delavci kupijo po nabavni ceni razno hladno hrano in brezalkoholne pijače. Uvedba sedmih jedilnic v podjetju in štirih okrepčevalnic, je razen treh obstoječih menz, za samske člane delovnega kolektiva jeseniške železarne velikega pomena. Jesenice — Občinska zveza društva prijateljev mladine na Jesenicah letos omogoča letovanje in ta borenje velikemu številu otrok s področja jeseniške občine. Ob pomoči Občinskega starešinskega sveta bo skupno na letovanju in na taborenju v letošnjih počitnicah okoli 2000 otrok. Letovanja so uredili v Savudriji pri Kopru, od koder se je prva grupa 30 otrok že vrnila. V mednarodni tabor v Strunjan bo šlo te dni 11 najboljših pionirjev iz posameznih krajev občine. Na Stenjaku jih je letovalo že 90, v Trojmanu že tudi nekaj, ostali pa se bodo zvrstili v drugi polovici julija in v avgustu. V Domu tabornikov pod Golico imajo tudi planinski tabor. Razen organiziranja letovanj in taborov se je Društvo prijateljev mladine na Jesenicah letos prvič odločilo za organiziranje enodnevnih izletov v razne kraje Gorenjske. V četrtek je bilo na takem izletu v Bohinj 73 otrok. Enodnevne izlete organizira Dru- štvo prijateljev mladine ob pomoči vseh petih stanovanjskih skupnosti s področja Jesenic, ki bodo v ta namen vsakokrat prispevale do 40.000 dinarjev. Veličastna proslava 15-letnice osvoboditve v Begunjah (Nadaljevanje s 1. str.) čanja družbenega proizvoda v Jugoslaviji sodi med najvišje na Razstava Aero-kluba Jesenice Ob letošnji 50-letnici jugoslovanskega letalstva praznuje tudi jeseniški Aero-klub 25-letnico svojega delovanja. Razen ostalih prireditev je jeseniški Aero-klub pripravil tudi uspelo razstavo v avli doma Partizan. Razstava prikazuje pot jeseniškega kluba in današnjo dejavnost v posameznih sekcijah: motorni, jadralni, pa-dalni in modelarski. Razstava bo odprta nekaj dni. Gosti na svečani tribuni med proslavo Foto: F. Perdan LJUDJE IN DOGODKI Vzroki vrenj Belgijci žanje j« danes v Kongu tisto, kar so včeraj sami sejali. Navzlic temu še zdaleč niso glavne žrtve nemirov v njihovi dovčerajšnji koloniji. Prva žrtev je mlada republika, ki bo ob izdatni asistenci iz tujine stopila skozi resne preizkušnje. Vesti o domnevnih dejanjih nasilja nad Evropejci v Kongu, posebno pa o obsežnosti teh pojavov, je precej težko preveriti. Ce je nasilje že bilo, je predvsem rezultat večletne kolonialistične prakse, ki je temeljna zapreka za utrditev neodvisnosti Konga. Ta praksa je onemogočala državljanom Konga, da bi si pridobili izobrazbo, zlasti p?., da bi zraslo d»mače izobraženstvo. Ta praksa jim je preprečevala priti na kakršenkoli položaj v administraciji ali v vojski, omogočala je normalno politično življenje, v katerem ljudje pridobivajo izkušnje za neodvisnost in zs upravljanje dež'-lc. Kolonialna oblast se je trudila, da bi ohranila moč plemenskih poglavarjev in je močno odgovorna za vse škodljive posledice še živih »plemenskih tradicij«. Kolonialistična oblast je tudi prej in pred razglasitvijo neodvisnosti ter celo po njej, če se izrazimo v najmilejši obliki, naklonjeno gledala na regionalne separatistične težnje. Ko je postalo jasno, da bo krmilo dežele prišlo v roke radikalne struje Patrica Lumumbe, je koloniali-stična oblast bolj ali manj odkrito podpirala vsa opozicijska gibanja, ki so se opirala na »regionalne« ali celo osebne motive. To je veljalo posebno za separatistične težnje v Katangi, v najbogatejši provinci Konga, ki je krila skorajda polovico državnega proračuna. Separatizem v Katangi spodbujajo tudi ljudje sosedne Rodezije, ki je pod britanskim upravljanjem. Vse to je privedlo do poskusa odcepiti Ka-tango od Konga. Skratka, ustvarili so vse »pogoje«, da pahnejo neodvisni Kongo v večje težave in nevarnosti kot katerokoli drugo neodvisno afriško državo. Toda Kongo ni edina država, ki se je prebijala skozi takšno trpljenje. Mar Indija ni preživ- podobnih vzrokov, ki so nastali zunaj Indije) v prvih dneh svoje neodvisnosti? Vzlic temu danes nikomur ne pride na misel, da bi Indiji odrekel sposobnost samostojnega obstoja, ki p?, podporniki kolonializma zanikajo in odrekajo Kongu in