258
Dopisi.
Iz Buhelj na Koroškem* (Telegram „Novicain".) Nad 6000 Slovencev bilo je danes na tukajšnjem taboru zbranih. Vse resolucije, posebno ta, o zedinjenji Slovenije , bile so enoglasno in navdušeno sprejete. Predsedoval je dr. Zarnik.   Slava!
Iz Gorice 4. avg. — x-f-y. — Preteklo saboto je sklenilo tukajšnje mestno starešinstvo, dati Favetti-u za trdno tistih tisuč goldinarjev pokojnine, ki jih je vžival — odkar je pomiloščen — le začasno. Čeravno je bilo že pred sejo gotovo, da bode večina starešin glasovala za penzijo, ker je bila F-ieva stranka vse žile napela, da je večino skup stlačila, treba je bilo vendar javno komedijo igrati. Glavne osebe so delali: proti penziji dr. Pajer in Marzini; za penzijo dr. De-peris (poročevalec) in dr. Rismondo. Ti možje pa so si že sploh gled6 druzih mestnih in osebnih zadev na-vskriž, Favetti jim je biMoraj ugodna tvarina, da so si ž njo dušice ohladili. Skoda le, da nasledek njihovih osebnih iz častilakomnosti izvirajočih prepirov je — „paga pantalon"! Dohtarju X-u se je vzvidelo, s Fa-vetti-evo čelustjo Y-a tleči — zakaj bi ga ne? — si misli, saj mene ta „juks" nič ne stane; plačevali bodo že — dobri meščani;  zakaj so nas pa volili, če bi mi
zdaj še te pravice ne imeli, da jim davke nakladamo za najzaslužnišega (!) moža (za kterega zasluge še celo italijanska vlada nične mara; kajti, ko bi ga bila štela za kaj, podelila bi mu bila kako mastno službico, a ne, da je moral biti opravilnik privatne zavarovalnice). Najbolj je sekal F—i-a Marzini, brezoziren mož, kteri ima, kar v prsih, to na jeziku. Nad njim se Fa-vetti-evi privrženci tudi najbolj groze. Stavil je na zadnje predlog, naj bi F—i-u enkrat za vselej 500 gld. dovolilo, toda s tem pogojem, da se nikdar več v Gorico ne prikaže. Pajer je bolj po lisičje govoril; po-litiško stran te zadeve je prepustil vladinemu komisarju in s pravnega stališča trdil, da starešinstvo nima pravice pomiloščencu pokojnino plačevati, češ, da po pomilostenju ne oživi pravica, do poprejšnje službe in ž njo združene plače ali penzije. Vladin komisar baron R. je pretil, da vloži svoj „veto", ako se nasvet za penzijo sprejme. Prigovarjalo se je neki tudi županu, naj bi, če nasvet obvelja, sklep za neveljaven izrekel. Vse zastonj; za nasvet je glasovalo 13 starešin, zoper njega 5, trije so se bili tej kočljivi zadevi odtegnili. Županje sklepu pritrdil, vladni komisar — molčal! Tako bomo imeli tedaj enega osrečevalca (!) več v Gorici! — V isti seji je imelo priti na vrsto tudi vprašanje zastran preimenovanja ulic, al ker je obravnavanje F—i-eve točke dolgo časa trajalo, je župan sejo sklenil, predno se je prišlo do ulic. — Slišim, da so tukajšnji šolski krogi jako razburjeni zarad nepričakovanega imenovanja odstavljenega gimn. direktorja Koperskega za profesorja na našem gimnaziju. Pravijo, da ta dr. Frapporti je nevaren lahonski kov&r. — Ako je res, da se zdaj minister Hohenwart posvetuje z vsemi namestniki zarad prenaredbe volilnih redov, imamo mi vzrok, bati se, da nam naš bar. De Pretiš v tej reči marsikaj ne pokvari. Tedaj, poslanci, pozor!
