Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika ETNIČNA STRUKTURA LJUBLJANSKEGA PREBIVALSTVA V CASU PROTESTANTIZMA vlado valencic Za drugo polovico 16. stoletja, ko je bil pri nas razširjen protestantizem, so na uporabo viri oziroma že objavljeni podatki iz virov, na osnovi katerih je mogoče oceniti stanje in etnično strukturo ljubljanskega prebivalstva. Ti viri so protestantska matična knjiga in matične knjige stolne župnije. Protestantska matična knjiga vsebuje tudi podatke o številu oseb, ki so bile obhajane od IL pobinkoštne nedelje leta 1580 do konca 1593.' Verniki so obhajilo prejemali ob ne- deljah ter nekaterih praznikih, v velikonoč- nem tednu tudi na veliki četrtek in veliki petek. Cerkvena opravila, ob katerih so delili obhajilo, so bila izmenoma eno nedeljo ozi- roma praznik za Slovence, drugič za Nemce. V matični knjigi je vpisano, katere narodno- sti so bili obhajani (communicantes) posamez- ne nedelje ali praznika in sicer >>windisch<< ali le »w« za Slovence ter »teutsch« ali »t« za Nemce. Enkrat so Slovenci označeni s »Slo«. Verjetno glede pogostnosti prejemanja obhajila ni bilo razlike med slovenskimi in nemškimi protestanti. Zato moremo po raz- merju števila obhajanih Slovencev in Nem- cev sklepati na narodnostno razmerje prote- stantskega prebivalstva. V številu obhajanih, vpisanih v matično knjigo, je nekaj prote- stantskih vernikov, ki niso bili iz Ljubljane, temveč iz okolice. Tudi med umrlimi so vpi- sane osebe, ki niso bile iz Ljubljane; po pri- čevanju Hitzingerja, ki je imel v rokah še neokrnjeno matično knjigo, je glede krstov in porok veljalo isto, v matično knjigo so vpi- sovali deloma osebe, ki so živele zunaj Ljub- ljane. Številčno razmerje, ki ga dobimo na podlagi podatkov o obhajanih, ne pokaže torej narodnostnega razmerja med ljubljan- skimi protestanti, temveč razmerje med slo- venskimi in nemškimi protestanti, ki so se v Ljubljani udeleževali protestantskih cerkve- nih opravil. V naslednjem pregledu je po letih nave- deno število obhajanih Slovencev in Nemcev ter dodan odstotek, ki odpade na vsako na- rodnost. Hitzinger je objavil za leta 1578—1593 po- datke o številu oseb, ki so prejele obhajilo v velikonočnem času od oljčne nedelje do veli- konočnega ponedeljka. Zajeta so pri njem tudi leta 1578 in 1579 ter celo leto 1580, ki sedaj v okrnjeni matični knjigi manjkajo. V velikonočnem tednu obhajanih Slovencev in Nemcev je bilo:^ Med protestantskimi obhajanci sta bili ne- kako dve tretjini Slovencev ter tretjina Nem- cev. Cerkvenih opravil v Ljubljani so se ude- leževali tudi izvenljubljanski protestanti. Domnevati smemo, da je bila njihova udelež- ba močnejša v velikonočnem tednu, ko je bilo število obhajanih najvišje. Vendar ni opaziti, da bi bilo tedaj razmerje med Slo- venci in Nemci bistveno drugačno kakor pri upoštevanju celoletnega števila obhajanih. Izvenljubljanski udeleženci cerkvenih opravil torej niso spreminjali narodnostne strukture obhajancev ter smemo predpostavljati, da je isto razmerje veljalo tudi za protestantsko prebivalstvo v Ljubljani. Ne smemo pa vzeti to razmerje kot veljavno za vse prebivalstvo Ljubljane, kajti del je bil katoliški, narod- nostna struktura ljubljanskih katoličanov pa je bila drugačna. 137 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Za Ugotovitev narodnostne strukture vsega ljubljanskega prebivalstva je treba poznati vsaj približno njegovo stanje. Tako kot na- rodnostno strukturo moremo tudi stanje pre- bivalstva za konec 16. stoletja le oceniti. Skof Hren je cenil, da je imela Ljubljana s pred- mestji v njegovem času 7000 prebivalcev.' Cenitev prebivalstva na podlagi števila roj- stev, vpisanih v protestantski matični knjigi in v krstni knjigi stolne župnije v Ljubljani, je dala drugačne rezultate. V letih 1590—1596 je bilo v obeh matičnih knjigah vpisanih let- no povprečno 168 novorojencev. Upoštevajoč, da je en novorojeni prišel na okrog 26 prebi- valcev, bi tedaj Ljubljana štela okrog 4400 oseb.'' Ta cenitev znatno zaostaja za cenitvijo škofa Hrena. Precej razlike gre na račun ne- popolnosti matičnih knjig