vpijejo po kolonialni »varnosti^. Kar je Kongu v teh težkih dneh zares potrebno, je nevmešavanje v njegove notranje zadeve in veliko učinkovite in dobrohotne pomoči za njegov ekonomski, kulturni in ljala velikih pretresov (zaradi vsestranski razvoj. Premirje v Italiji V Italiji je nastalo tako imenovano politično-sindikalno-poli-cijsko premirje. S tem se je vsaj ca sedaj končalo krvavo obračunavanje policije z demostranti po ulicah italijanskih mest, ni pa se še končala politična kriza, ki je posledica nedavnih dogodkov. Politična kriza je pravzaprav odraz zelo zapletenega političnega položaja, ki je že dolge mesece čakal na razplet. — Upravljanje uradniške Tambronijeve vlade, ki se je rodila kot rezultat nepripravljenosti najti radikalnejšo rešitev pri oblikovanju močne parlamentarne večine centra, ki bi se opiral na levico, je pokazalo, da je razmerje moči tako napeto, da so polovične rešitve nevzdržne. Še več, omogočilo je napade skrajne desnice, njeno krepitev v političnem življenju države, vse to je naletelo na ogorčeno nasprotovanje levičarjev tu tpl«&nlh protifašističnih sil. Latentna kriza, ki se Je v teh dneh pokazala v zelo ostri obliki, je odsev plohokih političnih trenj v Italiji. Ne gre samo za spopad med levico in desnico, ampak tudi za notranja gibanja v teh silah samih, predvsem pa za tivnje v vladajoči demokrščanski stranki, ki je že več let razpeta med lastno levico in desnico. Prav ta razdeljenost — nekaj časa krepitev levih, nekaj čas^ pa krepitev desnih sil v stranki, od česar je odvisna tudi usmerjenost vlade pri izbiri zaveznikov, ki bi jo morali podpreti v parlamentu — je pripeljala do latentnih nestabilnosti vseh demokraščanskih vlad v zadnjem razdobju. To pomeni, da Je izhod iz te družbene krize v veliki meri odvisen prav od nadaljnjega procesa polarizacije v Italiji, posebno pa od polarizacije v vladajoči stranki, ter od splošne akcije in sodelovanja naprednih sil, od njihovega boja za ohranitev in popolno uresničitev demokratičnih pravic. svetu. Glavni činitelj, ki je pripeljal do tega napredka, je predvsem iniciativa delovnih ljudi samih, ki jo novi družbeni odnosi sproščajo. Hkrati s petnajstletnico osvoboditve praznujemo letos tudi desetletnico delavskih svetov. Tisoči, stotisoči delavcev so danes pri nas aktivni upravljavci v proizvodnji. V delavskih svetih in komunah, v organih družbenega upravljanja se danes vrši proces preraščanja oblasti v imenu delavskega ljudstva, v oblast delovnih ljudi samih; vrši se prehod iz oblasti nad ljudmi, v upravljanje nad stvarmi. ZKJ in SZDL usmerjata t?, proces in osveščata delovne ljvdi, pri tem pa naše politične organizacije same predstavljajo enega od odločilnih instrumentov družbene samouprave. Sedanji gospodarski uspehi so najsijajnejši dokaz rezultatov novih socialističnih družbenih odnosov. Skladno z objektivnimi zakoni se usmerja družbeni razvoj k odnosom, v katerih bo dosežena skladnost družbene in individualne koristi, ko postaja »napredek posameznika podlaga splošnemu družbenemu napredku.« Družbeno-ckonomske in moralno-politične koristi delovnih ljudi so osnovna gibalna sila družbenega razvoja. Tam je treba omogočiti, da se čim popolneje in vsestransko uveljavljajo. V tem je smisel naporov za graditev čim boljšega sistema delitve po delu, pri čemer je odločilno, da delovni kolektivi, da posameznik preko delavskega samoupravljanja sam pri tem sodeluje. Skupnosti proizvajalcev in upravljalcev Danes se postavlja pred nas z vso ostrino že naslednji problem: ne same upravljanje znetraj to- varne, ne samo skrb za nagrajevanje v okviru občine, razvijanje občine kot skupnosti proizvajalcev in upravljavcev. Uveljavljanje proizvajalca kot upravljavca, razvoj delavskih svetov in komun je preizkušnja pot boja proti birokratizmu in vsem negativnim gospodarsko družbenim škodam, ki iz tega izvirajo. Obenem pa je to tudi najhitrejša pot gospodarskega razvoja celotne socialistične skupnosti. Naše skupne proslave preteklih bojev in žrtvovanj naj torej ne bodo povod za komemoracije, marveč naj bodo za nas nenehni vir krepitve nadaljnjega razvijanja vseh tistih