Iz Trsta 7. avg. — Rojanska čitalnica je včeraj imela glavni zbor. Predsednik g. Požar je začel zbor z jedernatim govorom, denarničar predlaga račun, in tajnik g. Dolinar čita letno sporočilo, iz kterega se je razvidelo, da je čitalnica storila velik korak v duševnem obziru, ne pa, žalibog, v materijalnih rečeh, kajti premalo udov, stroškov pa obilo stavilo je mnogo ovir, s kterimi bi se bil moral braniti odbor. Napravila je čitalnica 10 „besed", med temi 8 glediščinih iger. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika gosp. Zvanut, velecenjeni voditelj narodne stranke v Trstu, odborniki pa: prejšnji tajnik gosp. Dolinar, in gospodje Rožička, Pisianč Luka, Durn, Ferluga in Katalan. Ne morem si kaj , da ne bi pohvalil vrlih vnanjih udov g. Pintarja in Hafnarja iz Stare Loke na Gorenskem, da sta se telegrafično vdeležila volitve; živela oddaljena draga nam narodnjaka! — Radostni pozdravljamo novi odbor, od kterega se po pravici nadjamo čedalje vese-lejšega napredka; želeli bi glediščinih iger vsak mesec redno po enkrat, in če bi mogoče bilo, tudi po dvakrat na mesec. Po volitvi je prejšnji in novi odbor stopil na oder; prejšnji predsednik je vzel z ginljivimi besedami slov6; novi predsednik pa je zbor tako navdušeno pozdravljal, da so mu od vseh strani doneli gromoviti slava-klici.                      Fričkov Janez.
— (Rojanska Čitalnica) napravi 20. dne t. m. „ besedo" z govori in igro: „Kteri bo?" Vljudno vabi vse častite ude; neudje pa, ki jih udje želijo povabiti, dobijo vabilnice.                                      Za odbor:
Ivan Dolinar, tajnik.
Iz Maribora piše „Slov. Gosp.": Odbor katol. političnega društva se je 23. julija ustanovil. Voljeni so enoglasno: grof Er and i s za prvosednika, dr. Ulaga za namestnika, prof. Majciger za tajnika in prof. Kovač i č za blagajnika.   Prvomestnik je potem bral
259
dopis c. k. okrajnega glavarja, v kterem prvomestniku naznanja, da je Njih Veličanstvo po telegramu sporočeno udanost društva blagovolilo prijazno sprejeti in se za izjavljena čutila zahvaljuje, kar je odbor v imenu društva z veselim „pravo!" do znanja vzel. — Bilo je tudi sklenjeno, da se visoki vladi zraven spomenice, kako volilni red prenarediti, posije prošnja, sedanji graški deželni zbor razpustiti. Taisto storiti povabilo se bo tudi graško kons. polit, društvo. — Slednjič je odbor z večino glasov sklenil, prisvojiti si protest druzih društev, ki v pismu do državne kancelarije ugovarjajo proti temu, da se je Rim, središče katoliške cerkve in sedež njenega vzvišenega poglavarja, za stolno mesto italijanskega kralja proglasil. — Tiskovno društvo v Mariboru in po njem izdani „Slov. Gospodar" se v posebni okrožnici častitim duhovnikom priporočata, naj jima poskrbe še večega razširjenja. Kakor nas to veseli, tako nas od druge strani skoraj otožnost obhaja, ko vidimo, da se §. 5. društvenih pravil nič prav izvrševati noče. Govoreč o dolžnostih častitih udov jim nalaga v pismenki b: „da naj poročila in naznanila (in-serate) listu od društva priporočenemu pošiljajo"; in v pismenki c: da naj „po zmožnosti in kolikor jim čas in stanovska opravila dopuščajo, društveni list duševno podpirajo." — Kdor ima s čim, gre lahko v Rim — pravi narodna prislovica; in če se vredništvu vsaka, bodi-si še tako majhna reč zvesto poroča, bode tudi list tem bolj mikaven in toliko bolj ljudstvu se prikupil. Silno mudno pa je in nam nikakor na čast, če mora vrednik še le po „Graz. Ztg.", „Tagespošti" in cel6 po „Marb. Ztg." stikati, da najde novosti iz slovenske domovine. Da bi ne bili sopet glasu v veter zagnali!
