GLASNIK L/ OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 2. MARCA 1956 LETO II!.. ŠTEV. 17 Okrajni ljudski odbor ZAPISNIK 6. SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV 0L0 LJUBLJANA VI. Predlog za potrditev k sklepu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič o odreditvi prisilne uprave v gostinskem podjetju »Brezovica« je obrazložil odbornih Zdravko Rakušček: Občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Vič je zaprosil za pritrditev k sklepu Občinskega ljudskega odbora o odreditvi prisilne uprave v podjetju Gostinsko podjetje Brezovica. Po ugotovitvah finančne inšpekcije so se v omenjenem Podjetju vršile v finančnem poslovanju razne napake in nerodnosti, ki so povzročile znatno gospodarsko škodo. Tako je bflo ugotovljeno, da trije uslužbenci, odgovorni poslovodje, dolgujejo na iztržku skupno 287 000 din in podjetje tega samo ni ugotovilo. Obrati nabavljajo blago na svojo roko brez potrebne koordinacije. Nabavljajo se prekomerne zaloge blaga. Osnovna sredstva niso zavarovana in bi vsled tega lahko nastala občutna škoda za skupnost. V podjetju vladajo primitivne razmere in sedanje vodstvo ni zmožno napraviti reda. Z ozirom na gornje ugotovitve je odreditev prisilne uprave utemeljena. Svet za gospodarstvo predlaga Okrajnemu Ijud-ekemu odboru, da sprejme sklep o pritrditvi k sklepu občinskega ljudskega odbora LJub-Ijana-Vič z dne 23. dec. 1953 o odreditvi prisilne uprave v Gostinskem podjetju Brezovica. Predlog je bil soglasno sprelet. VII. Predlog o razdelitvi osnovnih Sredstev likvidiranega podjetja ‘Oljarne« med novoustanovljena podjetja: »Oljarna« Ljubljana, »Sončnica« Domžale In »Sna-8a» Ljubljana, je obrazložit odbornik Zdravko Rakušček: Podjetje »Oljarne« Ljubljana le po odločbi MLO Ljubljana G-št. 5133-2, dne 11. 6. 1954 prešlo v likvidacijo. Osnovna sredstva •o bila razdeljena med novoustanovljena podjetja »Oljarna« Ljubljana, »Sončnica« Domžale. ‘Oljarnica« Britof pri Kranju. Po uvedbi likvidacije Je zna-®s!a vrednost osnovnih sredstev Podjetja »Oljarne« skupno din «2,545.939.— Doslej so bile že Izdane od-*°čbe o prenosu in dodelitvi teh Sfedstev v vrednosti 209,571.537. Tako, da je do danes že raz-j °ljeno odnosno, Se niso bile *dane odločbe v vrednosti «•974.402.-. Likvidacijska uprava seda) '•"odlaga, da naj se Izdajo še Uločbe o prenosu in dodelitvi u*oovnih sredstev na podjetja: (Nadaljevanje) 1. »Oljarna« Ljubljana: 1 vodovodni stroj za zvijanje, 1 stroj za zvijanje pločevine, 2 mlina, 1 stroj za mešanje vsedline, 2 avtomatski stiskalnici, 1 brzoparilnik, 2 omari, 1 analitska tehtnica, V skupni vrednosti din 1,369.040-— 2. »Sončnica« Domžale: 1 ploščo za generatorsko polje, 1 dvodelni valjčni mlir 2 mlina na plošče, 1 cisterno, 1 kotel, 1 barometerski kondenzator, 1 aparat za nevtralizacijo olja, 1 parna sušilnica, 1 podvodna črpalka, v skupni vrednosti din 3439.06».— 3. Mestno podjetje »Snaga« Ljubljana: 1 rezervoar cisterno v vrednosti din 413.000.— Skupno se prenese torej v vrednosti din 4,921.200.— tako da ostane še nerazdeljeno osnovnih sredstev v vrednosti din 18,053202,— Svet za gospodarstvo je o zadevi razpravljal na 6. seji dne 21. I. 1956 in predlaga Okraj neme sklep o dodelitvi kot zgoraj navedeno. Predlog Je bil soglasno spremil ljudskemu odboru, dasprej-jeti VIII Predlog o zavrnitvi oprostitve plačila občinske takse Železnik Frančiški Ut Završnika pri Litiji za dovoljenje za zasebno gostišče Je obrazložil Zdravko Rakušček: Železnik Frančiška iz Završnika pri Litiji je zaprosila za dovoljenje za zasebno gostišče in prosi, da se je oprosti plačila občinske takse 12.000 din. Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora je o prošnji razpravljal In je mnenja, da se Ji ne ugodi, ker se gostišče nahaja na zelo prometni točki ter ima sorazmerno dober zaslužek in tudi sicer materialno stanje prosilke ni slabo-Svet za gospodarstvo OLO je o zadevi razpravljal na 7. seji dne 30. jan. 1956 ln se z zgoraj navedenimi razlogi strinja ter zato predlaga Okrajnemu ljudskemu odboru, da se prošnji za oprostitev občinske takse ne ugodi. Predlog je bil soglasno »prejet. IX s) Predlog o pritrditvi k sklepu ObLO Litija o prenehanju Krajevne kmjačnlce v Vatah Je obrazložil Zdravko Rakušček: b) Občinski ljudski odbor Litija je dostavil v pritrditev sklep (odločbo) o prenehanju Krajevne krojačnice Vače pri Litiji. Sklep o prenehanju utemeljuje s tem, ker omenjeno podjetje že od 1. oktobra 1954 ne posluje zaradi bolezni upravnika in ker ni gospodarskih pogojev za nadaljnji obstoj podjetja- Za izdajo pritrditve je pristojen Okrajni ljudski odbor (oba zbora). Svet za gospodarstvo je z ozirom na to, da so podani pogoji v smislu zakonskih predpisov za izdajo odločbe o prenehanju. obema zboroma predlagal, da se sprejme sklep o pritrditvi k sklepu občinskega ljudskega odbora Litija z dne 1, februarja 1956, o prenehanju Krajevne krojačnice v Vačah. Predlog Je bil soglasno sprejet, b) Predlog o pritrditvi k sklepu ObLO Litija o prenehanja zasavske lesu-’ Industrije »Za-les« Litija je obrazložil Zdravko Rakušček: Občinski ljudski odbor Litija j je predložil v potrditev sv o; sklep, sprejet na 7. seji dne 1. | febr. 1956 o prenehanju podjetja »Zales« Litija. Sklep je utemeljen, ker je podjetje »Zales« zaradi neurejenih notranjih razmer prišlo v težkoče In ne more v redu Izpolnjevati družbene obveznosti. Po prenehanju ln likvidaciji podjetja bo Občinski ljudski odbor Litija dodelil osnovna sredstva Zadružnemu lesnoindustrijskemu podjetju »Lip« Ljubljana. Okrajnemu ljudskemu odboru se predlaga, da sprejme sklep o pritrditvi k sklepu Občinskega ljudskega odbora Litija, o prenehanju podjetja »Zales« Litjja. O tem predlogu so razpravljali inž. Ivo Klemenčič, Berčič Miha, Jenko Marjan, Ostoj Tuma in Razpotnik Jože. Ing. Ivo Klemenčič je v razpravi omenil, da mu je zadeva sicer v glavnem poznana, da pa Gospodarski svet o likvidaciji podjetja še ni razpravljal- Podjetje »Zales« bi prišlo v sklop podjetja »Lip«, ni pa trenutno popolnoma jasno, ati naj se uvede likvidacija »Zaiesa«. ki bi se naj spojil z »Llpom«, ati nat hi se izvršila pripojitev k »Li-pu«. Vprašanje je, ker ni lasna slika v tem, i, je podjetje »Zales« v suf-icitu ali deficitu. Berčič Miha le odgovoril, da ni mogoče zahtevati od nekega podjetja, da prevzame drugo podjetje ln z njim tudi eventualne dolgove. Zato bi bilo potrebno pregledati finančno stanje v »Zaleeu«. Najbolje bi bilo, da bi se »Zales« pripojil k »Li-pu«, ne da bi se uvedla poprei likvidacija »Zaiesa«. Po razpravi Je predsedujoči dal predlog na glasovanje. , Okrajni zbor je predlog sprejel z večino glasov. Proti predlogu je glasovalo 10 odbornikov, eden pa se je vzdržal. Zbor proizvajalcev pa Je z večino glasov zavrnil predlog Ker oba zbora nista izglasovala predloga, Je bila Izvoljena koordinacijska komisija iz šestih članov, v katero sta oba zbora izvolila po tri člane. Okrajni zbor je Izvolil v komisijo: Dekleva Jankota, Mravlje Franca ln Sitar Franca. Zbor proizvajalcev pa je izvolil v komisijo: Dobravec Antona, Razpotnik Jožeta ln Jager Jožeta. Po pretresu zadeve je v Imenu komisije obrazložil predlog komisije Dekleva Janko: Komisija je ugotovila, da je nedavni pregled v podjetju pokazal, da je podjetje »Zales« aktivno. Zato naj bi se likvidacija »Zaiesa« odložila in ..