najplemenitejših idej in lastnosti, uresničevanja vseh tistih sanj in načrtov, ki so jih sovražniki svobode skušali s fizičnim terorjem v bunkerjih, v celicah, v mrazu in blatu, na mo-riščih in v plinskih celicah zadušiti. Te sanje in načrti pa so za to samo še silneje zaživeli. Vizija o osvobojenem človeku v osvobojeni družbi, -za katero je človeštvo dajalo ogromne napore in žrtve, se tako pri nas uresničuje. Naloge za nadaljnji napredek in razvoj našega gospodarstva, za utrjevanje novega družbenega sistema — je na koncu svojega govora dejala tova-rišica Vida Tomšičeva —, bo zato najlepši spomenik žrtvam in najboljši odgovor reakciji. Po govoru Vide Tomšičeve je bil kulturni program. »Sredi pušk in bajonetov« se je razlegalo mimo tamkajšnjih grobov, odmevalo od bližnjega obzidja nekdanjih »celic smrti« in prodiralo tja do Drage, kjer je pokopanih toliko žrtev za današnjo svobodo. Med proslavo je prenehalo deže- 4 ki ■» vati in sonce je začelo ustvari prijetno razpoloženje. Mno2; udeležencev, ki so govor P06' šale po zvočniku daleč med 94 dovnjakom, so se zganile- W ^ niranci iz številnih nemških-italijanskih taborišč so se z&c^ zbirati, se predstavljati. — v vstopom v Muzej se je 2 zbralo veliko udeležencev, želeli ogledati dokumentacije n kdanjih grozot. Proti Dolini Dr ge so šle skupine ljudi. BegunJ. in Draga sta dostojno predstf^ ljali nekdanje napore, boj in 1 L ve ter sedanje, lepše življ^ naših ljudi ob močnem gospo^3 skem in družbenem razvoju- Plavalni klub na Jesenicah Na Jesenicah bo za IetoštU' , činski praznik dograjeno 10 drugimi objekti tudi letno K"^ lišče. Pretekli teden je bil B* senicah ustanovni sestaneK v valnega kluba, kjer so se ° ^ čili, da bodo ob otvoritvi šča, 30. julija, priredili PrveJj!jr valne tekme pod nazivom §r tekme«. ^ ^ odločili, 0» či so bili navdušeni na(*. n,,zjli zgrajenim kopališčem; ■* &r pa so tudi željo po ured'lvl,ne^ derobnega trakta, skaka1 ter otrosK^ zarske plavalne stanku so tudi občni zbor novega kluba v začetku avgusta stolpa, sončališča bazena. Sodijo, da novljeni klub štel blizu nov. S sodišč^ NEVERJETNA POZABLJIVOST Gozd kmeta S. M. iz Nome-nja resda meji na gozdno parcelo, last družbenega premoženja, ki jo upravlja Občinski LO Bohinj. Ni pa tako obsežen, da, kot sam trdi, ne bi vedel, od kod do kod segajo meje njegovega gozda. Ko je šel lani v avgustu brez logarjevega od-kazila sekati smreke v gozd, je namesto v svojem kar v občinskem gozdu posekal štiri smrekova drevesa v skupni izmeri 2 kubična metra in v vrednosti okrog 15.000 din. Na sodišču je seveda skušal zvaliti krivdo na svojo pozabljivost, češ da ne gre za namerni posek v tujem gozdu, marveč za pomoto, ker je bil prepričan, da seka v svojem gozdu. Ker pa je bilo sodišče mnenja, da vsak kmet dobro pozna meje svojih gozdnih parcel, ga je za neverjetno pozabljivost na škodo družbenega premoženja obsodilo na 20.000 din denarne kazni, plačillo stroškov kazenskega postopka in povprečnine 2.000 din. Morda bo ta kazen dovolj resen opomin, da se bo v prihodnje varoval takih zmot, zlasti še zato, ker ho razen kazni moral povrniti občini še škodo v znesku 15.000 din. FANTOVSKA ČAST Iz nekega fantovskega prepira, kri pa ni bil tako težke narave, da bi ga ne mogla dru- ; vedno neke^- ^ nePf Za ih gače poravnati, je imel Bohinja ravnane račune z A. J- - q& račun, ki bi ga po star i "J )e zadnjaških nazorih m°rJ -iy fizično poravnati, pa P^s^sti-sa ni načel ustrezne pri'0 . ^ Ponudila se mu je šele la"^.ar seni, ko je opravljal P1''^-ska dela na novi zgradbi^ ^ stvenega doma v BohJBJ čas se je mimo gradbis^\QSy peljal z dvokolesom oš* eprr nec. V prepričanju, da j^^O ravnan prepir ogroža nj fantovsko čast, je pogrt r •abil 9p gišče živega apna in 0111 je vrgel v desno oko. 