Dopisi. Iz Slov. Gradea. (Odgovor.) V zadaji številki S!ov. Gospodarja popravlja g. Trobej, nčitolj Slovoajgraški, moj dopis iz Slov. Gradca češ , da biukostne prazaikc rii bil oa aad svojim staaovanjeni zasiavo razobosil, ampak ajegov sosed, ia da ta zastava ni bila velikoaemška airipak bclgijska. Naj pa tudi jaz svoje povcia. Jaz sem bil na binliostno aodeljo iz radovcdaosti zarano v mesto prišcl, da sem svoje opazke delal; a vže takrat je zastava nad J. Trobejovira staaovaajem od vetra jako zamotaaa ua strehi mirno ležala, ter ai se dalo lahko rnzsoditi, je li velikoncmška ali belgijska; veadar pa to ljiKije, ki so jo še prosto v zraka vihrati vidcli, trdili, da je vclikoaemška. — To so je tudi meai tem boljn verjetao zdelo, kcr se je ravno g. T. pa podučitelj Seitler aajbolje trudil, da se je ta sloveanost pod pokroviteljstvom dr. Tomacheggga aa korist neraškcmn šulverciau vredila. Ktorega učitelja .slovenskega pa ai sram tul biti aemškcraa .šulvereinu? Kdor se drzae ta madež med Slovcaci nositi, ta se naj ac čudi, ako ga ljudstvo tadi sposobaega ima, vclikoaemško zastavo razobcsiti. No, ia g. Trobej je ud šulvereiua, tega aajhujšega aasprotaika Slovcacev. Sedaj pa še nekaj vprašaaj : ali ai res, da je g. Trobej aekemu tovaršu, ki ima značaja dovolj , da se pretekle binkoštne prazaike Slovencem protivnih demonštracij ui botol vdelcžiti, s sviaunikom pisal, da g. Baumgartaer vže to vč ia da zaa to njema jako škodovati; je li rcs g Trobcj bil tisti, ki je rekel, da Slovcnjgraško povsko drnštvo ae sme nobeae sloveaske pesmi peti, akoravao so aekteri dra^tveai udje zalitevali, naj bi so tndi ktera slovenska peaem zapela. l)alje, ali ai ros, da je g. Trobej tisti juaak, ki je pri Lobe-ji v Slov. Gradci aa drevo splezal ter aa zahtevaaje dr. Tomscheggg-a z drevesaega vrha sloveasko zastavo vzel, kaaaor ao jo bili aek- teri pametai slovenjgraški brizgalaičarji obesili, dobro vedoč, da Slovoujgračaai le od Sloveacev ae pa od Nemcev živijo? Jo li ros. da je na ta svoj juaaški čia aajmeaje 15 odličaih gostov od Lobe-ja odilo? Ta zadaji janaški čia se je siccr uže pred enira letom zgodil, pa mi ae ga še vedao dobro spoaiiajamo. Naposlod bi še dobro bilo izvedeti, je li res ali no, da sta g. Seitler ia g. \Veixler tako skrbao stikala po oaih t-tevilkah Slov. Naroda, katere jc menda Matschaiggg, nrednik Celovških ,,Freie »Stimmea potreboval, da bi Jadu dr. Jaquetu pomagal — odgovoriti aa pismo Kraajskega dfželaega predsedaika g. Wiaklerja? Sta li ta dva ailada gospodiča aienda tudi s temi aasprotaiki Slovencev v dotiki V Iz Koiijic. (Tnkajšaji šnl verein) je poslal k cesar-.Tožefovi svečaaosti v Ptuj deputacijo, ki je aa spomiaek cesarja Jožefa II. veaec položila. Ker se pa aaši renegati vedao a 8vojo omiko ia iateligeaco poaašajo, jih hočemo svetu pokazati, kdo da so. — Prvi je elovek, ki je aekdaj kot pomagač glinaste piskre