-j se d5 Gospodarskemu svetu pooblastilo, da uredi zadevo, med tem časom pa naj se izvršujejo še naprej priprave za pripojitev. V kolikor bi podjetje postalo v tem času pasivno, bi bilo treba izvršiti likvidacijo. Oba zbora str se s predlogom koordinacijske komisije strinjala. X Predlog o garancijah za gospodarske organizacije je podal Zdravko Rakušček. Predlagal je garancije za 19 gospodarskih organizacij, in sicer: 1- Obrtno kovinsko podjetje. Lož. 2. Eiektromehanična delavnica, Domžale. 8. Kmetijsko posestvo, Ljubljana, Cesta na Loko 4. 4. Tovarna kovanega orodja, Kamnik. 5. Trgovsko podjetje OZZ. Ljubljana 6. Trgovsko podjetje »Preskrba«, Ljubljana. 7. Kurivo, Ljubljana. 8. »Mercator«, • Ljubljana. 9. Trgovsko podjetje »Emona«, Ljubljana. 10. »Špecerija«, Ljubljana. 11. »Prehrana«, Ljubljana. 12. Sadje - zelenjava, Ljubljana. 13. Kmetijski pridelki, Ljubljana. 14. »Hranila«, Ljubljana 15. »Rožnik«, Ljubljana, 16. »Ekonom«, Ljubljana 17. »Hrana«, Ljubljana. 18. Tovarna konzerv, VIČ. 19. »Mesnine«, Ljubljana. Predlog Je bil soglasno sprejet. XI Predlog sa potrditev pravil ln pravilnika o plačah finančno samostojnega sa vodji »Uprava za ceste« OLO Ljubljana je podal Ostoj Tuma, predsednik Sveta za komunalne in gradbene zadeve. Ker Je bilo v razpravi izneseno, da bi bilo treba predlog pravilnika obravnavati tudi s komisijo za plače, sta oba zbora izglasovala, da se sprejem pravil in pravilnika odloži. XII Predlog o od leč bi o spremembi odločbe o ustanovitvi Okrajnega zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani je obiaz-iOžil Drobež Franc, predsednik Sveta za stanovanjsko politiko. Predlog odločbe je bil soglasno sprejet. (Objavljena v štev. 14. »G.as-oika«.) XIII Predlog odločbe o ustanovitvi Vajeniške šole raznih strok v Doma invalidne mlad,ne v Kamniku je obrazložila Anka Per-nuš, predsednik Sveta za prosveto, kakor sledi: V Domu invalidne mladine v Kamniku se nahaja tudi mladina v starosti od 14. do 18 let, katero je potrebno usposobiti za določene poklice. Zaradi težke invalidnosti, ti vajenci ne morejo hoditi v Vajensko šolo raznih strok I. v Kamniku, pa tudi zato ne, ker Je za njih določena le dvoletna učna doba. Zavod ima po uredbi o' strokovnih šolah (Ur. list FLRJ št. 39-52-479) vse pogoje za ustanovitev vajenske šole m sicer: L Teoretični pouk se bo vršil v prostorih osnovne šole, ki so v popoldanskem času neizkoriščeni. 2. V zavodu obstojajo 4 delavnice za pouk praktičnega dela tn to: krojaška, urarska, mizarska ln za umetno obrt. 3. Na razpolago so trije učitelji praktičnega pouka, dve strokovni učiteljici z dovršeno srednjo šolo za umetno obrt in učitelji osnovne šole, k: lahko učijo splošno izobraževalne predmete’, upravitelj osnovne šole, ki je lahko istočasno tudi upravitelj vajenske Sole. 4. V delavnicah se bo usposabljalo 32 najtežjih invalidov. 5. Vzdrževanje šole je zagotovljeno • proračunu občinskega ljudskega odbora Kamnik štev. III.-1184-1-55 z dne 1 dec 1955. 8. Vsa učni načrti za posamezne splošne in strokovne predmete so prirejeni po predpisanih učnih načrtih za triletne vajenske šole Osebn; Izdatki za predavatelje se krijejo iz proračuna OLO Ljubljana Za leto 1956 znašajo osebni izdatki 420.000 din. Predlog je bil soglasno sprelet. XIV Predlog o sprejema odločbe • ustanovitvi Vajenske šole usnjarske stroke v Domžalah, )e obrazložila Anka Pernuš: V usnjarski Industriji se že dalj časa čuti potreba po vajenski šoli usnjarske stroke. Doslej je bil strokovni pouk vajencev usnjarske stroke, ki »o obiskovali vajenske šole za razne stroke zapostavljen, kar se je pokazalo pri Izpitih za kvalificirane delavce. Razen tega Ima Slovenija že nekaj specialnih usnjarskih podjetij, v katerih se vajenci ne morejo seznaniti z vsemi za usnjarsko stroko važnimi osnovnimi operacijami. Od novoustanovljene Vajenske usnjarske šole si usnjarska Industrija obeta strokovno bolj pravilno, skrbno ter vsestransko pripravo vajencev za kvalifikacijo delavcev v usnjarski stroki. Usnjarska podjetja LRS so doslej prijavila v to šolo 41 vajencev, od tega v I. razred 19, v II. razred 15 in v III. razred 7. Pouk na tej šoli bo strnjen. Predmetnik je sestavljen po predmetniku za čevljarsko stroko s strnjenim poukom. Poudarek bo na tehnologiji industrijskega načina predelave kož. Učni načrti so prirejeni po učnih načrtih vajenskih šol za razne stroke. Za ustanovitelja ne nastanejo nikako materialne obveznosti. Vse stroške za vzdrževanje šole, predavatelje in drugo nosi Usnjarski tehnikum v Domžalah. Predlog je bil soglasno sprejet. (Odločba objavljena v 16. številki »Glasniku«.) XV Predlog odločbe o spremembi In dopolnitvi odločbe o organizaciji Usnjarskega tehnikuma v Domžalah je obrazložila Anka Pernuš: Dne 31. jan. 1955 je OLO Ljubljana okolica z odločbo št. I.-1-6114-1-55 od 31. jan. 1955 proglasila Dijaški dom kot finančno samostojen socialni zavod. Zavod je bil sicer finančno samostojen, vendar gospodarsko odvisen od Usnjarskega tehnikuma, ki mu je v letu 1955 doti-ral 1,200.000 din subvencij, nudil brezplačne usluge za razna popravila in dovoz materiala. Stavba, v kateri je dijaški dom, Je last Usnjarskega tehnikuma. V njej ima prostor šola in dijaški dom. Centralna kurjava je skupna v šoli, dijaškemu domu in učni delavnici. Upravni odbor Dijaškega doma in kolektivni organ Usnjarskega tehnikuma sla prišla do zaključka, da ta ločitev ni bila potrebna, ker smatrata oba organa, da je šola, dom in učna delavnica celota, ki lahko vzgojno in gospodarsko uspešno deluje le, pod skupnim vodstvom Svet za prosveto OLO Ljubljana je na svoji redni seji 9. febr. 1956 razpravljal o predlogih obeh družbenih organov in potrdil predlog za združitev Dijaškega doma z Usnjarskim tehnik umom. Predlog Je bil soglasno sprejet. XVI Predlog o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Administrativni tečaji« je