8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje ŠTEVILKA 52 LETO XLI 24. DECEMBER 2009 CENA 1.35 EUR @ Dolman.Pohištvo Dolšak Denis s.p. Lepa Njiva 8a, Mozitje Pohištvo po meri Otroške sobe Kuhinje Dnevne sobe Predsobe Spalnice Pisarne W: www,dolman,si I G: 031 3- Voščimo nesel božič in čestitamo ob dnemi samostojnosti in enotnosti! Urednišfuo Zadruga mozlrje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. www.zkz-mozirje.com Ufi ini vsa vrata naj božic odpre, naj srečno obdobje za Vas se prične! A leto prihodnje naj zdravja Vam da, obilja, ljubezni pa v čaši brez dna! Vesele božične in novoletne praznike vam želi kolektiv Zadruge Mozirje. ČISTILO STF.KLAZIMAX,3L SONČNICE PISANE, 1 kg 100% NARAVNI JABOLČNI SOK Pok lic iteTn a številitoljfr' TISLERJEV PRUH KRIVEC Janez s.p. Cesta na Rožnik 49 3330 Mozirje GSM: 031 682 669 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 TPC Šoštanj Pravi kraj za izbiro darila!!! BOŽIČNA ZVEZDA L i ŽE OD 1,50 € IGRAČA TRAKTOR MYTIIO DARILNI SET 1 w RUMOV LONEC AKCIJA ~ " 1 35,00€ ji a j vam božični čas prinese toplino in notranji mir ; v letu 2010 pa obilo zdravja, sreče, osebnih Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-sa.IeskadoIina.si 6 A An f SLADKI TOLKEC, 11 29,90 € 59,906 Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na m sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 041 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Sociala in »Takšne socialne stiske ne pomnimo«. »Posebni dodatek socialno ogroženim«. »Nad krizo tudi z zakonom o solidarnostni pomoči«. »Naval na neprofitna stanovanja vsako leto večji«. To je le nekaj naslovov iz nekaterih slovenskih časopisov v minulih tednih, ki zgovorno pričajo o tem, kakšno je trenutno stanje na socialnem področju v naši državi. Seveda se posamezne regije med sabo precej razlikujejo, za Zgornjo Savinjsko dolino pa lahko po informacijah, kijih objavljamo vtokratni temi tedna, zaključimo, da se »pomikamo« v smeri Prekmurja, kjer naj bi bila situacija najtežja. No, pri vseh tovrstnih zaključkih kaže biti previden, kajti tudi na socialnem področju ni vse točno tako, kot se zdi na prvi pogled. Nobena skrivnost ni, da se tudi pri tem dogajajo zlorabe, in sicer v tem smislu, da različne oblike socialne pomoči prejemajo tudi nekateri, ki jih realno ne potrebujejo, obstoječi sistem pa pristojnim službam ne omogoča, da bi preverile dejansko ekonomsko stanje prosilcev. Osnovni razlog za takšne zlorabe sam vidim v tem, da delo in pošten zaslužek nista prepoznana kot temeljni vrednoti, ampakje osnovni moto teh ljudi zagotavljanje sredstev za življenje na najlažji možni način - če se le da brez dela. Še večji problem vidim v tem, da slovenska družba vse bolj negativno gleda na ljudi s premoženjem, brez da »sociala« bi razlikovala med tistimi, ki so ga ustvarili z delom in podjetnim pristopom, in tistimi, ki so si ga prilastili na nepošten način. Občutek imam, kot da sedaj želimo nazaj v sistem lažne enakosti, koje bilo treba vse tiste, ki so odstopali navzgor, čim hitreje zabiti nazaj v povprečje. Če se ne bomo izvili iz primeža takšne miselnosti, čaka slovensko družbo na dolgi rok samo še propad. A na srečo imamo tudi svetle primere, ki dokazujejo nasprotno in so nam lahko za vzor, kako uspeti kot posameznik in organizacija. Ti ljudje zelo dobro vedo, da biti brez denarja ni isto kot biti reven. Biti brez denarja je trenutno stanje, v katerem se lahko znajde tako rekoč vsakdo, biti reven pa je stanje duha, način razmišljanja, koje nekdo prepričan, da so drugi dolžni poskrbeti za njegovo preživetje in se tako tudi obnaša. Vse to seveda ne pomeni, da je sociala odveč, daleč od tega, sociala mora biti sestavni del humane družbe, toda namenjena je tistim, ki se sami (začasno ali trajno) ne morejo (več) preživljati. Vsi ostali - zdravi in sposobni - bi morali imeti za cilj, da z aktivnim ustvarjanjem nove vrednosti skrbijo za svoje potrebe in potrebe tistih, ki teh možnosti nimajo. IZ VSEBINE: [52 Lepa Njiva: Ogenj uničil gospodarsko poslopje pri Ograjškovih Tema tedna: Vse več socialno ogroženih družin...4 Upravna enota Mozirje: Skupno reševanje problematike občinskih prostorskih načrtov..............6 SDS Gornji Grad: Predstavili kandidatko za županjo...7 DeSUS: Začetek priprav na lokalne volitve 2010.7 Obrtna zbornica Slovenije: Prestižno priznanje za Martino Breznik.8 40 let GTC Golte: Smeli načrti lastnikov veliko obljubljajo - ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 52,24. december 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. RDEČI KRIŽ IN KARITAS Vse več socialno ogroženih družin Mesec december je mesec praznikov, obdarovanj in pričakovanja novega leta. Zaradi gospodarske krize, ki je v tem letu globoko posegla tudi v podjetja v naši dolini, prazniki za vse ljudi ne bodo tako veseli in zadovoljni, kot bi želeli. Najtežje bo družinam, ki so se soočile z izgubo službe in dohodka. Da je teh družin in posameznikov veliko, je razvidno iz podatkov humanitarnih organizacij Rdeči križ in Karitas, kajti v letošnjem letu je opažen velik porast prošenj za pomoč. Upravičenci lahko iz skladišča Rdečega križa, ki je odprto enkrat mesečno, dobijo tudi obleko in obutev (foto: Šteti Sem) Na Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline v Mozirju so v letošnjem letu v raznih oblikah razdelili za skoraj 63.000 evrov pomoči. Upravičenci so lahko prejeli materialno pomoč (prehranski paketi, higienske potrebščine, šolske potrebščine, pohištvo), nekaterim osebam so omogočili letovanje, z akcijo Drobtinica so šolarjem iz socialno ogroženih družin omogočili topel obrok. Poleg tega lahko upravičenci iz skladišča, ki je odprto enkrat mesečno, dobijo obleko in obutev. Sekretarka območnega združenja RK lika Kramer Marolt pove: »Socialno stanje v dolini se slabša in število prosilcev za pomoč narašča.« V lanskem letu so pomagali 1.200 osebam, letos bodo razdelili še precej več pomoči kot lani. Zavedajo se, da prehranski paketi trikrat letno le malo omilijo težave ljudi, marsikdo bi potreboval veliko več za človeka vredno življenje. V zadnjem času opažajo, daje recesija zelo prizadela mlade družine z več šoloobveznimi otroci in starejše posameznike. lika Kramer Marolt: »Lani smo pomagali 1.200 osebam, letos bo številka še večja.« (foto: Šteti Sem) Tudi župnijska Karitas Mozirje-Šmihel je zelo dejavna. V letošnjem letu so pomagali 728 osebam. Družinam in posameznikom pomagajo s paketi hrane, plačilom najnujnejših položnic, ob pričetku šole pomagajo družinam pri nakupu šolskih potrebščin, pri plačilu malic, prevoza za dijake, nakupu kurjave. Posvečajo se starejšim, bolnikom, invalidom, odvisnikom in vsem ranljivejšim skupinam, ki velikokrat potrebujejo le svetovanje ali družbo, ki prav tako veliko pomeni. Največji problem trenutno je brezposelnost, ki je vzrok, da se veliko družin sooča s finančno stisko. Pri Karitasu se trudijo, da tem ljudem olajšajo vsakodnevne težave, je povedala vodja župnijske Karitas Alenka Brezovnik. »Najhuje je, če izgubi službo v družini ženska. Stečaj Elkroja je v velike težave spravil kar nekaj družin na našem območju,« pove Brezovnikova. Tudi ljudem od drugod ne odrečejo pomoči, saj se zavedajo, da je marsikomu v domačem okolju neprijetno prositi za pomoč. Najpomembneje za sodelavce Karitasa je najti ljudi v stiski, še posebej duševni, saj zna biti ta včasih hujša kot materialna, oziroma, da bi ljudje, ki ne najdejo več izhoda, sami poiskali njihovo pomoč. Štefi Sem OBČINSKI SVET NAZARJE Nekateri planirani prihodki bodo realizirani v letu 2010 Na seji 15. decembra so nazorski občinski svetniki v točki pobude in vprašanja predlagali, naj prostore, kijih ima v Domu kulture Nazarje Nova Ljubljanska banka, odkupi občina. Sprejeli so tudi osnutek odloka o rebalansu proračuna za leto 2009 in predlog sklepa o višini točke za izračun nadomestila za stavbno zemljišče. Obravnavali in sprejeli so predlog tretjega rebalansa proračuna za letošnje leto. Popravek je potreben, kot je povedal župan Ivan Purnat, predvsem na področju investicij, tam je zaznati izpad prihodkov, na katere so računali letos. Zaradi dolgotrajnih postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj niso uspeli z izvedbenimi deli na območju stanovanjskih con. Izpad načrtovanih prihodkov je tako nastal iz naslova v letu 2009 nerealiziranih komunalnih prispevkov, prodaje stanovanj in prodaje gradbenih parcel. Svetniki so rebalans potrdili. V skladu z odlokom za uporabo stavbnih zemljišč, mora občinski svet do konca leta določiti vrednost točke za izračun nadomestila za naslednje leto. Svetniki so sprejeli predlog župana, da točka za leto 2010 ostane nespremenjena. Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Nadaljujejo z aktivnostmi za izgradnjo obvoznice Nedavno so se na delovnem obisku v Gornjem Gradu mudili predstavniki Direkcije RS za ceste. S predstavniki občine in komunalnega podjetja, prisoten pa je bil tudi poslanec Jakob Presečnik, so si ogledali aktualno ureditev prometa in se dogovorili za termin aktivnosti v zvezi z izvedbo trase nove obvoznice. Sedanja cesta skozi staro trško jedro predstavlja ozko grlo, saj se ponekod ne moreta srečati dve večji vozili. Predlagana trasa nove obvozne ceste bo ta problem rešila in razbremenila sam trg, kjer je težava tudi mirujoči promet. Trenutno je v izdelavi idejni projekt za obvoznico. Kotje v pogovoru zagotovil direktor direkcije mag. Gre- gor Ficko, bodo poskušali pripeljati projekt obvoznice tako daleč, da bi do konca leta 2010 pridobili gradbeno dovoljenje, če ne bo prihajalo do nepredvidenih zapletov. Na omenjenem sestanku so govorili tudi o rekonstrukciji ceste skozi Bočno, kjer še poteka pridobivanje pisnih soglasij lastnikov zemljišč. Načrtujejo, da jih bodo pridobili do konca leta in tako dela na cesti izvedli v letu 2010. Načeli so problematiko dotrajanosti in nevarnosti določenih odsekov državnih cest. Direkcija in občina bosta skupaj pripravili predloge za uvrstitev v državni program predlaganih sanacij. Marija Lebar EVROPSKI PROJEKTI V SASA REGIJI Projekti spodbujajo sodelovanje med narodi V organizaciji zavoda iPAK in Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje je v torek, 15. decembra, potekala predstavitev nekaterih projektov, ki so sofinancirani s strani Evropske unije. Projekti so pomembni za naš prostor, omogočajo mednarodni prenos znanj in izkušenj, naravnani pa so na skupnost. Na predstavitvi so sodelovali tudi partnerji iz tujine. Eden od predstavljenih projektov se imenuje Bridge (most). Namenjen je preseganju ločnice med starejšo in mlajšo generacijo na področju digitalizacije. Izvajati so ga pričeli 1. novembra. Sodi med evropske programe vseživljenjskega učenja, izvajata pa ga oba zavoda iz Velenja. Sodelujejo še partnerji iz Poljske, Švedske, Italije, Avstrije in Velike Britanije. V sklopu projekta bodo razvili izobraževalne programe in gradiva za usposabljanje starejših za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, posebej tistih njihovih vidikov, ki bi starejšim lahko Gostje iz tujine so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi projektov (foto: Marija Lebar) znatno povečali kakovost življenja (elektronska pošta, e-banka, ostale oblike spletne komunikacije). V okviru projekta bo potekalo tudi usposabljanje učiteljev, ki bodo nato usposabljali starejšo populacijo in gradili evropsko mrežo centrov za takšna usposabljanja. Naslednje je bilo predstavljeno Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije, ki ga izvaja zavod IPAK, projekt pa sofinancirata Evropski socialni sklad in ministrslvo za javno PREHOD IZ ANALOGNEGA NA DIGITALNO TV ODDAJANJE Od starih televizorjev se ne bo treba posloviti Tudi v Sloveniji se izvaja prehod iz analogne tehnologije na digitalno oziroma digitalno prizemno TV oddajanje (DVB-T). Analogni oddajniki bodo 1. decembra prihodnje leto prenehali oddajati in zagotovljen bo le še digitalni prenos signala. Približno tretjina slovenskih gledalcev spremlja televizijski signal preko oddajnikov in individualnih anten in ti bodo najbolj občutili spremembo. To sicer ne pomeni, da bodo morali zamenjati stari televizor za novega, ki ima to tehnologijo že vgrajeno, ampak bodo težavo lahko rešili z nakupom digitalnega sprejemnika, ki bo podpiral MPEG-4 standard kodiranja slike. Za uporabnike, ki TV programe sprejemajo prek kabla, satelita, interneta ali IPTV, ni nobenih sprememb. Kabelski operater Elektro Turnšek iz Celja strankam zagotavlja, da sprememb zanje ne bo. Ana- upravo. Zavod IPAK deluje kot regijsko stičišče od 1. januarja letos. Za nevladne organizacije, ki jih je v Savinjski regiji kar 2.800, izvaja brezplačne delavnice in izobraževanja z različnih področij. V projekt eSwimming (e-plavan-je) je preko zavoda IPAK vključeno okoli dvajset oseb s posebnimi potrebami. Namen projekta je povečati uporabo plavanja v terapevtske namene. Trening plavanja ima za udeležence ugodne psihosocialne posledice, saj daje udeležencem možnost druženja, jim veča samozavest, dojemljivost in večjo sposobnost za opravljanje vsakdanjih opravil. Projekti potekajo še na področju kulturne dediščine in turizma ter izmenjavi izkušenj vzgojiteljev pri delu v vrtcih, kjer dosega Slovenija visok nivo in lahko drugim ponudi svoje izkušnje. Mladim je namenjen program Inteligentna energija za Evropo, starejšim pa Vseživljenjska telenovela, kjer se udeleženci učijo španščine, pisanja scenarija in posneli bodo krajšo telenovelo, obiskali so že Nemčijo, čaka pa jih še obisk Španije. V telenoveli so udeleženci tudi iz Zgornje Savinjske doline. Marija Lebar logno oddajanje TV signala pri njih ostaja in naročnikom na kabelsko televizijo ni treba skrbeti, da bodo potrebovali dodatne sprejemnike ali nove televizorje. Tako bo ostalo tudi po 1. decembru prihodnje leto. Če se boste odločili za nakup novega televizorja ali DVB-T sprejemnika, na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije RS opozarjajo, da dobro preverite, če ima nov televizor vgrajen digitalni sprejemnik. Prav tako pomembno je, da DVB-T sprejemnik podpira standard MPEG-4. Digitalni sprejemniki primerni za slovenski trg nosijo oznako Digi. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so povedali, da pripravljajo program subvencioniranja nakupa digitalnih sprejemnikov, vendar razpoložljivih sredstev v tem trenutku še nimajo. Štefi Sem ( Na kratko mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi Na Rečici podelitev županovih priznanj V novih občinskih prostorih, ki sojih pridobili s preureditvijo podstrešja, je v petek, 18. decembra, potekala krajša slovesnost. Rečiški župan Vinko Jeraj je priznanja podelil občanom, ki so pomembno zaznamovali dogajanje v občini in ponesli njeno ime tudi preko meja naše domovine. Priznanja so prejeli: zlata maturanta Klara Poličnik in Klemen Ploštajner, mladinska desetina Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji in Športno društvo Gmajna Varpolje. ML V Nazarjah o delu nekaterih zavodov Na zadnji decembrski seji so nazorski občinski svetniki med ostalim poslušali poročila o izvajanju programa Glasbene šole in Osnovne šole ter Vrtca Nazarje v šolskem letu 2008/ 2009. Prav tako so se seznanili s poročilom o poslovanju Muzeja Vrbovec v lanskem in letošnjem letu. Svetniki so obema ravnateljema in direktorici za dobro delo izrekli pohvalo in zahvalo. ML Devetošolci na obisku v 18. decembra so na obisk v Premogovnik Velenje prišli devetošolci z različnih šol SAŠA regije. Ogledali so si podjetje in se seznanili z najbolj tipičnimi poklici v njem. Na tak način Premogovnik in Rudarska Premogovniku šola, ki taka srečanja pripravljata že več let zapovrstjo, želita olajšati izbiro za poklic, hkrati pa mladim predstaviti tudi kadrovsko in štipendijsko politiko podjetja. ML O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic. / ———■———————-—— —-----■——---------------- Politika, Iz občin, Oglasi V.