Iz Brna na IMoravskem.   — 30. dne  u. m.  so nemški turnarji imeli veliko skupščino v Brnu, Slovani  moravski  pa  tabor  na Beli  gori  blizo  Brna. Nemški časniki  pa  trobijo turnarski skupščini strašno slavo po  svetu; treba tedaj, da to nemško „komedijo" malo  bolj od  blizo  pogledamo.    Da  so   prišli   pruski prijatli,  skupaj   ali  so jim  pismeno „bravo" ploskali, ki že komaj čakajo,  da  bi „svinčene podplati" odbac-nili, ki jih še zadržujejo, je  spet živa priča,   da tur-narjem je za gimnastične vaje toliko mar kot za lanski sneg, le „nemška politika"  so gosli,   na ktere godejo. Da so „veliki govorniki" se skazovali,  to ni bilo drugače pričakovati; čem više je kdo povzdigoval nemško „zusammengehorigkeit", temveč so mu vriskali „bravo". Grlasoviti poslanec Sturm je udrihal po sedanjem mini-sterstvu  in  ga  imenoval „verblendete Regierung",   in „bravo, bravo!" se je razlegalo po vrstah ošabnih nem-škutarskih trompetarjev.    Okoli 7000  ljudi  so  spravili res skupaj, ali potrošili so za to čez 50.000 gold., kajti vabili so privržence od vseh kotov in jim plačali potne stroške, jed in stanovanje.    Pa odkod imajo naši Mo-ravci toliko denarja? bode vprašal ta in uni. Ta uganjka se lahko reši. Dve tretjini „liberalnih" Moravanov ste j udj e; judje v Brni pa so bogati fabrikantje, trgovci itd. To je vsa skrivnost, če ni še kaj druzega vmes. Pravijo, da Bismark ima dokaj novcev.   Kdor dobro plača, mu dobro godejo!   Po takem pa je tudi očitno, da vsa ta komedija je bila narejena, silno drago narejena; težko jo   bo jud še ponavljal. — Isti dan pa so Slovani  imeli tabor na Beli gori.    Sešlo se jih je okoli 50.000,   in noben jim ni potnine povrnil ali jim sicer kaj plačal.    S  Brnskega kraja   se je   kaj   lepo   videla ogromna množica,   ki je pokrivala Belo   goro.    Kolik razloček!   Tu vse iz čistega rodoljubja, — tam podkupljeno in  plačano, — tu vse skromno, — tam gola baharija, — tu „kje dom je moj", tam „die Wacht am Rhein", — tu kristijanski svet, tam jud!
Iz Slavine na Notranjskem- (Spet požar.) Nesreča čez nesrečo! Se je komaj 10 dni po ognji v Pe-telinjah preteklo, kar spet ravno med 10. sv. mašo 30. julija hrup ostane, da gori. In res je pogorelo v Ra-dohovivasi tik Reške ceste 6 gospodarjem vse poslopje, enemu pa hlev. Tudi med temi so trije, ki se nobenega odškodovanja nadjati ne morejo, ker dva nista zavarovana bila, eden pa asekuracije ni plačal. Pomagajte, prosim v imenu pogorelcev, tudi tem nesrečnikom vi, prijatelji siromakov, kterim je toliko več zgorelo, ker so ljudje, zunaj varhov, v cerkev odšli. Vsaj utegne vsakega, če tudi ni sam nič kriv, enaka nesreča zadeti, v kteri mu je pomoči bližnjega potreba!*)
Anton Pokom, fajmošter. Razdrto na Notranjskem 5. dne velik, srpana. (Očitna zahvala.) Sveta dolžnost nam je podpisanim, da se srčno zahvaljujemo svojim blagim dobrotnikom za obile darove, ki so nam došli, še posebno si. vredništvu „Danice" za nabranih 26 gold., gosp. Jan. Mihevcu v Ljubljani za 10 gold., in neimenovanemu dobrotniku za poslanih 10 gold. Prosili bomo Vsegamogočnega, naj jim stoterno povrne, kar so siromakom dali!
Pogorelci.
fl        Iz Pivke 6. avg. — Prežalostnega srca nazna- I
1 njamo „Novicam",   da je  naš nevtrudljivi boritelj  I
I za narod in dom, priljubljeni in po vsem Sloven- I
skem  dobro znani pesnik Miroslav Vilhar   po
večletnem  bolehanji  danes   zvečer   ob 10.  uri na
Kalcu v Gospodu zaspal.   Bodi mu žemljica lahka!
Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 3. avgusta.) Ker bi velikih stroškov za neobhodno potrebno vtrjenje Savskega bregu pri vasi Grorenja Sava niti sosedne občine ne mogle same zmagati in ker njim tudi iz deželnega zaklada ni mogoče izdatne pomoči v ta namen nakloniti, zato je deželni odbor sklenil naprositi deželno vlado, da izposluje iz državnega zaklada primerno denarno podporo, kar je tem bolj opravičeno, ker se tudi za urejevanje vodotočev druzih rek in za vtrje-vanje njihovih bregov veliko denarja iz državnega zaklada izdaja. — Zarad opravljanja grozno slabe ceste na Primorskem, ki se stika z Braniško cesto, je deželni odbor sklenil obrniti se na deželni odbor v Trstu in na kranjsko deželno vlado, da se tudi ona v tej zadevi obrne na ces. namestnijo v Trstu. — V podporo 19. julija t. 1. pogorelim Petelincem (pri Sent Petru na Pivki) je deželni odbor dovolil iz deželnega zaklada 300 gold. — Konec seje je dr. Costa stavil nujni predlog: naj deželni odbor, kteremu je dolžnost, da varuje sklepe deželnega zbora, c. kr. ministerstvu nauka in bogočastja pošlje spomenico, v kteri zavrne oporoko ljubljanskega mestnega zbora zoper šolsko postavo, osnovano po deželnem zboru lanskega leta. Predlog je bil po kratki razpravi sprejet in sledeča spomenica na c. k. ministra nauka potrjena:
„Vsled objavljenega zapisnika je odbor ljubljanskega mesta soglasno v seji 1. dne t. m. sklenil, Vaši Ekscelenciji predloži protest proti potrjenju deželne postave o uravnavi učnega jezika v ljudskih šolah.
Deželni odbor, dolžan skrbeti za deželne koristi in pospeševati izvrševanje deželnega zbora sklepov, je tedaj prisiljen o djanskih razmerah onega protesta opomniti naslednje:
*) Naj dobrotljiva srca slišijo tudi ta glas na blagovoljno pomoč siromakom  in se jih usmilijo!    Ce je komu priložniše vredništvu „Novic" poslati milodar,   naj ga le pošlje ,   da ga pošljemo gosp. fajmoštru.                                           Vred.
260
Sedanji zastop ljubljanskega mesta je, ker so B&rodni volilci ljubljanski s protestom naznanili, da se ne vdeležijo volitev, izvoljen le od manjšine mestnih volilcev. On toraj govori v imenu le enega oddelka ljubljanskih prebivalcev, in z ozirom na osebe, ki so v sedanjem odboru, nič druzega ni kakor odsek „konštitu-cijalnega društva", tudi tukaj osnovanega.
Pa tudi ne gledč na to omenjeni protest tudi sam v sebi nima nikakoršnega opravičenja, ker v načrtu deželne postave je ljubljanski mestni srenji odločno pridržana pravica, d&! cel6 naložena dolžnost, poleg slovenskih šol za nemške otroke ustanoviti tudi nemške šole.
Kako potrebna pa je postavna uravnava poduč-nega jezika v ljudskih šolah, kaže ravno omenjeni protest ljubljanskega mestnega zastopa, od kterega, kakor je sedaj sestavljen, nikoli in nikdar ni pričakovati ustanovljenja takih ljudskih šol, v kterih bi se domači slovenski otroci učili in izobraževali po edino pravem pedagogiškem načelu, v svojem maternem jeziku.
Ker se deželnemu odboru poleg obširnih in natančnih obravnav deželnega zbora zdi nepotrebno, omenjeni postavni načrt še enkrat meritorično pretresovati, zato mora prizadevanje sedanjega ljubljanskega mestnega zastopa tem določnejši zavrniti, ker je prejšni mestni odbor 1866. leta naročito prosil kranjski deželni zbor, naj bi sklenil tO postavo, kakor potrjuje priloženi stenografični zapisnik od 18. decembra 1866. leta (na 170-178 strani)''.
Iz deželnega«odbora Vojvodine Kranjske
v Ljubljani 3. avg. 1871.