'r° natfl' oko močno razjedlo in v' Z meri ogrozilo vid. ^VvčeS1^ tvovalnosbi zdravnikov ^0r3 klinike iz Ljubljane se ^ zahvaliti, da ni prišlo do ših posledic. Da tak naf,n vSr ravnanja sporov v ča«u J^jj stranskega razvoja PoraV." pO' svetov ni dopusten, &a,} ■ P učilo sodišče v RadovW*gj|g^ mu je za objestnost, s jjgf* je v znotni meri ogrozil v- ~L je sotovariša, odmerilo •*> \fi sec zapora.' Oškodoval tai<. moral poravnati še vso škodo in bolostnino v t>o din. Razen tega J* p Zavodu za social" ^e poravnati ^jefl zdravi J«*; >, Morda ■ •loi^1 1 izučilo, da do ^^por* 14.564 moral varovanje izdatke v zvezi z A. J., ki niso majhni, bo to izučilo, da bo prihodnje reševati take na pametnejši način. PONEDELJEK, IS. JULIJA 19M G ORENJS KE O 8Y£ Š Č £yAL£ C mali oglasi PRODAM Prodam Puch Roller 125 ccm. »rašler, St. Žagarja 52 2735 Najugodneje prodam odlično •hranjeno spalnico z vložki in Marmorno ploščo, primerno za spomenik 70X55X5 cm. Ogled •d 25. julija dalje, samo popoldne. Naslov v ogl. odd. 2737 Prodam motorno kolo Triumpf 25» ccm. Vodopivčeva 13, Kranj 2742 Pr«dam Vespo GS 150 ccm, registrirano. Likozarjeva 11, Prim-efcovo 2745 Okna za delavnico 150 X 150 — S kosov, prodam. Cemažar Ivan, Forme 12, Zabnica » 2753 Električni štedilnik EKA — Popolnoma ,nov — poceni prodam. Cemažar Ivan, Forme 12, žabnica 2755 Prodam rezan stavbni les. -— Naslov v ogl. oddelku 2784 Prodam ali zamenjam za kra-ki bo teletila, zelo dobro •hranjeno mlatilnico, ki trese in peta. Prosen Franc, Strahinj 10, Naklo 2785 Prodam motorno kolo Horeks Regina 400 ccm, tip 1956, odlično ohranjeno. Benedičič Silvester, Pševo 6, Kranj 2786 Po zelo ugodni ceni prodam dobro ohranjeno pohištvo iz hrastovega lesa: sobno kredenco, raztegljivo mizo s šestimi stoli, knjižno omaro, pisalno mizo in ▼elik kavč. Naslov v oglasnem oddelku 2787 Prodam novo spalnico in več *rugih posameznih kosov. Na-*>v v oglasnem oddelku 2788 Prodam motor DKW 350 ccm v dobrem stanju po nizki ceni. Naslov v oglasnem odd. 2789 Prodam 3 diatonično harmo-Mke ali zamenjam za kolo. — Strahinj 9, Naklo 2790 nju za nekaj ur dnevno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zelo lahko delo- 2794 Najditelja torbice s kopalkami, prosim vrniti proti nagradi na naslov v ogl. oddelku 2795 Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj sporoča, da v dneh od 25. julija do vključno 3. avgusta ne bo sprejemala porodnic in ginekoloških pacientk zaradi nujnih notranjih pleskarskih del 2796 kino objavo Državni zavarovalni zavod v Radovljici nas je obvestil, da je izplačal našemu naročniku Jenku Janezu, Srednja vas 39, Šenčur za začasno nesposobnost za delo 48.300 din, odškodnino za invalidnost 25 odstotno akontacijo din 200.000.— in iz naslova nezgodnega zavarovanja red-nik naročnikov Glasu Gorenjske prav tako din 10.000.—, skupaj 258.300 din. TELESNA KULTURA 11 m RAZPIS Komisija za štipendije pri Trgovinski zbornica Kranj, razpisuje na podlagi 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 32/54) štipendijo za študij na Šoli za umetno obrt v Ljubljani. Višina štipendije je do 6.000 din. Prosilci morajo vložiti prošnjo na Komisijo za štipendije pri Trgovski zbornici Kranj, Prešernova ul. 11/11. Prošnji je priložiti: a) podroben življenjepis b) zadnje šolsko spričevalo c) potrdilo o imovinskem stanju staršev prosilca . Rok za vlaganje prošenj je 31 .julij t. 1. Komisija za štipendije TZ Kranj KUPIM Kupim neuporaben šivalni stroj lahko tudi saimo stojalo. Po- ZAHVALA Vsem, ki so ob izgubi našega *udbe oddajte v oglasni oddelek dragega očeta *°d »Neuporaben« 2791 FRANCA OSTERMANA krojaškega mojstra z nami sočustvovali, ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in vence, se najlepše zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo sosedom, bratom dn gasilskim društvom. Iskrena zahvala zvonarjem in g. župniku. Lepa hvala poveljniku gasilske čete za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala dr. Bohincu, ki mu je lajšal trpljenje zadnje dni. Sinovi, hčerke in ostalo sorodstvo Jesenice »RADIO«: 19. in 20. julija ruski film BALADA O VOJAKU Jesenice »PLAVZ«: 18. in 19. julija ameriški barvni cinema-scopski film VISOKI TUJEC Bled: 18. julija ameriški barvni film ZBOGOM OROŽJE, predstave ob 18. in 20.30 uri, 19. in 20. julija italjansko francoski barvni film KOCKAR, predstave ob 18. in 20.30 uri Radovljica: 19. in 20. julija italijanski film RIMU ANKA, 19. julija predstava ob 20. uri in 20. julija