delal. Ker pa pri gliai ai aiogel labko svojo velikodušaost ia raznmaost pokazovati, jc postal aajaižji pisač ali ,,škric", ki se pa seveda obaaša, kakor da bi bil ,,prvi." Tomu človeku bi mi svetovali, da bi raji aa priliodaost mislil, kakor se pa v. rcčmi pečal, pri katerih ae sme gline poleg biti. Drugi v tej deputaciji je človek, &\ se je sicer pri pisariji zdelal, ki pa je potem mali braajar ali ,,grajzlarček" v Zičah postal. — Dalje so bili v tej deputaeiji še nekateri, kakor neki debcl mosarski pomagač itd. — Seveda v isti rog, kakor ti ljudjc, trobi tadi takajšaji poštai ekspeditor. Mi sploh ae razamemo, da ta človek, kateri skoraj čisto aič sloveaski ae zaa, tukaj slnžbuje. Ako oddaš aa tukajšaji pošti pismo ali kaj druzega s sloveaskim aaslovom, dobiš vložaico ali ,,recepia" — še celo brez sloveaakcga tiska. — Namesto da bi se kot poštai ekspeditor mirao obaašal ter se svojih ar točao držal, hodi okoli tor agitira za aeraški ,,šulvereia". Se celo v Zreče ae je podal, da bi tamkaj katerega aa svoje limaaice dobil. — Sploh ta človck bi rad posuail vse, kar je sloveaskega; toda za to je še v vsakem oziru premal. Tem ljndem se še pridruževa človek, ki se rad ,,iažeairja" imenuje, akoravao iažeairske šole še aienda obiskoval ai. Sploh se sliši, da je le iažcairjcm table ia verige nosil. — Ti ljudje, so — iateligeaca aaših rencgatov — sedaj tudi ,,fortšritlari." Toda aaj si bodo, kar liočcjo, takim ljudem ae moreaio drugače reči. kakor: ,,Bodi jim odpaščeao, saj ae ved6, kaj delajo." Iz Ptuj a. (D e p u t a c i j a k c e s a r j u.) Našega okrajaega zastopa odbor je 5. t. m. sklical vse žapaae ptajskega okraja zavoljo volitvo v deputacijo, ktera se ima presvitlemu oesarju pokloaiti. Prišlo jib je okoli 50. Načelnika namestaik g. dr. Gregorič jiai je poaien tega sboda ra/Jožil, ter posebno povdarjal, kako dobrotljivega vladarja da iaiamo, skoro ni fare, kamor nebi aaš cesar toliko ia toliko stotakov vže daroval, ia da srno dolžai, vladarju dostojao se zahvaliti. Potem so bili slcdeči župaai v deputacijo izvoljeai: Mikl Tomaž, pri sv. Marjeti, Vidovič Janez, v ^Pervencili, Cizerl Martin aa Mostčb, Piblar Štefaa pri sv. Andraš-i. Kolarič Janez pri sv. Urbaai, Čuček Martia pri sv. Bolfanku, Jurič Jakob pri 8v. Lovrenci, Pislak Jožet' na Gori, Štrafela Jiiri aa Hajdiai, Habjaaič Jožcf v Gruškovji, Šmigoc Matevž na Leskovci, Bezj'ak Jožef v Graškovcib. Depntacijo bode vodil Mikl Tomaž. Iz Ptuja Ncrnski liberalci z Gradca in Eggeaber-ga ao razposlali najpoprej ,,Tagespošto" brez poštaiae na tukajšnje županc, in sedaj pa še aemško adreso za podpisanje. Naši župaai pravijo, da te adrese ne bodo podpisali ia iraajo prav, ker aii Sloveaci imaaio o.elo druge želje ia potrebe, kakor Neiaci; iai Sloveaci več daee plačamo, kakor Nernci na gorajem ia arednjem Stajerji, ia vrh tega ae od 35% v deželao blagajaico nam aič ne odpustijo, pač pa