POPOLNOMA
AVTOMATSKI
FOTOAPARATI
KVALITETNI FIL
id 330 Sl
CAJTEJ
itop
skupnega prijateljstva
31. avgust. I.. 2. september
fe
ISEPtlDSItUlJEl
I ^
L9‘pPijj:Txiž!.
SRCDn. 30.8. ob II. uri
SR€ČflNJ€ PIHALNIH ORK6STROV IN MRŽOR6TK OTROŠKI PROGRAMI IN D€LRVNIC€
TORTA V€LIKflNKfl
Ki.# ;	^ M®Š
ČETRTEN. 31.8. ob 13. uri
Sfl€DNJ€V€ŠKfl TRŽNICA IN ROKODCLSTVO
•	SRCDNJCVCŠKC IGRC IN Pl€SI
•	BRCZPLRČNC POKUŠINC
«• ^ -.1,
PETER. 1.9. ob 13. uri
T6KMOVRNJ6 V UMBO PLCSU
ZABAVA ZA NAJMLAJŠ6 NA PRVI ŠOLSKI DAN
NASTOPI MLADIH TAL6NTOV
VCČCR ŠTAJCRSK6GA VALA
BR6ZPLAČN6 POKUŠIN6
MORTAD6LA V6LIKANKA KRAS

SOBOTO. 2.9. ob II. uri
VCLIKO NAGRADNO ŽR6BANJC NASTOP SKUPINC ČUDCŽNA POLJA NASTOP AL6NKC KOLMAN BR6ZPLAČN6 POKUŠIN6
^	«89
I. ORGRODR EnOLETOO BREZPLOČnn UPORRBR RUTR
FIAT
flUTOCOMM€RC€. RVTO TRIGLAV d.,ko.
I NTER S RAR
®CELJE
24. VELSRPNA 2000
POIMBIffiTELEFONSmKE: POLICIJSKE POSTAJE ME: 03/56-61« IRBOVUE: 03/56-21-102 HBASINIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 LI1IJA: 01/83-83-142 PROMETNE INFORMACIJE« 56-64-420 JAKI: 0603/61-63-48 -	0603/63-31-07
IZORAMENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZO HRASTNIK: 03/56-44-006 ZD TRBOVLJE: 03/56-26-322 ' IZD ZAGORJE: 03/56-55-000
Uvodnik
Povem vam, prav prijetno je izginiti, tako, da ne morejo do tebe ne časopisi, ne radio in hvala bogu tudi televizija ne. Vsaj tisti teden/ štirinajst dni, si sam s sabo in s tistimi, ki jih imaš najraje.
Vrnitev je bila letos presenetljivo zanimiva, saj se toliko nepričakovanih sprememb v tako kratkem času že dolgo ni zgodilo. Spomnil sem se skoraj preroških besed dr.Drnovška: "Saj se boste stepli za menoj...!”, namreč skoraj to se je zgodilo. Verjeti nisem mogel, da imamo predsednika vlade, ki nima stranke!
Iz ene banana države sem prišel v drugo (sicer tudi preje ni bila bistveno boljša), kar seveda ni čudno... Banane pač rasejo... Ja pa hudo strokovni so. Na vseh področjih,ccc... Predvsem na ministrstvu za znanost, pa seveda kmetijskem, tudi zunanje ne zaostaja kaj prida... Še večjo ignoranco pa je pokazal aktualni minister za šolstvo in šport, ko je Tomaža Humarja v njegovi navzočnosti javno prekrstil! Pred mesecem in pol je kmetijski šef izjavil, da namakalne naprave ne bi nič pomagale omejiti sušo, ja zakaj pa ima potem moj tast krasne vrtnine, od suše morda? Ja zalival' smo jih, guspud kaplan!
Tudi sicer so tele naši vladajoči super Specialisti. Zmanjšali so število državnih sekretarjev in to na veliki zvon obešali (zato da bodo v kalnem ribarili?), skozi zadnja vrata, bolj na tiho, pa zaposlili kakih 200 novih uradnikov.
Res pa je tudi, da se šteti še tudi niso naučili, pa v računstvu so bolj slabi. Še kar trajbajo večino na referendumu, pa kaj, preberite s: uvodnik k letošnji osmi številki. Sem mislil sto dni mir dati, pa sov tako kratkem času toliko kozlarij napravili... Menda je to obratno sorazmerno z dolgostjo vladanja - pa premo sorazmerno z...
