Št. 48.
V Gorici, v sredo dne 15. junija 1904.
Tečaj XXXIV.
Iihaja dvakrat na leden, in sicor v srodo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s , Kažipotom* ob novem lelu vred po poŠti   prcjemana   ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta.......3 , 40 .   ,    ,   170
Posamične Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo jv- Gosposki ulic j jtv. 7. v Gorici v«GonAii Tiskarnit A."Ga^rS5ek vsak dan od 8. ure ijntraj do 6. ivečer; ob nedeljah pa o, 9. do 12. ure. N* naroMU brei dopo«lane awro8nl*e te ne oziramo.
Oglasi Ib poslani«« se računijo po potit-vratah 5e tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vs*>a vrata. Večkrat po pogodbi. ~ Večje črke po prosfemi-— Reklame in spisi v oredniikem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odkJnojanio vsako odgovornost
»Vse za omiko, svobodo In napredek U    Dr K. LuvrU
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uliol St. 7 v Goriol v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedejjah in praznikih od 9. do 12. dcp. UpravniJtvo se nahaja v Gosposki nlici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Jfaročnlno In oglase Je plaSatl loco Sorlea.
Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. ..„ .   Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj  se  poSiljajo le npr^vniltvo.
„PRIMOREC"
tthaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«Soča» In «Primoreot se prodajata v Gorlot v to-bakarni 8ohwats v Šolski uliol »n Jelleraits v Nunski ulici; — v Tista v tobakarni Lavrenčič na trga della Caaerma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talofon it. 83. —
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Se enkrat o »Narodnem kolku".
Ako bi bili klerikalci takrat, ko je počil razkol, obdržali le Se količkaj razsodnosti ter bi jih ne bila prevzela popolnoma peklenska strast in zloba, potem bi bili izločili iz svoje umazane politike — .Šolski dom*. Od naše strani se je takrat jasno in odločno svarilo, naj se ne dela tako s .Šolskim d.1, kakor so pričeli, kazalo se je na pogibelj, ali vse je bito zaman. V ospredju klerikalne politike je stal vedno — »šolski dom/ Dr. Gregorčič ga je potegnil za sabo v svojo cezdrninstrn-politiko. Naprednjaki so imeli takrat pred očmi le namen ,S. doma", zato pa se je svarilo in rotilo, naj ostane to društvo izven strank — ali gluha uSesa v ulici Krizni tega niso slišala, in ni preostalo nič drugega nego to, da smo morali začeti računati s .Šolskim Domom* kot politično postojanko.
Klerikalci so ga postavili za postojanko svoje politike, in od takrat dalje kričijo: MI vzdržujemo .Šol. dom", naš, eamo u»&, edino naš je ,Š. d." Ne ozirajo se pri tem na a a m e m društva, v poštev jemljejo isto le kot svojo politično postojanko.
Umevno je torej, in nikdo ne more temu oporekati, da je povsem opravičen nas nazor, da od takrat dalje, odkar so začeli delati političen kapital s ,S. dom.", odkar so trkajo na prsi, da je njihov in nikogar drugega, — naj ga vzdržujejo sami. Ako ima biti ,Š. dom" klerikalna postojanka, naj jo vzdržujejo klerikalci. Naprednjaki vendar niso poklicani, vzdrževati p ostoj a nke klerikalne stranke!
Grdo je, mešati namen ,Š. d." v politiko, kakor delajo klerikalci, marveč namen bi moral stali izven politike, no, potem bi obveljala na§a, ki smo zastopali dosledno mnenje, da naj bo ,Š. dom" nad strankami, ako hoče vspevati ter vršiti svojo lepo nalogo. Klerikalci kažejo namen, kadar nabirajo, kadar imajo pa denar v žepu, takrat pa se zakrohočejo ter kriče : n a S je .Š. dom" — politična strast jim ne da mirovati.
Pokazalo se je, da od takrat dalje, odkar je   »Š. d."   v  klerikalnih rokah, ne gre
vse tako gladko in lepo, kakor je slo poprej, marsikaj je narobe, včasih se pokažejo hude stiske, morda bo potreba tudi glede poučevanja v nekaterih rečeh izpregovoriti kmalu grajalno besedo, krenili pa so na klerikalno pot poleg drugega tudi v tem, da na primer učno osobie ne sme sodelovati pri naprednih društvih, celo stroga prepoved se je izdala svoj čas, in pa da so že začeli postavljati .kipe" v ,Š. d.", katerih ni prav nič treba, marveč je tisočkrat zaslužneje delo, ako se isti denar porabi za učne namene. Pa navzlic temu, da tirajo .Š.dom" v vedno večjo mlako svoje politike, navzlic temu, da pesa ugled ,Š. d.", ker ga vlačijo po ne-potrebi po predalih svojih lažiijivih listov — navzlic vsemu temu ne odnehajo od svojega nazora, da mora bili ,Š. d." klerikalna postojanka. Tega se držijo dosledno, pa tudi če bi imelo priti do kraha, ne odnehajo možje, v katerih roko je zašla usoda ,Š.d." Iščejo pa vedno novo vire, pod tem pod onim imenom, iščejo in hodijo okoli, kje bi kaj pograbili, da bi mogli potem zopet se trkati na prsi ter kričati: naš je ,Š. d/, naš pa nikogar drugega. Tak nov vir jo tudi .Narodni kolek", o katerem smo sicer že dosti jasno govorili, s katerim smo se sicer že bavili, ali se moramo še pobaviti, ker nam daje k temu povod članek v .Edinosti" pod naslovom .Narodni kolek* na Goriškem. Brez dvoma je pošel ta članek iz vrst .Adrijo" v Gorici, ali ,Ed." ga jemlje nekako na svoje rame, ker ni pridet nikak podpis in ni datiran članek v Gorici. Tako se torej ,Ei," sama umeSava v goriške razmere — vsaj javnost mora tako soditi, ki ne ve, odkod je prišel oni članek!
Članek pravi, da imamo Slovenci na socijalno-kulturnem polju točke, v katere se ne smejo zaganjati razburkani valovi političnih strastij, ker so to točke slovenske in nič drugega nego slovenske. Taka točka je .Šolski dom" : ~ ,Da se ta postojanka izvleče iz mlake in da se jej odkaže mesto, ki edino pristoja tako eminentno narodnemu svetišču, to hoče akad. fer. dr. .Adrija". Slov. mladež moramo reSiti pred potujče-vanjem in njena ohranitev ne sme biti odvisna   od   političnih   ^ogreSkov  naših vodi-
teljev. Potem, nd, potem pa se obrača do g,. Gabrščeka ter mu hoče očitati nekako t /lircktno postopanje nasproti kolku. Brez Gabrščeka ni nič, proti njemu se mora zabavljati, če ni nobenega pravega povoda za to, se ga pa privleče za lase. Vsak 2e misli, da se sme zaganjati v njega. Akademiku v .Edinosti" to prav slabo pristoja. Evo dokaz: Gabršček je privolil v to, da se sprejemajo v »Sočo" agitacijske notice za narodni kolek. Člankar v ,Ed." pribija to, potem pa pravi: zdaj pa, ko je stvar v najlepšem tiru, se napoveduje nakrat potoni »Soče" boj v velikem stilu narodnemu kolku I Glejte si no i Z jednega brega je prišel na drugega, ali vezi med njima niti ne omenja. Saj se je zgodilo tako, kakor je rekel GabrSček, saj je bila v .Soči" agitacijska notica, kakor smo jo dobili iz rok gg. akademikov v „Adriji". Ob jednem pa se je zgodilo Se nekaj drugega. Zajedno z našo notico je izšla v .Gorici" tudi notica iz peresa .Adrije", pa zvitarsko sestavljena, ker tam je počil na dan .akade miški odbor ,Š. d.", katerega v .Soči" ni bilo, čes, v »Soči* napravi slab utis taka firma, denimo jo le v .Gorico". Čemu ta Janusov obraz .Adrije" ? t V ,Ed." in tudi v .Soči" je tajil oni akademik obstoj akademiškega odbora ,Š. d." — glejte v »Gorici" pa nimajo poguma, tajiti to. Tam Se vedno figurira .akademiški odbor .Š. d." — le drugodi ga tajijo. Čemu je to podobno? Zajedno s prijavo .akademiškega odbora* pa je zarezgetal glasnik klerikalne politike, pro-sluli A. K., ter povedal prav hudičevo hudobno, da so ferijalna društva spravila Gabrščeka na led! — Mi smo bili na te veleznačilne pojave povsem na čistem — le člankar v ,Ed." je vse glavno preskočil. Bojazljivo omenja, da ni .akad. odbora »Š. d.", pa če je, bi ne bilo tako strašno — vse riganje A. K. pa popolnoma pusti v miru. Ali mu je morda všeč? Postopanje od strani »Soče" je popolnoma korektno. Sprejeli smo notico, ko smo pa sprevideli, kaj se hoče in je nam A. K. osle pokazal, — potem pač je umevno, da smo krenili  na to pot, da smo
povedali odkritosrčno svoje mnenje, katero tudi vzdržujemo. Mi se ne obračamo proti »Š. d.", kakor da bi hoteli Škodovati namenu, marveč proti ,Š. d." kot pdltlcnl postojanki nasprotne stranke.
Naprednjaki nimajo nikakega povoda, utrjevati klerikalcem pozicije, tudi ne, ako jih napeljuje k temu kako akademično društvo. Napačna je preraisa v »Edin.*, da je »Š. d." točka, ki je slovenska in nič drugega nego slovenska. To kratkoraalo ni resi »Š. d." je dandanašnji klerlkalno-s l o v e n s k a točka, kar je vendar nekaj čisto drugega nego »slovensko in nič drugega nego slovensko*. V »Soči* je priznal člankar sam, da ne stoji ,Š. d.* nad strankami, torej daje strankarski zavod, in sicer klcrikalno-strankarski, sedaj pa je kar nakrat točka slovenska in nič drugega nego slovenska!I Tako tolče samega sebe po zobeh I Gabrščeka pa prijemlje celo radi tega, ker se ni oglasil pri poročilu o kolku na zborovanju .Adrije*. Ta je lepa 1 So pač ljudje, ki umejo takt, in drugi, ki ga ne umejo. Mislimo, da jo postopal Gabršček povsem taktno, ako se takrat ni prav nič utikal v to reč. Zgodilo pa se je, kakor smo povedali že zgorej, tako, da je .Soča* sprejela agitacijsko notico — Če je pa prišlo do »boja*, da rabimo izraz član-karja v »Ed.% je prišla krivda v to iz vrst »Adrije* in iz vrst klerikalcev! Čemu vendar se vzroka tako ogibljejo, kakor hudič križa!!
Pa še navzlic vsemu temu ne dvomimo nič na dobrih namenih akademikov, ali prepričani pa smo, da morebitni plodovi teh dobrih namenov ne pridejo v prave roke. Po začeti poti ne izvlečejo akademiki nikdar »Š. d.* iz mlake, mu ne cdkažejo mesta, ki mu pritiče ter ga ne postavijo nad stranke — marveč ga potlačijo le še1 bolj v mlako klerikalne politike, ker jih utrjujejo, podpirajo, zidajo jim utrdbe, da bo le Se bolj — njihov! — Njihovi dobri nameni podpirajo slabe namene klerikalcev! Ako so hoteli delati na to, da se izvleče ,Š. d.* iz .mlake", tedaj so imeli reči, naj  se naj prvo postavi .Š. d.* izven
Trije mušketirji.