tistega časa. Pro- testantsko matično knjigo so začeli voditi 1578, matično knjigo stolne župnije pa šele 1588. Toda, sodeč po prvi ohranjeni knjigi stolne župnije, so bili vpisi pomanjkljivi. Pri- merjave s krstnimi knjigami naslednjih de- setletij kažejo, da v začetku niso vpisovali vseh rojenih oziroma krščenih. Pri stolni župniji so vpisovali tudi rojene v drugih, neljubljanskih župnijah, ki pa so bili za ceni- tev ljubljanskega prebivalstva izločeni. Pri številnih krščencih bivališče staršev sploh ni bilo navedeno. Protestantska matična knjiga ravno tako kot v stolni župniji ni bila ome- jena na Ljubljano. Cenitev ljubljanskega prebivalstva za ko- nec 16. stoletja na osnovi števila rojenih, vpi- sanih v takratne matične knjige, zaradi po- manjkljivih vpisov ne daje pravega rezultata. Ta cenitev je prenizka, ker niso bili vsi novo- rojenci vpisani v matične knjige. Skof Hren pa je ocenil ljubljansko prebivalstvo previso- ko; okrog 7000 prebivalcev je imela Ljublja- na, kot je mogoče ceniti po podatkih, s kate- rimi razpolagamo, šele proti koncu 17. sto- letja. V času protestantizma je Ljubljana štela približno 6000 prebivalcev. Po trditvi Tomaža Hrena je bil ob njego- vem imenovanju za škofa, to je leta 1599, komaj dvajseti del prebivalstva katoliški.^ Ta cenitev je bila brez dvoma prenizka, katoli- čanov je bilo precej več. Do te sodbe nas privede primerjava med številom katoliških in številom protestantskih krščencev. V pro- testantski matični knjigi je bilo v letih 1590 do 1596 vpisanih 648 krščencev, v krstni knjigi stolne župnije pa je bilo vpisanih v istem razdobju 531 rojenih otrok, za katere je mogoče ugotoviti, da so bili po vsej ver- jetnosti rojeni v Ljubljani. Protestantskih krščencev je bilo 55 odstotkov, katoliških 45 odstotkov. Med protestantskimi krščenci je bilo gotovo tudi nekaj izvenljubljansKih, vendar njihovega števila ne poznamo. V pri- meri s katoliškimi krščenci je zato njihovo število nekoliko previsoko, kar povečuje protestantski delež. Ker je upravičena do- mneva, da so protestantski starši dali krstiti svoje otroke protestantskemu duhovniku, ka- toliški pa katoliškemu, ter da se nataliteta po verski pripadnosti ni bistveno razlikovala, smemo tudi predpostavljati, da je bilo med protestanti in katoliki pri celotnem prebival- stvu isto razmerje kot pri krščencih. Prote- stanti so med mestnim prebivalstvom pre- vladovali, niso pa bili v taki večini, kot je cenil škof Hren. Verjetno pa je bil protestant- ski del ljubljanskega prebivalstva v začetku osemdesetih let 16. stoletja višji kot pa ko- nec stoletja. Kajti tudi število protestantskih krščencev je bilo tedaj višje. V razdobju 1578—1583 je bilo v protestantsko matično knjigo vpisanih 748 krščenih novorojencev, to je bilo povprečno 125 letno, povprečje v letih 1590—1596 pa je bilo 92 protestantskih krščencev. O številu katoliških krščencev za leta 1578—1583 ni podatkov in torej nepo- sredna primerjava ni možna. Ker pa število rojstev v Ljubljani konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let verjetno ni bilo višje kot konec stoletja, potem iz večjega števila protestantskih krščencev sklepamo na večje število protestantskega prebivalstva. Delež protestantskih krščencev je tedaj dosegal bli- zu 75 odstotkov vseh novorojenih, potemta- kem so okrog leta 1580 pripadale protestan- tizmu približno tri četrtine ljubljanskega prebivalstva. Za presojanje etnične strukture se ne mo- remo opirati na kakšne sodobne številčne po- datke. Po protestantski matični knjigi pozna- mo le razmerje med slovenskimi in nemškimi komunikanti. Razmerja, ki velja za ljubljan- ske protestante, pa ne smemo uporabiti za ka- toliški del prebivalstva. Kot je mogoče preso- diti, je bila ločitev katoliškega prebivalstva glede na slovensko in nemško narodnost drugačna kot pri protestantskem. Ko je škof Hren ocenjeval delež katoliškega prebival- stva, je pripomnil, da je katoliško le ljudstvo nižjih slojev. Višji sloji, plemstvo, uradništvo in meščanstvo, so pripadali protestantizmu. V nasprotju z višjimi sloji, pri katerih je bil tujerodni, zlasti nemški