obrazložila Anka Pernuš: Pri Administrativni šoli v Ljubljani so organizirani strokovni izobraževalni tečaji za administrativni kader. Stroške Za tečaje je Administrativna šola krila Iz šolnin tečajnikov, denarne presežke pa uporabila Ba nabavo učil in inventarja za tečaje odnosno jih vlagala v hranilno knjižico. Tak način poslovanja pa ni v skladu z obstoječimi predpisi, zato je Svet za prosveto OLO Ljubljana na svoji seji dne 1. febr. 1956 sklonil, da predloži ustanovitev zavoda s samostojnim finansiranjem »Administrativni tečaji v Ljubljani« in potrdi njegova pravila. Za ustanovitelja ne nastane- jo ntlkake materialne obveznosti, ker se bodo vsi stroški krili iz šolnin tečajnikov. Predlog je bil soglasno sprejet. (Odločba je bila objavljena v 15. številki »Glasnika«.) XVII Predlog o odločbi o ustanovitvi Sekretariata za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani je obrazložil dr. Bell Modic, predsednik Sveta za kulturo: V lanskem letu prirejena I. Mednarodna grafična razstava je doživela tako doma, kakor tudi v Inozemstvu nesporen uspeh. Udeležba povabljenih inozemskih avtorjev je pokazala, da je bila zamisel prirejanja tovrstnih razstav v Ljubljani kot prehodnem križišču iped Vzhodom in Zahodom pravilna in v načelu že v prvi poskusni razstavi utemeljena. Odziv inozemske kritike, posebno pa še umetnikov — razstavljavcev, pa nam zagotavlja še večji uspeh v pogledu udeležbe umetnikov na bodočih razstavah in pa zanimanje umetnostne inozemske kritike. Zato je misel o ustanovitvi stalne oblike periodičnih dvoletnih grafičnih raastav v Ljubljani zaželena, tudi s strani Komisije za kulturne stike z inozemstvom v Beogradu in pa Zveznega društva likovnih umetnikov Jugoslavije. Vodstvo omenjene komisije (predsednik Marko Ristič in sekretar Ivo Frol) sta izjavila, da je potrebno takoj organizirati stalno obliko tkzv. Grafičnega bienala. Taka oblika razstav bi mogla najkoristneje realizirati izmenjave likovnih manifestacij naših umetniških centrov s tujimi in seveda tudi obratno. 2e z ozirom na organizacijo lanskoletne razstave nam je bilo možno pripraviti plan razstave najpomembnejših tujih mojstrov v raznih centrih Jugoslavije, prav tako pa tudi oskrbeti primerna kulturna središča kot bodoče centre, v katerih bomo mogli pravilno prikazat,; naše umetniške napore. Ker bo imel bodoči Grafični bienale v Ljubljani poleg mednarodnega tudi izrazito jugoslovanski karakter, se predlaga v sporazumu z Izvršnim svetom LRS in pa Komisijo za kulturne stike z inozemstvom v Beogradu sekretariat, ki zaobjema s svojimi predstavniki celotno jugoslovansko likovno področje. .Sekretariat sestavljajo poleg stalnega sekretarja še zastopnik beograjskega umetniškega društva, ki je hkrati tudi predstavnik Komisije zaradi čim boljše povezave, dalje predstavnik Zagreba in predstavnik Ljubljane. Naloga stalnega sekretariata bo, vzdrževati stalne stike med posameznimi prireditvami z vsemi udeleženci ljubljanskega bienala ter pridobivati še nove, hkrati pa tudi v principu pripravljati izmenjave tovrstnih razstav, ki jih bodo nato izvedle posamezne galerijske in umetnostne ustanove. Mesto Ljubljana je ne samo kot trenutno v državi najmočnejši center grafične umetnosti, ampak tudi kot turistično križišče poklicano, da izvede spredaj naveden; program. Zato smatramo, da je najustreznejša oblika ta. da se Sekretariat ustanovi pri OLO Ljubljana, s čimer se strinjata tudi Komisija za kulturne stike v Beogradu dn Izvršni svet LRS. Materialna bremena, zvezana s tako organizacijo pa bi bila razdeljena približno takole: OLO Ljubljana: skrb za ce- vzorčnim statutom ter prilago-lotcv administracijo, t. j. vzdr- jeni organizaciji občinske ževanje sekretariata, ki vodi uprave, upoštevajoč pri tem va-celotno korespondenco Grafične- riante, če gre za veliko, sred-ga bienala, dalje vse tehnične njo ati malo občino. predpriprave za razstavo, žara- Predlagam, da se potrde sla- di česar je Svet za kulturo pri tuti v predloženi obliki in vse-OLO že predlagal posebne po- bini za naslednje občine: Bo- zictjo. Svet rovnica, Medvode, Kamnik, za prosveto in kulturo Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana- LRS: natiska kataloga za vsako Polje, Ljubljana-Siška, Ljub-razstavo. ljana-Sentvid, Domžale, Vrhnl- Komisija za kulturne stike z ka, Ljubljana-Vič In Litija, inozemstvom v Beogradu: žago- Predlagam tudi, da se potrde tovitev potrebnih deviz za od- statuti za: občino Logatec z iz-kupe posameznih razstav, ki premempo, da naj bodo tvoriti umetniško gradivo statuta glasi: za skupni grafični kabinet v 1. Predsednik ljudskega odbo-Ljubljeni ter prav tako potreb- ra lahko zahteva od šefov odse-na sredstva za udeležbo članov kov, uprav in inšpekcij, bodisi Sekretariata na ostalih tovrstnih po tajniku ali pa- naravnost od mednarodnih prireditvah, kot n, pr. bienalov v Benetkah, Lu-ganu itd. njih samih potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področ- Predlog je bil soglasno spre- ja ati pa jim naroči naj o posa- (Odiočba je bila objavljena v 14. številki »Glasnika«.) XVIII meznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora ali sveta. 2. Občino Grosuplje z izprc- Prcdlog odločbe o prevzemu membo, da naj se v 42. členu pravic in dolžnosti napram pro- ' dodajo še besede.............in še- računski ustanovi s samostojnim ! fov inšpekcij. finansiranjem »Koncertna poslovalnica« v Ljubljani, je prečita! dr. Beli Modic. (Odločba bo objavljena v 16. številki »Glasnika«.) Prediog je bil soglasno sprejet. XIX Predlog o odškodnini za prekomerno obrabo opreme in manjše potne stroške za terenska geodetska dela je obrazložil Alojz Matelič, član komisije za proraZun. Predlog Je bil soglasno sprejet. XX Predlog za potrditev občinskih statutov je obrazloži! Jenko Marjan, predsednik Sveta za notranje zadevo in splošno upravo: Po 7. členu Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ, št. 26-55), sprejme statut občine občinski ljudski odbor, potrdi pa ga Okrajni ljudski odbor. Po 62. členu tega zakona je za veljavnost prvega statuta občine potrebna k pritrditvi Okrajnega ljudskega odbora še pritrditev Ko-mlsije za statute republiške Ljudske skupščine. Vzorčni statut za občine je vseboval v 125. členu določbo, po kateri potrdi statut občine Okrajni ljudski odbor po poprejšnji pritrditvi Komisije za statute Ljudske skupščine LRS. Komisija za statute Ljudske skupščine LRS je zavzela stališče, da glede na 62. člen omenjenega zakona 125. člen vzorčnega statuta na uporabljiv In da komisija za statute da pritrditev šele po tem, ko je Okrajni ljudski odbor občinski statut potrdil. Vsi občinski ljudski odbori so statute svojih občin odobrili, večino že na svojih prvih sejah. Te statute je pregledal že tudi sekretariat za zakonodajne zadeve prj Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS. Skoraj pr! vseh statutih pa so bile ugotovljene nekatere neakkidnostti z zakonom in bistveni odstopa od vzorčnega statuta In shem za organizacijo občinske uprave. Glede na to je bilo treba vse statute občin izpremcnltl In dopolniti. Statute, ki jih predlagamo v potrditev, so pregledali pravniki OLO Ljubljana In tudi komisija za predpise In organizacijska vprašanja. Sedaj so vskia- 3. Za občino Moravče z izpre-membo, da naj se 42. členu za besedo od tajnika dodajo še besede .... šefa odseka za splošne zadeve. V 66. členu naj se za besedo Moravče vnesejo še besede...... odsek za splošne zadeve. 