Napisal AIcxaii(1rc Diimus.
Drugi del.                         <»•*>.)
Vsi odstopijo od njega, in mož v rudečem plašču ostane sam sredi sobe.
»O, milost, milost, odpuščanje!« vsklikne bedniea in pade na kolena.
Neznanec počaka, da nastane zopet molk.
»Saj sem vam rekel, da me jo spoznala,* pravi. »Da, jaz sem rabelj mesta Lillea ; čujto mojo povest.«
Vseh oči se upirajo v tega moža, katerega bes<?d pričakujejo s poželjivim strahom.
»Ta mlada žena jo bila nekdaj prav tako lepo mlado dekle, kakor je lepa danes. Bila je redovnica v samostanu Bonediktink v Templenaru. Mlad duhovnik čistega in vernega srca je opravljal božjo službo v samostanu. Poskusila ga je zapeljati, in posrečil-)! se jej je; zapeljala bi bila svetnika.«
»Pri obeh so bile njune samostanske obljube j svete in nepreklicne. Njuno razmerje ni moglo trajati' dolgo, ne da bi pogubilo oba. Nagovorila ga je, da sta zapustila deželo; toda da bi mogla zapustiti de želo, da bi mogla skupaj bežati, da bi dospela v drug del Francije, kjer bi ,mogla Čisto nepoznana mirno živeti, za to je bilo treba denarja; niti jeden niti drugi ga ni imel. Duhovnik je ukradel svete posodo ter jih poprodal; toda baš ko sta hotela odpotovati, so ju zaprli.
»Osem dnij za tem je zapeljala jetničarjevega sina ter se rešila. Mladi duhovnik je bil obsojen na deset let težke ječe in pa, da se zaznamuje. Kakor pravi ta ženska, sem bil jaz rabelj mesta Lillea. Bil sem prisiljen, zaznamovati zločinca, in zločinec, gospodje, je bil moj brat.
»Tedaj* sem prisegel, da mora to žensko, ki ga jo pogubila, ki je bila več kakor njegova sogrešnica, ker ga je nagovorila k zločinu, doleteti vsaj ista kazen kakor njega. Slutil sem kraj, kjer je bila skrita, zasledoval in zasegel jo, zamašil jej usta ter jej vtisnil isti znak, katerega sem vtisnil svojemu bratu.
»Dan po mojem povratku v Lille se je posrečilo ubežati mojemu bratu: obdolžili so me sokrivde ter obsodili, da moram ostati toliko Časa v ječi, dokler ne bode zopet zaprt moj brat. Moj ubogi brat ni vedel za to obsodbo; združil se je zopet s to žensko; ube-žala sta skupaj v Bearn, in tam je dobil on majhno župnijo. To žonsko so imeli za njegovo sestro.
»Lastnik posestva, sredi katerega je stala cerkev župnika, je videl to žensko ter se zaljubil v njo, tako, da se je ponudil, vzeti jo v zakon. Tedaj je zapustila njega, ki ga je pogubila, zaradi njega, ki ga je hotela tudi pogubiti, ter postala grofica de La Fere..«
Vseh oči zro v Athosa, katerega pravo ime je bilo to in ki pokima z glavo v znamenje, da je rabelj govoril resnico.
»Tedaj.c nadaljuje ta, »se je vrnil moj ubogi brat, blazen, obupan, odločen, oprostiti se življenja, kateremu je vzela ona vse, čast in srečo, v Lille, in ko je zvedel za sodbo, ki je vrgla v ječo mesto njega mene, |
se je izročil jetniku ter se obesil še isti večer v svoji ječi.
»Sicer pa se mora onim, ki so me obsodili, priznati resnico: bili so mož-beseda. Komaj so dognali, čegavo je truplo, že so mi vrnili prostost.
»To je zločin, katerega vas tožim, vzrok, zakaj sem vas zaznamoval.«
»Gospod d'Artagnan,« pravi Athos, »kakšno kazen predlagate za to žensko?«
»Kazen smrti,« odvrne d'Artagnan.
»Milord Winter,« nadaljuje Athos, »kakšno kazen predlagate za to žensko?«
»Kazen smrti,« odvrne lord Winter.
»Gospod Porthos in gospod Aramis,« nadaljuje Athos, »vidva, ki sta njena sodnika, kakšno kazen določata tej ženski?«
»Kazen smrti,« odvrneta mušketirja z votlim glasom.
Miladv strašno zarujove ter se splazi na kolenih nekaj korakov proti sodnikom.
Athos iztegne roko proti njej.
»Charlotte Backson, grofica de La Fere, miladv Winter,« pravi, »vaši zločini so utrudili ljudi na zemlji in Boga v nebesih. Ce poznate kako molitev, jo molite, kajti obsoj«na ste in umreti morate.«
Pri teh besedah, ki jej ne pustijo nobenega upanja se miladv dvigne in vzravna ter hoče govoriti, toda moči jo zapuste; začutila je, da jo je zgrabila za lase, močna in neutolažljiva roka ter jo vleče s seboj, kakor potegne človeka za seboj usoda. Zato se niti ne poskuša upirati ter gre iz koče.
strank, preskrbi za spremembe v vodstvu in odboru, potem nastopi lahko narodni kolek 1 Dokler pa ostane vso v klerikalnih krem pij i h, pa naj se »SCe opore le pri klerikalcih.
Kakor reCeno, naprednjaki nimajo povoda, zidati klerikalcem politične trdnjave!
Dokler bo tako, kakor je sedaj, ostane .Narodni kolek« namenjen le v klerikalne s vrhe! Za te pa naprednjaki nimajo denarjaj Pozor!
DOPISI.
las Dornberga. (Dalje.) — Že v zadnjem odstavku sem se nekoliko dotaknil tajništva in organista in zraven omenil, da spregovorim Se nekoliko o njem natančno.
Kolikor časa ste v Dornbergu, niste se dotaknili g. Krizmana kot tajnika. Do letos niste torej vedeli, da je g. Križman mož naprednega mišljenja, mož značajen mož, katerega spoštuje in ljubi ves Dornberg od mladega Sol. otroka do sivega starčka; mož, kateri je že marsikomu pomagal iz silene zagate, bodisi z besedo ali z dejanjem, mož, kateri ve, kaj j& njegova naloga. Za tega moža niste vedeli, da je napvadnega mišljenje, oziroma po vašem ,liberalec".
G. kaplan 1 Veste li, kaj je to .liberalec« ? Gotovo ne! V tem oziru, ker imenujete g, Krizmana liberalnim učiieljom, gotovo ne poznate razlike med liberalcem in na-prednjakom. Le malo okoli g. Križmanovega delovanja poglejte, malo okoli njegovega obnašanja, njegovega vedenja na prostem, v šoli in v cerkvi poglejte, g. kaplan, in takoj se prepričate, da, če je g. Križman .liberalec*, čeprav je .brezverec*, čeprav je po Vašem ne vem še kaj, vendar je v vsakem 1 oziru vreden posnemanja, vreden spoštovanja. Oh! da bi vi, ali katerikoli duhoven, pokazal toliko lepih, posnemanja vrednih vzgledov, da bi kateri izmed vaše stranke tako vzorno živel, kakor živi gosp. Križman med svojimi občani, bi bilo malo bolje na svetu, * nego je. Kje ste vi, duševni pastir, s svojimi dobrimi, posnemanja vrednimi vzgledi?! Ali mar hočete, da se vas bo posnemalo n. pr. v spodbujanju osebnega sovraštva med občani ?! O! nikdar, nikdar ne! S svojim obnašanjem si kopljete grob svojemu vzgledu, svojemu spoštovanju. To vidite tudi sam. Vidite tudi, da je in kako je g. Križman spoštovan in ljubljen od svojih občanov. In ta razlika vzbuja v vas tisto grozno sovraštvo, bolezen, .fovšijo", katera vam ne da miru. V mišlenju, da nimate sam vgleda, hočete ga spodkopati tudi g. Križmanu. Zato ste ga začeli napadati v javnosti. Pa gotovo vam ne ,rata*. Dornberžpni že dobro vedo: kaj je g. Križman in kaj ste vi. Že iz njihovega govora se takoj spozna. Ko govore o vas, pravijo brez izjeme [(razun: agentov): kaplane; ko govore o g. Križmanu,   pa: g.
Križman. Pri ljudstvu se takoj spozna, koga ono čisla in koga sovraži. Ne mislite pa, <* je to brez vzroka! O, nikakor ne! ZtVj spoštujejo ljudje g. Krizmana in zakaj *--s ne, vedo sami najbolje. Še toliko vam povem, da, če ne bi nosili črnega tolarja in bi ljudstvo ne vedelo, da ste duhoven, bi vas gotovo kamnjalo pri prvi priliki, ko stopite na cesto. Iz verskih ozirov se ljudstvo nekako boji napadati duhovna, dasi vas sovraži. Hotel bi vam nekaj svetovati, ali ne smem, ker ste preučeni in bi mi zamerili. Povem vam raje vzgled!
Ko je prišel pred leti g. Križman v Dornberg za nadučitelja, so mu rekali ljudje sicer le: »Nace«, Mislite si, kako bi vas to jezilo sedaj, da bi vam rekli Šebreljski Janez mesto g. kaplan. Ne pa tako g. Krizmana. Miren, tih in delaven je nastopil in opravljal svojo službo. Brez najmanjšega truda, brez psovanja po časopisih, brez osebnih dobič-karij, kar samo ob sebi mu je prišlo spoštovanje od strani ljudstva. In sedaj je gosp. Križman spoštovan, ljubljen učitelj, časti in posnemanja vreden občan, priden občinifi tajnik, vreden naslednik svojega pokojnega očeta. In tega napadate vi, g. f »plan, tako surovo, tako divje, tako brezimno ? Sramujte se! Naj vam še povem, kaj se govori po Dornbergu med ljudstvom o vašem zadnjem dopisu: ,To je otročarija!"
Že zgoraj sem omenil, da niste do letos niti omenili ničesar o njem. Zakaj ne ? Zato, ker ste hoteli prej natihoma napraviti si popolnoma trdna tla. In ko ste konečno mislili, da so tla dovolj trdna, ste nakrat naskočili. Revček! Pa tega niste opazili, da ste si zidali tla iz samega ledu. Led pa je opol-zel in, g. kaplan, ste padli na vse štiri.
Dolgo časa ste delali natihoma ter hoteli pripraviti župana in podžupane sebi popolnoma pod pete. Naenkrat ste jih sklicali skupaj, oziroma so na vaše razžalenje došli k vam, že veste katere nedelje je bilo. Pouk se je takoj začel. Naloge se razdele: .Gosp. Križman se mora takoj odpovedati ,Slov. Narodu", drugače ga mora g. župan takoj odpustiti od tajništva; g. podžupan Andrej Šinigoj je pripravil .liberalne" pevce na kor; on jih mora tudi takoj odpraviti proč. Gosp. Kavčič je napil g. Marinki na njegov imen-dan, zato ne sme nikdar več občevati z .liberalci". Tudi g. župan občuje preveč z »liberalci", kar bi ne smelo se goditi!"