element močno za- stopan, so nižje sloje sestavljali Slovenci. Ne razpolagamo s podatki, ki bi pokazali, kakšna je bila okrog leta 1600 socialna struk- tura ljubljanskega prebivalstva. Edini številč- ni podatki, ki odkrivajo to strukturo v dobi 138 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika fevdalizma, so iz srede 18. stoletja. Dalo jih je prvo štetje prebivalstva, izvedeno leta 1754. Po rezultatih tega štetja za območje stolne župnije, ki je takrat obsegala Ljubljano z izjemo šentpetrskega in poljanskega pred- mestja, so nižji sloji sestavljali največji del prebivalstva. Hišnih poslov in dninarjev s svojci je bila skoraj četrtina, drugo še ne- koliko večjo skupino so sestavljale s svojci osebe, katerih poklic, morebitna zaposlitev ali stanovska pripadnost ni bila označena ali pa so bile označene kot gostači. Med temi osebami so močno prevladovale ženske. Ve- čina, nad tri četrtine vseh, je živela v pred- mestjih ter mestnih delih, kjer so stanovali ubožnejši sloji mestnega prebivalstva. V tej skupini so bili močneje kot povprečno zasto- pani starejši letniki. Starostna struktura ka- že, da so v njej imele znaten delež osebe, ki niso bile več zmožne za delo. Potemtakem je predstavljala skupina brez poklicne ali sta- novske označbe v glavnem nezaposleno ali le s priložnostnim delom zaposleno prebival- stvo, ki je živelo verjetno v veliki meri tudi od tuje dobrodelnosti. Upravičeno smemo tr- diti, da so bili hišni posli ter dninarji skoraj izključno slovenskega rodu in da so tudi v skupini oseb brez poklicne ali stanovske označbe in gostačev bili Slovenci v veliki večini. Brez dvoma so v nekaterih poklicnih skupinah bili zastopani le Slovenci. Čolnarji v Trnovem in ribiči v Krakovem so bili Slo- venci. Po mestni davčni knjigi za leto 1600 je le eden od 25 davčnih zavezancev v Trno- vem imel nemški priimek, kar pa seveda ni dokaz, da je bil Nemec. Socialna struktura prebivalstva v času pro- testantizma se ni bistveno razlikovala od strukture sredi 18. stoletja. Delež nižiih slo- jev, ki so jih predstavljali skoraj izključno domačini, to je Slovenci, skoraj gotovo ni bil nižji, kot so ga pokazali rezultati štetja leta 1754. Zato je bil delež Slovencev med vsem prebivalstvom precej višji kot pa le med pro- testantskim delom. Ce računamo, da so nižji socialni sloji, ki so jih sestavljali predvsem Slovenci, zajemali približno polovico prebi- valstva in da je druga polovica, ki so ji pri- padali višji sloji in je bila skoraj izključno protestantska, bila 2/3 slovenska in 1/3 nem- ška, potem je bilo približno 5/6 vsega prebi- valstva slovenskega, 1/6 pa nemška. OPOMBE 1. AS, Stanovski arhiv fasc. 54-5; MALj.. Prote- stantska cerkvena občina fasc. 17, prepds matične knjige, prepisal jo je v maju 1899 Peter Radios. Podatke o številu krščenih, poročenih, obhajanih in umrlih je objavil P. Hitzinger, Beiträge zur Geschichte der Reformation in Krain, MHK 18/1863, Str. 84. Takrat je manjkalo le nekaj listov na začetku in na koncu (gl. P. Hitzinger, Auszüge aus dem Matrikenbuche der Evangeli- schen in Krain vom J. 1578 bis 1597. MHK 19/1864, Str. 7 sl.), sedaj so ohranjeni le fol. 243—259, 280—287, 290—296, 298—321. V ohranje- nem delu knjige so vpisi o številu obhajanih od 11. pobinkoštne nedelje leta 1580 do konca leta 1593 ter vpisi o umrlih od začetka 1578 do avgusta 1587. Del knjige z vpisi krstov, porok ter z vpisi obhaianih od 1578—1580 je bil uni- čen. O tej matični knjigi glej tudi A. Svetina, Protestantizem v Liubljani. Drugi Trubarjev zbornik. Ljubljana 1952, str. 171 sl. — 2. P. Hit- zinger, n. o. m. str. 84. — 3. A. Jellouschek, Bericht des Laibacher Bischofs Thomas Chrön an den Papst Paul V., enthaltend den Zustand, besonders aber eine ausführliche Beschreibung des Laibacher Bisthums, ddo. Graz am 25. Au- gust 1616. MHK 9/1854, str. 46. — 4. Cenitev prebivalstva na podlagi števUa rojstev sem iz- vedel v razpravi »Prebivalstvo Ljubljane v raz- dobju 1500—1700«, katere rokopis je v MALj. — 5. Gl. opombo 3. — 6. VI. Valenčič, Prebivalstvo Ljubljane pred dvesto leti. Kronika 2/1954, str. 191 sl. 139