4. Za občino Mengeš z izpre-membo, da naj se v 42. členu za besedo referentov vnesejo še besede in inšpektorjev .... 5. Za občino Ljubljana-Mosle z tzpremembo, da je treba v 2. odstavku 76. člena črtati besede ... . zemljiških — premoženjsko pravnih razmerij. V razpravi je Drobež Franc predlagal, da se potrditev statuta za občino Ljubljana-Bežigrad odstavi z dnevnega reda, ker bo na prihodnji! seji ObLO govora o formiranju novih svetov. Predlog tovariša Drobeža je bil sprejet, Nato sta oba zbora sprejela predlog o potrditvi statutov naslednjih občin: Borovnica, Medvode, Kamnik, Ljubljana-Polje, Ljubljana - Šiška, Ljubljana -Šentvid, Ljubljana-Vič, Domžale, Vrhnika in Litija. XXI Predlog za razlastitve je obrazložil Tuma Ostoj, član komisije za pravne predpise in organizacijska vprašanja. Oba zbora sta predlog za razlastitve soglasno sprejela. XXII Predsednik Mandatno imunitetne komisije Marjana Draksler je sporočila ljudskemu odboru, da je ljudska odbornica Klanjšek Ada, za.prosila za dopust, ker je poslalo rednj slušatelj šole za socialne delavce v Ljubljani. Zato jii ni mogoče Izvrševati odiborniške dolžnosti. Okrajni zbor je Adi Klanjško- vi odobril dopust. XXIII Zagar-Tomičevič Fani, član Komisjle za izvolitve in imenovanja je predlagala imenovanje različnih komisij in sicer: a) predlog za imenovanje komisije za potrjevanje volilnih imenikov, b) predlog za imenovanje upravnega odbora Uprave cest OLO Ljubljana, c) odločbo o imenovanju okr. volilne komisije zn območje Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, č) prediog za razrešitev in jeni z obstoječimi predpisi In imenovanje člene Komisije za predpise in organizacijska vprašanja, d) predlog za Imenovanje Komisije za arondacijo kmetijskega posestva Zadobrova, e) predlog za imenovanje Komisije za arondacijo garnizijske vojne ekonomije Ljubljana-Vič, f) predlog za spremembo v sestavi okrajne komisije za upokojene vojaške osebe. V Komisijo za potrjevanje volilnih imenikov so bili izvoljeni: P 1 e i w e i s Karel, sodnik se 42. členOkrajnega sodišča v Ljubljan., Vidmar Ciril, odbornik Okrajnega zbora. V upravni odbor Uprave cest OLO Ljubljana so bili imenovani: Stanič Ciril, višji gradbeni tehnik, Splošni projektivni biro, Ljubljana, Kočevar Janez, upravnik Av-to-šole na Ježici, Bizjak Viktor, gradbeni tehnik pri Gradisu, Bežan Miroslav, progovni nadzornik JDZ, Pirc Aofonz, obratovodja Tovarne testenin, Domžale, Zrimšek Alojz, gradbeni delovodja, Rudnik 60, Krašček Karel, gradbeni delovodja, Gradis, Krhtikar Jože, zastopnik občine Litija, V Okrajno volilno komisijo so biti predlagani: Pernuš Jože, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bolly Stanko,- predsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani, Sladič Franc, uslužbenec Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, Urbič Anton, uslužbenec OLO Ljubljana, Dular Peter, uslužbenec OLO Ljubljana, Pungerčar Franc, uslužbenec OLO Ljubljana, Ing. Mastnak Tine, uslužbenec Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, Pirnat Miha, predsednik KOS železničarjev v Ljubljani, Resnik Julči, uslužbenec Okrajnega odbora SZDL Ljubljana, Strman Božo, načelnik Tajništva za gospodarstvo ObLO Ljubljana-Center. V Komisiji za predpise in organizacijska vprašanje se razreši tov. Ostoj Tuma In na njegovo mesto Imenuje lov. Jože Pretnar. V Komisijo za arondacijo Kmetijskega posestva Zadobrova se imenujejo: Bobnar Stane, odbornik OLO, Kumše Franc, odbornik ObLO Polje, Petrič Franc, upravnik Kmetijskega posestva Zadobrova. Dimnik Stanko, kmetovalec iz Sneberij 13, Krošelj Jože, Povšetova 65, Verbič Anton, uslužbenec OLO Ljubljana. V Komisijo za arondacijo Garnizijske vojne akademije Ljubljana-Vič se imenujejo: Zdešar Anton, odbornik OLO, Smerkolj Anton, odbornik Ob LO Vič, Mole Franc, v. d. upravnike vojne ekonomije, Lenče Leo-pold, posestnik Savlje št. 17. V Komisiji za upokojene vojaške osebe se razrešita: Dr. Hočevar Franc in Ing. Muha Gašper in v isto komisijo Imenujejo: Gačnik Humber, org. sekretar OK ZKS, Ljubljana, . Kopitar Jože, uslužbenec Ob-ZKS, Ljubljana, Cilenšek Rudi. šef Biroja 7-“ posredovanje dela. XXIV Na predlog odbornice Zagar-Tomičevič Fani so bili imenovani: L Za up ravni to Mestne porodnišnice v Ljubljani — dir. Ivan Pavšič, 2. Za upravnico Borna babi-ike šole v Ljubljani — Dreo Hermina, 3. Za upravnico Centralnega otroškega dispanzerja v Ljubljeni — dr. Humar Zdenka. , Zavrne se pritožba proti odločbi ObLO Ljubljana-Bežigrad o razrešitvi dolžnosti direktorja podjetja »Obok« tov. Peper-to Avgusta. XXV Na predlog odbornice Marjane Draksler je bila zavrnjena pritožba Zupan "Silva, učitelja, zoper odpoved službenega razmerja. XXVI Predlog odloka o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih Uprave za gozdarstvo OLO Ljubljana je obrazložil Jenko Marjan. (Odlok objavljen v 16. številki »Glasnika«.) Predlog je bil soglasno sprejet. prejetih signalih pa ta konsilij opravlja svoje strokovno delo, ki mora biti seveda v povezavi s Svetom za zdravstvo,- ZSZ in drugimi zdravstvenimi organi, ki morajo biti o delu konsilija sproti informirani. Konsilij mora tudi o svojem delu predlagati pismeno poročilo. Opozarja na določbo osnutka, da je plačnik stroškov konsilija ustanova, ki je konsilij predlagala ter je mnenja, da je ta predpis preozek: je namreč precej verjetno, da zainteresirani ne bo zahteval konsilija. če ga bo mo-ral še plačati. Zalo naj se delo konsilija krije »od zgoraj« (ZSZ ali LO). Je prot: delegiranju posameznikov in se zavzema za družbeno analitični kolegij oz. konsilij. sklep: 1. Družbeno strokovna pomoč naše splošne zdravstvene službe je potrebna. 2. Pravilnik o delu konsilijev naj omejil prepogosto pošiljanje bolnikov konsiliju. 