Ali se vam je smejalo srce radosti, ko ste mislili: sedaj padejo možje pred menoj na kolena in me bodo prosili odpuščenja. Vse bodo obljubili, kar hočem, saj jih imam v krempljih. Gotovo ste si mislili in sklenili tudi: za odpuščanje se moram držati trdno. Ne smem jim takoj odpustiti, da bodo bolj prosili, ker to je tako strašno lepo.
Že prej sem vam povedal, da se vam je zdrsuilo, ker so bila tla ledena. Ali ste obstali, ko so vaši namišljeni sluge ostali možje in ne babe! Ali ste debelo gledali, ko so vam odrekli takoj eden za drugim izpol-
niti nalogo in so zraven tega zahtevali od vaa i zadoščenja radi žaljenja časti! Prosim vas, pojasnite v svojem .Prismojencu*, kaj se je godilo tedaj v kaplaniji in kaj ste možem obljubili. Samo to objavite in se podpišite, da bo javnost vedela, kaj ste in za čim stremite.
Zraven naprošenega pa objavite tudi sledeče:
Ker noče sedanji tajnik gosp. Križman, tuk. nadučitelj, plesati kakor bi jaz hotel, zato sem izbral vašemu županu brez njegovega vedenja drugega tajnika, namreč Josipa Saksida, organista. Več mesecev sem ga na skrivnem v kaplaniji poučeval o skrivnostih tajništva (da bi jih le znal!) Mučil sem se na vse kriplje v dosego svojega smotra. Že sem ga naučil nekatere stvari in ga hc'.el objaviti oziroma postaviti Dornberžanom za tajnika, kar mi skočijo ti Dornberžani na prste. Ali ste neumni, da se postopite nasprotovati svojem kaplanu, rim. kat. duhovnu, Dornberžani, ubogajte! ker drugače vas doleti božja kazen. Posebno vi, g. župan, ker sle župan in moj sosed, ne zoperstsvljajte se božjim sklepo . pomeni vam da<wh.
Tako-le nekako objavite v .Prismojencu* in g. župan in g. Križman in g. podžupani in ves Dornberg se bo tresel pred vami in pred vašimi nakanami in grožnjami. Bodite gotovi, da bo tako.
Dolgo, dolgo ste se mučili z mislijo, kaj bi pravzaprav očitali g. nadučitelju, da bi ga spravili ob tajništvo. Nič in prav nič drugega ni bilo nego ,Slov. Narod*. Da g. Križman čita „S. N/, je velikansko pohujšanje za Dornberžane, torej proč ž njim. G. kaplan! Dornberžani so poznali ,S. N.*, predno ste se rodili. Pokojni gosp. Kramar, župnik, ga je po cesti bral, Križman ga ne bere. G. kaplan, vi sami priznavate, da ste ga brali občinstvu, oziroma društvenikom pri neki seji; g. Križman še nikdar nikjer v javnosti. Kako se to lepo zlaga z vašimi besedami o .S. N." Mogoče si pa mislite, da pohujša ,S. N." g. Krizmana samega ? On j dobro razume ,S. N.*, a vi ga ne in ga ne boste, dokler boste tako .napredovali". Le samo vaše poglejte in potem recite, kaj je po-hujšljivo in kaj ne. G. Krizmana pa nam pustite popolnoma na miru, ker drugače vam zabijemo vrata pri kaplaniji, da ne izidite več ali pa pojdete »laufschritt*, odkoder ste prišli, pa ne po cesti, ampak čez Ipavo skozi Šempas — Ravnico itd. Paziti pa morate, da vas kateri ne dobi ob meji, ker bi se vam ne godilo dobro. Mi nočemo prepira in ga nismo poznali, dokler ni prišel v Dornberg sedanji g. župnik in pa vi. On se je tudi repenčil dokaj časa, a konečno obmolčal, kakor boste vi v kratkem: Ge ne z lepa, pa z grda. Vnovič vam povem v imenu Don. Heržanov, da, če še enkrat očitate kaj nepravega gosp. Križmanu, bodisi v cerkvi, v kaki seji aH v javnosti, se ne ve, kaj bo. Dobrega gotovo ne! Moža, katerega mi ljubimo  in  spoštu-
jemo, in je ob enem naš obcinar, ne bo noben Sebreljec raazal po časopisih.
Do videnja prihodnjič, g. kaplan!
Iz kojščanske županlje. — (D jI je.) — Dop. iz .Kozane* z dne 30. aprila v .Gorici* štev. 36. sklicuje se med drugim tudi na § 18. obe. volilnika pri svojem zagovoru v prid županovemu postopanju pri zavrnitvi volilcev III. skupine. Vsebina ravnokar omenjenega paragrafa se bavi namreč edino z objavo volitev in pa z množino kandidatov posameznih volilnih skupin, torej jasno razodeva, da ne daje nikake stvarne podlage v svrho opravičevanja na zavrnitev opravičencev. Da je župan popolnoma nestvarno postopal, osobito tedaj, ko je v nasprotju z ugovori vladnega zastopnika za-branil pristop k volitvi onim volilcem, ki so se po prebranem imeniku KL vol. skup. za (o oglasili pri volilni komisiji, v to nam je edino merodajen § 23. vol. r. zadnji odstavek, ki se glati: .Volilci, ki pridejo v izbi-rališče po tem, ko so uže bili po imenu poklicani, glasujejo še-le, kedar je ves imenik prebran in se morajo zato oglasiti pri vol. kom." Luč te jasne postavne določbe bi vendar morala najgostejo dop. temo razsvetliti tako, da bi sprevidel otto krivico, katero je z nasiljem njegov varovanec pro-vzročil s tem, da ni, na korist svoje sebičnosti, k« je združena s častihlepnostjo in raznim drugim materijalom, dopustil volilcev do glasovanja. Torej, kakor je razvidno iz tolmačenja o navedenem paragrafu (18), se da sklepati dvojna: Je-H dopisnik iako prismojen, da vodoma na eni strani pači resnico in na drugi pa zagovarja krivico, je-li, da nima pojma o poslovnih določilih, v katerih je zajamčeno svobodno uživanje volilne pravice!
Pritožniki proti občinskim volitvam so v svoji pritožbi poudarjali prod vsem, da so volitve neveljavne, ker se niso provele no podlagi javno razpoloženega imenika, to je, da imenik je ponarejen. To svojo trditev so podprli s predlaganimi pričami. Toda žali Bog priče liso bile zaslišane, kakor že povedano. Pri javno razpoloženem imeniku so se prepričali, kakor smo od verodostojnih oseb slišali, bodisi posredno ali neposredno, nekateri volilci, da so bila njih imena pravilno vpisana, zato so brez skrbi pričakovali, da dan volitve oddajo svoje glasove po lastnem prepričanju. No, glejte čudo! V veliko presenečenje so bili nekateri volilci pri volitvi zavrnjeni, ker tedanji vpis se ni več ujemal s prvotnim! Tu naj navedemo le tri take slučaje : Anton Školaris r. Janeza, dan volitve pa Ant. Školaris r. Antona; ime ml. Karoline Zanutič r. Petra spremenilo se je: ,ml. Karoline Zanutič in ml. Peter; tako tudi iz Kristančič Ivan porodila se je Kri-stančič Ivana. Torej iz moža žena mesto h žene mož! To so jasni znaki, kateri dajejo najboljše spričevalo prefriganosti, katera pa se hoče v »Goričinih"  in .Prim. lista" pre-
(Dalje t prilog!.)
Lord Winter, d' Artagnan, Athos, Porthos in Aramis gredo za njo. Sluge gredo za svojimi gospodi, in soba ostane samotna in zapuščena, s svojim ulo-mljenim oknom, odprtimi vrati in kadečo se svetilko, ki je žalostno gorela na mizi.
XXXVI.
Izvršitev obsodbe.
Bilo je okoli polnoči; srpast mesec, čez katerega je prignala pojemajoča huda ura zdajpazdaj še lahek oblak, je izšel za malim mestom Armehtieres, od katerega so padale na zemljo temne sence hiš in zvonika ter se razločevale od medlega mesečnega sija. Na drugi strani je valila Lys svoje valove, podobne raztopljenemu kositarju, dočim je bilo videti onstran brega, kako se odbijajo od neba, prevlečenega z ru-dačkastimi oblaki, obrisi temnih množic dreves. Na levi se je dvigal star, zapuščen mlin z nepremičnimi kolesi, iz katerega razvalin , je bilo slišati kričeče, v daljših presledkih se ponavljajoče, monotono ukanje sove. Tuintam se je pokazalo na ravnini, desno in levo od pota, po katerem je korakal žalostni sprevod, nekaj nizkih dreves z dobelimi debli, da so bib videti kakor kruljavi pritlikavci, ki so se sključili V tlom, da napadejo  v  tej  neprijazni uri  mimoidoče iz  svojih
Zdajpazdaj je razsvetli mogočen blisk ves hori eont, zatrepetal med temno množico dreves ter razdelil kot strašen meč nebo in zemljo v dva 'dela. Noben vetrič ni zmajal lenega ozračja. Smrtna tišina je vladala v vsej aaravi, tla so bila vsled deževanja mokra in opolzka, in močne so razlivale po okolici okrepčane rastline in zelišča svoje balzamske vonje.
Dva slugi, ki sta držala miladv vsak za jedno roko, sta šla pred drugimi; za njima je šel rabelj, za njim so šli lord Winter, d'Artagnan, Athos, Porthos in Aramis.
Planchet in Bazin sta bila zadnja.
Služabnika sta vedla milady na obrežje. Njena usta so bila nema; toda njene oči so govorile z nepo-pisljivo zgovornostjo ter prosile po vrsti vsakega, kateri jo je pogledal.
Ker je bila nekaj korakov spredaj, reče slugama:
»Tisoč pištol vsakemu vaju, če pospešit;, moj beg; če me pa izročita svojim gospodom, imam pe maščevalce v bližini, in ti vuna drago povrnejo mojo smrt.*
Grimand zastoče. Mousqueton se strese po celem telesu.
Athos, ki je začui miladjrn glas, stopi hitro bližje; lord Winter napravi prav tako.
»Pošljita ta dva služabnika proč,« reče, »govorila je ž njima, in več nista varna.«
Pokličejo Plai»cheta in Baziua, ki prevzameta Grimandovo in Mousquetonovo mesto.
Ko pridejo do brega reke, stopi rabelj k miladv ter jej zveze noge in roke.
