M.Iljin
Priroda in ljudje
TOVARNE RASTLIN
Imamo že prave tovame rastllii, delav-lice za popfavljanje rastlifi in urade za projektiranje rastlin. Ce je treba kako vrsto »popraviti«, jo pošljemo na po-6kusno postajo — v delavnico ža pot>ra-vilo. Tam jo križajo 3 plemenitejšo vrsto i2 tiste zbirke. ki 60 jo zbrale ekspedifi-je po vsem svetu, nato za zboljšano vrsto pošljejo spet na polja.
Iz svetovne zbirke so sestavili «kupine taklh plemenitejših vrst, ki sluiljo za izboljšanje rastlin.
Vsak inienir ki dela v tovarni rastlin, lahko naroči tako skupino vrst, skupi-no fivojstev — podobno kakor tovarnl-ški inženir lahko naroči strojtie dele za evojo tovarno.
Sestavili so natanfen sežnaifi rsehdra-gocenih svojstev, veeh dragocenih ae-nov. Kakor lahko izveš v prijavneni ura-du naslov poljubnega' prebivalca. prav tako lahko dobiS naelov poljubhega svoj-6tva ˇ oddelku za seJekcijo pri Vse-2vezneni   institutu za  vzgojo  rastlift.
Pšenica z okroglim, stekleoastim zrnom.  Naslov:  Indija.
Zgodnja pSenica, kl dobro prenaša «u-80. Naslov. Afganistan.
Po naslovu lahko najdeš poljubno 6voJ-stvo, poljubno plemenito vrsto.
Rastline ustvartamo po načrtu in pro-jektu. Tako so si na priiner sodelavci Vsezveznega Instituta za vzgojo rastlin zastavili nalogo, ustvafiti za severne kraje tako jaro pšenico, ki hitro iori in daje obilen plod. Iz velikanskega gradi-va svetovne zbirke so vzeli pri onežicl pšenici, druga pri sibirski, tretja pri ga-liški,  četrta  pri   indijskt.
Novo rrsto pšenice (dali 50 Jl ttstrez-no ime »novinka«) je bilo treba prelzku-siti. Posejali so jo na 62. stopinji severae širine. Psenica je preskušnjo prebila: v kratkem severnem poletju je dala obilno žetev z velikim zrnjem.
Imela pa je eno pomanjkljivost: ni bi-la trdna, osipala se je. Treba jo je bilo napravita trdnejšo.
Spet se je bilo treba zateči po pomoč b. križanju. »Novlnko« so križali s skan-dinavskimi pšenicami tn dobili «0 priv tisto svojstvo, kl so ga potrebovali.
Tako nastajajo vedno nove in nove kombinacije
Učenjakom se ie posrečilo križati tž s pšenico, pšenico s pirlko, fedkev z ze-Ijein zelje z gorčico. Imamo že rastlino, ki izhaja od redkve, od gorčice in od zejja. Imamo že ra6tlino, ki ima nasled-nje štirj stare starše: repico, redkev, ze-Ije in repo.
Nove rastline se ne posrecijo všelej Gradivo še ne uboga, se še upira. »Ra-fsnobrastika«, bči zelja ln redkve, je vzela od redkv© listje, od zelja pa ko-renje. Bolje bi bilo obratno: da bi lmela liste od zelja p-a korenje od redkve.
Mnogo bo treba §e delatl, da botfto uetvarili po volji rastline, ki jih potre-bujemo. Smo pa že na poti, ki vodi tja.
2IVA GRADNJA
Naložili smo si lzredno težavno »aio-go: obnoviti polja v v«ej na&i deželi.
Prvi v svetovni zgodovini stno se loti-li dela, da bi po načrtu ustvarjali in na* 6eljevali rastline na prostranetvu tuca-tov tisočev kilometrov.
Mnogo Sto raatlin naoramo udomači*i ha svetu, da bodo imeli delavci v to-varnah, rudnikih in pristaniščih za tečaj-nikom |K>vrtnine.