na tisooe goldiaarjcv za Aaižo ia Muro potrošijo, za škodo, ktero aamDrava in Pesnica dela, pa je vsikdar mošaja prazna. Župaai pošiljajo tedaj adreso nazaj, ali jo v kot mečejo. Iz Svičine. (Tatje) so aa predvečer presv. rešajcga Telesa pri tukajšnjem predatojaiku Aadreju Kremavca ulomili vhišo, ter precej obilai dražiai Kremavčevi odnesli vso praznično obleko, maogo perila, 4 zlate, 2 zlata prstaaa s črkami A. K. in A. M. Uboga družina na praznik presv. rešajega Telesa ni iaiela kaj obleči, da bi v cerkev šla. Ravuo tisto noe so tatje ae daleč od ove hiše, še v nek drugi hram vloaiili, ter aekenm pristavaiku odaesli kruha ia mesa. Tretjo noč potem so baje ravno tisti tatje blizo sv. Križa aad Mariborom vloraili v aeko kmečko hišo. ter oadi zopet vso obleko odaeali. Ubogi kmet po dae mora se traditi in delati, da za silo svojo družiao preživi ia dačo plača, po aoči mesto počivaaja, pa bi aioral čuvati in bedeti, da mu tatiaski potepahi ajegovo raalo imetje ne odaesejo; pa mu tudi ponočao čuvanje malo hasne, ker se dobro oborožaaim tatom ae more v braa postaviti. To so gotovo britki nasledki liberalne prizaaesljivosti, ker se potepubom v ječah bolje godi, aego abogeaiu kmeta aa doželi. Pravijo, da je bil aek zaaai tat iz ječe spušeen, ki sedaj zopet svoje tatiaske pajdaše krog sebe zbira in svojo aekdajao tatiasko uraetaost še veliko spretnejše nego poprej izvršuje. Iz Maribora. (Princ Jovanova avecaaost — a e s r e č a.) Bogati dr. Otmar Reiser, Pekerski mogotec. ki baje pri Dnaajski hranilaici vsako leto zasluži ¦')(•.000 fl., kripil je tistega železnega nadvojvodo Jovaaa, ki so ga nekdaj v Zidanem mosti namenili postaviti. V aedeljo bilo je slovesno odkritje tega spomeaika. Svet-anoati udeležili sose : mil. kaezoškof, e. k.namestnilv Kiibek, grof Mcraa, baron Moškoa, cesarski svetovalec Mulle. genci'al KriegsbainiiKM*, plcm. Scbreiner, ki so potem pri župaau dr. Uuhači obcdovali. Dve sloveaski deklici iz Peker hotele ste veaec položiti aa spoaieaik, pa nekdo je rekel: das gebort in dea Saastal, t. j. to gro v svinjak ia deklici napodil. Ko jc vse raiaolo ia ste se deklici sramote ia jeze jokalo, dovolilo se je vcaec oddati. Dr. Dahač je pa po stari navadi kresaol po Slovencih v svojem govoru , kakor da bi ti boteli Stajorsko raztrgati. Nt-inškutar in renegat se ne^ poboljča kmaln. Nadvojvoda Ivaa bil je vscni Štajorceni prijaztTi ia zato bi se Sloveaci adeležili svečanosti, pa župan DabaS ni hotcl čitaliiičarjev povabiti in toraj so izostali, samo slovenske zastave so izobesili. Sicer pa ziavea prusačkega ,,šulvereina" poštea Sloveaee ae liodi. — Usnjarja Badelna sia jc z aeko žoa ko. pravijo da gledišno igralko Laagbamiaer, kot moški oblečeno, su peljal od Ruš po Dravi. Naeakrat se zvrneta v reko. oa se reši, oaa pa utono. Pravijo, da je Badelaa smrti otel apotekar Baakalari in da so žeusko airtvo našli pri sv. Pctru.