3. Predlog je Izpopolniti v smislu debate glede kritja stroškov za konsilij ln glede obveznih prijav o delu konsilija tako tajništvu za zdravstvo kot ZSZ. 4. Predloženi osnutek pravilnika o poslovanju konsilijev se v načelu sprejme, v nakazanih točkah pa ga izpopolnijo dr. Be-nigar, dr. Mušič in tov. Kovačič. II. Posvetovalni organ pri Svetu za zdravstvo Svet obravnava predlog Poliklinike, da se kot posvetovalni organ pri Svetu za zdravstvo OLO ustanovi stalno telo, neke vrste odbor ali komisija, ki bo obdelal material, predlagan za sejo Sveta in ga predložil obdelanega seji Sveta. Svet ugotovi, da te funkcije opravljajo, oz. bi morali opravljati odbori Sveta (za splošno zdravstveno varstvo, za male a sanacije), ki so formirani, le da odbor za zdravstvo problemov konkretno 5e ni obravnaval. Sklep: Material, ki je potreben proučitve in obdelave, naj prouči odbor za zdravstvo ln naj ga predloži prihodnji seji Sveta za zdravstvo. III. Pravila Poliklinike: Svet obravnava Pravila Poliklinike v Ljubljani, ki jih obrazloži dr. Mally. Ugotovi, da je bila vsebina Pravil o organizaciji in delu poliklinike doslej zapopadena v obširnem pravilniku o plačah Poliklinike, da pa se sedaj zaradi pravilnosti predlagajo v potrditev posebna Pravila o organizaciji in delu. Svet se s predloženimi pravili fin. samostojnega zdrav, zavoda Poliklinike v Ljubljani strinja, le v čl, 19 je mnenja, da ie predpise o pravici vi rini ra-nja proučiti 'kimaj z odsekom za proračun OLO. Sklep: Pravila Poliklinike se načelno sprejmejo, komisija (dr. Mally, Cesar, in Varoga) pa naj čl. 19 Pravil vskladijo z zakonskimi predpisi. IV. Imenovanje novih članov Upravnega odbora Poliklinike Dr. Mušič poroča, da sta z ustanovitvijo ZD prešla kot notranja člana Poliklinike in njenega upravnega odbora v sestav ZD Center dr. Jemec Edvard in tov. Merljak Mira. Zato predlaga, da se na predlog sindikalne podružnice Poliklinike potrdi izvolitev dveh novih članov UO Poliklinike: dr. Švajger Draga, šefa o to laringo loškega oddelka in Knez Fani, uslužbenko na upravi Poliklinike. Sklep: Kot člana UO Poliklinike se razrešita dr. Jemce Edvard ln Merljak Mira, na njihovo mesto pa se imenujeta dr. Švajger Drago im Knez Fani. V. Finančno poročilo komisije o finančnem poslovanju Poliklinike v Ljubljani Svet obravnava zapisnik o komisijskem pregledu zaključnega računa Poliklinike za leto 1954, izvajanega s strani računsko kontrolnega organa OLO. Dr. Mis čita ugotovitve zapisnika, iz katerih izhajajo razne finančne nerednostl, med drugim, da je zavod dosegel velike prihranke pri osebnih Izdatkih (o-krog 3,550.000 din), v pretežni meri na račun zapore nameščanja. Te prihranke je zavod brez predhodne odobritve pristojnega finančnega organa in brez izvedbe formalnih virmanov potrošil pri materialnih izdatkih, ki Izkazujejo večje ali manjše prekoračitve planiranih postavk, kar kaže, da zavod ni jemal odobrenega plana za okvir svojih izdatkov. Komisija še nadalje ugotavlja, da zavod ni posloval niti po letnem niti po četrtletnih računskih načrtih. Dr. Mušič apelira na Svet, da se razčisti finančno poslovanje Poliklinike, ker v _ interesu uslužbencev Poliklinike smatra to za potrebo in pa predvsem za to, da bi odpadel očitek o samovoljnem finančnem poslovanju Poliklinike. Dr. Benigar zahteva pojasnila od računovodje Poliklinike tov. Varoge predvsem glede prvo obravnavane točke, da neporabljena sredstva na personalnih postavkah niso bila vrnjena v proračun, ampak brez odobrenega vlrmiranja porabljena drugod na drugi pozicija. Ugotavlja samovoljo in finančni prekršek prizadetih. Tov. Varoga obrazloži virml-ranje brez odobritve z ustanovitvijo 3 obratnih ambulant in pojačanjem specialističnih ambulant, glede česar predsednik Sveta ugotavlja, da to ni šlo v finančno breme Poliklinike, ampak gospodarskih organizacij, ki so obratne ambulante ustanovile, ter ga ne glede na to ne razveže obveznosti, da predhodno zaprosi za odobritev virmi-ranja in predlaga disciplinski prestopek. Bežan Miroslav navaja, da so se morda na materialu res pojavil) nepredvideni stroški, vendar ugotavlja, da je tudi za to treba Imeti odobren kred ti oz. odobren prenos. Ni pa bilo ne enega ne drugega. Navzoči tov. Škrk navaja nemočnost In nedopustnost vtrmil-ranja partij osebni izdatki na materialni Izdatki brez dovoljenja in je to precejšnji finančni prekšek, saj je odobrenje pri- držano predsedniku OLO an je to obvezen predpis. Svet obravnava po besedilu m ugotovitvah zapisnika še druge finančne nerednostl: razne prekoračitve pisarniških potrebščin, potnih in selitvenih stroškov, pozicije »najemnin«, stroški za zdravila, povečanje primanjkljaja z izplačano akontacijo na nagrade za leto 1954 v znesku 2,434,075 din, tako da znaša celotni primanjkljaj ob koncu leta 1954 skupno 2,710.040 dinarjev, poleg še nekaterih drugih v zapisniku ugotovljenih finančnih nepravilnosti, tako da skupna ugotovljena prekoračitev odobrenih pozicij znaša 8,900.000 dinarjev. Dr. Benigar ugotavlja nedisciplino finančnega poslovanja, ki je površno in malomarno, k tenju pa dodaja še ugotovitev, da je Poliklinika zadnji čas zaprosila ZSZ, da krije razliko nekaj nad 3,000.000 din v zvezi z različnimi zaračunavanji frak-cionaže (po ključu do maja 1955 60 storitev za eno frakcionažo, od maja naprej pa 10 storitev za eno frakcionažo) in ugotavlja, da je trakcionaža (na 60 storitev) medicinsko nevzdržna in da je naknadni zahtevek na ZSZ brez poprejšnje ureditve te zadeve z ZSZ ati pristojnim organom nevzdržno im ga ZSZ ne bo plačal. Sklep: Finančno poslovanje Poliklinike v Ljubljani, konkretno ugotovitve zapisnika o pregledu zaključnega računa za leto 1954 in tam ugotovljeni finančni prekrški, se odstopijo discpltinske-mu sodišču OLO s predlogom, da se zoper odgovorne pokrene disciplinski postopek. VI. Dr. Tabor Ludvik — udeležba na kongresu medicinske radio- fotografije v Parizu Svet obravnava predlog Poliklinike, da se dr. Tabor Ludviku, specializantu — rentgenologu Poliklinike, sedaj specializantu OLO Ljubljana omogoči udeležba na II. Internacionalnem kongresu medicinske radio-fotografije, ki bo v Parizu od 4. do 7. aprila 1956. Dr. Mušič ugodno priporoča prošnjo imenovanega, ugotavlja njegove tozadevne strokovne sposobnosti in ambicije in so sklicuje na priporočilo predstojnika Rentgemološkega zavoda dr, prof. Hebeina. Pri obravnavanju prošnje Svet ugotavlja, da je večkratni obisk drugih držav, čeprav strokovno odobren le več ali manj privatni izlet na državne stroške. Iz obrazloženega in iz dokazil, ki so bila spisu priložena, pa je razvidno, da se imenovani strokovno bavl s stroko radio-fotograflje in da je dokazana njegova strokovna zainteresiranost. Sklep: Dr. Taboru Ludviku se načelno odobri udeležba na zgoraj označenem kongresu ln je zaprositi proračun OLO, da iz kvote za štipendije odobrijo imenovanemu 60.000 din, potrebnih za pridobitev deviz. VII. Plan kadra za Novo poli- kliniko Dr. Mušič navaja Svetu, da je Poliklinika že pred časom predložila tajništvu načrt o bodočih potrebah kadrov Nove poliklinike in polikllnične službe. Ugotavlja, da o tem oz. rešitvi važnega vprašanja Poliklinika še ni bila obveščena im prosti Svet, da pospeši reševanje. Pri obravnavanju predmeta V. REDNA SEJA SVETA ZA ZDRAVSTVO OLO LJUBLJANA Sejo je vodil dr. Benigar Jo-*e. predsednik Sveta. Dnevni red: ( L Reševanje vprašanj ambulantno polikllnične službe in Poliklinike same. 2. Stališče Sveta za zdravstvo °LO o organizaciji protlalkohol-6e službe. 