Mnogo sto rastlin morarao udomačiti v pustinji. da bodo bolje živeli ljudje, ki delajo Ib preblvajo v pustinji.
Poljedelstvo moramo po načrtu In ena-komernd porazdeliti  po vsej deželi.
Še pred kratkim so bile v naši dežsli nekatere pokrajine indu6trijske, drugepa T>oljedelske. Iz poljedelskih pokrajin so pošiljali žito, meso, maelo, krorapir 'n povrtnino v m&sto industrijskih pokrajia. Eu del dežele je prejemal hrano od dru-gega.
Sedaj p>a vsepovsod rastejo mesta ;n tovame, sedaj so po«tale vse pokraiine industrijske. Poljedelske pokrajine ved-
no teže pošiljajo iito drugam, ker mo-rajo prehraniti svoja iliesta, svoje de-lavce. Če pa je tako, potem morajo biti povsod polja travniki in vrtovi, da se bo lahko veaka pokrajina soma prehra-nila, da bo vsaka hkrati poljedelska in industrijska.
Prav zato so nam potrebne nove ra«t-line. Za sever so nam potrebne rastline, ki prenašajo mraz, za jugovzhod pa rastline, ki iim vročitia in euša ne m> reta do živega.
Za vsaka Ua in za vsako podnebje bo mo morali poiskati ali ustvariti ustrezrte rastline.
V vsej naši deželi gradijo stavbe iz železa, opeke in betona. Po-trebna pa nam je še dmga gradnja — iz gradiva, ki živl in raste, gradnja iz živih celu
In ta gradnja &e že vrši na sto p^.jih. Gradijo ta tečajnikom, kamor se sele sedaj Sirl poijedelstvo, gradijo v Srednji Aziji, kjer obstoji paije-delstvo žs tisoče let. Gradijo po vsej prostrani deželi od zah&dne me)e do Tihega oceana. Tisoči vseh koncev sveta dovažajo živo graii-vo Zanjo. To gradivo proučujejo v labv> ratorijih in na posknsnih poljih. Sestav-ljajo projekte rastlin za vsako podnebje in za vsaka tla. In po teh. projektih gra-dijo, vzgajajo rastline.
In vse to velikansko delb se vrši po efcu'tnem načrtu.
TEZAVE S KROMPIRJEM
Velika in težavna je naloga, ustvant; novo rastlino ali pa jo poiskati kje ua drugera koncu sveta. In vendar je s tem opravljena šele polovlca dela. Treba se je naučiti, ravnati z novo rastlino. Niti najboljša vrsta nain ne bo nič koristila, če je ne moremo gojiti tako, kakor je treba, in tam. kjer je treba.
Poglejrno, :aj se ie zgodilo s kromptr-jem — s prav tistim krompirjem, ki eo ga bili pripeljali sovjetski učenjaki iz Južne Amerike^
Dejal bi kdo, da krompir ni ananas, da ni nobena redka rastlina. Ali se 1e sr>la-čalo potovatl ponj v Južno Ameriko? Ali nimamo morda pri nas dovolj «vo-jega domačega krompirja?
Krompir pač imamo, toda takšnega nikdar nismo imeli. Naš navadni krompir
je zelo razvajen. Ne prenese mraza. Če ga ne izkoplješ jeseni ob pravem času, oa prri mraz uniči. Prijemajo 6e ga bo-lezni. Krampirjeve epidemije stanejo na primer Nemčijo 20 milijonov mark na leto. A krompir ^e vendar poleg žila po-glavitna hrana za velikanske mnoiice Ijudi.
In sovjetskira lovcem na rastline *e je posrečilo najti nove vrste krompirja. Nekaterih od teh novih vrst 6e ne .ote-vajo bolezni, druge pa dobro prenašajo mraz. A prav tak krompir, ki je odpcen proti mrazu, nam je neobhodno potreben za sovhoze in kolhoze našega severa.