— (»Slovenija", društvo za hrambo narodnih pravic) je imela zadnji občni zbor v soboto 5. dne t. m. Obravnavalo se je pod predsedstvom dr. Jan. Bleiweis-a in v nazočosti obilo zbranih družabnikov „o protestu zoper sklep mestnega zbora o zadevah ljudskih šol". — Razpravo je pričel dr. Jan. Bleiweis z nagovorom, v kterem je razložil vzrok današnjega zbora, rekši, da deželni šolski svet kranjski, vprašan po ministerstvu nauka, kaj da on meni o postavi zarad učnega jezika v ljudskih šolah kranjskih in o prepa-randiji ljubljanski (glej zadnji list „Novic") je odgovoril, da se popolnoma sklada z načrtom postave, ki jo je lani sklenil deželni zbor ter da jo priporoča v potr-jenje po Njih Veličanstvu. To pa je razkačilo sedanji nemški „gemeinderath" tako, da je po nasvetu dr. ©d?af* fer-ja enoglasno sklenil oporeko (protest) zoper sklep deželnega šolskega sveta. Predsednik je bral glavne točke ©d?affer-jevega govora iz „Laibacherice", v kterem mladi gospod, ki še ni dolgo, kar je prišel iz šol, a vendar v „gemeinderathu" na prvo piščalko piska, strah razodeval, da nemškim otrokom zadnja ura za nemščino bije, ako obveljd postava zbora kranjskega, in da takim, ki iz ljudske šole prestopijo v srednje, so potem vrata zaprta. Če dr. ©djctffer pravi, da bodo otroci nemški jezik pozabili (verlernen), je imel le samo Nemce pred očmi, a ne Slovence, ©c^affer se ni oziral ne na statistiko ne na djanske razmere dežele naše ter tirja le sužnost nemčevanja v šolah. ©$affer je v vsem kazal, da ali postave ne pozna ali pa da mu ni mar za resnico. Načrt postave, ki jo je lani osnoval deželni zbor, se glasi tako-le:
§. 1. Po vseh ljudskih šolah na Kranjskem je učni jezik slovenski, samo v nemških občinah na Kočevskem in v Weissenfelsu je učni jezik nemški.
§. 2. V Ljubljani se pri teh šolah napravijo nemški paralelni razredi ali pa nemške samostojne šole.
§. 3. V šolah za učiteljske pripravnike je učni jezik slovenski.
Ali ni tedaj dr. ©c^affer resnici v obraz bil, ko je rekel;  da bodo ljubljanski nemški otroci nemški jezik
pozabili? — Kar pa se tiče druzega strahu, ki ga je kazal, da so mladini potem vrata v srednje šole zaprta, je ravno tako prazen, naj že obveljd ta načrt, da bode dvojni učni jezik, slovenski in nemški, ali da se za Slovence nared6 slovenske srednje šole, za Nemce pa nemške. Vrh vsega pa je dr. Bleiweis razložil, da leta 1866., ko se je obravnavala šolska postava v deželnem zboru, je dokazal, da leta 1864. je bilo za šolo ugodnih otr6k 51.007, od teh je le 38.097 ljudske šole obiskovalo in od teh jih je 1865. leta šlo v gimnazije in realko le — 319, vsi drugi so se vrnili nazaj k kmetijstvu, obrtnijstvu itd. Konečno predsednik še omenja, da se je današnji zbor sklical zato, da se tudi pokaže, da sedanji mestni zbor ni z&stop slovenskega naroda v Ljubljani, kajti narodni volilci so poslušali glas „Slovenije" in se s protestom odpovedali volitve. Treba je tedaj, da n&rodni mestjani spet pokažejo, da to, kar misli „gemeinderath", niso misli njih.
Za tem poprime dr. Razlag besedo, ter govori blizo tako-le: Dogodek, kteri nas je danes tukaj zbral, je v pedagogičnem obziru zanimiv. Kdor šole pozn&, naj bo, da se je le v njih učil ali da je sam učitelj, se mora čuditi, kako je mogoče, da o tem sporazumljenje že davno ni gotovo. Pri nas se čudno ta zadeva meša. Naši nasprotniki so prej trdili, da tudi oni so Slovenci al le „liberalni", mi pa da smo mračnjaki; zdaj pa trdijo, da so Nemci. Jaz zanikam, da bi ti imeli pravico braniti naš duševni razvoj. Oni še tega ne razločujejo, da nimajo pravice kot Nemci govoriti o tem, kako naj vlada osnuje šole; oni ne razločujejo ali ne razumejo, kaj je učni jezik, kaj pa predmet. Treba je tedaj, da mi skrbimo zato, da se nevedni ali po nasprotnikih zmotljeni podučijo o tej postavi, ktera ne krči drugim nobene pravice. Da so šole potrebne, to je jasno tako; da nikdo ne dvomi. Al prepričali smo se dosehmal, da ponemčevalne šole niso pravega vspeha imele. Tudi meščani in tržani ne znajo dobro niti slovenski niti nemški. Ti, ki zdaj protestujejo, do zdaj niso nobenih šol djansko podpirali. — Mi potrebujemo šol na ndrodni podlagi vredjenih, kakor jih imajo vsi izobraženi narodi. Na Nemškem, Francoskem, Laškem itd. bi se vsakdo smejal, ako bi kdo tirjal, naj se ljudske šole napravijo na podlagi tujega jezika, in gotovo bi razsodba vseh pametnih bila le ta, da tak, ki to tirja, je na pameti bolan. — Zmešnjav bi tudi napravilo to, ako bi mnenje obveljalo, da občina odločuje jezik v šoli; po občnem mnenji mora se ta pravica le dati postavoda-jalnem zastopom. Jako čudno je tudi vedenje ljubljanskega mestnega zbora o tem, da se pečd z rečmi, ki le Slovence zadevajo in ne Nemce, ki dobro ved6, da je za-nje že preskrbljeno in da se jim ni treba bati, da bi se Nemcem hotela slovenščina vrivati. Da pa se pokaže, da ne misli občinstvo tako, kakor sedanji mestni zbor, je treba protestovati proti sklepu temu, ter ljudi podučiti in jim dokazati, da ni res, kar nem-škutarska skupščina trdi, in jim v roke dati obravnave deželnega zbora o tej postavi, vladi pa povedati, da se skladamo z mnenjem deželnega zbora in deželnega šolskega sveta.