____________________________________________________________________ UPRAVNA ENOTA MOZIRJE (UE) Skupno reševanje problematike občinskih prostorskih načrtov S koordinacijskega sestanka o sprejemanju občinskih prostorskih načrtov (foto: Marija Lebar) Na povabilo načelnika mozirske upravne enote Vinka Poličnika so se na koordinacijskem sosvetu, kije bil 10. decembra sestali župani, predstavniki urbanistov in prostorskih načrtovalcev ter zaposleni na UE, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko prostorskega načrtovanja. Kot je uvodoma dejal načelnik Poličnik, bi morale imeti občine sprejete občinske prostorske načrte (OPN) do sredine letošnjega novembra. To je do roka uspelo le šestim od 210 slovenskih občin. Med temi ni nobene iz Zgornje Savinjske doline. Rok za sprejetje OPN je sedaj podaljšan za 18 mesecev. Načelnikje poudaril, daje sedaj čas, da se napnejo in strnejo vse sile v dolini in se sprejmejo takšni prostorski načrti, da ne bodo omejevali razvoja podeželja, hkrati pa bodo onemogočili rabo prostora za dobičkarske namene in degradacijo kakovostne kmetijske zemlje za vsako ceno. Po njegovem država k reševanju prostorskega načrtovanja pristopa preveč sektorsko. Stališča do prostorske problematike, s katero se srečujejo pri svojem delu, so predstavili tudi predstavniki družbe Arci.ka, ki za naše občine izdelujejo načrte. Navodila in predpisi se spreminjajo ves čas med izdelavo načrtov. Tako so od okoljskega ministrstva pred nekaj dnevi dobili navodilo, kijih zavezuje, da v OPN označijo samo tisto, kar izhaja iz uradnih podatkov in ne dejanskega stanja na terenu. Župani so izrazili zadovoljstvo ob pobudi načelnika za skupno reševanje prostorske problematike. V imenu vseh se mu je zahvalil Alojz Lipnik. Stanko Ogradi je menil, daje potrebno varovati krajino in se tehtno odločiti, kaj se bo v posamezni občini tržilo. Pri tem je treba imeti pred očmi varovanje naravnih danosti doline. Ciril Rose seje vprašal, ali bodo prostorski načrti sploh kdaj sprejeti glede na vse več navodil s strani resornih ministrstev. Vinko Jeraj je predlagal, s tem pa so se strinjali tudi ostali prisotni, da bi se bilo smiselno dogovoriti s kmetijskim in okoljskim ministrstvom za sestanek, saj občani že dve leti čakajo na sprejem OPN. Razpravo so zaključili s sklepom, da bodo ta vprašanja obravnavali na kolegiju županov. Čim prej je potrebno priti do OPN, ki bodo smiselni, življenjski in razvojno naravnani. Pripravili bodo tudi dopis za resorna ministrstva in zahtevali sestanek. Namen vseh je strniti sile, da se pride do ustreznih občinskih prostorskih načrtov. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA Komunalno opremili Da bi zaustavili trend odseljevanja, so se v Solčavi odločili za gradnjo pripraviti več zemljišč v Medici, to je na začetku samega kraja. Del komunalne infrastrukture so uredili letos, drugi del bodo v letu 2010. To jesen so tako pripravili geodet- sko razmejitev zemljišča v devet gradbenih parcel v izmeri od 550 do 700 kvadratnih metrov. Položili so tudi elektro inštalacijo. V prihodnjem letu bodo, ko bo dopuščalo vreme, napeljali še vodovod in kanalizacijske vode. Noto bi se ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob nesrečnem dogodku hitro priskočili na pomoč. Še posebej PGD Mozirje, PP Mozirje, sosedoma Asu in Hlebu, Blanki Jakopin, nujni medicinski pomoči Zdravstvene postaje Mozirje ter ZM. Podjetju Biomasa pa se zahvaljujemo za takojšnjo sanacijo nastale škode. Vsem še enkrat iskrena hvala! Družine: Acman, Rajh in Adrinek Naročnik objave: Acman Tomaž, Brezje 34, Mozirje PIROTEHNIKA DIANA d. O. O., Obrtniška ul. 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626 WWW.ptpdianQ.Si SREČNO 2010! vei gradbenih parcel gradnja individualnih stanovanjskih hiš lahko pričela. »Čeprav cene zemljišč še ni mogoče izračunati, saj dela še niso končana, občina pri tem ne bo gledala na dobiček. Težimo za tem, da se negativna demografija zaustavi. Za nakup bodo zato ugodni pogoji, zemljišča smo namreč namenili mladim družinam, ki bodo v kraju stalno bivale. Ne želimo, da bi tu zraslo spalno naselje ali počitniške hiše,« pravi župan Alojz Lipnik. »Pričakujemo, da se nam bodo zainteresirani investitorji čim prej javili in izkazali načelni interes,« še dodaja. Letos je občina v Medici dokupila še dodatno zemljišče v izmeri več kot pol hektara na atraktivni lokaciji. Tudi to zemljišče imajo namen v nadaljevanju v skladu s sredstvi komunalno opremiti in nameniti za individualno gradnjo. Marija Lebar AVTOMEHANIČNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska t. 24,3330 Mozrje (Bivši RSL servis) GSM: 041/403-181, TEL. 03/5-833-215 VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA OBISK IN ŽELIM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO! ^ ^ ^ ^ (X) * 8-^ RENAULT SDS GORNJI GRAD SE PRIPRAVLJA NA LOKALNE VOLITVE 2010 Predstavili kandidatko za gornjegrajsko županjo Člani gornjegrajskega občinskega odbora Slovenske demokratske stranke so se v četrtek zbrali v tamkajšnjem kulturnem domu, da bi se pogovorili o tem, kaj vse je treba postoriti v letu priprav na lokalne volitve, in predstavili Liljano Rihter -svojo kandidatko za županjo. Predsednik Franc Basti je v uvodu povedal, da se bo mogoče iz krize rešiti predvsem z opiranjem na lastne moči in znanje. Stranka si želi, da bi čim več ljudi prepoznalo svoje stvarne potrebe in se aktivno vključilo v ustvarjanje pogojev za razvojne projekte, saj Rojstni kraj neodvisne kandidatke za županjo Gornjega Grada na lokalnih volitvah 2010, ki jo podpira SDS, je Bočna. Po poklicu sociologinja je zaposlena kot docentka na fakulteti za socialno delo. Sodeluje v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih. V tem vidi priložnost, ki jo bo izkoristila pri županovanju. Zaveda se, da občina ni v zavidljivem položaju, a za to ni toliko krivo pomanjkanje želja, ampak malo razvojnih možnosti. Te je treba poiskati. In Liljana Rihterje pripravljena delati v timu in vrniti skupnosti, kar je vanjo vložila. občina ni »s. p.«, država pa vedno bolj izpušča vajeti iz rok. Zato je treba po Bastlnovem doseči, da se bodo občinski svetniki pred sprejemanjem občinskih aktov posvetovali z vsemi interesenti, tako posamezniki kot strankami, društvi in nevladnimi organizacijami. Na začetku prihodnjega leta je prva naloga občinskega odbora priprava delovnega programa. Že januarja bodo občanom na voljo brezplačni pravni nasveti. Pravnik David Gajič je ob tem dodal, da želi stranka delovati čim bolj razvidno, saj je le tako mogoče sprejeti čim Liljana Rihter Franc Basti (levo) in David Gajič, ki bo občanom pomagal pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic (foto: AG) manj spornih odločitev, vsak neuspel projekt pa je nezaupnica predlagatelju. V razpravi so prisotni predstavili svoje poglede na aktualno dogajanje v občini, v kateri upada število prebivalcev, podjetniki se selijo drugam, občinski svetniki pa sprejemajo prostorski načrt, ki vzbuja številne pomisleke. Zaskrbljeni so nad mlačnim odzivom lokalne skupnosti, ki se premalo zaveda, da bo »ta statut občine«, ko bo potrjen spomladi, odločilno vplival na njihovo življenje v naslednjih letih. Nekateri so menili, da so za slab odziv krivi politiki, saj se ljudje sicer radi povezujejo. To dokazuje turistično društvo, kije v dveh letih zaživelo in izpeljalo nekaj odmevnih zamisli. Problematična se jim zdi tudi skupna občinska uprava, saj njeni projektanti premalo poznajo stanje na terenu. Člani stranke vidijo prihodnost občine in Zgornje Savinjske doline v razvoju turizma, storitev, male obrti in družinskih podjetij. Za zgled so lahko domače in tuje izkušnje. V zvezi s tem so opozorili na predavanje dr. Mateja Ogrina o možnostih za trajnostni razvoj alpske regije, katerega bistvo je samooskrba lokalne skupnosti in ekološka osveščenost ljudi. Andreja Gumzej DESUS V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Začetek priprav na lokalne volitve 2010 V četrtek, 10. decembra, seje še zadnjič letos sestal Izvršni odbor stranke DeSUS za Zgornjo Savinjsko dolino. Seji so prisostvovali tudi občinski svetniki iz vrst članov stranke, ki se tudi običajno udeležujejo sej izvršnega odbora. Na seji je predsednik Območnega odbora DeSUS Peter Habjan, ki je od letošnjega 7. kongresa stranke tudi predsednik sveta stranke DeSUS, poročal o delu stranke in o zadnjih aktualnih dogajanjih v stranki. Orisal je zadnja nesoglasja znotraj poslanske skupine, pojasnil vzroke, ki so do teh nesoglasij pripeljali, in opozoril na dokaj tendenciozna poročila medijev. Prevladuje mnen- je, daje sedaj stranka homogena in da bo očiščena poslanska skupina lahko delovala nemoteno v cilju zagotavljanja izvedbe določil koalicijskega sporazuma in programa stranke. Izvršni odborje obravnaval sprejete sklepe na zadnji seji Sveta stranke DeSUS in jih v celoti podprl. Pomembnejši med njimi so tisti, ki podpirajo nezdružljivost županske in poslanske funkcije, prizadevanja sindikatov o dvigu minimalnih plač, povečanje obdavčitve tistih z najvišjimi dohodki in obvezne udeležbe delavcev pri dobičku. V okviru predvidenih sprememb pokojninske zakon- odaje stranka ne podpira podaljševanje starostne dobe za upokojevanje in ne podpira izenačevanje starostne dobe moških in žensk. Pripombe so bile izrečene na predlog podelitve posebnih pokojnin s poudarkom, da bi podprli prizadevanja za ukinitev posebnih pokojnin. Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o finančnem položaju območnega odbora. Minimalna potrebna sredstva za kvalitetno izpeljavo nastopa na lokalnih volitvah, ki bodo prihodnje leto, so zagotovljena. Govorili so o sestavi kandidatnih list za pridobitev sedežev v občinskih svetih, kot tudi o kandidiranju za župane. Sprejeli so sklep, da takoj pričnejo s pridobivanjem kvalitetnih kandidatov za občinske svetnike in za župane. Poseben poudarek je bil dan dejstvu, da stranka DeSUS ne temelji na ideoloških temeljih, temveč zagovarja socialno in humano družbo. Zato je potrebno v prostoru Zgornje Savinjske doline okrepiti promocijo stranke in povečati število članov. Poudarjeno je tudi bilo, da stranka DeSUS ni samo stranka starostnikov, temveč združuje vse, ki jim je blizu socialna problematika naše države, torej tudi tiste, ki se še niso upokojili. PH 0 OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Prestižno priznanje za Martino Breznik Sredi novembra se je v Portorožu na drugem strokovnem srečanju gostincev zbralo preko 200 članov sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Ob tej priložnosti so obeležili 40-letnico sekcije, pripravili strokovni posvet in okušanje dobrot iz gorenjske regije ter podelili nagrade in priznanja zaslužnim članom. Med nagrajenci je bila tudi Martina Breznik, lastnica gostilne-penziona Raduha iz Luč, kije prejela priznanje za kakovost gostinske ponudbe. MED TRADICIJO IN NOVOSTMI Penzion Raduha v Lučah je odprl svoja vrata leta 1875, Breznikova je že četrta generacija ki je prevzela vajeti in nadaljuje z tradicijo. »Nikoli niti pomislila nisem, da bi počela kaj drugega. Povsem samoumevno je bilo, da bom nadaljevala tradicijo gostinstva pri hiši. Tradiciji sem dodala novosti, lastne izkušnje in številne malenkosti, ki jih opazim na svojih kulinaričnih potovanjih,« pove Breznikova. Ureditev gostinskih prostorov je mešanica starinskih in novih predmetov, kar daje pridih zgodovine in sedanjosti. Poleg ureditve lokalu daje poseben pečat kulinarika. Po besedah Martine Breznik, ni pomembno, samo kaj in koliko gostu ponudiš, »hrana mora biti doživetje«, doda. K uživanju v hrani spada prijetno počutje v prostoru, urejenost mize in pestrost obroka, vse od pogrinjka do poobedka torej. Zato skrbi, da sojedi, kijih ponudi gostom, vedno izvirne, da sovpadajo z letnim časom, saj želi gostom ponuditi čim več hrane, pridelane doma ali nabrane v gozdu. »Vodenje gostilne zahteva celega človeka,« pove Breznikova. Od marca do konca oktobra, ko jih obišče največ gostov, je prvo delo, za kaj drugega ne ostane časa. Šele z novembrom Po nagradi za Delovo kuharico leta je letos Martina Breznik prejela še priznanje za kakovost gostinske ponudbe od Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija (foto: Štefi Sem) pride nekaj časa za počitek. Do marca, ko se začne nova sezona, je treba poskrbeti za dela, ki v sezoni ne pridejo na vrsto. DELOVA KUHARICA LETA Martina Breznik je bila leta 2004 izbrana za Delovo kuharico leta. Takrat je pripravila pečen postrvji file, zavit v svinjsko mrežico. Pri kuhanju vedno poskuša kombinacije, ki se mogoče zdijo nenavadne, jedem pa dajo izviren okus. Tako se na jedilniku znajde jabolčna juha, postrv v cvičk-ovi omaki ali limonini peni, fižolova ali kostanjeva torta, kolerabji puding s pomarančno omako in še mnogo drugih jedi. Ravno zaradi takšnih kulinaričnih posebnosti je skozi leto njihov penzion poln tujih gostov. Dobro sodeluje s turističnimi agencijami v Franciji, od koder je največ njihovih gostov, Švici, Nemčiji in Veliki Britaniji. Redni gostje, od katerih so prenekateri postali že kar družinski prijatelji, so razlog, da Breznikova vedno znova išče nove izzive, uresničuje nove načrte in vztraja v Lučah, čeprav so jo kot priznano mojstrico kuhanja vabili drugam. OBOŽEVALKA DOMAČIH MARMELAD V letošnji zimi bo za svoje goste pripravila kuharske tečaje, kjer jim bo pomagala ustvarjati nepozabne jedilnike in dekoracije svojih jedi. Tridnevni tečaji bodo tudi priložnost za pohajkovanja po okolici. Goste bo popeljala na nočni sprehod z baklami in še kaj. Breznikova turistične ponudbe ne loči od gostinske, vse mora iti z roko v roki. Zato svojim gostom poskuša, poleg nepozabne hrane, omogočiti tudi lepe spomine na obisk Zgornje Savinjske doline. Za bolj sladek spomin gostom ob odhodu podari kozarec pristne domače marmelade, ki jo tako kot drugo hrano kuha v nešteto okusih, tudi pikantnih. Tradicija se s sedanjostjo pri Breznikovi pojavlja pri vsem, kar počne. Nagrada, ki jo je tokrat prejela, potrjuje, da dobro dela, in skupaj z družino se bo trudila, da bo tako tudi ostalo. Ker je bila ob podelitvi odsotna, jo le-ta še čaka v Ljubljani. Štefi Sem CENTRI ZA SOCIALNO DELO Nova pomoč pri težavah v duševnem zdravju V tem mesecu se je na velenjskem centru za socialno delo zaposlila koordinatorka, na katero se lahko obrnejo osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju in se po zdravljenju vključujejo v okolico. Velenjska koordinatorka bo pokrivala tudi območje mozirskega centra. »Od julija 2009 je v uporabi Zakon o duševnem zdravju, ki opredeljuje nov profil koordinatorja obravnave v skupnosti, krajše koordinatorja. Koordinator je namensko usposobljen strokovni delavec, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za socialno delo,« je povedala Marjana Veršnik Fale, direktorica mozirskega centra. Storitev je brezplačna in prostovoljna. Namenjena je posamezniku, ki se pripravlja na odhod iz psihiatrične bolnišnice ali nadzorovane obravnave. Taka oseba morda potrebuje pomoč pri urejanju bivalnih razmer, podporo pri opravljanju vsakdanjih opravil, pri zagotavljanju socialnih stikov ali družabnosti, pri urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje. Posamezna oseba in koordinator skupaj naredita načrt obravnave v skupnosti. S pomočjo tega načrta si posameznik glede na svoje življenjske cilje in potrebe ob podpori koordinatorja organizira življenje v skupnosti in de- javno izboljšuje njegovo kakovost. Ob odpustu obravnavane osebe iz bolnišnice se sestavi multidisciplinarni tim, katerega člane predlaga koordinator. V njem so strokovne osebe kot stalni člani in ostali člani, ki so lahko predstavniki nevladnih organizacij, patronažna sestra, najbližja oseba in drugi. Če obravnavana oseba in koordinator ugotovita, da ni več potrebe po pomoči ali če oseba pisno izjavi, da ne želi več obravnave, se storitev zaključi. Storitev preneha tudi, če oseba ne sodeluje pri izvajanju načrta. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti na centrih za socialno delo. Marija Lebar OBČINA NAZARJE Slovo od likovnega ustvarjalca Jožeta Horvata - Jaki ja Spoštovanje do pokojnega umetnika so zbrani pokazali tudi z vpisom v žalno knjigo pred njegovo fresko v nazarskem domu kulture in izrazi sožalja njegovim svojcem (foto: Marija Sukalo) V torek, 15. decembra, so se na žolni slovesnosti v domu kulture v Nazarjah poslovili od likovnega ustvarjalca in častnega občana občine Nazarje Jožeta Horvata - Jak-ija. Njegovo življenjsko pot in ustvarjanje je prijateljem, znancem ter predstavnikom družbenega in političnega življenja predstavil župan občine Nazarje Ivan Purnat. Poudaril je, da se ob vesti o nepričakovani izgubi človeka, ki nam je bil dolga leta blizu kotsokrajan, znanec ali prijatelj, zdrznemo in zavemo človeške krhkosti in minljivosti. »Nemo in žalostno obstanemo ter komaj najdemo primerne besede tolažbe za svojce umrlega.« Jože Horvat-Jaki, rojen v Murski Soboti, velja za najuspešnejšega predstavnika slovenskih samorastnikov. Slikati je začel že v gimnaziji, prvič pa je svoja dela raz- stavil leta 1955 v Varaždinu, potem ko se je dve leti prej kot samouk povsem posvetil likovni umetnosti. Njegov slikarski opus je zelo velik in raznolik. V svoji likovni karieri seje uveljavil tudi kot oblikovalec tekstila, tapet, ročno izdelanega papirja, keramičnih ploščic, stekla, kovin in zlata. Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja. Jakijeva dela se nahajajo v številnih zasebnih in javnih zbirkah doma in po svetu. Več kot pol stoletja je Jože Horvat živel in ustvarjal v Nazarjah, kotumetnik in slikar. »Vrasel seje v našo dolino tako, kot so njegove slike zaznamovale velik del nje. Naš kraj je poJakijevi zaslugi in zaslugi njegove umetnosti postal prepoznaven tudi preko naših meja, kot ustvarjalni okoliš tega plodovitega umetnika,« je med drugim povedal župan Purnat in poudaril, da je bil mojster Jaki, kot so ga domačini imenovali, za vse umetniške in druge dosežke, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in promocije občine Nazarje, imenovan tudi za častnega občana. Marija Šukalo v spomin Vlado Miklavc (1920-2009) V decembru seje Mozirje z žalostjo poslovilo od enega svojih najpri-zadevnejših krajanov od vojnih časov dalje, Vlada Miklavca. Od užaloščenih svojcev in prijateljev se je po daljši bolezni poslovil v 89. letu starosti. Za saboje pustil leta pestre dejavnosti, s katero je veliko prispeval tudi svoji skupnosti. Vojna leta so ga močno zaznamovala, svoje spomine na huda vojna leta je objavil v knjigi Moja pot skozi gorje: Družinska kronika. Vlado Miklavc seje daljnega leta 1920 kot peti otrok rodil družini Miklavc iz Krahelnovega v Mozirju. Rasel je skupaj s starejšima bratoma in sestrama, po končani osnovni šoli pa je odšel na kmetijsko-trgov- sko šolo v Celje, katero je tudi uspešno končal. Njegova mladostna leta in vihravo željo po uživanju življenja je trdo prekinila 2. svetovna vojna, ki je mlademu Vladu prinesla skoraj pretežke in preveč krute preizkušnje. Bilje pravi domoljub in eden izmed ustanoviteljev odbora Osvobodilne fronte v Mozirju, žal se je njegova pot boja proti okupatorju na svobodi prehitro končala z aretacijo. Od konca aprila do 20. maja 1941 je bil Vlado Miklavc v celjskih sodnih zaporih, nato v zbirnem taborišču za aretirane Slovence v Brestanici. Od tam so ga prestavili v sodne zapore v Krškem, od januarja do 20. februarja 1942 pa je zopet trpel v celjskih sodnih zaporih. A mučna pot jetnika seje od tu le še okrepila z gorjem. Preko sodnih zaporov v Mariboru je bil prepeljan v gestapovske zapore na Borlu, 9. junija 1942 pa je bil preko Maribora poslan v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je v eni izmed okupatorjevih najhujših mučilnic trpel do maja 1943. Kot je v knjigi Moja pot skozi gorje Vlado Miklavc sam zapisal, je bil zanj najtežji dan 11. april 1942, koje z bratom Bojanom iz svoje celice v sodnih zaporih v Mariboru med tridesetimi političnimi jetniki, ki so na dvorišču zaporov čakali na usmrtitev, zagledal svojega očeta. Po mnenju dr. Milana Ževarta, priznanega slovenskega zgodovinarja Boža Repeta in Gerharda Botza, znanstvenega vodja projekta o Mauthausnu, je Vlado Miklavc s pričanjem o svoji poti jetnika pomembno prispeval k raziskovanju zgodovine uničevalnega nacističnega taborišča in prihodnjim rodovom zapustil pristne spomine, ki naj jim bodo v opozorilo. Povrnitvi iz taborišča seje Vlado Miklavc naselil pri sestri v Rogatcu, od koder je kmalu odšel v partizane na Boč. Tam je spoznal in kmalu vzljubil Angelco, kije leto po končani vojni postala njegova žena. Kmalu po vojni sta se priselila v Mozirje, kjer je Vlado prevzel delo predsednika takratne obdelovalne zadruge. Po dodatnem šolanju je postal inšpektor za kmetijstvo v občini Mozirje, kjer je ostal zaposlen vse do upokojitve. Vse povojno obdobje je bil zelo aktiven v borčevski organizaciji in pogosto organizator raznih prireditev, povezanih z vojnimi leti. Vlado Miklavc sije skupaj z ženo Angelco v Mozirju ustvaril lep dom, v katerem so jima veselje delali njuni trije otroci. V svojih zrelejših letih seje Vlado z vso skrbjo posvetil skrbi za svoj vrt in sadovnjak, predvsem slednjega je urejal z velikim veseljem. Bil je sadjar z dušo in srcem, mnogim je pomagal z nasveti, pa tudi sam je rad prijel za škarje in strokovno obrezal sadje in trto. Kot radi povedo prijatelji pokojnega Vlada in njegove žene Angelce, se je njuna družina kljub hudim vojnim ranam krepila v veliki ljubezni, svojemu možu pa je bila vse do zadnjega v največjo oporo ravno njegova žena Angelca. TG ___________________________________/ Praznična razmišljanja Piše: Aleksander Videčnik SVETA NOČ (pesem je zapel Tone Mlačnik v Lučah) Čuj, čuj, čuj, čuj, ljub' sosed moj, noj ti kaj jaz povem, noj kaj seje zgodilo h'nocoj, neh sedem ur pred dnem. * K menije prišel en mlad' dikant, imel je ves svet'1 gvant, je bil vesel in lepo pelje mene gor zbudil. * Al' jez sem se prestrašil, kal, ves ta nebeški Šajn, začel sem hitro vstajat gor, sem mislil, da je dan. * Le angel prav nocoj, to noč, prižgal nam je nebeško luč, kar hitro vstat' nič več zaspat, se v Betlehem podat. * Al' angel meni mir ne da, me kliče za seboj. Tja v mesto meje pripel'al, glih ura dvanajst je b'la. V 'ni preprosti štal'ci nebeško dete note' leži. Marija pred njim kleči, pa 'n petler zapuščen zrav'n bedi. PRAZNIČNO OBREDNIŠTVO O tem, kaj vse se je dogajalo na sveti večer na naših kmetijah, smo že večkrat opisovali. Zato bo tokrat na vrsti le božični kruh. V naši dolini so ta kruh različno imenovali in ga tudi različno pripravljali. Če bi ocenjevali najbolj pester postopek, bi morali orisati pripravo bočnega kruha v okolici Gornjega Grada. Tam so gospodinje pekle tri vrste kruha in hlebce nesle ob zvonjenju Ave Marije v kaščo, pogrnile mizo s poprtnikom, razporedile vse kruhe ob razpelu in posodi z blagoslovljeno vodo. Zraven so v slamenco dale otrobe in posebej semena. Pod mizo so marsikje položili razne predmete, ki so simbolizirali določeno kmetijsko dejavnost, razno orodje in podobno, da bo delo z njim blagoslovljeno. Veljalo je, daje vse, karje na mizi in pod njo, deležno sveto večernega blagoslova. Kruh so imenovali "božičnek". Ena vrsta kruha je bila namenjena družini, druga živini in tretja poslom, ki so ob božičnem času odhajali na dopust. Božični kruh so vokviru družinejedli na vse tri božiče, torej na božični dan, na Silvestrovo in na dan sv. treh kraljev. Ponekod so na sveti večer spekli božične kruhe in jih položili na mizo pod bogkovim kotom. Na mizo so dali prt in razvrstili kruhe en na drugega. Pokrili sojih z obrednim prtom (prčnik). Zato so ponekod božične kruhe imenovali "poprtnik". Tja so postavili tudi posodo z blagoslovljeno vodo, velik družinski molek, razpelo, slamnice s semeni in otrobi. Zraven so postavili "lampo", ki je privita gorela vso noč. Marsikje so položili zraven še ključ od kašče, karje pomenilo željo po blagoslovu vseh pridelkov in živil v njej. Zjutraj so vse skupaj odnesli v kaščo, kjer so kruhe hranili vse do treh kraljev. V dolini najdemo za bočnik tudi besedo "namežnik". Lahko bi sklepali, da ta beseda poudarja, daje bil blagoslovljen na mizi v hiši. Seveda je to le domneva. Pleteršnikov slovar omenja "poprtnik" kot božični kruh. Vsekakor najdemo na slovenskem govornem območju celo vrsto izrazov za božični kruh, ki naj bi po mnenju nekaterih naših znanstvenikov bil značilen za običaj pri slovanskih narodih. Naj še na kratko omenimo pomen obrednega prta "prčnika". Običajno je nevesta prinesla k hiši nov obredni prt, toda ne povsod, saj je marsikje prčnik služil iz roda v rod. Taje imel na oglih vtkane začetnice imena in priimka gospodinje ter gospodarja in letnico poroke. V sredini so imeli vsi prti emblem IHS. Prt so uporabljali za pokrivanje žegna, za pokrivanje mize, če je prišel k hiši duhovnik koga spovedovat. Če je dojenček hudo zbolel, so ga zavili v ta prt, saj bi mu lahko svetost prta prinesla zdravje. Naj še omenimo dogajanja v Šmihelu. Tu so božičnemu kruhu rekli "namežnik". Na pogrnjeno mizo so razvrstili kruhe, semena, otrobe, sol, blagoslovljeno vodo. Velika razlika z drugimi območji doline je bila v tem, da so kruhi ostali na mizi od bilje do praznika sv. treh kraljev. Očitno so uporabljali posebno mizo v te namene, saj ni verjeti, daje bila miza v hiši, ob kateri so jedli, vesta čas zasedena. Morda še povemo, kaj o izrazu "bilja". Ponekod rečejo "fila". Ljudje so na sploh imenovali sveti večer, kot omenjeno. Redkeje naletimo na izraz "sveta bilja". Morda je nekoliko pogosteje slišati izraz "sveta tila". Nedvomno gre za dan pred božičem. Očitno gre za izpeljanko iz latinske besede "virgil", ki pomeni čuječ, bedeč. In če spet brskamo po Pleteršnikovem slovarju, ne zasledimo besede "tila", pač pa tolmači besedo "bilja" kot večer pred božičem. BLAGOSLOVLJENI OTROBI Zakaj so h kruhom obvezno prilagali otrobe? Marsikateri kraji so od nekdaj doživljali prave viharje. Ljudje so menili, daje veter tedaj, ko divja, lačen. Zato so blagoslovljene otrobe postavili na zunanjo okensko polico, to je počel najmlajši od otrok. Ob tem so ponekod govorili: »Dober veter pojdi jest, pol (potem) pa pojdi k svoji ženi spat.« Omeniti še velja verovanje, da božični kruh daje čudežno moč, zato so mladi fantje radi hodili od soseda do soseda na sam božič, da so jim ponudili košček božičnika. Otroci so morali za košček božičnika skočiti, mati gaje držala nekoliko dvignjeno od tal. To naj bi pomenilo, da se je treba za kruh potruditi. 3ščemo stare fotografije Secesijska hiša trgovca Rudolfa Pevca v Mozirju pred prvo svetovno vojno. Desno je Grabnerjeva gostilna. 40 LET PADCEV IN VZPONOV GORSKEGA TURISTIČNEGA CENTRA Smeli načrti lastnikov Golt veliko obljubljajo S pomočjo evropskih sredstev nameravajo na Golteh obnoviti in dozidati obstoječi hotel (foto: Benjamin Kanjir) Pred 40 leti je zaživel prvi turistični center v Zgornji Savinjski dolini. Kot so tistega decembra leta 1969 zapisale Savinjske novice,je z odprtjem Golt dolina lahko pričakovala turiste tudi vzimskem času, saj dotakratza zimski turizem ni bilo veliko možnosti. Smučarski center je v dolino res pripeljal velik delež turistov, za še nadaljnji razvoj pa lastniki Golt ravno vtem času začenjajo z velikim investicijskim ciklusom. NAJHITREJŠA IN NAJVEČJA GONDOLA V JUGOSLAVIJI V decembru leta 1969 so turistični center na Golteh obiskali prvi gostje, vsa dolina pa seje z velikim pričakovanjem obračala k prihodnjim zimskim dnem ter čakala, da navdušeni smučarji obiščejo njihove kraje. Takratni investitor Golt, Izletnik Celje, je v izgradnjo celotnega kompleksa, torej v gondolsko žičnico, ureditev hotela, bifeja Žekovec in asfaltiranje ceste iz Mozirja, vložil 20 milijonov takratnih dinarjev. Največji ponos je predstavljala ravno gondolska nihalna žičnica, za katero so takrat Savinjske novice zapisale naslednje: »Ko vstopimo v veliko gondolo, ki ima prostora za 60 ljudi, zvemo, da je to najbolj prostorna gondola v Jugoslaviji, Po prvih metrih vožnje opazimo, da vozi gondola izredno hitro, in tedaj zvemo še za dve veliki prednosti, in sicer, da je ta gondolska žičnica najhitrejša v Jugoslaviji (10m/sek), in obenem, daje pot, ki jo premaga, tudi najdaljša v Jugoslaviji.« Iztakratnega članka med drugim izvemo še, daje bila gradnja stebrov zaradi neugodne strmine izredno težka, največja glo- bina pa je tu preko 95 metrov. Po smelih začetkih so Golte zaradi premajhne pomoči okolja in države terzaradi napačnih poslovnih potez žal doživele tudi več padcev. Velik del te burne zgodovine je doživel dolgoletni direktor tega centra Jakob Prelog, ki danes poudarja, da so Golte v času njegovega delovanja slovele po varnosti tako na smučiščih kot tudi na žičnicah. PRENOVA SMUČARSKEGA CENTRA ŽE PRED VRATI Po relativno slabih letih in nesrečnih dogodkih z gondolsko nihalko ima sedanji lastnik družba Golte d.o.o. pred sabo izdelan ambiciozen naložbeni program, ki bo po njihovem mnenju dvignil kvaliteto ponudbe celotnega rekreacijskega območja. V ta namen so uspeli pridobiti 2.114.