Zdaj prekine ona molk in vsklikne:
»Vi ste strahopetci, vi ste bedni morilci, deset vas plane na jedno žensko, da jo zadavite; čuvajte se, dasi zdaj nimam nikake pomoči, vendar ne umrem nemaščevana.«
»Vi niste ženska,« pravi Athos hladno, »vi ne spadate med ljudi, ampak ste hudič, ki je ubežal iz pekla, in mi vas hočemo poslati tja nazaj.«
»Ah, gospodje krepostni možje,« pravi miladv, »pomnite pač, da je morilec, kdor se dotakne le lasu na moji glavi.«
»Rabelj more umoriti Človeka, ne da bi bil zato morilec, madame,* pravi nož v rudečem plašču ter vdari z roko na svoj široki meč; »on je zadnji sodnik, to je vse: Nachrichter, kakor pravijo naši sosedje Nemci.*
Ko jo je mod temi besedami zvezoval, je dvakrat ali trikrat divje kriknila, in ti kriki so napravili tem silnejši utis, ker so se razlegali v noč ter se izgubljali globoko v gozdu.
»Toda če sem kazniva, če sem kriva zločinov, katerih ste me tožili,« zarujove miladv, »me peljite prod sodišče; vi niste sodniki, da bi me sodili.*
»Ponudil sem vam Tvburn,« pravi lord \Vinter, »zakaj niste sprejeli ponudbe?*
»Ker nočem umreti,« zakliče miladv iu pridne biti okoli sebe, »ker sem premlada, da bi umrla.«
»¦ Žena, ki ste jo umorila, prišedši v Bethune, je bila še mlajša kakor /i, madame, in vendar je umrla,* pravi d'Artagnan.
»Vstopiti hočem v samostan, postati hočem redovnica,« pravi miladv.
»Bila ste v samostanu,« pravi rabelj, »pa ste ga zapustila, da ste pogubila mojega brata.«
Miladv krikne groze ter pade na kolena.
Rabelj jo zgrabi pod pazduho ter jo hoče vleči k čolnu.
»O moj Bog,« zakliče ona, »moj Bog, ali me hočete vtopiti.«
Ta krik je imel na sebi nekaj, ki je segalo tako v srce, da sede d?Artagnan, ki je bil v pričetku pri njenem preganjanju najbolj ljut, na štor posekanega drevesa, povesi glavo ter si zamaši ušesa z rokami; in kljub temu jo je slišal še vedno groziti in dreti se.
D'Artagnan je bil najmlajši izmed vseh mož, njegovo srce še ni okamenelo.
Priloga Jote" it. 48 t dne 15. junija 190».
dalih po našem dop. tako ublažiti, da bi res Človek razmer nepoznajoC slednjič mislil, da je vendar-le resnica tam, kjer vlada zvijača in laž.
Pred nami leži izjava, katero je dotic-nik pripravljen, kakor stoji Črno na belem, s prisego potrditi in na podlagi katere se da sklepati, da dopisnikov varovanec je vse za^ kaj drugega zmožen nego za ono, cesar mii ta »Kozanski* dop. pripisuje; bilo je nara-reC nekega dne, med tem, ko je gor. stranka podala priziv proti obe. vol., da se je nas predstojnik tako daieC spozabil, da je Franceta Jakin, kakor ta sam izjavlja, prigdvarjsl k čudnemu pričevanju v volilni zadevi na Škodo gorenje stranke. To se je godilo v ulici Veturini v Gorici. To so pač dejstva, katera niso vredna zagovora in do katerih mora Človek slednjič priti le od divje strasti .prevladam Kaj se torej moramo misliti, kakšna H sporočila morajo biti, ki prihajajo iz teh kovaenic na merodajna mesta, kjer se baje ima v spornih zadevah veliko ozira na ista. Enako pribijamo še dejstvo, kakor n; «•> e oči- I videč pravil, upisovalo se je po J. M. na veCer volitve HI. vol. skup. v imenik vohlcev pri j predzadnji volitvi okoli 40 novih volilcev pod '/,. To so paC jasna spričevala korektnega postopanja žup. pri nadih obe, volitvah, za katera dobiva po dop. mnenju še slovesno zadoščenje od zgoraj! lin iz popisanih motivov se dovolj blesteče zrcali, zakaj da se naši nasprotniki tako krčevito protivijo proti nameri, da bi prihodnje volitve prišle v roke vladnega komisarja!
(Fride še.) 1e Mirna. — Dovolite, gospod urednik, da tudi jaz zapišem nekaj vrst iz naše občine. Ko Citam zadnji »Primorski list", dobim v njem dopis iz Mirna, kjer pravi nekaj o naših cerkvenih pevcih, da po celi občini govorijo ljudje, da so prišli vinjeni iz Kostanjevice domov, ker so šli novo ustanovljeno društvo počastit. Gospoda moja, jaz mislim, da bodete bolj verovali celi občini, kakor njim, ali celo enemu samemu. Pravijo, da so se v Kostanjevici prav veselo zaba-vili. Ko je prišla noč, nekaj jii. je bilo vinjenih, ter so morali iti spat. Nekateri drugi, ko je prišel iz krčme, je vsled vinjenja padel in zraven zaspal. Neki drugi usmiljeni Človek ga je pobral ter ga spravil na svoj voz. To je bil seveda Mirenc iz njih družbe. Ta pa ni pevec. Ko so prišli o pol šestih zjutraj domov v naš prijazen Miren, prikrokali s*>, balincali in druge neumnosti uganjali. Pa to naj zadostuje, kajti ako bi hotel nadalje o tem pisati, bi ne zadostoval ves papir Vašega cenjenega lista, da bi opisal njih bedarije.
Naši pevci se hvalijo, da so prav dobro peli, da se je čudila cela Kostanjevici. Vprašal bi jaz, kdo je pel ? AH so peli pevci katoliškega društva, ali so peli drugi, ker med njimi je bilo skoraj polovica »socialnih demokratov", in celo predsednik socijalmh deti okratov (to je predsednik čevljarskega dru-
štva iz Mirna, ker to društvo je na podlagi socijalne demokracije.) t
Njih geslo seveda je .rečem, da mi ne reCeš.* To je vsakemu dobro razvidno, kakšno je »katoliško delavsko društvo" v Mirnu. To društvo ne more seveda nikamor nastopiti, ako ni med njimi socijalnih demokratov, ki jih zaničujejo kakor pse. •Čudim "se, kalfo-^Ffdoiiki ^teni.. Za -iakr^t naj zadostuje, prihodnjič kaj več!
Razvitje zastave
»Goriškega Sokola".
Z neprijetnimi občutki smo gledali v nedeljo do 2. ure popoludne proti nebu, kajti vse je bilo zastrto okoli in okoli z deževnimi oblaki, lilo je in goste megle so se vlačile ob vznožju bližnjih gora. Mislilo se je že, da ne bo nic s Sokolsko slavnostjo, ali glej! Po drugi uri je nehalo deževati, megle so izginle m oblaki so se jeli razmikati — pri-sijalo je toplo junijsko solnce. Slavnost v Velodromu se je mogla vršiti nemotena od vremena. Takoj je začelo gibanje, v Gorico doslu bratka društva iz Ljubljane, Trsta in iz naše dežele so se začela pomikati proti Velodromu, ž njimi pa drugo občinstvo iz mesta in okolice. Za tako okolnost, ko je bilo pričakovati po stalnem večdnevnem deževju in po nalivu še popoludne le nelepega vremena, je bila udeležba naravnost ogromna. Kakšna pa bi bila še, ako bi bilo ostalo lepo! Širo-širni Velodrom bi bil ves poln.
V Velodromu nad vhodom, okoli in notri so plapolale velike slovenske trobojnice ponosno v sinji vzrak, da je človeka pogled na nje ogrel okoli srca. Slavnost se je vršila toCno po vsporedu. Ko se je nabralo občinstva ter se uredilo vse drugo najnujnejše potrebno, kar je oviralo poprej deževje, je za-svirala vojaška godba, in približali smo se prostoru, določenemu za razvitje zastave. Sredi okrašenih 4 stebrov, nad katerimi na pročelju je bilo zvitih 7 slovenskih trobojnic, se jo zbralo lepo število slovenskih gospa in gospodičen, največ v belih oblekah, na sredi s kumico, preblagorodno gospo Amaiijo D r u-f o v k a. Krasen je bil pogled na venec slo-venskih dam. V ospredje je stopil starosta »Goriškega Sokola*, dr. Tre o, okoli odra pa so se postavila društva z zastavami, in pričel ^ govoriti primeren govor, kateri priobčimo prihodnjič. Povdarja! je, kako so Cehi pričeli s sokolstvom, isto dvignili, in kako raste iz Sokolstva naša narodna armada. Obrnil se je proti kumici, katera je potem s kratkim ogovorom razvila zastavo, ki je bila živahno pozdravljena. Stopil je Ž njo na kraj odra zastavonoša brat Rudolf Drufovka. Impozanten je bil zastavonoša! Trenotek razvitja je bil v srce segajoč, pomenljiv. Naše pevsko in glasbeno društvo je zapelo »Zastava že razvita je," čemur je sledila pobratimija  bratskih  društev.  — Sicer
si predstavljamo mi razvitje zastave še veli-Castneje, zlasti kar se tiče donosa zastave in primernega pocaščenja po razvitju od strani Sokolov — ali tudi tako je bilo lepo. Pričel je zabavni del. Nastopilo je pevsko društvo .Nabrežina*, ki je zapelo Zaj-Cevo .Poputnico Nikola Jurišiča*. Znano je, da so naši Nabrežinci vrli pevci in da jih povsodi radi čujejo. Tako je bilo tuHi tuviir pesem so morali ponoviti. Za njimi je nastopilo tržaško „Kolow, mešan zbor, ter zapelo Vilharjevo .Proljetni zvuci* takisto lepo in ljubko, kakor poje „Kolo* ob vsaki priliki. Ali še niso tu potihnili glasovi mične pesmi, že so nas klicali na javno telovadbo.
Javno telovadbo je občinstvo kar težko pričakovalo. Ko so nastopili Sokoli, je bilo vse radovedno ter je z oduševljenjem pričakovalo vaj. Reči moramo, da so proste vaje 42 telovadcev goriškega in Solkanskega Sokola kar navdušile občinstvo. Jako dobro je vplivala razdelitev na trikot-jopiee in na ra-deče srajce. Proste vaje so se izvajale prav dobro, istotako je vspela kar najbolje telovadba na orodju. Nastopil je goriški Sokol s tremi vrstami različnih oddelkov in solkanski pa ljubljanski s po eno vrsto. Ljubljanski Sokol goji telovadbo v najlepši meri, kar se je pokazalo pri tem nastopu.
Po telovadbi je nastopila »Slava« iz Mar. Magd. Sp. pri Trstu ter zapela Gerbi-čev .Slovenski brod* in Žela zasluženo pohvalo. V tržaški okolici se pridno neguje lepa pesem. Ko je odpelo še Pevsko in gla ;b. društvo precizno znano pesem Svoji k svojim, so se združila pevska društva v imponujoč nastop ter so zapela Hajdrihovo večno lepo, večno navdušujočo pesem: Morje adrijansko pod vodstvom g. Tanceta iz Nabrežine. Mogočno je odmevala ta lepa slovenska pesem in navduševala vse navzoče... Sledil je ples in prosta zabava. Omenjati moramo, da so pela po skončanem glavnem vsporedu ob mizah pevska društva iz St. Andreža, Vrtojbe, mešan zbor, iz Bilj in Mirna ter žela obilo pohvale. Pokazalo se je, da se tudi v naši okolici pridno goji lepo petje. Nekatera teh društev so se bila prijavila, da pridejo na vspored, ali Cas ni dopuščal, da bi se bilo vsem vstreglo, kar bi se bilo sicer rado storilo.