Dr. Costa dodaja govorom predgovornikov sledeče: Večina ljubljanskih volilcev se izrekoma ni vdeležila volitev v mestni zbor, zato sedanji mestni odbor nikakor ne veljd za pravi z&stop ljubljanskih prebivalcev. Al vse to zanikujejo naši nasprotniki vedno, in ker si ne morejo pomagati z resnico, si na vrat na nos kaj izmislijo. Laž je namreč, da mi hočemo braniti, da se uči nemški jezik; v postavi ni rečeno, da nemški jezik ne sme biti predmet učenja; mi le hočemo to, da se na pravi pedagogični podlagi, to je, z maternim jezikom učijo otroci naši v ljudski šoli.  Jaz poznam mnogo šol,
261
penzijonatov itd., v k terih se francoski, laški jezik le uči na podlagi maternega jezika. Tudi v naši postavi je izrečeno, da v nemških soseskah imajo biti nemške šole in ljubljanski zastop da ima pravico in dolžnost, za nemške otroke napraviti nemško šolo. Razvidi se toraj, da vse kričanje nasprotnikov je lažnjivo. Laž je tudi, kar ,/Tagblatt" piše, da te postave niso zahtevali deželam, akoravno „Tagblatt" dobro v6, da od deželanov večkrat izvoljeni deželni poslanci so to postavo sklenili, o kterih je znano, da jih narod naš ima za prave zastopnike svoje. Tudi se sklicujemo lahko na sklepe obilih taborov, na kterih je na tisuče ljudi tudi tej postavi pritrdilo, in že leta 1861. je prošnja od 22.000 Slovencev v istem smislu se izročila tadanjemu ministru Schmerlingu. Sklicujemo se lahko tudi na peticije, kterih je mnogo došlo iz dežele, ki tirjajo narodne šole.
Govoril je potem še dr. Karol Bleiweis vzlasti o tem, da bi le prazno slamo mlatili, ako bi zagrizene nemčurje podučevati hoteli, vsaj sedanji gospodje na „rotovžu" vsi skupaj no stlačijo treh vrst slovenskega pisma v pravilni slovenščini; tedaj govorijo le ko slepi o barvah. Temu je pritrjeval tudi trgovec g. A. Jentl, g. Potočnik pa je priporočal, naj se natisne razjasnilo iz obravnav deželnega zbora leta 1866. v nemškem jeziku takim, ki so le zapeljani po krivih prerokih, niso hudobni, tedaj poduka vredni.
Po vseh teh razpravah  so obveljali sledeči sklepi:
1.    Društvo „Slovenija" zavrača oporeko ljubljanskega mestnega zbora, ker je on le zastop ene vrste prebivalcev; (enoglasno).
2.    „Slovenija" sestavi protest, kterega naj bi podpisali mestni narodni volilci in ga pošljejo si. ministerstvu nauka; (enoglasno).
3.    „Slovenija" napravi oklic na župane s pozivom, naj oni kar naravnost pošljejo peticijo (prošnjo) si. ministerstvu nauka za potrjenje postave, ki jo je deželni zbor sklenil o učnem jeziku ljudskih šol; (enoglasno).
4.    „Slovenija" da na svetlo poduk, kaj da zahteva deželni zbor s svojo postavo, in v ta namen ponatisne posnetek iz obravnav deželnega zbora 1. 1866; (z veliko večino sprejeto.)