Skrbno so viožili učenjaki svojo najd-bo v zaboje in jo odpeljali iz Peruia !ft Čileja na poskusno postajo »Rdeči oraf«.
Pripeljali so jo ln posadili. A nova vrsta krompirja ni hotela dajati nobenih gomoljev. Nekaj mu pri nas v okolici Leningrada ni bilo všeč. Vsaka kroropir-jeva rastlina je pognala celo goščavo korenin,  a  nobenega  gomolja.
Kaj krompirju ni bilo všeč?
Morda tla?
Ne, tla so bila dobra.
Morda nega?
Nega je bila tako skrbna kakar v sa-natoriju.
Vsega Je bilo dovolj, a krompirju je vendar   nekaj  manjkalo.
Kaj je bilo 6toriti? Saj vendaf ne bi mogli dopustiti, da bi vse gradivo, ki ga je pripeijala ekspedicija, propadlo brez koristi. Saj vendar niso zato prine-sll krompirja izza oceana, da bi ga vrgli proč  ali skrili za  stekleno  omaro.
Začeli 60 razmišljati, kako je živel kroinpir doma v Peruju in Čileju.
In pri tem 60 se spomnili, da ie v n]egovi domovini pomladni dan znatno krajši kakor pri nas v Leningradu.
Krompirju niso bile všeč leningtajske bele noči.
O STBOPIH IN STENAH
Takih primerov bi lahko navedli mno-go.
Ni preprosta reč, preseljevati rastline z enega dela sveta na drugega, z ene ze-meljske širine na drugo. Severne rastli-ne nočejo živeti na jugu, južne nočejo živeti na severu. Ves zemljevid zemelj-
ske krogle je porisan s črtani: severna meja pšenice. ju?.iia meja pšenice, sever-na meja trte. južna meja trte — na sto in tisoče mej. Kjer je pomladi za dve, tri stopinje hladneje, ^am bombaževec noče dajati glavic z bombažem. Kjer ie dan Za dve. tri ure daljši. taro kromoir noče dajati gomoljev.
Kako   bi  razmaknili   te   meje,   da   b! lahko preseljevali rastline po svofi volji?
Saj človek je že razmaknil meje za cebe samega.
Vsako leto ima svoj »strop«, nad ka-terega se ne more dvigniti. In vs^ko živo bitje ima tud: svoj strop ali me,o: meio mraza. mejo vročine, mejo višine, me|o globine.
Človek bi razmaknll mejo mtaza: na skrainem severu bl zmrznil, če ga ne bJ ščitili pred mrazom hiSa, peč, kožuh, katerega  /e   »stvaril.
Človek bi razmaknil sVojo mejo Vro-Čine: v pustinji bi zgorel ob živem telesu če "Q ne bi tudi ščitili hiša in obleka.
Vsak izmed nas bi moral končati z delom in lefi spat hkrati s soncein. A človek ie razmaknil mejs dneva z utnet-no svetlobo.
In vse bolj razmika vse meje, vse ste-ne, ki ga obdajajo.
Človek ]e titje, ki ne more živeti ood vodo, a vendaT prebije rele ure na roor-skem dnu v opremi potapljalca in ga pritisk vode ne splošči.
Clovek v etratosferi ne more dihati, a vendar   diha  —  v gondoli   stratostrada.
A če je človek razmaknil me^p za «e-be, ali )e mogoče. da ne bi mogel t&t-makniti me)e tudi za tista živa bitja, ki mu  služijo?
Ustvaril Je zase In za svoje domaČe živall umeten svet pod streho. Tudi za rastline mora tam. k.1er |e to ne-obhodno potrebno, kakor na primei v Artiki, usfvariti hiše, a ne sarao rastlinjake za nekaj izbrank. amo k cela velika poslopja nad polji in gozdl. V takih gigantskih hišah za rastline bo mogoče po potrebi prirejati zimb in po-letje,  dan   in noč.
Toda ali je streha nad celim poljem mogoča stvar?