predstavi ob 18. in 20. uri Tržič: 19. in 20. julija italjan-ski barvni film DOKTOR IN NADDOKTOR Kranj »STORŽIC«: 18. julija ameriški (barvni film ARRIVE-DERCI ROMA, predstave ob 16., 18. in 20. uri, ameriške barvne risanke ŠILJA V AFRIKI, matineja ob 10. uri, 19. in 20. julija jugoslovanski film KOTA 905, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 18. julija jugoslovanski film KOTA 905, 19. in 20. julija amer. barvni film SLAB DAN V BLACK ROCKU, predstave ob 20.30 uri Stražišče »SVOBODA«: 19. julija premiera španskega filma DOBRODOŠEL GOSPOD MARŠAL, predstava ob 19.30 uri Cerklje »KRVAVEC«: 20. julija španski film DOBRODOŠEL GOSPOD MARŠAL, predstava ob 20.30 uri Škofja Loka: 19. in 20. julija italijanski film IZZIVANJE, 19. julija predstava ob 20.30 uri, 20. julija ob 18. in 20.30 uri Kamnik: 18. julija ruski barvni film TIHI DON III. del, — predstava ob 20. uri, 19. in 20. julija ruski film IVAN GROZNI, I. del, predstave ob 20. uri Duplica: 20. julija ameriški film NAJHITREJŠI REVOLVE-RAŠ, predstava ob 20. uri % Na letošnjih dirkah v Škofji Loki so gledalci najbolj pogrešali našega najhitrejšega tekmovalca Leona Pintarja iz Kranja. Dirk se ni mogel udeležiti zaradi poškodbe na nogi še iz opatijskih dirk. Zaradi tega je spremljal potek dirk kar iz svojega avtomobila. Videti pa je bilo, da je bil dokaj nezadovoljen, ker se ni mogel tudi on boriti s svojimi tovariši na dirkalni progi. Toda brez imena Pintar tudi na teh dirkah ni šlo. Zamenjal ga je brat Janez, ki se je nepričakovano dobro uveljavil, čeprav je šele drugič startal. nezgode S. B. iz Kranja si je pri stroju priščapciila in poškodovala prstanee leve roke. C. M. iz Kokre si je težje poškodoval levo nogo, ko se je pri vožnji z motornim kolesom zaletel v avtomobil. M. K. iz Kokre si je pri trčenju s kolesom zlomil ključnico. M. F. z Visokega je padla s češnje in si zlomila levo nogo. M. P. s Huj je stroj zagrabil mezinec leve roke. M. V. iz Kranja je pri prometni nesreči dobil težje poškodbe na glavi. RAZNO Stanovanjska skupnost Center Kranj razpisuje mesto perice. — **astop službe takoj. Pismene ustmene ponudbe sprejema ^rvisna služba stanovanjskih ^upnosti, Kranj, Tavčarjeva 45 (vhod iz dvorišča) 2792 Sprejmem vajenca-ko za briv-J^*> frizersko stroko. Nastop ta-Janez Fojkar, frizer, Škof p ***a, Sp. trg 1 6 2793 zdravo mlajšo upokojenko bi DreJela majhna družina v Kra- tržni pregled Večje število nekvalificiranih delavcev in delavk ki imajo možnost priučitve na strojih sprejmev zaposlitev TOVARNA RASTLINSKIH OLJ IN OLJNIH IZDELKOV BRITOF PRI KRANJU. Zglasite se osebno na tajništvu podjetja. — Stanovanje Bi zagotovljeno. V Kranju Fižol v zrnu 50 do 80 din, mleko 30 din, ajdova moka 65 do 70 din, ješprenj 70 din, kaša 80 do 85 din, krhlji 50 do 60 din, krma za kokoši 40 do 45, proso 40 do 45 din, oves 25 do 30 din, koruza 40 do 45 din, lisičke 30 do 40 din, maline 150 din za liter, stročji fižol 90 do 100 din, stročji grah 80 do 90 din, sir skuta 100 do 120 din, surovo maslo 560 din, jedilne buče 60 din, čebula 50 do 70 din, krompir stari 18 din, krompir novi 28 do 30 din, sladko zelje 30 do 40 din, solata 35 do 40 din, pesa 40 do 45 din, češnje 70 do 80 din, gobe 300 do 400 din, cveta-ča 100 din, kumarice 70 do 100 din za kg, jajca 20 do 22 din, kokoš 600 do 700 din, piščanci 250 do 350 din, česen 10 do 15 din, zajci 300 do 400 din za komad, smetana 15 din, špinača 20 do 25 din za merico. NA JESENICAH Rodile so: Rožič Damira — dečka, Novak Magda — dečka Potočnik Mira — deklico, Re-pinc Ana — deklico, Bahun Slavka — dečka, Zimbovski Pa-vica — dečka, Močnik Olga — deklico, Pregelj Sonja — dečka, Mohorič Jožica — dečka, Cimi-ratič Vahida — deklico, Odar Marija — deklico, Šmid Zivka — deklico, Janša Marija — dečka, Dolinšek Julka — deklico, Čušin Ana — deklico, Romih Olga — deklico, Jerkič Livija — dečka, Papler Polonca — deklico, Cimžar Radoslava — deklico, Mikolič Francka — deklico, Faletič Valerija — deklico, Ba-lič Ajka — dečka, Krupenko Helena — deklico, Mandeljc Fani — dečka, Mulej Milka — dečka, Jus Frančiška — dečka, Prek Štefka — deklico, Smrekar