Ples je bil prav živahen, zabava neprisiljena, in ko se se udeležniki vračali v noči iz Velodroma, so bili prepričani, da so doživeli lepo slavnost, na katero smemo biti ponosni goriški Slovenci.
Navzoča društva.
Pri slavnosti so bila navzoča nastopna društva :
Sokol iz L j u b 1 j a n e, po deputaciji, s starosto dr. Tavčarjem na čelu, Sokol iz Trsta, po deputaciji. Sokol iz Solkana, korporativno, Sokol iz Šiške pri Ljubljani, po deputaciji, Sokol iz Prva-C i n e.
Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice, Bralno in podporno društvo iz Gorice po deputaciji, z zastavo, Pevsko društvo Kolo, z zastavo, Slov. pevsko društvo po deputaciji, Delavsko podporno društvo, z zastavo, Podporno in bralno društvo (30 Članov), z zastavo, Čitalnica, Skedenj, z zastavo, Pevsko društvo »Slava*, Trg. izobraž. društvo, vsa iz Trsta, Pevsko društvo Ladija v Devinu, Pevsko in bralno društvo v Biljah, Bralno in pevsko društvo v Dobravljah, Prost. gas. društvo v Sežani, Pevsko društvo Nabrežina, korporativno, z zastavo, Nar. Čitalnica v Kanalu, K. del. društvo v Mirnu, Slov. Čitalnica, Solkan, z zastavo, Bralno in pevsko društvo Št. Andrež, Čitalnica v Vrtojbi, Akad. fer. društvo ,Adrija* v Gorici, Pevsko in bralno društvo Ipava v Mirnu, z zastavo, in Slov. Čitalnic a v Gorici, ki se je zadnji hip odločila poslati 3 zastopnike na slavnosti
DoSle brzojavke.
Čili Sokol krili in razvij zastavo, Čuvaj narod mili, čuvaj njega pravo! Celjski Sokol. Dvigaj ponosne novi prapor v čast So-kolstvu. Na zdar!
Gorenjski Sokol v Kranju. Duhom prisustvujemo slavi i kličemo: Živila nam brača Slovenci! Zdravo!
Prvi istarski Sokol Pula. V duhu z Vami! Naprej zastave Slave!
Postojnski Sokol. Sokole divni razpni peruti zastave v korist in blagor domovine slave! Pevsko društvo .Zorislava" v Sežani, Vrlemu Sokolu ob priliki razvitja njegove zastave kličem iskreni: Na zdar!
Narodna Čitalnica v Cerknem. Kvišku v zraku plapolaj, Zvonimir Ti kliče zdaj; naj pred Tabo zgrudi se, kdor svoj rod sovraži še!
Gregorčič, predsednik Z v oni mir a v Rocolu pri Trstu. Brzojavni pozdrav je poslal tudi pevski zbor bratovščine sv. Cirila v Trtu, katerega pa ni mogoče razvozlati; takega je dostavil brzojavni urad.
• •    *
H koncu moramo  pohvalno omenjati
dušo vse slavnosti, jako marljivega načelnika
,Gor. Sokola", br. Zadela, ki se je obilo
trudil na prospeh slavnosti, pridne nabiratelje
za zastavo ter vse one, ki so pripomogli do
lepega slavlja. -—- Izmed udeležnikov treba
omeniti posebej  naše  bratske Tržačane, ki
so došli v tako lepem številu, nad 200,  ter
ki vedno radi prihitevajo na slavnosti v naši
deželi. Vsa čast jim 1
»Ah, jaz ne morem gledati tega strašnega prizora, jaz ne morem dovoliti, da uraro ta ženska na ta način U
Miladv čuje te besede ter zazre v njih zopet Žarek upanja.
»D'Ariagiian, d'Artagnan,« zakliče, »spomni se, da sem te ljubila.*                                     *
Mladi mož se tlvigne in stopi za korak proti njej.
Toda Athos se tudi dvigne, potegne svoj me6 in mu stopi na pot.
»Če napraviš lo še ko?ak, d' Artagnan,« pravi, »se morava biti.«
D'Artagnan pade na kolena in prične moliti.
»Naprej, rabelj,« nadaljuje Athos, »izvrši svojo dolžnost.«
»Rad, Monseigneur,« pravi rabelj, »kajti kakor gotovo sem dober katoličan, tako trdno sem prepričan, da sem pri izvrševanju svoje dolžnosti do te ženske pravičen.«
»Tako je prav.*
Ainos napravi korak proti miladv.
»Odpuščam vam vse hudo,« pravi, »kar ste mi storili, odpuščam vam svojo uničeno bodočnost, svojo izgubljeno čast, svojo oskrunjeno ljubezen in svoj izgubljeni dušni blagor, izgubljen vsled obupa, v kateri ste me pahnila. Umrite v miru!«
Tudi lord Winter se približa.
»Tudi jaz vam odpuščam zastrupljenje svojega brata,« pravi, »in umor Njegove Milosti, vojvode Bu-ckinghamskega; odpuščam vam smrt ubogega Fel-tona, odpuščam vaše morilne naklepe proti moji osebi. Umrite v miru!«
»In meni odpustite, madame,« pravi d'Artagnan, »da sem vzbudil z ničvrednim dejanjem, ki ne pristoja plemiču, vašo jezo. Zato vam odpuščam jaz smrt svoje
uboge prijateljice in vaše strašno maŠČevanje0nad me-1 noj, odpuščam vam in vas porailujem. Umrite v miru!c
»I am lost,« zamrmra miladv amgleško, »I must die.<
Nato se dvigne in pogleda okoli sebe s pogledom, ki je bil, kakor da prihaja iz plamenečih očij.
Ničesar ne vidi.
Ničesar ne sliši, ničesar ne opazi.
Samo sovražnike ima okoli sebe.
»Kje mi je umreti?« vpraša.                                     \
»Na nasprotnem bregu,» odvrne rabelj.                  j
Nato jo da nesti v čoln, in baš ko hoče stopiti j on za njo, mu da Athos v roko svoto denarja.             I
»Vzemite,« reče, »to je plačilo za vaše delo; iz j tega naj se spozna, da postopamo kot sodniki.t           J
»Prav,« pravi rabelj, >naj ta ženska zdaj tudi vidi, da jaz ne delam zaradi zaslužka, ampak iz dolžnosti.«
In pri teh besedah vrže denar v vodo.
čoln se oddalji z obsojenko in z rabljem na levi breg reke; vsi drugi ostanejo na desnem bregu ter pokleknejo.
Pod bledim odsevom oblaka, ki je visel ta hip nad reko, je plul čoln ob vrvi počasi na drugi breg.
Bilo je videti, kako je obstal na' nasprotnem bregu; osebi sta se temno razločevali od rudečkastega horiconta.
Tekom vožnje se je posrečho miladv, odvezati vrv, ki je vezala njene noge; dospevši k bregu, skoči lahko na suho in zbeži.
Toda zemlja je bila vlažna; kb pride vrh pobočja, se spodtakne in pade na kolena.
Skoro gotovo se je je polastila vražarska misel; spoznala je, da jej je odpovedalo nebo svojo pomoč,
ter obstala, kakor je bila, s povešeno glavo in sklenjenimi rokami.
Nato vidijo z drugega brega, kako dvigne rabelj počasi obe svoji roki, kako se posveti na njegovem širokem meču žarek mesca in kako roki zopet padeta. Začuje se žvižg meča po zraku in krik žrtve; nato se zgrudi pod udarcem mrtvo telo kakor kos lesa.
Zdaj vzame rabelj svoj rdeči plašč s sebe, ga razgrne na zemljo, položi nanj truplo, vrže k truplu glavo, zveze skupaj vse štiri ogle, vzame brašno na svoje rame ter stopi zopet v čoln.
Ko pripluje čoln sredi Lyse, obstane, dvigne brašno čolna nad reko ter zakliče s silnim glasom:
»Pustite, da se zgodi božja pravica!«
In na najglobokejšem mestu spusti truplo v reko, ki se odpre in zopet zapre.
Tri dni za tem so se vrnili trije mušketirji v Pariš; izostali so do zadnjega hipa svojega dopusta ter obiskali še isti večer gospoda de Treville, kakor po navadi.
»Torej, gospodje,« vpraša vrli kapitan, »ali ste se na svojem izletu dobro zabavali?«
»Čudovito krasno!« odvrne Athos v svojem in svojih tovarišev imenu.
Konec.
Dne šestega prihodnjega meseca zapusti kralj Pariš, da se vrne pred La Rochelle, kakor je obljubil kardinalu, ves pobit nad novico o Buckinghamovi smrti, ki se je pričela pravkar razširjati.
Dasi je kraljica vedela, da je mož, ki ga ljubi tako iskreno, v veliki nevarnosti, vendar ni hotela verjeti, ko so jej naznanili njegovo smrt. Do neprevidnosti se je celo razburila in zakričala:
»To ni res, saj mi je pravkar pisal.«
Danate i* rane novice.
Promocija. — V petek dne 17. t. m. bo promoviran na vseučilišču v Gradcu doktorjem prava gospod Ivo Šorli, notarski kandidat pri notarju g. dr. Mariju Pasco-letto v Gorici.
Ivo Sorli, naš rojak iz Podmelca, je poznat slovenski pisatelj in pesnik. — Do tako lepega stališča v človeški družbi si je pomagal, po dovršenem gimnaziju, največ sam s pridnostjo in vstrajnostjo in z neumornim delom. Zato mu čestitamo kar najsrčnejše k promociji!
Imenovanje. — G. Josip C is el j, meščanski učitelj v Krškem, je imenovan profesorjem na učiteljišču v Gorici.
Poročil se Je v Sežani danes 15. t. m. c. kr. namestništveni koncipist v Pazinu g. dr. Viljem Baltič z g.čno Vido Gulice v o iz Sežane.
Umrl Je v nedeljo zvečer Ivan vit. Bo si z i o, dvorni svetnik v pokoju. Rojen je bil leta 1807., torej bi bil za tri leta dosegel starost 100 let. Služboval je kot politični uradnik na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, bil je okr. glavar v Gorici, v našem dež. zbora je bil prvi vladni zastopnik. Umrli je oče vpok. okr. glavarja A. v. Bosizio v Gorici.
Porotne obravnave. — V soboto se je vršila pred tukajšnjo poroto obravnava radi razžaljenja časti potom tiska. Neki Evg. Zumin iz Gradišča je bil razžaljen v »Nuovi Idei" (žalostno zamrlem listu soc. dem.) po nekem dopisu od tam, vsled česar je tožil. Pisal je ono vest 25 letni Al. Tonet iz Za-grada ter se tudi pripoznal za pisca onega dopisa.