3. Razno. , ad 1. 1 Konsiliarni pregledi Poliklinike: Dr. Mušič obrazloži potrebo n Predlog po uvedbi konsiliar-hih pregledov oz. poslovanju , ®ni^>jev nad ambulantno po--■kl mično službo v Ljubljani. ovaja, da je tak strokovni nad-Zor bil občuten kot potreben že Preti sedaj po reorganizaciji athbulantno polikiinične službe ha zdravstvene domove pa še °'j nujen in ga nova situacija e kolj zahteva. Kljub osamo-splošne zdravstvene sužbe je namreč nujna neka strokovna povezava splošnih in 5 ^becialističnih zdravstvenih pa-* katere poudarek bo na rokovnostl, metodiki in podob-ern, in ne bo tangirala posajenega odločanja zdravnika, , ne bo imela neke nadzorne ‘uhkcije. -adeva je v obravnavi že na jeVetu z-a zdravstvo LRS, kjer 0 žc sestavljen osnutek zakona str<>kovnem nadzorstvu nad ^tavstvenimj zavodi. Iz osnut-od, " razvidno, da ne gre tovrst!!^ l 0 delazmožnosti in o kov S‘n kontroli, ampak o stro-hostiW.iPl>m(>či’ me,0dobno na konsiliaren tie.iu strokovno pomagali pri iiČ sP'ošnih ordinacij. Dr. Mu-hilia Udar'ia' da to naloga kon-kaino ad mi ti is trati v no verti- koVn hadzorslvo ampak stro-eti,(n_ Pomoč In vsklajevamje ®tnbiu„. ln strokovnega dela Predli, SPl0Šne Prakse Poslov*-,.. PShftek pravilnika o *a n °nju konsilijev, ki doto-sestav v°n ln naloge konsilija, W kLx°nslllja ln ‘Ido konsilija hdqri ne določbe. Pri tem poda b) hn8i° sestava konsilija, ftP!o,šn,'h ,°novah kader stalnih zdravnikov ter kader featav]i*iOV; !z katerih bi so ^odia i-h ™omisi.la oz. konsilij. konsUljev ne bi bila ampak Svet 7.8 Po- 1 mvst,,- , a,nPw ^''inike k' bi 12 garata x>tl|. _ stavijo! oz. potrjeval da hi predlagane ^bl^n' ^tiliktinikn pa bi Jdlaia konU.ii Ve,a *7 ,ls,e ^ i strokovna pomoč. Ustanovili je ^hfriav n 1 '1° ®d boe | 'reba torei konsiliarno službo a 86 Plačilo sej ko-! ln jd predpisati navodila, po misije oz. konsilija. Dr. Mušič navaja postavko predračuna Poliklinike »honorarji«, iz katere b, se lahko krili izdatki za konsilij, je pa mnenja, da bi tudi ZSZ kot znatno zainteresiran prispeval oz. plačal tak konsilij. Zato ne pričakuje tovrstne dotacije iz strani Ljud skega odbora, ki naj da, oz. njti' gov Svet za zdravstvo, le pristanek za te vrste službo in strokovno nadzorstvo. Tov. Kovačič se Izjavi, da je potrebno ustanoviti neke vrste kontrolo nad delom naših ambulant, vendar se ogreva za širše področje in širšo osnovo, opozarja pa na to, da se bo pazit: dvotirnosti; namreč da ne bi konsilij delal isto kot komisije ZSZ, oziroma da ne bi v eni alti drug! formaciji nastopati isti 7.dravniki. Zavzema se, da bi lak konsilij kontroliral in vskla-jeval cene, morda opravil neke potrebne tečaje in sicer odpravljal druge anomalije, ki se pojavljajo. Zavzema se še za potrebo po centralni združitvi statističnih zdravstvenih evidenc, ki jo sedaj vodijo CHZ, ZSZ, tajništvo za zdravstvo in še druge ustanove in posamezni zdravstveni zavodi 'n ki bi — centralno vodena morala služiti delu takega konsilija. Je še mnenja, da bi se sredstva za delo konsilija ne črpala iz sedanje splošne postavke »honorarji« ampak iz posebne za to določene proračunske postavke. Dr. Mušič ponovno poudarja le strokovno plat konsilija in navaja, da naj vso drugo razno problematiko opravlja neto komisija pri Svetu za zdravstvo, katere ustanovitev tudi predlagam. Konsilij je namreč le strokovni ln posvetovalni organ, za to tudi odklanja naziv komisija, ki lehko opravlja širše zadolžitve, medtem ko je delokrog konsilija ožji in le strokovni. Predlaga Svetu naj, kolikor se s predloženim osnutkom Pravilnika o poslovanju konsilijev ne strinja, da določi komisijo, ki naj. v sklad) republiški osnutek zakona ter potrebe splošne zdravstvene službe In priporočila Sveta za zdravstvo. Dr. Vandot opozori, da bi bilo nevarno, če b) z ustanovitvijo konsilijev bolnike preveč klicali pred konsilije. Priporoča, da bi morda posamezni za to določeni strokovnjak in honorarno plačan za eno ali dve mesečni url nekaj primerov lahko sam rešil brez konsilija. Pove tudi, da so novi ZD načelno proti konsiliju. Tov. Draksler Marjana se je zavzela za komisijo oz. konsilij in ne za posameznika. Dr. Benigar ugotavlja, da je kontrolna služba splošnih ambulant potrebna. Seveda ne smo biti vojaška ampak neke vrste STKAN 68 ■-----:----- r ee ugotovi, d» je Svet na drugi svoji seji 18. nav. 1955 obravnaval predložim plan kadrov in potreb po specializantih za leto 1956 in da je takrat predložen, načrt izpopolnjen še s potrebam.) ostalih zdravstvenih dejavnosti (lekarn, srednjega med. kadra, sgnit, službe itd.) bil na Svetu sprejet in glede na takratna navodila predložen Svetu za prosveto v realizacijo, le da o tem Poliklinika pismeno n. bila obveščena, kar predsednik Sveta graja kot administrativno napako aparata tajništva. Pri tem predsednik Sveta kakor tudi ostali člani Sveta ugotavljajo. da je zasedba tajništva za zdravstvo — ki Še zdaleka ne dosega sistemizacije 19. delovnih mest — nepopolna m da je personalna Izpopolnitev tajništva nujna. Posebno vodeča mesta tajništva za zdravstvo so v»-kantna in kljub razpisom nezasedena. Na poročilo dr. Miša Svet obravnava še možnost razpisa novih specializantskih mest. ker takrat odobreni skupni kredit ln možnosti niso bile Izčrpane to sicer: 5 specializantov ginekologov, 2 šolska preventivna medicina, 2 soc. pediatrija, 1 kirurg, 1 internist, S preventivna higiena. Sklep: Razpišejo se zgoraj omenjena specializantska mesta. VIIL Amortizacijski prenosi Dr. Mušič prednaša Svetu problem prenosov m razdelitev amortizacijskega sklada Poliklinike na amortizacijske sklade novo ustanovljenih 7.D mesta Ljubljane in osporava sedanji razdelitvi skladov in ugotavlja, da je bil razpoložljivi