Marija — dečka, Simnovčič Marija — dečka, Legat Slavka — deklico, Zima Marija — dečka, Sko-čir Justina — deklico, Leskovar Ivanka — dečka. Poročili so se: Ljube Stanislav, tov. delavec dn Tomšič Julija, kmečka delavka; Franko Viktor, tov. delavec in Mihelič Karolina, tov. delavka; Košir Štefan, trg. pomočnik in Štefe Marija, tov. delavka. Umrli so: Lukan Filip star 68 let, Vatovec Franc star 59 let, Mežnarič Marija stara 64 let, Kovačič Ivan star 77 let, Hafner Jakob star 76 let, Čop Karel star 60 let, Fantur Marija stara 72 let. £ Na sobotni uradni preizkušnji za včerajšnje republiško prvenstvo se je pripetila zelo nenavadna nesreča, ki se je končala s precej srečnim koncem. Motorist Miletič iz Velenja je v zadnji vožnji v kategoriji motorjev nad 250 ccm pri zadnjem zavoju tik pred mostom čez Soro priletel v ograjo Pri tem je njega in motor vrglo v zrak, tekmovalec Miletič se je samo laže poškodoval na levi roki, medtem ko se mu je motor vnel in nato popolnoma zgorel. Q Najbolj »agilni« pri tej nesreči so bili prav gotovo škofjeloški gasilci, ki so prišli na kraj nesreče šele potem, ko je na cesti ostalo le nekaj pepela in raz-goretega železja. f) Na škofjeloških dirkah je nastopila tudi edina tekmovalka, neustrašena Mara Bratina iz Nove 'Gorice. Svojo drznost je pokazala zlasti na sobotnem uradnem treningu, ko je prišla tretja na cilj, čeprav je na startu zamudila več kot kilometer. Na takih dirkah, kot je bila škofjeloška, tekmovalci namreč startajo z ugaslimi motorji in njej motor na startu ni hotel vžgati in je zamudila precej dragocenih sekund. 0 Najbolj nedisciplinirani na dirkah so bili prav gotovo gledalci, ki so v trenutku, ko se je zgodila nesreča pri mostu čez Soro, enostavno vdrli na cesto, čeprav je bilo na dirkalni stezi še precej tekmovalcev. Le največji prizadevnosti rediteljev in samih tekmovalcev, ki so bili še na progi, se moramo zahvaliti, da ni prišlo do hujših nesreč. Ob robu bazena £ Pretekli četrtek je bil aa uradnem obisku v Kranju predsednik Plavalne zveze Jugoslavije tov. Detelič. Prišel si je ogledat gradnjo zimskega bazena. — Plavalna zveza Jugoslavije namerava ta bazen uporabiti kot tip zimskega plavališča, kakršen naj bi se gradil po vsej državi. — Kranjska zamisel pokritega bazena je najbolj prikladna za jugoslovanske razmere, predvsem zato, ker niso za gradnjo potrebna prevelika finančna sredstva. PZJ se zanima za gradnjo tega bazena tudi zato, ker namerava Kranj določiti kot tretji plavalni center v Jugoslaviji, g Ob obisku je predsednik Plavalne zveze Jugoslavije tudi ponudil Kranju gostovanje najboljših japonskih in avstralskih plavalcev, ki bodo obiskali Jugoslavijo po olimpijskih igrah v Rimu. Kranjska športna publika bi tako konec septembra imela priliko videti najboljše plavale« na svetu - JAMANAKO, DA-VITTA, FRASERJEVO, brata in sestro KONRADS in druge. Vodstvo kranjskih plavalcev že proučuje možnost organizacije tekmovanja teh najboljših tekmovalcev na svetu. £ V četrtek bomo v kranjskem bazenu spet videli goste iz Zahodne Nemčije. Baletke na vodi iz dsnabriicka bodo nastopile na mestnem kopališču s popolnoma novim programom, pa tudi v plavalnih točkah se bodo pomerili domači plavalci z gosti. Prireditelji bodo poskrbela za ta nastop posebno razsvetljavo, ki bo brez dvoma napravila prireditev še privlačnejšo. Pričetek bo o« 20.30 uri. Kranjčani med najboljšimi Pretekli teden je bilo strelišče ob Dolenjski cesti v Ljubljani prizorišče napetih tekmovanj za republiško prvenstvo v streljanju. Pokrovitelj prvenstva je bil predsednik Ljudske skupščine LRS, tov. Miha Marinko. Tekmovanja so se udeležili tudi strelci iz kranjskega okraja, ki so dosegli zelo lepe uspehe. V streljanju z vojaško puško je ekipa Kranja osvojila tretje mesto (1823 krogov) za Ljubljano in Celjem. V hitrem streljanju z vojaško puško so bili Kranjčani drugi, saj so v 39. sekundah dosegli 231 krogov; Petrnel pa, ki je bil najuspešnejši Gorenjec na prvenstvu, je v tej disciplini zasedel drugo mesto (10/74). V streljanju z vojaško pištolo je postil novi slovenski prvak Peternel (501), ekipa iz Kranja pa je bila