36
Anton Medved: Prevarjena.
jezika grčkoga" (prevod Kiihnerjeve ') nemške slovnice) 1. 1853.; bj „Skladnja jezika grčkoga", ki je samostalno delo, 1. 1854.; c) „Kratka slovnica jezika nemačkoga" 1854. L. 1856. je napisal in priobčil v omenjenem hrvaškem leposlovnem časniku „Neverni" str. 329.—338. potopisne in književne črtice o bohinjski dolini in blejskem jezeru, kjer je na dotičnem mestu razlagal Prešernov „Krst pri Savici". L. 1858. je dal tiskati v časniku za avstrijske gimnazije sestavek o latinskem jeziku. Namen tega sestavka je bil, da se s časom odpravi svojevoljno nepeda-gogiško razdeljevanje tega predmeta na zagrebški gimnaziji. L. 1862. je sprožil v „Slovenskem Glasniku" v Celovcu obširno besedo o „Slovenski terminologiji" v obče in predložil jezikoslovno načelo, kar je Cigale pozabil omeniti v predgovoru svoje terminologije. L. 1862. do 1864. je prevel v hrvaščino za „Pozor" in za „Danico ilirsko" nekaj novel iz ruščine, p. „Slavulji", „Sa-stanak", „Pjevači" (vse tri iz Turgenjeva)2),
') Rafael Kiihner je bil izvrsten jezikoslovec, rojen 22. sušca 1. 1802. v nemškem mestu Gotha; od 1. 1823. je učiteljeval na liceju v Hannoveru, umrl 6. mal. travna 1. 1878. Glavni deli njegovi: „Aus-fiihrliche Grammatik der griechischen Sprache" in „Ausfiihrliche Grammatik der lateinischen Sprache". Spisal je tudi grško slovnico za šolsko rabo; to knjigo so rabili profesorji in učenci dolgo časa na mnogih krajih.
2) Ivan Sergijevič Turgenjev je izmed najimenitnejših ruskih pisateljev, rojen 9. listopada 1. 1818. v mestu Orel; živel je večinoma na tujem in umrl dne 3. kimovca 1. 1883. v Bongivalu pri Parizu. Njegovi romani in novele so krasni pesniški proizvodi, umetniško dovršeni, preloženi malone v vse književne evropske jezike. Tudi Slovenci imamo nekaj prevodov tega pisatelja-velikana. Pokojni dr. Maks Samec, bivši zdravnik   in deželni poslanec v Kam-
„Pisar" (od Belova). Potem je napisal kot sodelavec Gajevih „Narodnih no vin" (1.1862. do 1864.) štirinajst razprav o Bolgarjih; potem v podlistku „Kratak pregled slovenske literature", kateri sestavek Wurzbach v 44. z v. svojega velika slovnika pripisuje krivo Davorinu Trstenjaku. Ta sestavek je pisatelj dal pomnožen (800 natiskov) na svetlo; nastal je iz krajšega sestavka o slovenski književnosti v Riegerjevem naučnem slovniku kot del velike razprave „Jihoslovani". L. 1865. je prišla na Dunaju na svetlo knjiga: „Froh-lich's theor.-prakt. Gramm. der illvr. Sprache", čisto predelana, da jej je ostal malone samo naslov. V „Književniku" razpravlja o najstarejši slovenski in hrvaški slovnici. L. 1874. je dal na svetlo v programu I. graške gimnazije večjo razpravo: „Macchiavelli') als Dich-ter, Historiker und Staatsmann." Mnogo je bilo še manjših sestavkov, ocen itd., priob-čenih v ,Jadranskem Slavjanu" 1849—1850, „Danici", „Novicah" itd.                 (Konec.)
niku, je poslovenil in izdal roman „Dim", ko je bil na graškem vseučilišču še slušatelj zdravilstva. Vrlo dobro je prevel „Lovčeve zapiske" pokojni Frančišek Remec, ki ni rabil nikakega nemškega prevoda, kakor nekateri drugi prelagatelji iz ruščine v slovenščino.
l) Macchiavelli Nikolaj se je rodil dne 5. velikega travna 1. 1469. v krasnem mestu Florenciji, kjer je, izučivši se naukov, bil nekaj časa tajnik; kot takemu so bila poverjena razna važna diploma-tiška poslanstva. L. 1512. je bil na sumu, da se je udeležil neke zarote proti Medicejcem; zbok tega so ga zaprli, v zaporu mučili in potem pregnali iz domovine, kamor se je 1. 1513. zopet povrnil. Umrl je 22. rož. 1. 1527. v svojem rojstvenem mestu. Glavno njegovo delo je: „Istorie florentine" 1215—1492. Najbolj znani so njegovi politični spisi, v katerih priporoča neomejeno vladarsko silo.
Saj se nisem nikdar silil, da bi tvoj prijatelj bil; kaj bi zdaj se tebi smilil, če sem zadnjič solze lil!
1 revarjena.
Kaj bi zdaj me v pismih tešil, klical prejšnji čas nazaj, kaj bi zdaj se rad odrešil bridke moje sodbe — kaj ?
Ti prevarjen,'jaz prevarjen: mirna seziva v roko; kdo je huje bil udarjen, ve nad nama naj nebo!
Anton Medved.