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev. S pomočjo teh sredstev nameravajo obnoviti in dozidati obstoječi hotel, ga posodobiti z modernim wellne-som in večnamensko konferenčno dvorano ter izgraditi čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod. Nadalje bo nad hotelom dozidanih osem apartmajskih hiš, s čimer želijo na Golte privabiti večje število tedenskih smučarjev. Smučarski center na Golteh ima odlične pogoje za organizacijo tekmovanj, bogat program za animacijo otrok, z letošnjo izgradnjo ceste iz Mozirja ter načrtovano izgradnjo 1.600 metrov dolge štirisedežnice Kladje iz smeri Ljubnega pa lahko od »našega« centra pričakujemo le še najboljše. Tatiana Golob DIJAKI POSLOVNO-KOMERCIALNE ŠOLE CELJE POMAGAJO KUPCEM V Citycenfru poskrbeli za prijazno nakupovalno vzdušje V predprazničnem času so v Cit-ycentru Celje poskrbeli za prijaznejše nakupe. Dijaki Poslovno-komercialne šole Celje so obiskovalcem nakupovalnega središča na voljo za pomoč pri nakupih. Dijaki 2. letnikov srednje poslov-no-komercialne šole iz Celja bodo v dnevih predpraznične na- kupovalne mrzlice, od 14. do 24. decembra, oblečeni v posebne Citycentrove majčke obiskovalcem prijazno ponujali pomoč pri večjih nakupih, natovarjanju vrečk in nakupovalnih vozičkov, nošenju vrečk ipd. v vseh prodajalnah. SD Duhovniku mas. Janezu Potočniku Težko morda ti misel je sprejeti, da Abraham prihaja ti naproti Morda bojiš se, da postopno, z leti veselja bo vse manj na tvoji poti? Naj dvomi kot megla se razpršijo, še več usoda sreče ti nasuje! Užival še naprej boš čarovnijo, ki zvesta se ljubezen imenuje! Vsi domači Dijaki, oblečeni v posebne Citycentrove majčke, obiskovalcem ponujajo pomoč pri večjih nakupih (foto: arhiv Citycenter Celje) AMADEJA En poljub na vsako stran prejmi za svoj 3. rojstni dan. Srček moj pa ti želi še veliko rojstnih dni Ati, mami, Eva in Karmen PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Živeti in ostati v Alpah Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Gornji Grad je ob mednarodnem dnevu gora v goste povabil doktorja geografskih znanosti Mateja Ogrina, predsednika Cipre Slovenija, da predstavi prednosti bivanja v Alpah in možnosti za trajnostni razvoj alpske regije. Cipra Slovenija je društvo za varovanje Alp, njihov namen je ohranjanje Alp kot naravnega, kulturnega in življenjskega prostora. Ogrin je predstavil primere dobre prakse trajnostnega razvoja alpskih regij. Trajnostni razvoj ne pomeni le skrb za okolje, temveč tudi skrb za ljudi v tem naravnem okolju, predvsem za njihove dobre pogojeza življenje. Omenil je, daje za okolje, v katerem živimo, pomembno razvijanje panog, za katere so surovine na dosegu roke, ker je s tem istočasno omogočeno zaposlovanje lokalnega prebivalstva. Eden najboljših projektov trajnostnega razvoja zavarovanega ob- nim sodelovanjem lastnikov zemljišč, uredili status varovanega območja, poskrbeli za potrebno infrastrukturo in zaposlili nekaj ljudi. Le tako je lahko ena naših najlepših dolin ostala neokrnjena in hkrati zelo obiskana. V Evropi je precej območij, po katerih seje moč zgledovati glede trajnostnega razvoja Alp. Med njimi so avstrijska turistična vas brez avtomobila, kjer obiskovalce vozijo s sanmi ali vprego, Vorarlberg v Avstriji, območje bogato z lesom, kjer iz domačega lesa, predelanega v regiji gradijo svetovno znane ener- getsko varčne lesene hiše. Zanimiva je italijanska vasica, kjer kmetje pridelano hrano prodajo lokalni šoli. Tako so zadovoljni pridelovalci kot šola, saj je njihova hrana pridelana na zdrav način. Za konec so se člani društva dotaknili tudi težav zaradi voznikov motornih sani in terenskih vozil, ki ne spoštujejo narave in pozimi vozijo po pobočju Menine planine. Skupaj z ustreznimi ustanovami namreč še vedno iščejo najprimernejšo rešitev več let trajajočega problema. Šteti Sem Predsednik Cipre Slovenija Matej Ogrin je predstavil primere dobre prakse trajnostnega razvoja alpskih regij (foto: Štefi Sem) močja je uspel v Logarski dolini. Tam so lastniki dosegli, da so z vizijo o ureditvi krajinskega parka in zgled- Cenjeni občani-uporabniki naših cest in prometnih sredstev, spoštovani člani AMD Zgornje Savinjske doline! V prizadevanjih, da bi na slovenskih cestah in še posebej v prometu v Zgornji Savinjski dolini doprinesli nujno umirjenost, kulturo vožnje in vsestransko treznost, zagotovo nismo osamljeni. Vendar pa smo nova energija, populacija ljudi, ki upošteva strokovna dognanja, znanje in potrebo po oza-veščanju ljudi, vključenih v cestni promet. Pridružite se nam v teh prizadevanjih in skupaj bomo zmogli vzpostaviti nove pogoje in ravnotežje za varnejši promet. Žrtev je bilo že mnogo preveč. Ob naših cestah gori mnogo sveč, saj smo dežela prepogostih tragedij, kot posledica prometnih nesreč. Vključitev v AVTO MOTO DRUŠTVO Zgornje Savinjske doline pa vam nudi še veliko več. Druženje ljudi, ki imamo skupno ohranjanje tradicije avto-mobilistike, spremljanje novosti na področju prometa in moto športa ob zavedanju ekoloških vrednot. Ob 100-letnici AMZS, kije naša krovna organizacija, smo skupaj postavili nove cilje, v katerih ste lahko enakovreden partner. S številnimi prednostmi, ugodnostmi in članstvom v tako ugledni družbi. Ob novem letu, ki je pred nami, se zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali k uresničevanju uspešno izvedenih nalog, in vabimo, da se vključite v AMD ZSD z vizijo, varna in prijetna vožnja se začne z glavo. Ohranimo torej naša dragocena življenja in naj se lepše z novim začenja! V AMD ZSD se lahko včlanite na sedežu drušlva v Nizki 21 (center tehničnih pregledov), tel.: 838 80 90, pomoč in avto-vleko pa lahko pokličete na telefon: 041 643 538. Srečno in varno na slovenskih cestah vam želi vodstvo AMD ZSD! Vinko Poličnik predsednik društva Kolektiv Agencije MS Uživajte dneve sreče, kajti življenje je le trenutek, V prihajajočem letu vam želimo čim več srečnih dni. 03/583-11-00 040/512-333 VAS PARTNER PRI IZBIRI ZAVAROVANJ! ZAVAROVALNICA MARIBOR Občan(ka) leta 2009 v občini je po mojem mnenju ime., priimek in naslov stalnega bivališča kandidata z liste navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje__________________ Izberite vašega občana ni leta 2009! 6 ! Občina Mozirje: Ivan Čopar, Loke 44 a (213); Ana Rebič, Hribernikova 3 (207); Primož Stemenšek, Radegunda 51 (134); Marija Mikek, Lepa Njiva 28 (83); Vojko Fužir, Ljubija (7); Brezovnik Alenka, Radegunda (7); Vinko Matjaž, Na trgu 28 (5); Andrej Rak, Brezje 28 (3); Ferdo Korpnik, Loke pri Mozirju (1). Občina Nazarje: Janez Štiglic, Tominškova 6 (112); Franc Tratnik, Pusto Polje (28); Rozalija Tkavc, Lesarska 43 (24); Ida Kramer Pustoslemšek, zdravnica ZD Nazarje (24); Stanko Flere, Pusto Polje (14); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (6); Ciril Turk, Prihova 17 (5); Marjan Dobrovc, Žlabor (2). Občina Rečica ob Savinji: Toni Strnišnik, Dol-Suha 28 (59); Aleš Krančič, Trnovec 11 (29); Stanko Čeplak, Varpolje (25); Marko Rakun, Šentjanž 7 (7); Vida Ortovič, Sp. Rečica 69 (7); Drago Poličnik, Sp. Rečica 47 (5); Miran Bele, predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline (1 ). Občina Ljubno: Martin Pušenjak, Foršt 2 (96); David Kramer, Loke 7 (60); Anka Rakun, Ljubno (8); Radenko Tešanovič, Foršt 6 (3); Cvetka Mavrič, Zavod Savinja (1). Občina Luče: Amanda Kladnik, TD Luče (62); Marija Preskar, Luče 106 (36); Ciril Rose, Luče 88 (8); Jože Pančur, Krnica 25 (1). Občina Solčava: Marta Orešnik, Solčava 27 (21); Vinko Slapnik, Podolševa 25 (12); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (7); Alojz Lipnik, Solčava 17 (1); Marko Slapnik, TIC Logarska dolina (1). Občina Gornji Grad: Petra Strmšek, Attemsov trg 14 (61); Alojz Ternar, Tirosek 51 (22); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (12); Nada Trogar, Attemsov trg 15 b (10). Izžrebanka 7. kroga je Ida Slapnik, Robanov Kot 25, Solčava. Bon ZKZ Mozirje v vrednosti 20 EUR prevzame v uredništvu. Vse poslane glasovnice pa bodo ob zaključku akcije sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ZKZ Mozirje: tedensko letovanje v počitniški hišici Term Čatež. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo najkasneje do ponedeljka, 28. decembra 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, ko se zaključi zadnji krog glasovanja! j Zadruga mozirje Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. www.zkz-mozirje.com Golte, 26. do december 2009 A) 50B do 5RE: 9.00 do 12.30 (5x3 ure): 80 € (otroci), 100 € (odrasli) B) 50B do 5RE: 13.30 do 16.00 (5x2 uri): 65 € (otroci), 80 € (odrasli) 5;dnevna smučarska vozovnica: 45 € (otroci), odrasli po ceniku Šola obratuje vse dni obratovanja smučarskega centra od 8.00 do 16.00. Možnost izposoje opreme, servisa, nakupa smučarskih očal, rokavic, snowboardov... VABLJENI V ŠOLO KJER SMUČANJE POSTANE UŽITEK! Informacije in prijave: www.belizajec.si / belizajec@gmail.com / 041 865 598 (Bojan) Ob darilih tudi pravljice s poučno vsebino OPPafll SRETi KONCERT.BO V KATEDRALI SV. MOHORJ^ !7 . ,U^HAJVEČJI.KATEPRALllvIŠ&.vŽ dobro glasbo [zbora IfL 1 ! fu-Jllk 'ra 1 sJUfi ’ ILihrBrtr v mŠ 'dm Informacije: tei: 03 8982 129 info@karbon.si www.karbon.si Za se večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! V Šmartnem so Božička sprejeli z velikim navdušenjem (foto: Marija Šukalo) Nazarski osnovnošolci so pripravili glasbeno pravljico Jaz sem glavni Ljubenski petošolci so pripravili igro o snežinkah, mami Zimi in za otroke v Šmartnem in Nazarjah (foto: Marija Šukalo) bolnem Božičku tudi za gornjegrajske otroke (foto: Marija Šukalo) Na Rečici ob Savinji sta ga pričakala kuža in muc v istoimenski lutkovni pravljici. Junaka zgodbe sta želela živeti kot pravi ljudje z vsemi obveznostmi in dolžnostmi. A na koncu sta ugotovila, daje čisto dobro biti to, kar sta, živali. pravljici Jaz sem glavni spremljali petelinčka. Uprizoritevje pripravila glasbeno dramska skupina nazorske osnovne šole ob Katji Gruber. Glavni junak želi vse okoli sebe prepričati, da je glavni. Kmalu pa spozna, daje glavni res glavni tedaj, ko ga ima nekdo rad. Ljubezen do otrok je pokazal tudi Božiček, kije prijazno razdelil darila in se za eno leto poslovil od zgornjesavinjskih otrok. Marija Šukalo Dobri mož se je v Lučah oglasil s polno vrečo dobrot (foto: Alenka Kos) Mozirski kratkohlačniki so Božička doklicali ob pomoči Kaličopka in številnih domačih živalih v lutkovni igrici Čopkometer. Koje le uspel priti na je bil premražen do kosti, zato so mu otroci 'Odorili pesmico, ki ga je ogrela. Lučke vzgojiteljice so v sodelovanju s starši otrokom pripravile Mojco Pokraculjo in jih navdušile z lutkovno igrico, v kateri so nastopili lisica, volk, medved, zajec in srnjaček. Otroci ljubenske in gornjegrajske občine so lahko uživali v igri ljubenskih petošolcev o snežinkah, mami Zimi in bolnem Božičku. V Šmartnem ob Dreti in Nazarjah so v glasbeni TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. NA KARBON ZASTONJ! Pripeljite vaš odsluženi avtomobil na eno od naših prevzemnih mest. Prejeli boste potrdilo o razgradnji - z njim boste lahko odsluženo vozilo brezplačno in naravi pnjazno odjavili iz prometa. PREVZEMNA MESTA: J - VELENJE, Karbon d.o.o. Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Informacije: 03 8982 129 °*ot0i RECICA OB SAVINJI , AM Miklavc Tehnični pregledi d.o.o., Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Informacije: 03 838 80 90 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE ORJEKTE! Sesce 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 1 GSM: 041/642-643 do E-mail: termo.sgd@email.sl LLRMOSGDj www.termosgd.com KARBON KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska 78 3320 Velenje V? PREMIERA BOGOVI SO MED NAMI NA RECICI OB SAVINJI Preko igre v nezavedni svet do realnosti Ali se kdaj sprašujete, kaj je z našim okoljem, vzgojo, vrednotami, življenjem najstnikov, starši? Ali so bogovi še med nami ali pa so padli na glavo? Na vsa ta vprašanja so skušali najti odgovore rečiški deve-tošolci v premieri komedije Bogovi so med nami, ki je v celoti njihovo avtorsko delo, na odru domačega kulturnega doma so jo predstavili sredi decembra. Tako so ob mentorju Janiju Prgiču prispevali besedilo, poskrbeli za režijo in kostumografijo, tehnično podporo in glasbo. Pri scenografiji jim je pomagal Maks Jurak. V zgodbi nastopajo starogrški bogovi in osebe iz starogrške mitologije. Dogajanje je postavljeno v današnji čas. Mladi gledališčniki so nazorno prikazali svoj pogled na to, kako bi se danes znašel poglavar ljudi in bogov Zevs, njegovi hčeri Afrodita - boginja ljubezni in lepote, Diana - boginja narave in lova, ter sin Dioniz - bog vina, plodnosti in razposajene objestnosti, in žena Hera - boginja neba. Vladala bi razvrat in kaos. Kako ga rešiti, pripomore nasvet Pifije - vedeževalke, ki je delovala v Apolonovem preročišču. Mentor Jani Prgič je z velikim gledališkim ansamblom tako že drugič Mladi pevci so skozi pesmi predstavili veselje, žalost, hkrati pa voščili prijetne praznične dni (foto: Marija Šukalo) V predprazničnem času so svojim staršem in ostalim obiskovalcem Doma kulture Nazarje zapeli najmlajši pevci in pevke iz tamkajšnje osnovne šole. Ob pe-vovodkinji Katji Gruber so pridno vadili od začetka šolskega leta in za koncert pripravili zanimiv program. Skozi narodne in ponarodele ter umetne pesmi različnih avtorjev so oživeli pravljični junaki, sprehajale so se živali, predstavili so veselje, žalost, hkrati pa voščili prijetne praznične dni. Medtem ko so v Nazarjah prvo- in drugošolci združeni v mlajšem otroškem pevskem zboru, starejšega sestavljajo pevci od tretjega do petega razreda, na podružnici v Šmartnem ob Dreti pa v otroškem zboru prepevajo vsi skupaj. Kako njihove vaje potekajo in kakšno vragolijo si včasih ob tem privoščijo, so spregovorili predstavniki zbora. Kljub igrivosti in razposajenosti, ki sto veli z odra, so mali pevci polni energije sporočali, da radi prepevajo in kalijo svoj pevski talent. Ob zaključku koncerta je besede slovesa in čestitke ob bližnjih praznikih izrekel tudi ravnatelj Jože Kavtičnik, kije prepričan, da ni bolj iskrene besede, ki bi človeka razveselila bolj, kot je beseda otrok in pesem. Marija Šukalo V zgodbi nastopajo starogrški bogovi in osebe iz starogrške mitologije (foto: Marija Šukalo) zapored uspel po eni strani pripraviti mladostnike, da so odkrili svoje talente, po drugi strani pa nasmejati občinstvo s številnimi zapleti, razpleti in sporočili. Gledališke ekipe ni posebej izbiral, temveč je uspel animirati vse učence v razredu. »Potrebno je stopiti v njihov svet, a ko to storimo, jih lahko povabimo, da stopijo tudi oni v našega,« poudarja profesor slovenščine na KULTURNO DRUŠTVO SLAP rečiški osnovni šoli in dodaja: »Idejo za igro so mi dali otroci, ki želijo biti manekeni in ne vem kaj še vse. In potem preko igre stopijo v nek nezavedni svet ter preko testiranja stvari v igri razmišljajo, kako bi bilo v realnosti. V letošnjem gledališkem delu so skrite različne teme, od ekologije, vzgoje otrok, starševstva do avtoritete.« Marija Šukalo Prednovoletno srečanje popestrili gostje Člani literarnega društva Slap Zgornje Savinjske doline so se dobili na prednovoletnem srečanju v petek, It. decembra. V goste so povabili pesnika Janka Rošelja in učence Glasbene šole Nazarje. Zgornjesavinjski literarni ustvarjalci, ki se združujejo v društvu Slap, se srečujejo vsakič v drugi občini naše doline. Tokrat so gostovali v nazorski, na Venišah. Praznično vzdušje jim je obogatil gost večera pesnik Janko Rošelj, ki se s svojo poezijo uvršča med izbrane pesnike seniorje tudi na literarnih izborih na državnem nivoju. Za glasbeni del večera so poskr- beli učenci nazorske glasbene šole, katerim je predsednica Slapa Rozka Tkavc namenila poseben nagovor. »Ukvarjati se z glasbo je poseben dar. Glasba te razveseli, kadar si žalosten. Ko si vesel, pa ti popestri dan. Zato vztrajajte na tej poti.