druga. Tudi pri hitrem streljanju s pištolo je bil najboljši Peternel in je zanesljivo osvojil naslov republiškega prvaka. Kranjčani so bili še prvi v streljanju z ma-lokalibrsko puško, pri posameznikih pa Zadražnik iz Kranja. Pri mladincih so bili obakrat prvi strelci iz Kranja — MK olimpijski mateh in MK puška »CZ«. Tudi članice iz Kranja so se dobro odrezale in so zasedle tretje mesto, z Otrinovo, ki je bila tudi tretja. Gorenjci so s tega prvenstva in tekmovanja za pokal tovariša Mihe Marinka prinesli kar tri prva, tri druga in štiri tretja mesta v ekipnem tekmovanju ter tri prva, štiri druga i« štiri' tretja mesta pri posamea-niki|i. Vsekakor lep uspeh za krarijski okraj. Zanimanje za šah v Šenčurju Šah ima tudi v Šenčurju dosti ljubiteljev, ki organiziran« delujejo v kulturno prosvetnem društvu Svobode. V torek so odigrali troboj s šahisti iz Kamnika in Velesovega ter organizirali simultanko z mojstrskim kandidatom Cudermanorn iz Kranja na 20 deskah. Zlasti za zadnjo prireditev je vladalo v Šenčurju veliko zanimanje, vendar zaradi pomanjkanja prostora tri bilo moč vsem ustreči. Zal je bilo opaziti, da sicer borbenim domačinom manjka še precej teoretičnega znanja, zato je mojstrski kandidat brez težav zmagal z visokim rezultatom 19 : 1. Remizirala sta Valentin Pežtar in Jože Rehbenger. (Nadaljevanje in konec) . Nekoč je živel mlad fant, lep *R Poln življenja. Služil je v crnomorski, morda pa tudi v bal-*lski ali tihomorski floti. Sanjal je o pre]epj niorskl deklici in v ojem mladostnem zanosu si je aI njeno podobo ovekovečiti na jv°jih prsih. Okraski na plečih in •iteh so tvorili dostojen okvir Ju olj eni podobi. Danes pa stoji na pisalni mi-s' komandanta taborišča svetilka Senčnikom, izdelanim iz najfi-Jsega pergamenta in prelepa .0l'ska deklica zre z ljubeznijo Z*1 nasmehom s tega senčnika jT* komandanta. Gospa soproga Jr*^*ndanta pa ima ročno torbi-» lično manikirko in še razne l'ge drobnarije iz enakega ma- I>a Pri ogrodje svetilk<>? ^ natančnejšem ogledu vidi-r, / ^a je sestavljeno iz kosti j>>ZKane živali, ki ji učenjaki ^ VlJo »homo sapiens«, navad-v^zernljani pa ji rečemo »čio- nirrf k' *e rekel. da nacisti maJ<> -umetniškega okusa«? p. , Ru o'«'g brutalne sile esesovske-, nadčloveka pa je v taborišču druga Siiu neotipljiva in pa vendar povsod pri-»ilJ'K:a- v vseh blokih jo obču-' n* vseh deloviščih in celo v fcidnj glavnem stanu komandanta so njene tipalke. PARTIJA! V kamnolomu je omagal suh dolgin, skoraj dva metra meri, tehtnica pa mu kaže s cunjami in coklami vred komaj 56 kg. Oprt na tovariše se je komaj privlekel v taborišče, na apel ga morajo že nositi, po apelu pa ga odneso v bolnico — revir. Tam ga sprejme v oskrbo zdravnik, tudi pripornik, Nemec, »marksistična svinja*. Ne ve zakaj, toda onemogli se mu izpove in odkrije vse tisto, kar je tako skrbno skrival pred inkvizicijskim sodiščem. Pa ga prosi, naj ga z injekcijsko iglo reši vseh nadaljnjih muk. Zdravnik - tovariš ga prodorno gleda. »Titovec si in umrl bi rad?« ga vpraša. »No, nimam zdravil zate. Toda domovino imaš, ženo in otroke. Oni te potrebujejo. Zato moraš živeti!« To čudovito zdravilo je pomagalo! Vsak dan odhajajo v zunanje delovne komande transporti pripor nikov. Naslovi teh komand so le šifre. Najstrašnejša pa je »Dora«. Nihče se le ni vrnil od tam. In vendar vemo: to je v živo skalo vsekana podzemna tovarna v Nordhausenu v vznožju llarza, kjer izdelujejo sestavne dele nekega strašnega orožja, imenovanega »VI« in »V2«. Časopisi vsak dan prerokujejo, da Zdenko Dolinar K. E. Bu. bo to orožje prineslo rajhu končno zmago. Tovariš pride k meni. »K poštni cenzuri greš delat. Glej, da si pridobiš zaupanje esesovcev.« Delo ni težko — pišem po nareku v glavnem naslove in brezpomembne dopise na razne taboriščne komande, vse pod šiframi, pravega naslova ne smem vedeti. Pravi naslovi so v registratorju v omari pod strogim nadzorom šarfirerja. Danes mora oditi nov transport — 3000 ljudi v komando »S-III«. Nova, neznana komanda; le slutimo, da je to nova izdaja »noro«. Tovariš, ki me je poslal na pošto, pride zopet k meni: »Poizvedi, kje je »S-III«. Mine dan, dva, mine teden in prilika se še ni ponudila. Neke-%a dne pa sem sam s šarfirer-jem v pisarni. Ta se za trenutek oddalji. Hitro registrator v roke in že imam šifro. Komaj utegnem zapreti omaro in vrata se zopet odpro. Neskončno dolg je bil ta dan. Zvečer pa povem tovarišu »S-III«, je v vasi Ohrdruf, nekje blizu Weimarja.