Obsojen je bil N. Fallig na 3 tedne. Al. Tonet na 4 tedne, tiskar Ant. Bello na 1 teden zapora.
V ponedeljek se je vršila thkovna pravda proti črkostavcema S. Schneider iz Zadra pa Pr. Priami, oba sedaj v Trstu, ker sta razžalila v »Nuovi Idei" urednika lista »Gaz-zettino" dr. Ad. Coderraa3a. Obtožena sta bila obsojena vsak na 3 tedne.
Včeraj se je vršila tretja tiskovna pravda proti »Nuovi Idei-. Tožil je nadstražnik iz Tržiča Iv. Depase, ker ie bil razžaljen na časti, in sicer je tožil Det i. Butignona kot dopisnika in Al. Toneta kot odgovornega za list. Obsodba se glasi: Butignon 3 tedne, Tonet 6 tednov zapora z dvema postoma.
Blamlrall so se, in sicer korenito bla-mirali, vsi tisti živin med laškim prebivalstvom, ki so hoteli imeti v nedeljo škandale v Gorici. Nič se ni zgodilo. Morda je padel tupatam kak »šklaf*, zvečer je baje nekdo zapiskal pred glediščem, ko so se vračal; udeležniki slavnosti iz Velodroma,' ali to so take malenkosti, da ne pridejo v poštev. Ni-kakega kravate ni biio, nikakega izzivanja, nič, vse tiho in mirno, — še lepo število Lahov je prišlo na slavnost v Velodrom. Zaman so ropotali po občinskem svetu, nihče
se ni ganil. Tu se vidi, da je prebivalstvo obšlo trezno presojanje razmer, ter da se ne da več zavajati od hujskačev v gosposki suknji!
Deželni oče t skrbeh. — Poročajo nam, da je naš skrbni deželni oče, (velik prijatelj dr. G r e g o r č i C a, ki se ima le njemu zahvaliti, da sedi na Dunaju v »lepem" klubu) v nedeljo po kosilu opetovano stopil k oknu ter si zadovoljno mel roke» ker je deževalo ter kar ni kazalo prav nič, da se razvedri. Kak fanatičen Lah je morda sanjal, da mora biti ljubi Bog v nebesih brez dvoma Lah, ker je poslal toliko vodenega blagoslova Slovencem v mestu zbranim in jim zabranjuje slavnost, deželni oče pa je le gledal v nebo ter si zadovoljno mel roke. Dolgo časa je trajalo tako veselo razpoloženje, ali ko je zopet pogledal, ga je obšel strah, roki sta zastali, nevihta je izginila, izginil pa tudi deželni oče s svoje opazovalnice...
.laglnil odvetnik". — Te dni se mnogo govori po Gorici o nekem znanem laškem odvetniku, da je .izginil" in govorica ga spravlja v zvezo s kaznimivimi dejanji. Koliko je resnice na tem, se pokaže. — »Gorica", ki pobere vse čenče ter streže vedno svojemu bližnjemu po časti, je že obesila ono reč na veliki zvon. — Ker je »Gorica* tega nazora, da mora vtakniti povsodi Ga-brščeka vmes, pravi, da je bil oni laški odvetnik — njegov prijatelj! To je smešna hudobija, kakoršne je sposobna le »Gorica«. — V resnici pa so bili ves čas tesno združeni klerikalci s lisjaškim njegovim bratrancem, dr. R. L., ki je tudi velik čestilec dr. Šusteršiča! Pa, klerikalci se združijo, če jim kaže, tudi z belcebubom, zakaj bi se ne z zidom!
Žrtev poklica. — Dne 6. t. m. je na železnični postaji v Kozini ob nadziranju osobnega vlaka ponesrečil mehanik Matija Rožič ter obstal takoj mrtev. Mož, ki je postal tako žrtev svojega poklica, je bil v najlepši možki dobi. Zaradi komisijonelnega ogleda je bilo truplo pokojnika preneseno v mrtvašnico v Klancu, kjer je bil pogreb dne 8 t. m.
Pokojnik je bil člen obče znane Roži-čeve družine v Sežani; bilo mu je 45 let ter zapušča v največi žalosti vdovo s šestimi nedoraslimi otročiči. Da je bil pokojnik čislana oseba in do groba zvest uslužbenec c. kr. državne železnice, o tem je bila priča ogromna udeležba pri pogrebu. Naj počiva v miru!
Po dogodkih v Blhembergu. — h Ajdovščine so privedli v tukajšnje zapore 3 Lahe in 3 Slovence glede na znani pretep na dan Sv. R. Tel. v Rihembergu. Lahi so: Caravallo Fr., Angerille Jos. in Issono Dom., Slovenci pa: Fabijan Anton, Ličen Franc in Ličen Alojzij.
Svojega stana se zaveda. — V »Gorenjcu* čitamo: V kranjskem okraju nekje je razpisano drugo učno mesto. Neka gospodična učiteljica z Dolenjskega je imela   tudi
namen prositi za to mesto, Ogledala si je dotični kraj. Toda, kje se je zglasila, da sinovo učno mesto ogleda P Seveda v šoli, tako vsaj bi se dalo pričakovati. Ali ne! Dotičoa gospodična »teljica zglasila se je samo v žnpnišču pri župniku, šole in šol* skega voditelja niti obiskala ni. Tako se zavedajo svojega stanu! Komentara k temu ni treba!
Nevarno ranjenega so pripeljali v ponedeljek zvečer v Gorico v bolnišnico Ivana Tomažina, cestarja v Ročinju. Imel je nevarno rano v trebuhu. Dr. Ot. Brovet, se-kundarij v bolnišnici, je ob asistenci dr. Fratnika in dr. Bresce hitro izvedel operacijo. Stvar je naznanjena sodniji.
Iz Ročinja nam poročajo o tem: Tukaj v Ročinju so popivali trije bratje, po imenu Pičulin, doma iz Žage, v gostilni pri Martinu. Ko so se napili, so se začeli nekaj pričkati z Roeinjci, pa to ni imelo posledic. Popoludne ob 5. so se napotili v Log na svoje stanovanje, kjer delajo pri železnici, 10 m od Ročinja so šli z državne ceste po stranski cesti čez Sočo do nove postaje. Tam so se vsedli v travo, pride posestnik zemljišča, pa jih vpraša, zakaj mu delajo škodo. Na to je nastalo prerekanje, eden malo udari onega moža, drugi pa skoči ter mu zahode nož v trebuh. Poškodovanec je ročinski cestar Janez Toraažin. Orožniki so odpeljali dva Pičulina v zapor.
Pretep med Lahi. — Dva Liha Fed. Falchi pa neki Bianchi, ki prodajata vino v Dolginjivi ob gradnji nove železnice, sta se skregala radi izposojenega si vina. Bianchi je potegnil revolver ter streljal trikrat na Fal-chija, ne da bi ga zadel. Ker se mu to ni posrečilo, pa je tekel za njim, ga dohitel ter ga bil z revolverjem po giavi, in sicer tako hudo, da ga je ranil močno. Padel je na tla v nezavesti. Potem so pritekli drugi delavci ter so iztrgali Bianchiju orožje iz rok. Falchi j a so pripeljali v Gorico v bolnišnico. — Nov dokaz, kako nevarni elementi so ti privandranci iz Italije!
Radi dekleta. — V nedeljo sta se sporekla4 kakor se govori, radi dekleta v Dornbergu 28 letni Gabr. Berce in neki Res-nik s Kranjskega. Berce ni dovolil svoji zaročenki, plesati z Resnikom. Ta je potegnil nož ter sunil Berceta v hrbet, tako da je moral v Gorico v bolnišnico.
Pretep v zaporih. — Te dni sta se stepla v tukajšnjih zaporih, kjer bivata skupaj v jedni sobici, neki Fanali, ki sedi radi nravno3tnih pregreškov, in neki Raveduto, ki je zaprt radi nevarne grožnje. Dobro sta se premikastila, ubila umivalnik ter se ranila, da je moral zdravnik zdraviti oba.
Iz Soče so potegnili truplo 20-lct-nega Henrika Degenharta, sina založnika piva v Campolongo v Furlaniji. Šel je bil v Zagraj, nazaj grede se je šel kopat, prijel ga je krč, in utonil je.
»Nevesta*. — V tukajšnjo žensko bolnišnico   so   pripeljali  70   let   staro   Marijo
Marušič iz Opatjegaseia. Dala je svoje premoženje sinu, ki se je oženil, sebi pa izgo« vorila »kot." »Nevesta* je bila nekaj časa — tako pripovedujejo — prijazna s starko, pozneje pa je prišlo do prepirov, in v nedeljo je »nevesta" taščo vrgla ob tla ter jo pretepla tako, da je morala v bolnišnico.
Vol pobodel žensko. — V ponedeljek pop. je šla 52 let stara Katarina Luznik v Solkanu v hlev dajat živini sena. Kar jo je prijel vol z rogovi med noge ter jo vrgel na tla. Vsled dobljenih ran je morala v goriško bolnišnico.
Bralno In pevsko dr astro »Vino* grad* v Vrtovlnu priredi v nedeljo dne 19. t. m. plesni venček. Pri plesu s vira so-kolska godba iz Prvačine.
Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje troškov nabavi društvenega harmonija, se pričakuje mnogobrojne udeležbe, posebno iz bližnjih občin.
Veteransko društvo v Kantnjah namerava prirediti plesno veselico pri Rebku s sosednim bralnim društvom dne 29. t. m. Natančneje se objavi.
Pfl7ni* f ^amo Templjev in Stvria-riliUI , vrelec sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja »Templjev* vrelec ali »Slvria "-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema.
OskrbnIStvo Rogaških vrelcev.
Razgled po svetu.
Češki deželni abor se je sešel včeraj. Nemci so začeli takoj v prvi seji z dbslruk-c«jo. Po dveh poimenskih glasovanjih je bila seja zaključena.
Slovanski korespondencnl biro v Pragi se najbrže ne bo mogel ustanoviti, ker je mesto potrebnih 100.000 K prišlo skupaj le 30.000 K.
Kov škandal r Francoski. —• V seji francoske zbornice v petek je bilo povedano, da j« ponudil nekdo predsedniku n»'nislerstva Combesu dva milijona frankov, da izvzame kartezijance iz vrste za odpravo kongregacij. Combes je potrdil, da je stvar istinita ter da je sporočil roinisterskemu svetu o tem. Pichot se je predrznil reči, da Combes ni vzel denarja jednostavno zato ne, ker mu jih kar-tezijanci niso dali. Na to je nastal v zbornici velik vriš. Combes je rekel, da je taka trditev nesramno obrekovanje. Izvoljen je odbor 33 mož, ki ima nalog, preiskati vso reč.
Uzor-prlpravulca. — v minolem mesecu je bil došel v Pulj na nadzorovanje nadzornik za italijanske šole, g. Ravalico. Obiskal je tudi italijansko pripravnico za učiteljišče. Po napredku in vspehu v tej šoli pa je bil tako presenečen, da je dal šolo takoj zapreti. Dijaki te šole, 12 njih po številu, so uživali kar po mesec duij tudi take praznike, o katerih nič ne govore šolski predpisi.