« Prisotni so se na kratko seznanili še s srečanjem mladih literatov Be-sedičica, ki je v začetku decembra potekalo na Osnovni šoli Nazarje. Dogovorili so se tudi o rednih aktivnostih in datumu občnega zbora, ki ga predvidevajo sredi meseca januarja 2010. Marija Lebar Štorklja je razprla krila, saj sta botra Mateja in Tomaž hčerko ANEJO dobila. Naj bo vedno srečna, zdrava, n ' ko vaju bo objela. Nečak Nik Do izpita z RELAX KREDITOM J! U MEŠALNICA BARV SIGMA COATINGS Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si TEČAJCPP( Mozirje: 7.1.2010 ob 17.00 dekoral ^ zm c<=i Okonina 2, 3333 Ljubno ob Savinji TGL: 03 838 11 67 Vulkanizerstvo in avtooptika Novak Damjan Novak s.p., Okonina 1,3333 Ljubno ob Savinji tel. 03/838-10-70, faks: 03/838-10-71, GSM: 041/783-661 BOAVDEL Bojan Krajner s.p. Žlabor 11, Nazarje Vam želi mirne bo 9 praznike ter srečno 201< RELAX AVTOGOLA BARVE IZŽAREVAJO ENERGIJO! Jesen je čas, ko se počasi selimo v svoja ognjišča Zato si svoje prostore prebarvajmo ž barvami, ki izražajo naklonjenost in prijaznost. www.avtosola-relax.si Novo v ponudbi: barve dekoral, že zmešane po novih trendih, katerih informacija izžareva energijo, prijaznost in harmonijo. RHfRipvM Vsem svojim cenjenim strankam se zahvaljujemoža obisk v —-letu 2009 in se priporočamo’tudi v prihajajočem letu. 1 " Želimo vam vesele praznike in zdravo ter uspešno leto 2010! • • • • X. AvtohišaSelmar vam želi srečno v letu 2010, ter veli ko varno prevoženih kilometrov. •• ' ’ Xr. • •• . n <. * >< CO- , • ■*. . us X •>. Selmar d.o.o._3?..[ *• * •* • Mariborska "cesta :119 ?• 3000 QeìjeXM, • . ^ telefon (03)^44 000.’.5 # www.selmar.si X . *•; X Fv PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel.: 03/70-33-130 Izteka se leto in odpira nove poti. Naj bodo te poti posute s čimveč srečnimi, uspešnimi in zadovoljnimi kamenčki tudi v letu 2010. Ob koncu leta bi se vam radi zahvalili za zaupanje, ter vam zaželeli lepe b praznične dneve v krogu svojih najdražjih. OČESNA OPTIKA IKEBTERNIKd.o.o. Na trgu 5, Mozirje Telefon: 839-49-53 Delovni čas: od 8h - igh Sobota: od 8h -i2h Bliža se najlepši čas v letu. ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. jfe vsem uresničijo sanje, udejanjijo želj^j§ izpolnijo pričakovanja. Kolektiv Optike Mateje Likeb Ternik Kolektiv podjetja Cizej Življenje nam iz dneva v dan postreže z novimi izzivi. Z njimi se najlaže spoprimemo, če imamo ob sebi trdno, zanesljivo in strokovno finančno institucijo. NLB Skupina je največja slovenska mednarodna finančna institucija, ki z izkušnjami, znanjem, poznavanjem lokalnih trgov in navad, uspešno pomaga svojim strankam na poti k poslovnim in k osebnim uspehom. Bančništvo, leasing, trgovinske finance, zavarovalništvo in upravljanje s premoženjem so le del storitev NLB Skupine, ki zagotavljajo trdnost, varnost, zanesljivost in partnerstvo, kar zna ceniti že več kot štiri milijone zadovoljnih strank. Zanje skrbijo strokovnjaki na osemnajstih trgih v 55 članicah NLB Skupine. Našo velikost in moč so ustvarjali z nami zadovoljni posamezniki. Tega se zavedamo in na tem gradimo naš prihodnji razvoj. Ker vemo zakaj. www.nlbskupina.si NLB® Skupina Vesel© pramike ter veliko osebne in uspeha! OBČINA NAZARJE Turistično društvo Rečica ob Savinji vabi na ogled "živih jaslic" v Dol-Suhi, Igrani uprizoritvi Kristusovega rojstva bosta v petek, 25. decembra, in v soboto, 26. decembra, obakrat pa se bosta predstavi začeli ob 17. in 18.30. Čar božičnega pričakovanja bodo pričarali Habrovi fantje. Naj postanejo br.e|K'nenje m smeh. . sreča naj najde pobdo vseh! Prijetne Božične in novoletne praznike ter miru, ljubezni in sreče v letu ki prihaja, vam želimo Vabljeni! Mirne '.in blagoslovljene Spraznile^ ter vse dobro v letu 2010. Župan občine Nazarje Ivan Purnat in občinski svet Turistično^ciruštvo Rečica ob Savinji N A Z A R J E JAVNO PODJETJE *ilp ora bhi ko muta Š ih^s to r itev plimo micj^priién^Mfe ji^Wpraznilie!ie|mrai^p^^ ANDRAGOŠKI ZAVOD '-Čo VELENJE Ljudska univerza Velenje / vabi k vpisu v brezplačen program usposabljanja za življenjsko uspešnost Izzivi podeželja. Podeželje je vir številnih možnosti, ki predstavljajo izziv in priložnost za njegovo prebivalstvo. 120-urni program zajema uporabna znanja s področja trženja, promocije, podjetništva, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, računalništva, komunikacije ljudskega izročila itd. O užu u»pè»fio»° M|Biji«isTvoz*ŠoisryomS»o*T Operacijo sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad Info: Center za samostojno učenje Nazarje, Zadrecka c. 35 03/ 839 02 60, lunazarje@siol.net in Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2 03/ 898 54 50, info@lu-velenje.si; www.lu-velenje.si Kolektiv Ljudske univerze Velenje vam želi zdravja, zadovoljstva, iskrivega duha in prešernega nasmeha. In veliko poguma, s katerim boste uspešno izpeljal vse izzive prihajajočega leta. SREČNO 2010 k OCZZD habit HABIT đ.O.O., Kersnikova 11, 3320 Velenje Kersnikova 11, 3320 Velenje Telefon: 03/898-16-00 Nepremičnine: 041/665-223 Dežurni upravljanje 24h: 041/646-721 E-maii: info@habit.si Internet: http://www.habit.si • Upravljanje z nepremičninami, • organizacija gradbeno obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah, • posredovanjem v prometu z nepremičninami. domstan Telefon: 386-3-8968-430 Dežurni telefon 24h: 386-31-616-246 Internet: http://www.domstan.si | Email: info@domstan.si IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ .VODOVOD • OGREVANJE • PREZRAČEVANJE ADAPTACIJE IN GRADNJA OBJEKTOV • GRADBENA DELA ZAKLJUČNA DELA — Jr A VSE KAR SLABO JE, NAJ Z NOVIM LETOM ZBLEDI, VSE KAR DOBRO JE, ZA VEDNO NAJ OSTANE, KAR LEPO JE, RASTE NAJ IN ZACVETI, VAS PA V MIRU SREČA NAJ OBJAME. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI, KLS Ljubno d.d. Wìà y/il'1 rétmn 1 / ! u»\ ; V« 1\_ nil i t 1 1 tl r i ’i ll l ' fe' 1 1 L ,:i • Ljubija 5, 3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 11 22, 03 839 01 23, 031/619-634 Ribezi SamofiJ Pusto poij^ri ^azarjc,^^. * e-mail: korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com APARTMAJI IN WELLNESS KOROŠEC V Wellness centru Korošec vam poleg razvajanja v apartmajih, saunah, solariju, jacuzziju in na masažah vabimo v - gradnjo cest in hišnih prfkijučkoT^^Sj^^S - zunanje ureditve s čistilno napravo in meteorno kanalizacijo - vse vrste izkopov, nasutij, ureditev cest, potokov - gradnjo kamnitih škarp ■ prevoze razsutih tovorov in druga zemeljska dela po naročilu IIODROGA-H^AFI geìfmò srečno in uspešno it? novo leto 2010! Zeiinio Vam blagos/oeljene božiči re praznike iPr ose dobro o nobeni leta ter se Kzahoaljujemo y za zaupanje/ TEHNIČNI PREGLEDI IN HOMOLOGACIJA VOZIL P* fCP**PV* V7VI7 IV HfirÒVft VftVft «TTP želimo U\©UPffiimfip doCS)o(S) » mm: Robnih, d.o.o. 0 Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel.: +386 (0)3/ 839-08-70 » fax: +386 (0)3/ 839-08-71 www.robnife.si 0 e-mail: info@robnife.si jggl k e, velik i" ;o našim Istran m m Helikopter montažne gradnje 9\[a pragu novega Četa naj vam »čas v badar « nahjpni spoznati prave Cjudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih, najti te dobre sCedi. S^EČ^CO 2010! %g(el(tw d.o.o. Lofg 40 3333 Ljubno 06 Savinji zmvw.rifiter.si AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOJZ LJUBNO OB SAVINJI 03)838-124)0, 839-40-10, 041/793-513 %{03)8 .f. v - - itu ■ ■ f .. Vesele bazične r-S :t i j. ^razriikein srečno /nctvo feto 2010! Gostilna1 PETRIN LJUBNO Marija Murko, tel. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. Kotli na polena, I■ sekance in pelete : Avtomatski 1 vžig tudi pri kotlu na polena froling TOPLOTA IZ LESA So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko v radosti oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2010! BIOMASA ROK SUHODOLNIK 838 40 86 041 383 383 biomasa@siol.net www.biomasa.si Oko naj se očesu nasmeji, roka toplo seže naj v pozdrav, beseda naj besedo obogati, ljubezni, sreče, zdravja zaželi. INFORMACIJE: Breznik - Pahovmk tel.: 031-201-224 ali 041-336-276 Vesel božic, srečno m uspešno 2010! Vesel božic in srečno novo leto 20/0! Vodovod in ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p., Spodnja Rečica 3, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03 58 35 359. 041/394 659 D E O S CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Če bi čas vedel, koliko lepot in radosti hočemo vtkati v njegove peruti, bi jih razpel v neskončnost; če bi vedel, koliko lepega hočemo doživeti, bi upočasnil svoj korak in dovolil, da zaplešemo v njegovem ritmu. Naj vam bližajoči prazniki minejo v duhu ljubezni in zaupanja, leto, ki prihaja, pa naj vam nakloni vse dobro. Srečno! Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/891 16 20, faks: 03/891 16 21 Stanovalci in zaposleni Centra starejših Gornji Grad LimA CELJE .VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d. Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE LATKOVA VAS, tel: 03/ 70 00 122 izvajanje del nizkih gradenj -VZDRŽEVANJE CEST -IZGRADNJA CEST - UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKLJUČKOV TER DVORIŠČ - IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV - IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE -ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV Lepeni isli in dejanja, srečo in ospeh v letu 2010 vam želimo! • Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih • Zaključna dela v gradbeništvu V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m Vesele božične praznike in srečno novo leto 2010! Po plamen s srtem Skavti ponesli lui miru Taborniki rodu Sotočje Nazarje so v sodelovanju z nazorskim planinskim društvom preteklo soboto na svojem tabornem prostoru v Lazah gostili skavte iz Mozirja. Ti so s sabo prinesli luč miru iz Betlehema, ki sojo šli iskat v Mursko Soboto. Najmlajši nazarski taborniki so ob tej priložnosti pripravili kratek program. Pozdravne besede je obiskovalcem namenila starešina rodu Zvonka Zakrajšek. Med drugim je poudarila da se vedno najde dovolj ljudi, ki želijo širiti luč miru na domove, saj luč pomeni simbol svetlobe in ljubezni. Marija Sukalo Mozirski skavti so luč miru ponesli širom naše doline (foto: Benjamin Kanjir) Mozirski skavti so tudi letos luč Luč miru iz Betlehema je mednar-miru iz Betlehema prinesli v Zgorn- odna decembrska skavtska akcija, jo Savinjsko dolino. Prejšnjo nedel- Njen namen je širjenje miru, medjo so odšli po njo v Mursko Soboto, sebojne povezanosti, strpnosti in kamor je bila prinesena z Dunaja, sodelovanja med ljudmi. Letošnja to nedeljo pa sojo prinesli v mozir- poslanica luči nosi naslov Kaj ti bo sko cerkev in ostale zgornjesavin- plamen, če srca ni zraven, jske kraje. Benjamin Kanjir Luč je simbol svetlobe in ljubezni (foto: Marija Sukalo) HERI Podjetje za proizvodnjo prodajo in storitve Dobietma 7a, 3331Nazarje, tel.: 03 839 06 00, faks: 03839 0601 ubšiMiun In pM u WfitìilTniml mRu ter sodelavcem želimo vesele Božične praznike, t v novem letu pa obilo zdravja, poslovnih > uspehov in osebne sreče! Ribiška družina Ljubno ob Savinji želi svojim elanom m njihovim družinam ter vsem ribičem vesele božične praznike in srečno novo leto, Dober prijem tudi v letu 2010! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Gasil« na izobraževanju V zadnjih dveh mesecih je v Mozirju v prostorih domačih prostovoljnih gasilcev potekal nadaljevalni tečaj, tekom katerega so se kandidati usposobili za sodelovanje na gasilskih intervencijah. Po uspešno opravljeni vaji in preverjanju teoretičnega znanja je domače društvo dobilo 28 novih moči. 28 članov PGD Mozirje je v preteklih dveh mesecih na izobraževanju preživelo kar sto ur. Polovica ur je bila namenjena teoriji, druga polovica pa pridobivanju praktičnih znanj na vajah. Spoznavali so opremo, taktiko na intervencijah in organiziranost gasilske organizacije. Uspešno zaključen tečaj in pridobitev naziva gasilec ima za društvo velik pomen. V tem primeru je šlo za mlade, pretežno med 18 in 35 let starosti. Med njimi veliko iz vrst gasilskih trojk, ki delujejo v Šmihelu in Lepi Njivi. Pred novimi usposobljenimi gasilci so sedaj še zdravstveni pregledi, ki bodo potrdili njihovo pripravljenost sodelovanja na intervencijah. Opravljen tečaj je tudi pogoj, da lahko svoje znanje nadgrajujejo na višjih stopnjah in pridobivajo različna specialna znanja. Benjamin Kanjir 28 članov PGD Mozirje je v preteklih dveh mesecih na izobraževanju preživelo kar sto ur (foto: Benjamin Kanjir) KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA Prijeten uvod v praznične dni Predpraznični čas je poln tradicionalnih dogodkov. Eden takih je božično-novoletni koncert Glasbene delavnice Osminka, ki so ga izvedli učenci Mire Kelemen 17. decembra v mozirski galeriji. V Osminki se že vrsto let kalijo mladi glasbeniki pod vodstvom mentorice Mire Kelemen. V mentorstvo jih vzame v zgodnjih letih in bdi nad njihovim glasbenim razvojem. December je čas, ko se predstavijo občinstvu na božično- Mladi glasbeniki so predstavili svoje znanje (foto: Roman Mežnar) novoletnem koncertu. Minuli četrtek je številčni avditorij lahko prisluhnil majhnim prstkom, ki na klavirju že spretno izvabljajo melodije klasičnih avtorjev. Predstavili so se tudi nekoliko starejši učenci, katerih znanje se že spogleduje s talentom Lucije Hrastnik, kije imela nekaj samostojnih točk. Na koncu je učenka glasbene delavnice Veronika Steiner predstavila svoje darilo poslušalcem. Zapela je nekaj pesmi in s svojim glasom požela simpatije. Nastopajoči so se izkazali in naredili simpatičen uvod v praznične dni. Roman Mežnar SREČANJE UPOKOJENIH DELAVCEV BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Sproščen klepet in obujanje spominov Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je sredi decembra pripravilo srečanje za svoje upokojene delavce. V jedilnici sojih pozdravili predstavniki vodstva podjetja Andreas Liebei, Boštjan Gorjup in Anton Ploštajner. Gorjup je predstavil poslovanje podjetja v letu, ki se izteka, in poudaril, da jih kljub kriznemu letu v gospodarstvu recesija ni prizadela. Leto namreč zaključujejo s 240 milijoni prihodkov, kar je pet odstotkov več kot lani. Izdelali so nekaj manj kot 5,5 milijonov aparatov, v Nazarjah pa je sedaj zgposlenih več kot tisoč delavcev. Upokojencem je Gorjup predstavil tudi brošuro, ki sojo v BSH Hišni aparati Nazarje izdali ob svojem jubileju - 40 letnici obstoja tovarne. »Tako bo na papirju ostalo nekaj, kar ste vi gradili in kar moramo mi sedaj delati naprej,« je med drugim povedal Boštjan Gorjup. Srečanje so nadaljevali ob kosilu, sproščenem klepetu in obujanju spominom na aktivno delo v podjetju. Med upokojenci je bilo kar nekaj takšnih, ki so orali ledino malim gospodinjskim aparatom v Nazarjah pred štirimi desetletji. Mednje sodi tudi Jože Kuder, prvi direktor podjetja. Presenečen nad hitrim razvojem nekdanjega MGA Nazarje, je zaželel upokojencem zdravja in še več tovrstnih srečanj. Marija Sukalo Nekdanji sodelavci so ob sproščenem klepetu obujali spomine na aktivno delo v podjetju (foto: Marija Šukalo) n... I I II smer Hffir - ■ Hul i ji V Dl Vcf^còar y j j JJJ MuajJjvrijjLa. I MK' I m arttMXL l*l is+ixuLa. • ? ;f 'j :f Ma iin*£a. I II i MODRA iTI Vil« A i j (((»080 10 27 ) j J j www.simer.si FOTOGRAFIJA, GRAFIKA, TISK I Bernard Basti s.p., Podsmrečje 14,3342 Gornji Grad, tel.: 03/ 58 43 071, e-mail: foto.graf@siol.net | Pooblaščen prodajalec vozil RENAULT, NISSAN