« Ta me v zahvalo zadovoljno potreplja po ramenu. Mine teden dni in v taborišče pripeljejo nekaj težko ranjenih pripornikov. Umirajoči pove: »Sinoči smo bili zbombar-dirani. Vse je pobito, vse razbito, nič ni ostalo celega!« S-III« ne obstoji več. Zbiramo se v trojke, proučujemo družbeni razvoj in marksistično teorijo ter si tako dajemo poguma. Današnje s%mje je samo prehodna faza v razvoju družbe. Po tej poti dobivamo tudi vesti iz domovine. »Radio Svobodna Jugoslavija«, poroča: .. . Nekje v taborišču so skriti radijski sprejemniki in celo kratkovalovni oddajnik, ki ga zastonj iščejo po vsej okolici. V začetku leta 1945 se živčna vojna stopnjuje do skrajnosti. Evakuiranci iz taborišč na vzhodu in zahodu prihajajo v naše taborišče. Gneča je neznosna, naše število naglo raste, kmalu nas je čez 5000. Berlin je obkoljen, zahodne sile stojijo na Renu; kmalu bo konec! Angleški radio poroča: »Naše čete so prodrle do zloglasnega taborišča Bergen v Lii-neburgu, .našle pa so le kup pepela in zoglenelih kosti. Herrn-volk je hotel zabrisati vse sledi svojih zločinov.« Preko trojk zvemo, da imamo v taborišču skrito tudi orožje. Torej se bomo uprli! I. aprila je ameriška V. Patto-nova armada že pri Eisenachu, komaj 50 km od Buchenwalda. Torej bodo jutri lahko že pri nas. Pa so se zataknili in namesto njih pride povelje za evakuacijo. Zver še ni sita! Naš komite pa tehta položaj: V taborišču 56.000 do smrti izčrpanih ljudi, 92 pušk, en lahki mitraljez in nekaj ročnih bomb — zunaj pa 3000 do zob oboroženih esesovcev — 50 km do fronte. V takem položaju je preboj nemogoč! Evakuacija je v polnem teku. Vsak dan odhaja kolona nekaj tisoč ljudi, za njo pa kamioni, ki pobirajo onemogle in jih vozijo nazaj v krematorij. Ta ne more več prebaviti tega obilja, zato se pred njim nabira-o cele skladanice trupel - kot drva. II. aprila nas je v taborišču le še 21.000; letalski alarm nas reši nadaljnje evakuacije. Nov alarm oznani bližanje tankov, ki nas bodo osvobodili. V neposredni bližini je slišati topovski in mitraljeski dvoboj. Krogle osvoboditeljev že žvižgajo čez taborišče. Komandant izda povelje: »Taborišče požgati!« Sedaj napoči pravi trenutek. Predno utegnejo privleči pripravljene metalce plamena, po-mede dobro namer j ena salva iz 92 pušk na mah vse stražarje z njihovih stolpov. Udarne čete pripornikov razbij ej o na več mestih z bombami žično ograjo in se spoprimejo z mitraljeskimi gnezdi in krdeli dresiranih psov. Presenečenje pri naših »čuvarjih« je popolno. S te strani nise pričakovali napada! Po dva kilometra oddaljeni cesti ropotajo Shermani in rigajo iz svojih topov. Kake pol ure traja zmeda — potem pa ni videti nobenega esesovca več. Skozi gozd se spustimo do ceste. Tam stoji Sherman, zraven njega pa čepi gruča zbeganih in sedaj čisto ponižanih uniformiranih pripadnikov Herrenvolka. Nič več gosposkega ni na njih, nasprotno — prav bedni so videti. Tankisti pa žvečijo svojo gumo, se nam zadovoljno režijo in ponujajo čokolado, kekse in cigarete. Svobodni smo! MflM! GORENJSKE PONEDELJEK, 1*. JULIJA 1*6« Naš film v Karlovih i Varih § Pred tednom dni se je v K Karlovih Varih slovesno začel B 12. mednarodni filmski jesti- |j val. Po "številu udeležencev je 5 Jo ffr/a največjih filmskih ma- II nifestacij, saj sodeluje na fe- |3j stivalu z igranimi, dokumentar- gj nimi, risanimi in lutkovnimi gj /i/mi fcdr 47 držav. Značilnost 9 za letošnji festival je pred- Ig W5em /đ, ponehal ob zori«. Pred- ^ >fat;e 5« /e udeležil tudi jugo- §gj slovanski ambasador v Pragi IB Jaksa Petrič. Navzoči so bili fig «Kć/i ć/đni jugoslovanske film- gj *ke delegacije, med njimi tudi §1 igralci tega filma Rados Nova- jj| kovic, Dara Čalenič in Branko BJ Plesa. Če bi sodili po aplavzu, 5 < katerim so gledalci pozdra- j= wi/i #7