Toda prihodnji dan je morala pač verjeti temu; nesrečnemu poročilu; zadržan kakor vsakdo po po-j veljih kralja Karola I. na Angleškem, je došel ta dan| Laporte ter prinesel zadnje žalostno darilc, katero je I poslal Buckingham kraljici.
Veselje kralja je bilo veliko; niti prizadeval si ni, | da bi je prikriva), ter je napravljal v kraljičini pri-i sotnosti nalašč prav očividnim. Ludoviku XIII. je manjkalo — kakor vsem slabotnim srcem — plemenitosti.
Toda kmalu je postal kralj zopet slabovoljen: njegovo čelo ni bile jedno onih, ki ostajajo jasna za dolgo časa; čutil je, da mora postati ob povratku v tabor zopet stari suženj, ali se je vendar vrnil.
Kardinal je bil zanj čarajoča kača, in on ptič, ki skače od veje do veje, pa ne more uiti.
Tudi je bil povratek pred La P",helle zelo žalosten. Zlasti naši štirje prijatelji so v.ajali drugim povod začudenja; jezdili so drug ob drugem, temnih očij in povešenih glav. Samo Athos je dvignil zdajpazdaj svoje široko čelo; blisk se je posvetil tedaj v njegovih očeh, smehljaj britkosti mu je zaigral na ustnicah, in nato se je jednako svojim tovarišem vnovič prepustil sanjarijam.
Brž kakor so spremili v kakem mestu kralja do njegovega bivališča, so se umaknili v svoje stanovanje ali v kako samotno krčmo, kjer niso igrali niti pili; samo govorili so s tihim glasom ter pogledovali paz-. ljivo okoli sebe, če jih kdo ne sliši.
Ko se ustavi kralj nekega dne, da bi lovil srake, iti posedejo naši prijatelji, mesto da bi sledili lovu, v neki krčmi ob cesti, obstane pred vrati mož, ki je pri hajal izpred La Rochellea kakor hitro ga je mogel nesti konj, da bi pil kozarec vina, in pogleda v sobo, v kateri so sedeli pri mizi štirje mušketirji.
»Hola, gospod d'Artagnan,« pravi »ali niste to I vi, ki vas vidim tu notri?«
D'Artagnan dvigne glavo in vsklikne veselja. Ta mož je bil njegov neznanec iz Meanga, iz ulice desj Fossojreurs in iz Arrasa.
D'Artagnan potegne svoj meč ter plane proti vratom.
Toda mesto da bi bežal, skoči neznanec to pot s konja ter gre d'Artagnanu naproti.
»Ah, gospod,« pravi mladi mož, »torej vas končno imam; to pot mi ne ubežite!«
'»To tudi ni več moj namen, gospod, kajti to pot vas iščem. V kraljevem imenu vam zapovedujem, da mi izročite svoj meč, gospod, in sicer brez upora. Opozarjam vas, da vam gre pri tem za glavo.«
»Kdo ste pač vi?« vpraša d'Artagnan ter povesi svoj meč, ali ga še ne odda.                                             '
»Jaz sem chevalier de Rochefort,« odvrne neznanec, »hlevar gospoda kardinala de Richelieu, in imam nalogo, povesti vas pred Njegovo Emineneo.«
»Mi se vračamo k Njegovi Eminenci, gospod chevalier,« pravi Athos, stopi vši preden j, »in vi pač sprejmete besedo gospoda d'Artagnana, da se hoče vrniti naravnost pred La Rochelle.«
»Izročiti ga moram rokam gardistov, ki ga imajo sprovesti nazaj v tabor.«
»Tedaj se zavezujemo mi s plemiško besedo, da mu izkažemo to uslugo, gospod; toda zavezujemo se tudi s svojo plemiško besedo,« pristavi Athos ter na-gubanči svoje čelo, »da nas gospod d'Artagnan ne zapusti.«
Gospod de Rochefort pogleda okoli sebe in vidi, da sta se nastavila med njega in med vrata Porthos in Aramis; postane mu jasno, da je popolnoma v ro kah teh štirih mož.
»Gospodje,« reče, * če mi izroči gospod d'Artagnan svoj meč in če se zavežete vi s svojo besedo, se hočem zudovoljiti z obljubo, da spremite vi gospoda d'Artagnana v kardinalov stan.«
»Dajom vam svojo besedo, gospod,« pravi d'Ar-tagnan, »in tukaj je moj raeč.«
»To mi je tira ljubše,« pristavi Rochefort,* ker moram svojo pdt nadaljevati.«
»če iščete miladv,« pravi AtHos hladno, »je to nepotrebno; ne najdete je nikdar več.«
»Kaj se jej je vendar zgodilo?« vpraša Rochefort živahno.
»Vrnite se v tabor in tamkaj izveste.«
Rochefort si nekaj trenotkov pomišlja, ali kar so bili oddaljeni samo Še jeden dan pota od Surgeresa, kamor je hotel priti kardinal kralju naproti, se sklene ravnati po Athosovem nasvetu ter se vrniti ž njimi.
Poleg tega mu je dajal ta povratek tudi priliko, osebno pazi . na jetnika.
Napravijo se zopet na pot.
Drugi dan popoludne ob treh pridejo v Surgeres. Tu je pričakaval kardinal Ludovika XIII. Minister in kralj si rečeta mnogo laskavostij ter čestita drug drugemu na srečnem slučaju, ki je rešil Francijo onega razjarjenega sovražnika, ki je vznemirjal vso Evropo. Nato se kardinal, ki ga je obvestil Rochefort, da je prišel d'Artagnan semkaj kot jetnik, in ki ga je hotel hitro videti, poslovi od kralja, povabivši ga, da si pride ogledat že dovršene nasipe.
Prišedši zvečer pred svoje stanovanje na mostu de La Pierre, najde kardinal prod hišnimi vrati d'Ar-tagnana brez meča v krogu treh boroženih mušketirjev.
(Konec prihodnjič.)
XL. redni občni zbor »Slovenske $atloe" dne 8. junija t. 1. v Ljubljani. Letošnji občni zbor »Slovenske Matice" je bil jzvenredno dobro obiskan, Lansko leto je izdala »Matica* 6 knjig v obsegu 85 pol, torej 5 pol več, kakor navadno. Poročilo pravi, da je bila ocena teh knjig jako različna; v društvenih krogih boljša, slabša pa v javnosti, zlasti še v časopisih. Sosebno se prigovarja ,Matici", da se premalo oziraj na leposlovje in na druga slovanska slovstva. Društveni proračun se je lani prekoračil za 1709 K in to radi tega, ker je .Matica" lani izdala preveč knjig in ker je porabila za popravo hiše 4000 K. .Matično" premoženje se je v tem letu zvišalo za 3467 K. Naučno ministrstvo je za leta 1904. do 1906. dovolilo letno podporo 1000 K. Tajnikovo poročilo nadalje konštatuje, da je štela »Slovenska Matica* lani 80 udov manj, kahor prejšnje leto. Društveni knjižnici je prirastlo 335 knjig, zvezkov in časopisov. Od društvenih knjig se je lani prodalo 613 izvodov in 8 zemljevidov, podarilo pa se je 331 knjig. Računski sklep izkazuje 39.613 K 92 v dohodkov in 39.510 K 65 v stroškov, torej 3 K 27 v prebitka. .Matično" premoženje lani je znašalo 120.614 K 86 v in se je v primeri s prejšnjim letom zmanjšalo za 3467 K 95 v. Proračun izkazuje dohodkov 21.519 K 27 v in prav toliko tudi strolkot. Nato so je vršila dopolnilna volitev društvenega odbor«. Oddanih je bito 251 veljavnih glasov. Od teh so dobili: Bartel Ant. 351 glasov, Dimnik Jak. 80, dr. Giaser Kare! 250, dr. Janežic Ivan S44, Majciger R 227, dr. Opeka Mih. 232, Pleteršnik Makso S50, dr. Sket Jak. 251, Vilhar Ivan 95 in Zupančič Vilibald 249. Izvoljeni so torej vsi stari odborniki.
Turčija toženi. — Neki dunajski /a-Itžnik glasbil je dobil naročilo turške vlade na vojaške trobente. Trobente je odposlal a na denar je zaman čakal, vslcd česar je le diti vložil pri dunajskem okrajnem sodišču tožbo proti turškemu poslaniku.
Samomor na paral***. — 15-lelui sobar Josip Osana, ki je v »lu*bi na L'oy-dovem parniku ,Juno", se jo obesil v avojoj kabini. Našel ga je mornar Jurij Lukačevi^ katerega je bil kapetan poslal, naj pozove sobarja Osano. Samomorilčevo truplo je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv, Justu v Trstu.
Amerik »tiska eakadn na Reki In v Trsta. — Koncem tega meseca obišCe ame-rikanska eskadra obsoječa iz 6 vojnih ladij in več torpedovk Reko in Trst. Kakor se poroča, ne bo, na aeljo ameriških gostov, nobenega oficijelnega vsprejema.
Krona kralja Petra. — Bežigrajski listi javljajo, da se je opustila misel, da se za kralja Petra priredi povsem priprosta krona. Sklenjeno je, da se ista napravi v obliki one krone, ki se nahaja na državnem grbu Srbije. Krono izdela neka juvelirska tvrdka v Parizu.
Mesto Bellgrad hoče najeti 12 milijonov dinarjev (frankov.) Del posojila se porabi za poplačanje starih dolgov, ostalo pa za razna velika del«.
Vojna med Rusi in Japonci.
Pred Port Arturjcm.
»Ruska brz. agentura" poroča: Siri se govorica, da se je vršila pred Port Arturjem velika pomorska bitka, v kateri so sepogreznile dve ruski in štiri velike japonske ladije. Dosedaj ni še uradnega potrdila.
Parižko poročilo, da so portarturske utrdbe že v japonskih rokah in da so bile Rusom uničene tri ladije, druge da so se pa rešile na odprto morje, ni bilo potrjeno od nobene druge strani.
V Nagazakiju so seveda mornarji prepričani, da delajo Rusi energično na tem, da odprejo izhod iz portarturske luke, v svrho, da rešijo ladije. Sodi se, da imajo Japonci še 18 velikih in manjših vojnih ladij ter 17 uničevalk torpedov.
Admiral Togo je sporočil, da je v četrtek našel in uničil v talienvaskem zalivu 16 min. Več japonskih ladij je bilo vsled min poškodovanih.
Iz Čifu so sporočili »Lokal-Anzeigerju": Rusi v Por!. Arturju so napravili blizu Zlate gore nove utrdbe ter so priredili brezžično brzojavno zvezo s konzulom v Cifu.
Vedno in vedno cujemo o bitkah pri Port Arturju, in sicer s kopne kakor z morske strani. Sodi se, da so bili Japonci načeli črti z velikimi izgubam i odbiti. Japonci so naskočili Port Artur že trikrat, ali so bili vedno odbiti. — Prav natančnih poročil z bojišča ni, pa če pridejo, jih Rusom sovražni listi tako prikrojijo, da zmagujejo vedno Japonci! — Rusi utrjujejo Port^Artur še vedno, kar kaže, da mislijo na veliko pbrlffi^o*^lr Jn|avet~** * —*«-* Koliko ladij Imajo še Japonci!