saldo skladov Poliklinike zmanjšan še z izplačilom novoletnih nagrad in da torej ne dosega višine, ki je v smislu odločbe tajništva za zdravstvo OLO namenjena m določena e razdelitev Svet pri obravnavanju primera ugotavlja, da je razdeljevala sklade Poliklinike In Zobne poliklinike posebna za to določena komisija Sveta, v kater so bili zastopnik*. ZD ter Poliklinike in Zobne poliklinike ln da je sedanja odločitev o razdelitve skladov posledica komisijske ugotovitve višine skladov Poliklinike ln Zobne pAliklinl-ke, komisije Sveta ln sklepa Sveta, td je pred izdajo odločbe na IV. seji odločal to sklepal o stvari. Kolikor pa Je amortizacijski sklad Poliklinike zmanjšan radi Izplačila »zveznih« nagrad, bo to moralo biti refun-dirano ln tako amortizacijski sklad Poliklinike nezmanjšan to na razpolago za razdelitev. IX. Dopolnilne plače Dr. Mušič Informira Svet o sedanjem stanju dopolnilnih plač na Polikliniki in ugotavlja. da so te nižje kot pa dopolnilne plače v novo ustanovljenih ZD, kar vse Škodljivo vpliva m se že kažejo primeri fluk-tuaclje. Ugotavlja, da mora biti ta kočljiv primer urejen ln urejevan Iz enega vira, to je iz Sveta za zdravstvo. Nadalje ugotavlja, da tudi primerjava * Mariborom izpade v znatno škodo Ljubljane, saj Maribor plačuje dopolnilno plačo celo stažistom. kar Je po mnenju dr Benlgarja nepravilno, ker gre stažistu le plača za redno delovno razmerje, medtem ko jih lahko štipendira zdravstveni zavod oz. ljudski odbor. P*ole.g tega obravnava medtem Svet še sedanje stanje in dej- stvo, da Svet za zdravstvo LRS odklanja in ne sprejema in ne nastavlja diplomiranih zdravnikov brez staža, ampak jih na-potuje na ljudske odbore oz. zdrav, zavode z napotilom, da tam stopijo v pogodbeno raz-jnerje in da kot tak; začno staž. Svet glede na to izda umestni sk’ep, da se v bodoče sprejemajo v pogodbeno razmerje štipendistov tudi že zdravniki z nedokončanim stažem oz. pred začetkom staža. Glede osnovnega vprašanja — različnih dopolnilnih plač — ugotavlja dr. Benigar, da s finančno osamosvojitvijo ZD ter glede na * samostojnost občin Svet za zdravstvo oblastveno ne more predpisovati in vskla-jevati enotnih dopolnilnih plač. Svet oz tajništvo Je že izdalo priporočilo občinam in ZD za neke vrste okvirni pravilnik o plačah, vendar le priporočilo s sprejemljivimi razponi, ki so se ga nekatere občine držale, nekatere pa prekoračile. Edini uspešni regulator dopolnilnih plač zdravstvenih zavodov bi bil Zavod za soc. zavarovanje, ki bi moral previsoke dopolnilne plače — odražene v cenah za zdrav, storitve — odklanjati s tem da bi previsoke cene odklanjal oz. zahteval vskladitev. Sklep: Ker Je po mnenju Sveta možno vskladit! precej neenotne dopolnilne plače zdrav, zavodov le s kontrolo cen za zdravstvene storitve, ki morajo biti več ati manj enotne, se Zavod za. soc. zavarovanje za okra} Ljubljana naproša, da pri potrjevanju cen za zdravstvene storitve ima v vidu tud*, ta problem. — Navzoči direktor Okrajnega ZSZ vzame to nalogo na znanje. X Ukinitev sredstev za električno energijo ln znižanje postavke za najemnike Dr. Mušič poroča Svetu, da je proračunska komisija znižala postavke za električno energijo n za najemnine Poliklinike !n aavaja, da je to nemogoče. Na vprašnje dr. Benlgarja dr. M;s ugotavlja, da tajništvo za zdravstvo o stvari ničesar ne ve in da zadevo sedaj šele prvič sliši Svet za to ugotovi, da je ukrep droračunske komisije za to nepravilen ln sklene: tajništvo naj zadevo razčisti z odsekom za proračun. XI. Priporočita v zvezi a specializacijami sklep: Poleg že odobrene specializacije zdravnika Poliklinike, sedaj upravnika ZD Center dr. Jer-šeta se odobri specializacija še dr. Jagodicu, dr. Stuparjev!, dr. Kržiču ln dr. Kranjc Stani, ki ima obveze še z nekim drugim organom in je zato te eventualne obveze ugotoviti in razčistiti. XII Centralno skladišče za nabavljanje materiala Dr. Mušič predlaga Svetu v rešitev vprašnje centralnega skladišča za nabavljanje materiala, ki Je važno sedaj po odcepitvi m osamosvojitvi neka tenih zdravstvenih dejavnostih. Dr. Mis ugotavlja, da je bila zadeva že obravnavana po zaključku III. seje komisije za usposobitev zdravstvenih domov in razdelitve amortizacijskega sklada in da Je bilo tam po proučitvi obeh možnih -variant (da nabavlja za vse ZD en nabavni center na Polikliniki ali vsak ZD sam — kar pa bi bilo 20% dražje) sklenjeno, da se pri ^GLASNIK« Polikliniki ustanovi nabavni center, ki nabavlja medicinski material za Polikliniko in za ZD. Svet ugotovi, da o tem sklepu komisije Poliklinika pismeno ni bila obveščena, ker je bil dr. Mušič na tisti seji pač navzoč, sklep: Polikliniko se pooblasti, da organizira nabavni center za nabavljanje medicinskega materiala za zdravstvene domove mesta Ljubljana. XIII. Postdiplomsko šolanje glavne med. sestre Poliklinike Melihen Vere Dr. Mušič seznanja Svet s sklepom uprave Poliklinike, da se gl. setra Melihen Vera pošlje na eno in polletni tečaj za strokovno izpopolnjevanje v Zagreb Uprava Poliklinike Je problem že obravnavala m prosi Svet, da dovoli trajanje njenega rednega delovnega razmerja še naprej in s tem njeno strokovno izpopolnitev. Predlaga ln navaja. da je prizadeta pripravljena ob sobotah (ko ima prosto) in nedeljah delati na Polikliniki brez povračila potnih stroškov. Tud; še navaja, da bi jo za časa odsotnosti lahko uspešno nadomestili dve med. sestri. Svet ugotavlja, da eno oz dvodnevno delo imenovane gl. sestre na Polikliniki med trajanjem tečaja v Zagrebu ne b; bilo koristno. Ker pa je zakonita možnost strokovnega višjega izpopolnjevanja redno zaposlenega uslužbenca ln ker je izkazana potreba to korist Poliklinike sklep: odobri se izjemo strokovno višje izpopolnjevanje glavne med. sestre Melihen Vere v Zagrebu za čas 3 semestrov in v nadaljnjem trajanju rednega delovnega razmerja; event. delo imenovane na Polikliniki v Ljubljani uredi Poliklinika, vendar brez povračila potnih stroškov, ad 2. Svet obravnava problem protialkoholne borbe, oz. možnost usposobiti Ljubljano za zdravljenje t alkoholom zastrupljenih ljudi. Iz poročila, ki ga je predložilo v vednost Svetu za zdravstvo tajništvo za notranje zadeve in ki ga obrazlagata dr Mis in zastopnik tajništva za notr. zadeve OLO tov. Škrk. izdajajo točni podatki o številu primerov z alkoholom zastrup-jenih. ki jih letno, mesečno m tudi v dnevnih številkah obravnavajo organi notranje uprave Zastopnik notranje uprave prosi Svet za zdravstvo, da v svoji pristojnosti odpomore rešitvi problema, posebno še, ker notranja uprava za najbolj akutne primere, ki jih ni mogoče odstranjevati