in VOLVO 11 k I Je Fordov servis predrag za vas? Si lahko privoščite to zmoto? n Vesele I /Ši božične II praznike srečno novo leto VA. srečno novo le 2010! Vabimo Vas, da nas obiščete v naših prodajnih salonih, kjer si lahko ogledate in preizkusite vozila renault, nissan in volvo. Posežete lahko tudi po naših rabljenih vozilih. Vesele božične praznike in srečno v letu 2010. Fordov redni servis * Najvišji standardi kakovosti. * Varnost in zanesljivost. * Servis motorja za optimalno porabo goriva. ► Najnovejša IDS diagnostična tehnologija. Feel the difference R.L.S. Levec, d.o.o. , Levec 56/c, Petrovče Hm RENAULT 03/425 45 14 LEVEC NISSAN 03/425 45 22 VOLVO 03/425 45 27 www.rsl.si Rabljena vozila 03/425 45 23 • -trfr 7FR.UA Tl I R A r>i i Avtocenter Krbavac Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel: (386) 3 891 51 23 Faks: (386) 3 896 52 22 avtocenter@siol.net www.avtocenter-krbavac.si Delovni čas: pon. - pet.: 8. -17. ure Sob.: 8. -13. ure Vesel božič ter veselo, zdravo, uspešno, polno, dragoceno, po vašem okusu krojeno, zabavno in nepozabno leto 2010. m s ; ■ - d, '•■ìHgg H « .. , i» ? J Šmartno ob Dreti * y *' Vam želi vesele božične in j novoletne praznike ter srečno in uspešno leto 20,10. vam želi kolektiv pizzerije Pr pek in pekarne Rednak Svojim strankam želim vesele božične praznike in uspešno poslovno leto 2010. L’GENDA krajner@gmail.com ^ Poslovno svetovanje Marko Krajner s.p.. Žlabor 28, 3331 Nazarje KDO JE KUHAR? Tokrat v oddaji tudi Rečičanka Pri Simone Michielen Bernadette na Rečici ob Savinji seje v teh dneh mudila ekipa resničnostnega sova TV3 Kdo je kuhar?. Nizozemka kije pred petimi leti postala Zgornjesavinjčanka, je ekipi in sodelujočim v oddaji predstavila nizozemsko kuhinjo in božične jedi iz njene rodne domovine. Kdo je Kuhar? je dnevna televizijska oddaja, ki združuje pripravo okusnih jedi in zabavne elemente resničnostnega šova, vse skupaj pa je začinjeno s kančkom skrivnosti. »Štirje kuharji, tokrat smo bili Rusinja, Bosanka, Nizozemka in Italijan, smo se s svojim jedilnikom želeli približati pravemu kuharskemu mojstru. Ko sem bila na vrsti jaz, meje kamera spremljala pri pripravi hrane in v stresnih trenutkih Rečičanka Simone Michielen Bernadette je nastopila v resničnostnem šovu Kdo je Kuhar? (foto: Marija Šukalo) pri serviranju jedi. Na pojedino so prišli tudi preostali trije tekmovalci, ki so postali moji ocenjevalci. Peti dan smo se zbrali v restavraciji, kjer kuha profesionalni kuhar. Bistvo šova je, da se v restavraciji razkrije,.kdo je profesionalni kuhar,« nam je zaupala Michielen-Bernadettejeva. Tokrat so se udeleženci oddaje zbrali v Ljubljani v eni od mehiških restavracij. Da bi ugotovili, kdo je pravi kuhar in kakšne mojstrovine so nastale pri kuharjih amaterjih, spremljajte oddajo od ponedeljka, 28. decembra, do petka, 1. januarja. Kakšne ocene je dobila Rečičanka Simone, pa si lahko ogledate 29. decembra ob 18.40 uri na TV3. Marija Šukalo Otro« rešili ugrabljeno princesko Fašunova hiša na Ljubnem je bila minuli petek prizorišče iskanja ugrabljene princese. Princesko je ugrabil hudobni zmaj iz solčavskih planin. S pomočjo dobrih vil, čevljarja, grajskega godca in pastirice so jo iskali otroci, ki so pravljici prisluhnili. Pravljico je pripovedoval pastir iz Solčave, ki je v zgodbi o princesi in hudobnem zmaju preizkusil otroke, kako pogumni bodo pri reševanju uboge princese. Pravljico so otrokom predstavile članice kulturnega društva Po-tovke, Katarina Lucija in Barbara Otroci so s pomočjo urokov, ki so jih brali z dobrimi vilami, našli pravi namig in princeso rešili iz zmajevih krempljev VEČER PRAVLJIC NA LJUBNEM Fužir ob pomoči preostalih članov društva. S pripovedovanjem ljudskih pravljic želijo ohranjati dediščino, pri dogajanju poželijo v zgodbo vedno vključiti tudi otroke, da je pripoved bolj doživeta. Ime društva Potovke so si izbrale, ker so bile to ženske, ki so včasih hodile od kmetije do kmetije in so bile povsod zaželene. S sabo so nosile zdravilna zelišča, znane pa so bile tudi po svojih pripovedih in zgodbah, ki so jih ob večerih pripovedovale na kmetijah. Štefi Sem Med 14 izvajalcev, ki se bodo potegovali za slovensko pesem Evrovizije, je tudi Zgornjesavinjčanka Saša Zamernik. Rečičanka, ki še ni dočakala dvajset pomladi, je pevka v ansamblu Gorenjski kvintet. Ansambel se ponaša z nazivom najboljšega kvinteta festivala Šfever-jan 2009. Na izboru za EMO 2010 bo nastopila kot solistka, kar ne bo njena prva tovrstna izkušnja. Na pevskem tekmovanju Radia Polzele je osvojila naziv naj talentka radia, zanjo pomemben pa je tudi Festival Full Cool Demo Top v organizaciji Radia Celje, kjer je zasedla prvo mesto v kategoriji do 14 let. Drugi izvajalci na predizboru so še: Nina Pušlar, Martina Šraj, Zadnji Taxi, Vaso & D Plejbeks, Petra Pečovnik, Martina Feri, Marko Vozelj, Ansambel Roka Žlindra & Kalamari, Sara Kobold, Brigita Šuler, Ylenia Zobec, Langa in Manca Špik. To nedeljo sta se v oddaji Spet doma v finalni preizkušnji pomerila zbora ŽPZ Znamenje in MePZ Šmartno ob Paki. Finale si je prislužil zbor iz Šmartnega ob Paki, ki je s čudovitim petjem in koreografijo dveh domoljubnih pesmi Ljubim te Slovenija in Moja dežela prepričal gledalce pred zasloni. Nekaj pevcev zbora je tudi iz Zgornje Savinjske doline. Alenka I Ljudje in dogodki, Šport RAČUNALNIČAR JURIJ RAKUN IZ MOZIRJA Razvil robota za samostojno opravljanje kmetijskega opravila Jurij Rakun iz Mozirja seje računalništvu zapisal že v otroštvu. To ga spremlja tudi na njegovi poklicni poti, iz računalništva in informatike je delal magistrsko nalogo. Kot mladi raziskovalec je pred tremi leti razvil sistem za avtomatično odkrivanje slabe kvalitete in tiskarskih napak v industrijskih tiskovinah. V preteklem letu pa je ob profesorju Miranu Lakoti in Petru Berku razvil avtomatiziran poljedelski stroj za selektivni nanos herbicidov med vrstami koruze. USPEŠNE PREDSTAVITVE ROBOTA Predstavljeni robot je v preteklosti požel precejšnje zanimanje javnosti. Velja omeniti, daje bil v lanskem letu izbran za eno najboljših inovacij na 3. Slovenskem forumu inovacij. Letos so robota predstavili v Wageningenu na Nizozemskem. Tam seje slovenska ekipa pomerila s podobnimi roboti iz Nemčije, Nizozemske in skandinavskih držav ter dosegla dobre rezultate. »V zakupje treba vzeti, da imajo vse naštete ekipe daljšo tradicijo in boljše finančno zaledje, takšne robote pa gradijo že dobro desetletje. Mi smo bili prvi z območja južne Evrope, vendar smo že ob prvi udeležbi premagali polovico starih ekip, za kar smo bili posebej pohvaljeni. Imamo že kopico zamisli, kako našega robota še izboljšati. Z njim se nameravamo ponovno pomeriti prihodnje leto na tekmovanju, ki bo potekalo na Univerzi Braunsch- Jurij Rakun je ob profesorju Miranu Lakoti in Petru Berku razvil avtomatiziran poljedelski stroj za selektivni nanos herbicidov med vrstami koruze (foto: Marija Šukalo) weig v Nemčiji,« je o izumu spregovoril Rakun. »Naš ciljje izdelati robota, ki bi samostojno opravil kmetijska opravila, seveda bolj natančno in z nižjimi stroški, kot je to mogoče s klasično kmetijsko mehanizacijo. Predstavljajte si skupino takšnih robotov, ki bi čez noč opleli njivo, selektivno poškropili ali celo obrali pridelek. Vse brez človeškega upravljanja. To seveda ni moč doseči brez nekaterih ključnih elementov, kot so računalniški vid in satelit- ska navigacija ter podpornih algoritmov, ki skrbijo za uravnoteženo delovanje vseh.« DELA NA ŠTEVILNIH PROJEKTIH To ni edini projekt mladega Mozirjana: »Eden izmed projektov, na katerem še delam, je snovanje podpornih algoritmov za prognozo pridelka. Na naši katedri se namreč vsakoletno obiščemo nekaj naključno izbranih pridelovalcev sadja, kjer s pomočjo digitalnega fotoaparata naključno posnamemo nekaj vrst sadja. Na podlagi tega lahko statistično precej točno, skoraj stoodstotno napovemo, kolikšen bo pridelek za dano leto na območju celotne Slovenije. Ti podatki so za pridelovalce precej pomembni, saj lahko predhodno pripravijo vse potrebno za skladiščenje pridelane količine sadja ali pa tega celo prodajo, preden popolnoma dozori,« nam je ob zaključku pogovora zaupal Zgornje-savinjčan in dodal, da se s kolegi iz katedre za živinorejo ubadajo tudi z analizo obnašanja pujskov v času laktacije. To obdobje je namreč za pujska eno od bolj kritičnih v njegovem življenju in pogojuje njegovo preživetje. Kljub temu da mu raziskovanje vzame veliko časa, se Jure rad poda v hribe ali na smučanje, natakne rolerje ali se prepusti skrivnostim različnih popotovanj. Marija Šukalo ŠPORTNO DRUŠTVO BELI ZAJEC Obnovili in Preteklo nedeljo so se učitelji smučanja Športnega društva Beli zajec kljub precej nizkim temperaturam, a v pravi zimski idili, potili na progah po Golteh in obnavljali ter nadgrajevali svoje smučarsko znanje. Imeli so obnovitveni seminar, ki se gaje udeležilo 30 članov (nekaj jih je ta seminar opravilo že v začetku decembra na Moellta-lu v Avstriji). Seminarje bil izveden pod vodstvom demonstratorja smučanja Nejca Jeraše, njegova desna roka pa sta bila trener in vodja ŠD Beli zajec Bojan Napotnik ter Jani Slemenšek, učitelj smučanja 3. Ker so lani podrobneje obdelali začetne oblike smučanja in načine poučevanja leteti, so se letos lotili nadaljevalnih oblik smučanja. Urili so različne izpeljanke vožnje po eni smučki v širšem in ožjem hodniku, vožnjo vzvratno, obrate, poskoke... ter naredili nekaj izvrstnih formacij. Takšen seminar morajo učitelji smučanja opraviti na začetku vsake sezone, saj s tem potrdijo licenco smučarske usposobljenosti, hkrati pa se pripravijo na poučevanje na individualnih nadgradili smučarsko znanje Obnovitveni seminar morajo učitelji smučanja opraviti na začetku vsake sezone, saj s tem potrdijo licenco smučarske usposobljenosti urah, v alpski šoli, na tradicionalni smučarski tečajih med sezono in v času zimskih počitnic - akademiji, kije izvedena konec vsakega koledar- za otroke in za odrasle. skega leta, v šolah v naravi ter na smučarskih Mateja Majhen Zaščitena kmetija URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Posebno kategorijo nepremičnin oziroma zemljišč in stavbišč predstavljajo zaščitene kmetije. Zaščitene kmetije definira Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev ali krajše (ZDKG). Po tem zakonu je zaščitena kmetija kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, kije v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 hektarjev in ne več kot 100 hektarjev primerljive kmetijske površine, pri čemer se za 1 hektar primerljive kmetijske površine šteje: -1 hektar njiv ali vrtov ali - 2 hektarja travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali - 4 hektarje pašnikov ali - 0,25 hektarja plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč, ali - 8 hektarjev gozdov ali - 5 hektarjev gozdnih plantaž ali - 6 hektarjev barjanskih travnikov ali drugih površin. Samo gozdovi ne morejo predstavljati zaščitene kmetije. Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oziroma gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti. Zaščiteno kmetijo določi z odločbo v upravnem postopku upravna enota na območju, katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Upravne enote tudi preverjajo, če te kmetije še izpolnjujejo pogoje, da ustrezajo zaščitenim kmetijam. Vsaka upravna enota vodi svoj register zaščitenih kmetij. Upravne enote morajo podatke nadalje sporočati ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zaščitena kmetija se zaznamuje tudi v zemljiški knjigi in vzemljiškem katastru. V pravnem prometu se zaščitena kmetija ne sme deliti, razen v posebnih primerih, ki so: - če se povečuje ali zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija, - če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga zaščitena kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, kije v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, - če se odtujijo zemljišča, ki so v planskih aktih opredeljena kot stavbna, - če se odtujijo neobdelovalna kmetijska zemljišča, katerih površina ne sme presegati 10 odstotkov skupnih kmetijskih površin, - če pridobi lastninsko pravico za zaščiteni kmetiji Republika Slovenija ali občina, - če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca, potomca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Posebnosti glede zaščitenih kmetij se odražajo tudi pri dedovanju. Izpostavila bi le eno posebnost, in sicer, da velja načelno stališče, da naj bi zaščiteno kmetijo dedoval samo en dedič (seveda to ne pomeni, da je popolnoma izključena možnost, da bi zaščiteno kmetijo dedovalo več dedičev), in sicer iz razloga, da le-ta ne bi postala zapuščena in da se ne bi drobila na več lastnikov in bi tako izgubila status zaščitene kmetije. Na vaša vprašanja v povezavi z zaščitenimi kmetijami vam bomo odgovorili, če jih boste poslali na naslov uredništva Savinjskih novic. Lep pozdrav do prihodnjič! PREDSTAVLJAMO VAM: KIA VENGA Enoprostore«, ki kupcev Prodaja malih avtomobilov je v zadnjem času v porastu. Državna pomoč, nižje cene s strani proizvajalcev, nizki stroški zavarovanja in registracije ter seveda poceni vzdrževanje so glavi razlogi za po- valski center je v Frankfurtu in ni čudno, da so izdelki pisani na kožo Evropejcem, še posebno, če center za oblikovanje vodi bivši šef pri VW. In Kia se sedaj z novim modelom venga preizkuša tudi v seg- rast prodaje segmenta malih avtomobilov. Renault elio in VW polo ter ostala »mala družba« so lahko le v posmeh »ta velikim«. Kia se pod lastništvom Hyundaija tako ali tako razvija v uspešno smer, ki z obliko in ceno zadovoljuje potrebe evropskih kupcev. Obliko- mentu malih enoprostorcev. Z dolžina par milimetrov čez štiri metre se baha novi model, ki zzanimivo zunanjo obliko in večjo prostornino potniške celice kupcev ne bo pustil ravnodušnih. Notranjost je oblikovana v Kiinem slogu, to je zznačilnimi prezračeval- ne bo pustil ravnodušnih nimi loputami in sivo plastiko, ki bi lahko bila tudi boljše kvalitete, vsaj na otip. Sedi se prijetno »višje«, kar je novodobnim kupcem všeč, in zadnja vrata omogočajo enostaven vstop potnikom na zadnjo klop. Prtljažni prostorje prilagodljiv in vanj gre od 314 do 1.253 litrov prtljage. Motorna paleta se začne pri dveh dizelskih motorjih in dveh bencinskih motorjih. Osnova je 1.4 CRDI z 90 KM, sledi 1.6 CRDI s 128 KM in bencinski 1.4 ter 1.6 litra s po 90 in 125 KM. Vse te konjske moči bi naj prišledonasv naslednjem letu in to z nekako na prst ocenjeno ceno okoli 13.000 evrov. Kakšen paket opreme bo na voljo, še ne vemo, bomo morali še počakati. Se pa govori, da se tudi pri Kii širi paket doplačil in zmanjšuje paket osnovne opreme. No, če cena in kvaliteta ustrezata, nimamo kaj razmišljati. Igor Pečnik ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure LESARSKA CESTA 45, NAZARJE OT) 839.16.40) Tkavc Savna > p. lataraka casa 45.3331 Nazar)« Izolacija ovoja zahteva spremembo tudi na ogrevalnem sistemu ANTON JURŠNIK energetski svetovalec V starejših stanovanjskih stavbah niso redki primeri, ko je specifična raba energije za ogrevanje 200 kWh/m2 in tudi več. Gre za energijo, ki je potrebna v enem letu za ogrevanje kvadratnega metra ogrevane površine inje vsaj štirikrat večja od današnjih normativov. To so predvsem