Iz Nagasakija se poroča, da se v tamkajšnjih vojaških krogih sodi, da se Rusi z vso vnemo trudijo, da bi .razstrelili pred vhodom v portarturško pristanišče potopljene japonske parnike, ki zapirajo ruskemu bro-dovju pot »z luke. V istem poročilu se poudarja, da ima japonsko brodovje 5 e 1 8 za boj sposobnih velikih in manjših vojnih ladij in 17 torpedovk. To japonsko poročilo jevelezanimivo! Prvič, ker U Ji, da je izhod iz portarturško luke zaprt, dasi je že davna neovržno dokazano, da je popolnoma prost in je vsled tega admiral Togo že opetovano poskusil, kakor ji» sam uradno poročal, da bi izhod iz pristanišča zaprl z minami. Najzanimivejše pa je brez dvoma japonsko priznanje, da imajo v celem samo Se 35 za boj sposobnih vojnih ladij, Ako se upošteva, da so imeli Japonci ob začetku vojne nad 90 vojnih ladij, sedaj pa simo 35, morijo s«» imenovati japonske izgube na mori« naravnost ogromne, saj znašajo, kakor Japonci sami priznavajo, skoro dve tretjini vsega bro-dovja!
Kurokij>va armada prodira.
Glasom poročila, dovloga iz Rima, ni vet dvoma, da je pričel general Kuroki ros prodirati. Ena kolona. 25.0«H) mož, maršira od SaiUuatsi proti Mukdenu, druga kolona prodira proti Liaojangu in tretja od Maja-ntiiio (?) proti Haičongii, četrta gre prek Lilijami tudi proti Haičengu in p.Mi inar^ru na skrajnem levem kolu ;if»*ti Kaipin^u.
Kitajci v Taku trdijo, da s;> bili Japonci trikrat odbili, prodon s«) zamogli prodirali od Fengvaugčcnga.
Zrakoplov nad Port Arturjem.
V noči 9. t. m. severno vid Port Ar-lurja se je na mestu, kjer stoje Japonci, pojavil v veliki visočini zrakoplov, ki jo ostal vsled brezv;,tra na onem in istem mestu celo noč. V Port Arturju so ga seveda takoj opazili in poveljnik trdnjave, general Stcselj, je dal takoj ukaz, da se nemudoma ugasnejo vae luči, da ste bili trdnjava in mesto celo noč v popolni temi.
Odhod baltiškega brodovja. Kakor se poroča iz Petrograda, se je odhod na Daljni Vztok baltiškega brodovja definilivno določil na dan .'5. t. m. to je danes. Fosadka tega brodovja obstoji iz 8000 pomorščakov. Poveljnika tega ladjevja bosta admirala Rožestvenski in Euguist, Admiral Skrvdlov.
.Standard" javlja iz Petrograda: Admiral Skrjdlov poroča, ud je vladivosloško brodovje 7. t. m. prišlo do blizu Pori Ar-turja. 30 milj pred Port Arturjem je naletelo na japonsko brodovje, a ker portarturško brodovje ni prišlo iz pristana, se je vladivo-stofiko brodovje umaknilo in se vrnilo v Vladivostok, kamor je dospelo 10. t. m. Je-li bil Skrvdlov z vladivostoškim brodovjem. ni znano.
Poročila so se glasila, da je dospel Skrvdlov v Port Artur ter da je to od tam sporočil cesarju. Iz Port Arturja imajo zvezo z brezžičnim brzojavom z ruskim konzulom v Cifu.
Dva spretna
krojaška pomočnika!
sprejme Josip Munih, krojaški  mojster v Podbrdu ob Ba6i. Plačilo od kosa.
i Soba v najem
brez oprave se odda takoj. Vhod prost. Natanjčneje se izve"
v ulici Riva Piazzufta 11.
fran Dalenčič
c. kr. orožniški slražmojsfer
tonica luančič
poročena. 1) Desklah, 13. junija 1904.
Karo! prašfiK,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Kornu Št. 8.
Priporofta vsakovrstno pecivo, kolače za hirinanee, torte i. t, d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja aolidn. postrežbo po jako zmernih cenah,
j\ntoa Ivanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in irnih viti is lastnih in drugih priznanih vinogrddov.
Dostavlja na dom in razpošilja po f.eloznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 50 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»JDtMške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in pUenjskeaa piva .iirazdroj" iz sloveče češke „m9-Ščanske pivovarne"*
Zaloga leda, katerega se oddaja I • na debelo o i 100 kg naprej.
Ginu zmerne. Postrežba poitena In točna.
Vsakovrstna zanesljiva semena
kakor: domače, luceriie ali nemške hi rudeče detelje; velikanske bole rudeče in rumene pese;  repno seme; raznih trav in vseli vrat salat se dobivajo po nizkih cenah pri
= Josipu Kordinu v Ljubljani, =
pred bkofljo št. 3.
Književnost.
Dražba sv. Cirila In Metoda je izdala spet dva zvezka mladinskih spisov namreč: 1.) Sv. Ahacij s tovariši mueenci, kranjske dežele pomoCnik, spisal Ivan Vr-hovnik ; 2.) iuCenci, starokrščanska povest, hrvatsko spisal Milutin Maver, s pisateljevim dovoljenje./ poslovenil Eraonski.
¦»¦» Mizarska zadruga ¦»¦«
v Gorici - Solkanu
—-—.,. ¦•                    vpisana zadruga z omejenim jamstvom    rrrtrzrzzzzrrrz
tovarna s strojcvntm obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
___——-------ter sprejema v delo vsa večja stavbena d la. "ttt:;-:—
Podružnica v Trstu Via di Piazza vecrnla 1. Zastopstvo Y Spljatu tar Orljentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno,
Sprejema zavarovanja človeSkoga življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odikedBloe Id kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnioa naše drŽave
x vsMkosl ¦lovanaktt-aaratfno npr«*«.
Vrni pojasnila dajat
eanaraliti zastopv LJubljani, Ssgar pisarne 80 v lastnej bančnej hiši
Gospodskih ulicah štev. lss.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po n&jnižjih cenah. Škode oenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne j podpore v narodne in občnokoristnel
Božjast.
Kdor trpi na božjasli, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Bcnwannen-Apotek«,t Frankfnrt a. M
Josip Marmolja
v Mirnu,
trgovina na drobno In na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah
kolonijalno blago.
Zaloga mete,- otrdbov  prviii  mlinov.
Potrebščine aa čevljarje.
Obširna zaloga mavca (škajole) prve vrste.
Razna vrtna semena,
zelenjave, evetlle, detelje in
trave za umetne, stalne se-
nožeti.
Posebnost: Novolznaili    prah,    ki   uničuje
predilnico (las), ki ne škoduje deteiji, ampak provzroCi, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja še močneje raste. — Dobiva se v zavitkih od 2 do 5 kg po zmerni ceni.
m i j sž žž žž iž IS U IS fti
Gorica # Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj» - pivo.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekaiovimi = = brizgalnica li
nove sestave, ko je od de ae in love strani vodo vlečejt in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I ! 129 odlikovanj i I
Fran Obrdank
(prej Jos. Hrovatln)
^^= sodovičar ^^=
t Gorici, ulica Torrente h. št. 10,
priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam  vedno v zalogi po zmerni
Kerševani & Čuk
v Gorici
v  ulici Riva Gastello štev. 4 (konec Rastja.
Priporočata slavn. občinstvu  iz mesta in   z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokolas Iz tovarna „Puch"  ter drugih  sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoies pušk in samokresov
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletna skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoies točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolcsn.
Anton Krušič
trgovec in krojaški mojster
Corso Giuseppe Verdi št. 33 \
==  priporoča   ==       j
ravnokar dospelo sveže
blago za poletno dobo.
Ima zalogo gotovih
oblek
za vsak stan.
po 4°
AmnpfiTapHcIrfl nncniih ponujamo na 15 do 05 letno odplačovanjo potom fllilUl llLaiilJd!UJ pUdUJIIU prvih  kreditnih   zavodov iz Budimpešto in inozemstva do 3>.l conilne vrednosti proti vknjižbi na I. in If. mesto.
IfPPfHtf f)unovn*k°m' častnikom, državnim in zasebnim uradnikom Kiullli. trgovcem,   obrtnikom s porokom ali brez poroka na  1 do 1 r> letno odphieevanjo. Izvršuje so hitro kulantno In diskretno.
Konverzija bančnih in privatnih dolgov
— meller Isojos es larsai =
bančni zavod
Budimpešta, Dl. Dduid-utcza 15.
(Protokolirana tvrdka.)
(Prosi He marko za odgovor.)

„GoriškA Tisk&riu" A. G^bršček v Gorici
— telefon št. 83 =     v Gosposki ulici št. 7     =. telefon št. 83 ~
izvršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in društuena poročila, trgouske in obrtne
račune, pisma in kuuerfe z naslouom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa
tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča
==   dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska,   =zz-------
Delika zaloga izgoiouljenih tiskovin
za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade
V samozaložbi naše tiskarno so izšle sledeče knjige:
»Slovanska knjižnica",
izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 133 snopičeu najrazličnejše zabaune in poučne usebine. ==   Celoletna naročnina stane R 3-60
^B^^^^^Pil^^^^^iiiil
„Romeo in 3ulija".
zzn  Žaloigra u petih dejanjih. -----
Cena K 1*40.
BMMHafiBBHMiBBl
----------„Salonska knjižnica",   —=—
izhaja u nedoločenih rokih. 1. knjiga: „0 te  ženske",  nouele in črtice, K 2*—: 2. knjiga: „Hamlel4' Žaloigra, K 104; 3. knjig«: „Ruska   antologija"   o slovenskih prerodih, K 3'-
4. knjiga: „5pisi Zofke Ruedroue", k z-— :::::::::::
m
„Križarji".
Poljski spisal H. Sienkieujkz.
Roman o Slirih delih,
Obsega 1038 strani. Cena R 5-20.
Bo pošti 30 uifl. veL.
„lsegijonarji".
Igra s petjem iz tlapoleonouih časou.
___.-• Spisal fran Gouekar.------:
Cena 80 uin.
Pripouesti o Petru Delikem.
Poslouenil luan Steklasa,
_. —--------------    Cena R1-60.   -¦ -- -    -.........
„rallja",   prinaša  jednodejanske burke in ueseloigre.
Doslej so izšli sledeči zuezki: I. knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snuba5. Veseloigra v enem dejanju. — i osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VIL knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju. —5 oseb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevkl. Burka v enem dejanju. ~ 5 oseb; IX. knjiga: Idealna taSca. Veseloigra v enem dejanju.
i\
— i osobe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb;
XI. knjiga: Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; XII. knjiga:
Mesalina.Veseloigra v enem dejanju. — <> oseb.
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več.
tla zahteuo pošiljamo na ogled katerikoli zuezck.
Popis tiskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo
--»(Soriška Yfckfm>a" ft. Qabrščel{.--