samo s kazenskimi ukrepi in s sankcijami, nima možnosti in ne prostorov, kjer bi jih obravnavala. Zastopnik notranje uprave poudarja, do je popolnoma z alkoholom zastrupljene (intokslclrane) nemogoče prevažati s policijskim vozom, niti jih ne nameščati v zaporih, ker obstoji nevarnost, da tam umro. To se je tudi že pripetilo to se nepravilno to zlobno tolmačilo. Druge možnosti pa notranja uprava nima. Notranja uprava smatra v smislu zaključkov mednarodne alkoholne službe v Kopenhagenu, da Je take totalno pijane ljudi smatrati za bolnike ln jih kot take obravnavati. zato predlaga neke vrste oddelek ali stacionarlj, kamor bi se ti bolniki vozili In pred laga v ta namen Svetu, da morda v svojih prostorih ali pa v bivših centralnih zaporih uredi tak prostor to uvode potrebno zdravniško službo. Svet pri obravnavanju problema ugotavlja, da je z alkoholom intoksicirane ljudi smatrati za bolnike in to nevarno bolne in da je zanje potrebna takojšnja zdraviška oskrba in pomoč in primeren oddelek oz. staciona-rij, medtem ko je kronične pijance smatrati za infekcijsko bolne in jim odrejati prisilno zdravljenje. Pn obravnavanju praktične možnosti je nujno potrebno dobiti primerne prostore, ustanoviti stacionarlj, dobisi' samostojen, bodisi v sklopu katerega že obstoječega zdravstvenega zavoda in uvesti stalno '(travniško dežurno službo. Dr. Mušič informira Svet, da :e v Novi polikliniki v lil. traktu predviden take vrste sta-cionanj v sklopu »internistične tiaume«, kateri oddelek bo sprejemal tudi take primere, imel bo poseben vhod, zadosten uda za avtomobilski dovoz, potrebne prostore, kopalnico, ordinacijo ln inštalacije za šokl-ranje. Vendar vse to šele z usposobitvijo prvih treh traktov Poliklinike, t. j. ob koncu leta 1956 oz. ob začetku leta 1957. Dr Benigar povzame zaključ-se debate ln ugotovi, da je vsak primer akutne intoksikaci-je smatrati za težek primer bolezni in je treba bolnika, kt je v takem stanju pripeljan, sprejeta v zdravljenje. Potrebno pa je seveda do usposobitve Nove poliklinike nekaj urediti ln usposobiti oddelek za take primere. Ce Izhajamo iz osnove, da je tako osebo smatrati za težkega bolnika, je seveda na mestu klicati rešilni avto in ne •Marico« in ga mora Reševalna postaja dati na razpolago; prevoz in zdravljenje je glede pokritja stroškov treba obravnavati ne glede na zavarovanje kot samoplačnik, kateri stroški se po, izjavi zastopnika Notranje uprave v naknadnem postopku pred sodnikom za prekrške prijavijo in z odločbo izterjajo. V kolikor taka oseba ne bi bila zmožna plačila, je po načelih o samoplačnikih dolžnik za take primere občina. Zastopnik Notr. uprave Iz statističnih podatkov zagotavlja Svet da le večji de’ obravnavanih primerov sposoben plačila kazni. postopka in zdravljenja. Svet nadalje ugotavlja, da se interna klinika brani dati oz. urediti nekaj prostorov v te namene. T*idi na sedanji Polikliniki je prostorno In personalno to stvar nemogoče namestiti. Dr. Benigar ugotavlja, da bi bil najprimernejši prostor tudi glede dovoza in zolacije v bivših centralnih zaporih ob Ljubljanici. Navzoči podpredsednik OLO tov. Gorjanc seznanja Svet z odlokom OLO o ustanovitvi sklada za pobijanje alkoholizma, v katerega se steka 5^^-Vendar *,a sklad primerno služi za grad njo protialkoholne tovarne. Svet je mnenja, da bi sc ta »davek« morda povečal za 1% in s tem pridobila sredstva za ureditev iz ob- po zagotovitvi primerne dota- ■ cije. Sklep: 1. Totalno pijane ljudi je o&* ravnavati kut bolnike, ki jim je' nujno nuditi takojšnjo zdravniško pomoč. 2. Zaprositi prof. dr. Kanoni- j ja, Svet za zdravstvo LRS, da i se v bolnici za duševne bolezni uredijo primerni prostori 3. Zaprositi Gospodarski svet OLO, da da v ta namen potreb- I no dotacijo iz sredstev OLO. 4. Pri kritju zdravstvene oskrbe velja načelo samofinansira- I nja, obravnavane bolnike pa je smatrati za samoplačnike. Ad.: 3) Razno 1. V Mestni porodnišnici, ki je formalno ustanovljena in ki I se adaptira, je potrebno nastaviti upravnika, pomočnika ekonoma in kurjača Vsa ta delovna mesta, poleg še drugih. Id i bodo Izpopolnjena z začetkom j poslovanja porodnišnice, se bodo krila po načelu samofinan- ' siranja zavoda, vendar je delovna mesta upravnika, pomoč- j nika-ekonoma in kurjača treba nastaviti že sedaj med gradnjo i porodnišnice in jim zagotoviti j sredstva iz proračuna. Sklep: Prositi Je treba odsek za pro- : račun, da se odobrijo proračun- ! ska sredstva za nastavitev I upravnika, ekonoma in kurjača Mestne porodnišnice. Sklep: 2. Nekaj praznih mest štipendl- | stov naj Tajništvo za zdravstvo razpiše. Pri konkuriranju razpisanih mest je upoštevati tudi nove stažiste. 3. Golmajer Janka, študent; medicine prosi za štipendijo. Ima še obveznosti do Sveta z»i prosveto kot filozof. Sklep: Prošnja se odstopi Tajništvu za prosveto z obvestilom ln priporočilom, da imenovana po; končanem študiju zaprosi Tajništvo za zdravstvo za štipendijo. 4. Cene za ortopedske storitve Zobne klinike. Ker je Med. fakulteta, oddelek za zobozdravstvo z dopisom potrdila predlagane cene za ortopedske storitve, se te sklep: odobrijo z dostavkom, da je cena za Schwarz ploščo 3—4.00*1 din. 5. Tromesečni plan Investicij* Gospodarskemu svetu je iz »®*| stavljenega letnega plana Investicij potrebno dostaviti tron>«' sečni plan. Tajnišvo ga je se' stavilo Ln ga predlaga Svetu * odobritev. Sklep: Predloženi tromesečni pl16 investicij se potrdi s spremem' bo, da gre pri Mestni porodu*' šnici v prvo tromesečje posta6' ka 15,000.000 din (ker denar *' to gradnjo Je na razpolagaj gradnja pa je nujnn, ostaliP 9,000.000 pa v II. tromesečje. 6. Male sanacije. ^ stacionarlja oz da bi se Iz ^ ^^^"tov.^Beton “spor^ SredS‘e Svetu, da jo bil v planu pred j, namenil za ta namen Po pretresanju še raznih možnosti — da bi se morda tak sta-cionarij opremil v bolnici uslužbencev tajništva za notranje zadeve, kar pa je glede na značaj bolnikov nemogoče — ugotavlja Svet. da je tak staclona-rij možno namestiti v zdravstveni ustanovi in z zdrav, uslužbenci In smatra kot najprimernejši prostor bolnice za duševne bolezni ob Ljubljanici, seveda po predhodnem odohre-nju predstojnika dr. Kanonija ln Rep. »veta ra zdravstvo In deni znesek za to „ 9,000.000 znižan na 5,000.000 ■ da v I. tromesečju s predvid nimi 2,000 000 ni bil upoštev"^ zaradi vremenskih prilik male asanacije ne bodo doPjJ, ščale. Sporoča še in prosi. . ne bi imel zaprek s koriščeo) „| avtomobila pri Izvajanju malih asanacij. Sklep: > Svet vzame na znanje in y roči tajništvu, da mora biti P(, vozno sredstvo odboru nem no na razpolago.