stavbe zgrajene pred letom 1981, patudi stavbe zgrajene do leta 2003. Največjo specifično porabo imajo javne stavbe in večstanovanjske stavbe. Vzroki so znani. Običajno imajo starejše stavbe nekaj toplotne izolacije v strehi med špirovci ali na zunanjih stenah. Okna so že nova ali pa tudi ne. Na ovoju so izraziti in številni toplotni mostovi. Površine notranjih sten so hladne. Sneg na strehi ne vzdrži dolgo, na napušču in v žlebovih nastaja led. Poleti je stavba pregreta in brez hladilne naprave, vsaj v mansardi, ne gre. Stroški ogrevanja so seveda veliki, a bolj pomembne so slabe bivalne razmere. Pri taki situaciji se večina zaveda, da so potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Z računskim primerom bom predstaviti učinke dodatne toplotne izolacije ovoja stavbe na rabo energije in na bivalne razmere. Izračun je narejen za konstrukcije, ki so običajne pri starejših zgradbah. Zunanje stene imajo na notranji in zunanji strani običajen apneno cementni omet, razlikujejo pa se predvsem po nosilnem materialu. Pri strehi in stavbnem pohištvu pa ni bistvenih razlik pri toplotnih karakteristikah. V tabeli so zbrani rezultati izračuna toplotnih izgub zaradi prevoda toplote skozi posamezne dele ovoja. Pri zunanjih stenah je, tudi zaradi primerjave različnih materialov, obdelanih več variant. V tabeli pomenijo: dl debelina toplotne izolacije v obstoječi konstrukciji, d2 debelina toplotne izolacije po obnovi, U1 in U2 sta toplotni prehodnosti pred in po obnovi, Q1 in Q2 pa toplotna energija pred in po obnovi, ki se v enem letu prevede skozi konstrukcijo ovoja, če je temperaturni primanjkljaj 3.500 (K, dan), Q3 pa je prihranek energije, razlika Q1 - Q2 v kWh na m2 konstrukcije ovoja v enem letu in v procentih. Debeline toplotne izolacije d2 in toplotna prehodnost U2 po obnovi sta v skladu z novim pravilnikom o učinkoviti rabi energije. Poudariti je potrebno, da to ni vsa energija, ampak je izračunana samo energija, ki se izgubi zaradi prevoda skozi konstrukcijo. Izgube zaradi prezračevanja in toplotni mostovi niso upoštevani. Vidimo, da so prihranki lahko veliki in da so že v naprej določljivi. Pri mnogih obnovljenih stavbah tudi merih/e dokazujejo prihranke pri ogrevanju okrog 80 odstotkov, ampak skupaj z obnovljenim ogrevalnim sistemom in s spremenjenimi bivalnimi navadami prezračevanja. Predvsem je odprto vprašanje, koliko investirati, da ne bomo po nepotrebnem razmetavali denarja, a da bomo dosegli izboljšanje bival- nih pogojev, stavbo pa v zadostni meri zaščitili. Normative in smernice za minimalne vrednosti daje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah in doseženo stanje razvoja stroke. V kvalitetnem smislu navzgor ni omejitev, postavlja sijih vsak sam. Nekdo bo na primer zadovoljen z 10 cm toplotne izolacije na zunanjem zidu, drug pa z 20 cm. Dejansko je obnovo vsake stavbe potrebno obravnavati posebej. Razlike so v zatečenem stanju, v lokaciji, v orientaciji, v gradbenih materialih, v bivalnih navadah, v prioritetah in vrednotah, ki so za posameznika najbolj pomembne. Pri iskanju rešitev vam lahko pomagamo energetski svetovalci z brezplačnimi nasveti. Naša pisarna je tudi pri Mestni občini Velenje. Za spremembo bivalnih razmerje poleg kvalitetne opreme in materialov pomembna tudi njihova pravilna in natančna vgradnja. Pravilne rešitve zagotavljajo višje temperature stenskih površin, odpravo prepiha, zmanjšanje hrupa, večjo toplotno stabilnost v zimskem in poletnem času. Hladilne naprave niso več potrebne. Ogrevalni sistem postane po obnovi in toplotni izolaciji ovoja, neus- trezen, predimenzioniran. Z manjšo rabo energije je tudi potrebna moč ogrevalnega sistema lahko manjša. Manjša moč pomeni pri daljinskem ogrevanju, manjši fiksni strošek ogrevanja. Število vklopov ogrevalne naprave bo manjše in zato daljša obratovalna doba. Zamenjava starega kotla z novim prinese tudi boljši izkoristek ogrevalne naprave in posledično do 30 odstotkov manjšo rabo energije. Pogosto lahko v enodružinskih hišah namesto kotla na fosilna goriva, vgradimo kar toplotno črpalko, za katero je znano, da je primerna le za toplotno dobro izolirane stavbe. Uporabimo lahko kar obstoječe radiatorje. Njihova površina je običajno dovolj velika, da bodo ogreli prostore tudi pri temperaturi grelne vode 45 ali 50 °C. Vrsta konstrukcije d. (cm) U (W/m>K) Q (kWh/rrv) d, (cm) U, (W/m!K) a (kVVh/m’) 9,(kWh/m>) poševna streha 10 0,4 33,6 25 0,16 13,4 20,2 (60,1 %) strop /neogrevanem podstrešju 5 0,67 56,3 20 0,15 12,6 43,7 (77,6%) zunanja stena iz votle opeke - 1,44 121 12 0,27 22,7 98,3 (81,2%) ■ " ' siporeksa - 0,48 40,3 8 0,24 20,2 20,1 (49,9%) ' " EFE 1,39 116,7 12 0,27 22,7 94,0 (80,5%) ' betonskih zidakov - 1,6 134,4 12 0,28 23,5 110,9(82,5%) ■ * polne opeke 1,41 118,4 12 0,27 22,7 95,7 (80,8%) ■ ’ betona + 5cm izolacije 5 0,7 58,8 12 0,22 18,5 40,3 (68,5%) okna, navadna izolacijska - 3 252 * 1,2 100,8 151,2 (60%) Božični pohod Pečovniška koča - Svetina. 24.12. Organizator: PD Grmada Celje. Dodatne informacije: www.pdgrmada.org, Željko Lamut, 041 548 103, http://www.pdgrmada.org. Nočni pohod načreto. 25.12. Organizator: PD Vransko. Dodatne informacije: Milan Kozole, 041 857 597, http://www.planinsko-drustvo-vransko.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. ZAHVALA Na četrto adventno nedeljo se prižge četrta svečka na adventnem venčku, a žal se je pri nas vžgal kar cei skedenj. Zahvala gre vsem sosedom in gasilcem iz Mozirja, Nazarij, Rečice ob Savinji in Pobrežja, ki so v hitri pomoči zmanjšali škodo, da se ni vžgala še stanovanjska hiša. Vendar ob nesreči vedno pridejo prijatelji, ki nas imajo radi, nas cenijo, ki so nam s svojo nesebičnostjo pomagali in stali ob strani. Vsem sosedom, gasilskim društvom, sodelavcem, skavtom, sorodnikom, občini Mozirje in vsem, ki so kakorkoli pomagali, ISKRENA HVALA za pomoč. V letu 2010 pa želimo vsem vse DOBRO. Lepa Njiva, 22.12.2009 Družina Hrastnik Ivija in Janice iz Lepe Njive f32 v__/ Naročnik objave: Janiča Hrastnik, Lepa Njiva 8, Mozirje Sporočilo v steklenici MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Katedra za družinsko medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom prim. dr. Marka Kolška zadnja leta izvaja projekt »Sporočilo v steklenici« na temo pitja alkohola. Sestavili so anonimni vprašalnik za samooceno pitja alkohola, ki ga lahko vsakdo kadarkoli reši na spletni strani www.nalijem.si. Na koncu dobi povratno sporočilo, ki oceni posameznikovo uživanje alkohola, možnosti za težave povezane z uživanjem alkohola. Namen projekta je zmanjševanje rabe alkohola, seznanitev s posledicami uživanja alkohola in zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola med prebivalci Slovenije, tako mladimi kot odraslimi vseh družbenih slojev. Prvi del prvenstva so Nazarčani končali na prvem mestu. Družbo jim je z enakim izkupičkom delalo moštvo iz Ruš. Prav ti dve ekipi sta pomerili moči v 1. krogu nadaljevanja tekmovanja. V ruški športni dvorani so se domačini želeli oddolžiti za edini letošnji poraz, ki so ga doživeli prav v Nazarjah. Ostalo je le pri željah, a tekma je upravičila sloves derbija. Na začetku tekme so Rušani pokazali veliko željo po zmagi in ves čas vodili. Gostje so jim na krilih Vo-dončnika in Zadravca dobro parirali ter jim niso dovolili, da bi si priigrali večjo prednost. V nadaljevanju so gostitelji pokazali, kdoje gospodar na njihovem igrišču, in prišli do otipljive prednosti, ki je znašala že velikih 15 točk. V zadnjih treh minutah prvega polčasa je »izbruhnila« nazorska kakovost. Z nekaj zadetimi trojkami in izsiljenimi osebnimi napakami so ponovno ujeli prik- SLOVENEC - PIJANEC!? Po ocenah nekaterih strokovnjakov kar tretjina Slovencev pretirano posega po alkoholu. Ljudje zaradi tveganega pitja alkohola izgubimo v povprečju 12 let življenja. Slovenija presega države evropske regije po standardizirani stopnji umrljivosti pri kroničnih boleznih jeter in ciroz, za posledicami prometnih nesreč, zaradi samomora in izbranih, alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (podatek IVZ). Med problemi, ki najbolj prizadenejo populacijo pivcev (in njihovih bližnjih), je ponavadi spremenjeno vedenje, čeprav še ni neposredno dokazljivih posledic v telesu. Pri nekaterih se že zgodaj pokažejo hude okvare možganov, živčevja, srca, jeter, trebušne slinavke, spolnih žlez in še česa. Pri drugih so lahko te okvare manjše, kar je odvisno tudi od tega, kako zgodaj se odločijo za zdravljenje (dr. Marko Kolšek). KAJ JE ENOTA ALKOHOLA? V našem gospodarstvu proizvodnja alkoholnih pijač ni zanemarljiva. Seveda je namenjena končni potrošnji, a to še ne pomeni, da lahko alko- Ijuček z domačini. Drugi polčasje minil v izmenjavanju moštev v vodstvu. Pri Nazarčanih seje razigral še Valenčak. Gledalci so lahko uživali v kakovostni igri obeh ekip. Neodločen boj pod koši se je nadaljeval do zadnjih dveh minut tekme. Takrat so se prebudili nazorski ostrostrelci Vodončnik, Zadravec in Janko, ki so prispevali pomembne trojke. Voda na nazorski mlin je bil tudi izpolnjen bonus gostiteljev. Gostje so to s pridom izkoristili in izsilili nekaj osebnih napak, katere so »kaznovali« z dobrim izvajanjem prostih metov. V zadnji minuti so zadevali le kasnejši zmagovalci. Po besedah Davida Zadravca, edinega še aktivnega člana prvotne članske ekipe iz Nazarij, so košarkaško poslastico odločili mirni živci gostujočih košarkarjev. Z zmago Nazarčani samevajo na vrhu prvenstvene lestvice s samo hol lahkomiselno uživamo. Zato spoznajmo nekaj osnovnih pojmov. Standardna merica ali enota alkohola je lOg čistega alkohola. Poznavanje pojma enota alkohola nam omogoča medsebojno primerjavo različnih pijač, ki vsebujejo različne količine alkohola. Ena enota alkohola je 1 dl vina, 2,5 dl piva, 1 Šilce (0,3 dl) žganja. Ženska srednjih let s težo okrog 60 kg lahko že z 2 enotama alkohola preseže zakonsko dovoljeno mejo alkohola v krvi za udeležence v prometu. Moški imajo v telesnih tkivih manj maščob, zato ga »malo bolje nesejo«, a tudi zanje velja nezdružljivost pitja z udeležbo v prometu. »Zdravo« in kulturno je pitje največ 1 enote alkohola na dan pri kosilu ali večerji. To osnovno znanje obvladajo prebivalci večine evropskih držav veliko bolje od nas. KO PIJEM, NE VOZIM V vsaki tretji hujši prometni nesreči so povzročitelji ljudje, ki imajo v krvi več alkohola, kot ga dopušča zakon. Počasi se naša družba zbuja iz omame in v medijih vse pogosteje vidimo obraze mladih ljudi, ki so izgubili življenje v bitki z alkoholom in posledicami pitja. Veseli pred- enim porazom. Mirnih živcev lahko čakajo nadaljevanje svojega pohoda k osvojitvi naslova, ki se bo nadaljeval 16. januarja prihodnje leto. Takrat bodo gostili zadnjeu-vrščeno moštvo KK Koroška. Kan- novoletni čas je še posebej primeren, da pomislimo na škodljive posledice uživanja alkoholnih pijač. Tudi na naših cestahje promet gost kot še nikoli, vsi smo udeleženci v prometu, ceste so pogosto mokre, spolzke, odete v meglo. Pomislimo na to, ko odhajamo kamorkoli: v službo, v šolo, po nakupih, na zabavo. Če vemo, da bomo pili, prosimo koga, da nas pelje in pride po nas. Če »zagreznemo« nepričakovano, ne sedimo za volan in pokličimo nekoga, ki nas bo varno odpeljal domov. Lahko pa se preprosto odločimo, da alkohola ne pijemo več. DOBRI SKLEPI ZA 2010 Zlasti odrasli ljudje moramo prevzeti odgovornost za lastno zdravje in življenje ter s tem omogočiti spodbudno okolje za rast in razvoj naših otrok in drugih odraščajočih članov naše družbe. S pozitivnim vzgledom lahko vzgojimo abstinente ali pa ljudi, ki bodo s kozarčkom alkoholne pijače nazdravili res posebnim dogodkom v naslednjem desetletju. Nič ni narobe, če nazdravimo z vodo in si zaželimo, da bi jo srečni, zdravi in veseli pili še na mnoga leta! GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.a, Savinjska cesta 30,3331 Nazarje didatov za naslov je kar nekaj, zato bo vodilna ekipa potrebovala podporo tudi s tribun. Roman Mežnar Ruše : Nazarje 82:89 (21:18, 24:23, 21:25, 16:23) Športna dvorana: Ruše. Gledalcev: 75. Sodnika: Patrik Grošelj (Ilirska Bistrica) in Peter Semenič (Ljutomer). Tehnični komisar: Marjan Gselman (Miklavž). Nazarje: M. Janko 7 (IT, 2-2), Bitenc 8 (2-2), Zadravec 18 (2T, 2-4), Gračner 4 (0-1), Vodončnik 27 (6T, 5-7), P. Polčnik 2, F. Blatnik, Plaskan 5 (IT, 2-2), Ločičnik, Potočnik, Valenčak 18 (8-11). Rezultati 3. SKL - vzhod: 10. krog: Ruše : Nazarje 82:89, Primafoto Slovenj Gradec : Savinja 66:85, ŠRK Koši Šentjur : Nona Lenart 71:100, Konjice-Zreče : Miklavž 9.1.2010, Koroška: prosti. Lestvica po 10. krogu: 1. Nazarje 17,2, Savinja 16,3. Ruše 16,4. Nona Lenart 14,5. ŠRK Koši Šentjur 14,6. Konjice-Zreče 11,7. Primafoto Slovenj Gradec 10,8. Miklavž 9,9. Koroška 7. KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE »Samevajo« na prvem mestu lestvice RDEČI PETELIN ZAPEL V LEPI Ogenj uničil gospodarsko poslopje pri Ograjškovih Vodja gasilcev Luka Zgojznik (drugi z desne) je gospodarju Ivanu Hrastniku razložil potek intervencije (foto: Benjamin Kanjir) pomoč poklicali še gasilce iz Nazarij, Rečice ob Savinji in Pobrežij. V skupni akciji so omejili napredovanje ognja in pogasili žarišča. Klicu na pomoč se je odzval tudi Matjaž Kovač - Tiči, ki je z vozilom za prevoz lesa oziroma dvižno roko po kosih razdrl ostrešje in upepeljene trame. Gasilci so iz poslopja odstranili nezgorjen material, v gostem dimu pa stermovizijsko kamero pregledali notranjost in pogasili žarišča. Prizorišče požara sije ogledal tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Obljubilje pomoč iz občinskih rezerv, saj so oškodovani ostali brez možnosti gretja. Gospodarje namreč iz kurilnice v gospodarskem poslopju ogreval obe stanovanjski hiši, tako staro kot novo. Ogenj je sedaj uničil vse, domači pa so ravno v sibirskem mrazu, ki v teh dnevih oklepa naše kraje, ostali brez kurjave. Pred Ivanom in Janico je sedaj obsežen projekt, saj bosta morala postaviti nov objekt. To pomeni ogromno truda, denarja in odrekanja. Najpomembneje ob tem je, da v požaru nihče ni bil poškodovan. Seveda tega ne bi mogli trditi za domače, sicer fizično nepoškodovane, ki jih je strah pred ognjem zaznamoval do konca življenj. Benjamin Kanjir Minulo nedeljo okoli pol desete ure dopoldan je zagorelo gospodarsko poslopje Ograjškovih iz Lepe Njive, pri Ivanu in Janiči Hrastnik. Ogenj so prvi opazili sosedje Mlačnikovi. Gospodarje po telefonu poklical Hrastnikove in jih vprašal, kaj kurijo, da se tako kadi. Ivan in Janiča, ki sta bila tik pred tem, da se odpeljeta v Mozirje k maši, sta pogledala skozi okno. V metrov sekancev, s katerimi so kurili, in seno. Ivanje takoj začel z gašenjem, vendar z navadno cevjo za vodo ni veliko opravil. Iz hleva je rešil ovce, kaj več pa mu ni uspelo. V poslopju je bila tudi kurilnica in dimnik, katerega je vodja gasilske intervencije, ki je sledila, Luka Zgojznik po nestrokovni oceni krivil za nastanek požara. Po klicu na 113 so prvi s kar štirimi vozili izvozili Matjaž Kovač - Tiči je z vozilom za prevoz lesa oziroma dvižno roko po kosih razdrl ostrešje in upepeljene trame (foto: Benjamin Kanjir) tistem trenutku ju je spreletel srh, saj je bilo gospodarsko poslopje ob njuni hiši v plamenih. V njem je bilo skladiščenih okoli 50 kubičnih mozirski prostovoljni gasilci. Zavoljo obsežnosti akcije in nevarnosti, da se ogenj razširi na stanovanjski hiši tik ob gorečem poslopju, so na CRNA KRONIK • NEPRILAGOJENA HITROST BOTROVALA NESREČI Ljubija: 14. decembra je prišlo v Ljubiji do prometne nesreče med dvema osebnima avtomobiloma. Vzrok je bila neprilagojena hitrost voznice osebnega vozila, ki gaje zaneslo na nasprotni vozni pas, saj je bila cesta poledenela. Med vozili je prišlo do trčenja, sopotnica v vozilu povzročiteljice pa je bila lažje telesno poškodovana in z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico Celje. • NESREČA S POBEGOM Gornji Grad: 15. decembra je v Gornjem Gradu prišlo do prometne nesreče med osebnim in tovornim vozilom. Voznik osebnega vozila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del tovornega vozila in, ne da bi počakal, s kraja odpeljal. Policisti za povzročiteljem zbirajo obvestila. • PRODAJAL SLIKE Nazarje: 16. decembra je v Nazarjah mlajši moški, po informacijah občanov najverjetneje državljan Poljske, prodajal slike. Policisti so Poljaka izsledili, tržni inšpektor pa je z njim opravil postopek. • ZAGORELO V KURILNICI Brezje: 17. decembra je prišlo do požara v kurilnici stanovanjske hiše na Brezju. Na kraj so odšli gasilci, ki so požar, ki so ga lokalizirali domači, pogasili do konca. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na krmiljenju centralne peči. • POVZROČITELJICA SE JE VRNILA Grušovlje: 19. decembra je neznani voznik v Grušovljah trčil v ograjo in vrata, nato pa s kraja odpeljal, ne da bi oškodovancu nudil svoje podatke. Policisti so na kraju opravili ogled in pričeli z zbiranjem obvestil. Med samim ogledom seje povzročiteljica na kraj prometne nesreče vrnila. • OGENJ UNIČIL GOSPODARSKO POSLOPJE Lepa Njiva: 20. decembra okoli pol desete ure dopoldan je zagorelo gospodarsko poslopje v Lepi Njivi. Zagoreli so sekanci ob aluminijasti dimniški cevi, ki pod ostrešjem vodi skozi zalogovnik sekancev. Iz zalogovnika se je požar razširil na gospodarsko poslopje. Materialna škoda, ki je s požarom nastala, znaša okoli 20.000 evrov. Požar so pogasili gasilci iz Mozirja, Nazarij, Rečice ob Savinji in Pobrežij. • ŽIVLJENJE IZGUBIL 55-LETNI TRAKTORIST Čreta: V prometni nesreči na lokalni cesti izven Črete pri Kokarjah je 21. decembra okrog 19. ure življenje izgubil 55-ietni traktorist. Po lokalni cesti iz smeri Črete proti Kokarjam je vozil neregistrirani traktor, brez kabine ali varnostnega loka. V blagem levem preglednem ovinku je zapeljal ob levi rob vozišča, nato pa izven vozišča na strmo brežino, kjer se je traktor prevrnil. Voznikje padel s traktorja in zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Čigave so občinske ceste? Na navidezno retorično vprašanje je težko odgovoriti preprosto in enoznačno. Še zlasti, če se s tem ukvarja celo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Slednjeje, ne prvič, v konkretnem primeru ugotovilo, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest občine Ljubno v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Občina mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu RS tako, da sklene z lastnikom zemljišča pravni posel za pridobitev zemljišča oziroma mora v istem roku pričeti postopek razlastitve. Nadalje je sodišče naložilo občini povrnitev vseh stroškov postopka pobudnika. Za kaj gre? Poenostavljeno povedano gre za to, da so občine v večini primerov s tovrstnimi odloki na protiustaven način posegle v lastninsko pravico in s tem nacionalizirale zasebna zemljišča. Blišču in bedi pravne države smo večkrat priče tudi bralci Savinjskih novic, ko le-te vzneseno poročajo o asfaltiranju te ali one občinske ceste. Nasmejani obrazi domačinov, rezanje slavnostnega traku, govor župa- na, pa še blagoslov novo asfaltirane ceste, so sporočila, ki so »oplemenitena« s pomenljivimi naslovi: »Ta in ta domačija bližja urbanemu naselju«. Največkrat pa je zamolčano pomembno dejstvo, da cesta sploh ni bila odmerjena, kaj šele plačana in ravno to je bistvo problema. Na nedopusten poseg (asfaltiranje) na tujem zemljišču na račun javnih sredstev je že večkrat opozorilo tudi Računsko sodišče. (Ne)sorazmernost javne koristi nazorno ilustrirajo vsakdanje situacije, ko lastnik nepremičnine npr. nasprotuje postavitvi prometnih znakov na svojem zemljišču, zahteva način pluženja snega, izkorišča izogibal-išče ceste za deponijo svojega lesa, samovoljno načrtuje potek gozdne vlake itd. Svoje ravnanje upravičuje z lastninsko pravico na zemljišču in s plačilom katastrskega dohodka. Z piko na i pa naj pripomnim, da se ravno z asfaltiranjem občinskih cest najlaže »kupujejo« volilni glasovi. Vse to, in še marsikaj, se dogaja na naših občinskih cestah, ki so tudi z vidika prometne varnosti vse prej kot ustrezne. Povsem logično in samou- Čejutri nikoli nepride... Ali boš vedel, kako smo te imeli radi? (G. Brooks) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožeta HORVATA - Jakija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala Občini Nazarje, g. Ivanu Purnatu in g. Franciju Kotniku, hvala g. župniku Franciju Kovšetu za lepo opravljen obred in ge. Marinki za poslovilne besede. Hvala ge. dr. Steinerjevi in reševalni službi, hvala nazarskim gasilcem, lovcem LD Dreta, pevcem in izvajalcu za zaigrano Tišino. Hvala pogrebni službi Morana. Hvala, ker ste ga imeli radi in ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakor koli pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žena Tončka in otroci z družinami mevno se nam zdi, da se po teh ces-tah prevaža (pretežno) les na tovornjakih z nosilnostjo do 50 ton. Naj ob tem samo spomnim na znane dogodke pred nekaj meseci, ko so avstrijski prevozniki pridno prevažali les po naših (državnih in občinskih) cestahvsosednjo državo. Na državni meji so les zaradi prevelike osne obremenitve prekladali. Ja, v tujini veljajo predpisi, ki jih je tudi zaradi omejitvenih zmožnosti ceste treba spoštovati. Ampak, spoštovani bralci, to velja za sosednjo Avstrijo. Ko smo ravno pri predpisih, naj še omenim, da je za varen in nemoten promet na občinskih cestah odgovorna občina (15. čl. ZVCP-UPB5). Občina ima na voljo tudi vsa pooblastila in vzvode, da to ustrezno uredi, žal pa so tovrstne določbe več ali manj le mrtve črke na papirju. Iz opisanega stanja sledi, da bodo up-ravljalci in vzdrževalci občinskih cest tudi v bodoče v nenehnem konfliktu interesov z zemljiškoknjižnimi lastniki nepremičnin. Pardon, last- nikom zemljišč preostane še v uvodu zapisana možnost, da se obrnejo na Ustavno sodišče. Pred dnevi nas je presunil tudi podatek EURO-RAPA, daje v Republiki Sloveniji kar 52% državnih cest neustreznih, na posameznih odsekih celo smrtno nevarnih. Bog ne daj, da bi tujci preverjali še ustreznost občinskih cest v naši dolini. Kar predstavljajte si rezultate! Na koncu naj v razmislek omenim še preverjen podatek, ki velja za prometno - varne države Evropske unije. Tam vzrok za prometno nesrečo v 60% pripisujejo vozniku, v 30% vozišču in v 10% vozilu. No, pri nas je dejavnik tveganja v 99% voznik, pa ne samo to; ko sedete za volan, ste za morebitno prometno nezgodo že objektivno odgovorni. Mar se po vsem tem še čudite stanju prometne (ne)varnosti na naših - državnih in občinskih cestah? Vinko Poličnik, predsednik Avto-moto društva Zgornje Savinjske doline ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš oče, stari ata in tast Janez PLESNIK (10.12.1928 - 14.12.2009) iz Luč ob Savinji Zahvaljujemo se dr. Antonu Žunterju za obiske na domu, medicinskima sestrama Mariji in Veri ter reševalni postaji Mozirje za interventne posege, zdravstvenemu osebju na pljučnem oddelku v bolnišnici Topolšica za skrb in nego. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vikiju Košcu za obiske na domu, za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke, praporščakom, govorniku Cirilu Rosai za poslovilne besede, pogrebni službi Morana, vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo Bredi in Ireni za skrb in nego na domu. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pog reb-morana.si - To je torta, imenovana ozonska luknja. - Jaz bi ji rekla recesijska. Na božica© mm Zima s podaljški CvetMeh koprive 133' BOŽIČ TUDI LETOS DEFINITIVNO BO! Pred samostanom v Nazarjah smo zasledili tale napis na kombiju. Naj se ve, čigav je in koga bo vozil po božiču. Sklepamo lahko, da si Jožef in Marija iščeta prenočišče. Naj jima trije modri: Danilo, Borut in Pavel, prinesejo lepa darila za njunega otroka. Dormeo jaslice, dodatne prostore za vrtec in brezplačno šolo. Nič pod smreke© "Kako moreš trditi, da mi Božiček ne bo nič prinesel, ker sem bil celo leto poreden?” je ogorčen sin nad očetovim razmišljanjem. “Samo predvidevam. Najbrž mu je Miklavž povedal, da si mu zažgal brado.” ‘To je bilo po nesreči.” “Z vžigalicami in bencinom?” Se mi je kar zdelo. Moral se bo splaziti skozi okno. Vsakič lažje “Golte so najmanj za en meter manjše, odkar že 40 let teptajo sneg na smučiščih,” razmišlja Bepo. “Kako pa to ugotovijo?” zanima Šimna. “Najbrž so smučarji vsako leto manj utrujeni, preden pridejo na vrh.” “Brum, ram, trask.” se zasliši od zunaj, ko vsi že sanjajo. No, skoraj vsi. “Kaj tako grozno ropota?” vpraša Nejček svojo sestro, ki tudi ne more zaspati. “Poskušam preslišati.” “Mogoče je Božiček pristal na strehi in bo zdaj splezal po dimniku ter dal darila pod jelko.” “Samo dve možnosti sta. Ali to ali pa se je očka vrnil z zaključka službenega leta.” “O, kako rad imam zimo, reče smučar upravitelju sedežnice na Golteh" “Jaz imam raje poletje.” “Meni pa prav prija mraz in si želim, da bi bila zima kar se da mrzla in dolga.” “Če si želiš daljšo zimo, ti lahko, ko boš gor, sedežnico ustavim za kakšno uro.” Stari reki v novi obleki Če decembra odjuga pride, spomladi boj se zime. Če pa tudi spomladi ni neke zime, prerokovalec naj upošteva klimatske spremembe, preden kaj zine. Ne počni tega vedno, ko ti kaj ni všeč! Reševalni opazovalci Žena v skrbeh vpraša moža, smučarja: “Ali imajo tudi na smučiščih reševalce, tako kot ob bazenih.” “Seveda,” jo hoče pomiriti. “Kakšne pogoje pa mora izpolnjevati, da postane reševalec?” “Verjetno ne sme znati smučati, tako kot tisti ob bazenih ne smejo znati plavati, da ne bi izkoriščali zastonj bazen.” Najdeno Pravi umetnik svoj intelekt najde v predelu prsnega koša. Ernest Kovač, direktor GTC Golte: »Bila je inšpekcija za žičnice, da ne bi od Šmihela do Golt naredili vlečnice.« Emil Grobelnik, (Emil Grobelnik s.p.): »Bila je rudarska, da ne bi zakopali pregloboko in si prisvojili njihove rude.« Alfonz Lampret, duhovni pomočnik v župniji Mozirje: »Bila je tudi cerkvena, da ne bi delali ob nedeljah.« INŠPEKCIJE OD BLIZU IN DALEČ Ivan Suhoveršnik, mozirski župan: »Od vseh inšpekcij, ki so si prišle ogledat gradnjo ceste do Golt, samo sanitarne ni bilo.« (fotografije: CMS) Alojz Podgoršek, župan občine Šmartno ob Paki: »Pravkar dobivam sporočilo, da prihaja tudi inšpekcija od Savinjskih novic. Menda jih zanima, s čim bomo zalili otvoritev ceste.« Požledicaježetia Kdor je tokrat pohitel, je še pred odjugo kidanje snega ujel. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Planck, Lanier, Iranka, Nil, AM, dan gora, marker, amater, stoik, posadka, Inka, Okorn, lektor, da, čajka, eza, Askari, Risan, IO, ovula, Et, Šnajder, Sade, uklon, etilen, Maari, at, era mm MINI SLOVARČEK: ADAMI- italijanski pisatelj- Giuseppe AFARI- nomadsko ljudstvo v Etiopiji SKATOL- aromatična kemična spojina v fekalijah NUNN- angleški šahovski velemojster- John SPRU- tropska glivična bolezen ustne votline Delovni čas: -19“ sobola: 8 Želimo vam vesele praznike in s ree no v novo leto 2010! Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Napovednik dogodkov • Petek (25. december), ob 17.00 in 18.30, Dol-Suha Žive jaslice______ ______________________ • Petek (25. december), ob 17.00 in 19.00. Pravljični gozd v Logarski dolini Žive jaslice_____________________________________________ • Sobota (26. december), ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Žive jaslice_____________________________________________ • Sobota (26. december), ob 17.00. Pravljični gozd v Logarski dolini Žive jaslice_____________________________________________ • Sobota (26. december), ob 1700. Kulturni dom Ljubno Gledališka igra Podnajemnik______________________________ • Nedelja (27 december), ob 14.00. Farna cerkev v Šmartnem ob Dreti Božični koncert Kulturnega društva Lipa__________________ • Nedelja (27 december), ob 17.00. Katedrala Gornji Grad Božični koncert MePZ Svoboda Šoštanj_____________________ • Sreda (30. december), ob 21.00. Gostilna Gams in rožice v Mozirju Koncert Adija Smolarja_____________________ _____________ • Sreda (30. december), ob 17.00. Pred Pravljičnim gozdom v Logarski dolini Prednovoletni koncert (ansambel Črna mačka in pevka Janja Hvala)______________________________________ AvtoelektrikA in AvtovlekA Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03 58 35 374, 041 400 359 Faks: 03 838 83 51 SRECR0 m 3SPEŠR0 R0V0 LET0 2010 TOD ŽELJ KRESIH flVT0MKTR3KE B3TERC *8tei J MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstaiacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! DARILNI BONI SOLNI TEMPELJ! SOLNE TERAPIJE! 031/788-881; www.solni-tempelj.com Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. OSTREŠJA, PREKRIVANJE STREH, BRUNARICE V naši ponudbi so tudi lesene hiše, nadstreški, balkonske in vrtne ograje ter vrtne hiške. Gsm: 041/463-490, e-pošta: franci.obojnik @gmail.com. Brunarica projekt, Franc Obojnik s.p., Radmirje 108, Ljubno ob Savinji. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. SKIBOAT SERVIS TEVČ Ročno popravilo in montaža vezi - ali strojno - vse vrste struktur; popravilo ostale smučarske opreme; gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. WWW. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasovza naslednjo številko zaradi praznikovvponedeljekdo 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. ŽIVALI - PRODAM Prodam telička, starega 14 dni; tel 584-52-61. Prodam bikca sivca, težkega 140 kg; gsm 031 /765-605. Prodam telico, sl. pasme, brejo 9 mesecev; gsm 031 /292-286. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 040/543-561. DRUGO - PRODAM Prodam macesnove deske in deske za streho; gsm 041/324-409. Prodam računalniško mizo, skoraj novo - aluminijasto okovje; gsm 031/262-019. Prodam pancarje za smučanje in dva smučarska kombinezona, št. 14 in 38; gsm 041/443-036. NEPREMIČNINE V občini Ljubno najamem hišo z možnostjo odkupa; gsm 070/833-298 Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. kar bilo je dobrega, naj ge nadaljuje Aeto, ki prthaja, uspešne naj be picèno, delovno okolje, pa kavseda ugodno/ Ž>e najbolj pa le lastne želje naj veljajo -večji vpliv na vaše življenje naj imajo! Utjuinó o ab L jeni o teh pveipvaznLčnih inch o naš iiskent. DAVnKWnRAM PE Ljubno: 03/83 93 500 DISKONT DELOVNI ČAS od pon. do pet. od 8.00 do 18.00, www.davidovhram.si sobota od 7.00 do 12.00 ure Celje - skladišče D-Per 7/2009 COBISS o Vsem dobaviteljem lesa, kupcem naših izdelkov, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem bralcem želimo prelepe božične praznike, v novem letu pa sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov. OSREDNJO KNJ. CELJE