Kje je kaj:
4^ GRAJSK ŠTORIJE 6 p m KAMI 8^ 70 [El MAKI GODBE
Naslovnica: Kolaž poti 'Radovana Skubica na Mt.ISIanc, oblikoval Jure Tori
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, II tromesečje 1.701, OO SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
fTT.n.r'
GRAJSKE ŠTORIJE SO NAS POPEUALE V SREDNJI
VEK
Utrinek z zadnje, šeste štorije
Na dvorišču gradu Gamberk, katerega razvaline so pred začetkom druge faze obnove, je ob zagorskem občinskem prazniku potekala prireditev poimenovana Grajske štorije -drugi del. Zgodbe iz vaškega in grajskega življenja je na osnovi ljudskega izročila v verzih sestavil Nande Razboršek. Štorije so odigrali oziroma pripovedovali ljubiteljski igralci Prosvetnega društva Čemšenik, zapele pa članice vokalne skupine Cantate pod vodstvom Tadeje Nimac.
Zal grad s čudovito okolico in prelepim razgledom preredko oživi na podoben način kot je letos in že tudi pred dvema letoma ob občinskem prazniku, ko so na grajskem dvorišču prikazali prvi del Grajskih štorij. Že po številnem obisku (okoli 300 obiskovalcev)- ljubitelji besede, igre in glasbe so prišli iz različnih koncev Zasavja- lahko opazimo, da so ljudje lačni podobnih prireditev, kijih vsaj za uro ali dve iz modernega popeljejo
Zaključek. Škoda...
v srednjeveško vzdušje. Nastopajočim in »ljudskemu« Nandetu Razboršku je to v celoti uspelo, tudi zaradi tega, ker je slednjemu uspelo ljudske pripovedke preoblikovati v tekoče rime, ne da bi izgledale lajnarske. Za kar mu gre vsa čast, kakor tudi za režijo prireditve. Seveda pa so pozitiven vtis zapustili tudi domači ljubiteljski igralci, predvsem povezovalec štorij, grajski pater, kije bil zelo prepričljiv. Štorije, ki so se zvrstile na sobotni večer: Krokar, Čarovnica, Dajatve, Uboj, Pismo in Rešitev so segale v različna zgodovinska obdobja življenja ob in na gradu Gamberg. Mnogi srčno upamo, da se bodo snovalci štorij še zbrali ob kakšnem gradu ali v mnogih podeželskih in mestnih gledaliških dvoranah, in nas še večkrat popeljali v srednji vek.
Kakorkoli že, prireditev je povsem uspela in le upamo lahko, da bo uspela tudi podobna prireditev (Walvasorjev dan), ki bo konec avgusta na dvorišču Medijskega gradu na Izlakah. Takrat se bodo občinstvi pokazali Izlačani.
Besedilo Igor Golte, slikal Tomo Brezovar
DNEVI ZA MED IZ ZAGORSKE DOLINE
Od 18. do 20. avgusta so v Čebelarskem domu na Izlakah potekali dnevu medu, ki so poleg pokušine medu in še nekaterih medenih dobrot ponujali tudi ogled panjskih končnic v izdelavi Vide Koželj ter literaturo, kaj vse so o medu že napisali. Seveda je bila priložnost ugodna za tiste, ki se s čebelarstvom ukvarjajo, možen je bil ugodnejši nakup medu iz Zagorske doline, prav tako pa je bila prilika primerna, da se šele seznanijo, kako koristen in užiten je med, ki se nemalokrat poda tudi kot sestavina k raznim
Med, panjske končnice, literatura...
Panjske končnice in medeno žganje...
pecivom, poticam, šarkljem ali drugemu. Kot je povedal tajnik ČD Zagorje Drago Šikovec, seje letos dobro medilo, saj so pridobili veliko kostanjevega medu pa tudi lipovega, cvetličnega, akacijevega in gozdnega. Menda v avgustu čebelar pregleda panj in se prepriča o množini nanesenega medu in o stanju čebel, septembra pa je že čas čebelarjeve žetve. Po besedah predsednika ČD Zagorje Dušana Kolenca, je tudi organiziranost v okviru čebelarskega društva pohvalna, potrebna in zelo usklajena. Skozi vse leto prirejajo tudi predavanja za čebelarje, znajo pa poskrbeti tudi za družbo in zabavo, zato enkrat letno pripravijo tudi piknik, ob koncu leta pa jih čaka še
.uTinši; rrcn
24. VELSRPNA 2000
občni zbor in priprava plana za naprej. Doslej so izdali tudi knjižno zbirko ob 75-letnici zagorskega čebelarskega društva, ki je pred leti praznovalo že 80-letnico delovanja, ter knjigo Slastne medene dobrote, kjer so zbrani kuharski recepti za dobrote iz medu.
Besedilo RR., slikala IRH
Počitniški kipci iz folije
Z julijem so v organizaciji Društva prijateljev mladine in Občine Zagorje ob Savi potekale počitniške dejavnosti za osnovnošolce, ki so se zaključile v zadnjih dneh avgusta. Prek dvajset različnih ustvarjalnic so se počitnikarji lahko udeležili, se zabavali, risali, družili ali še kako drugače počitniško razbremenili. V petek, 18. avgusta pa je od 8. do 12. ure pred KC DD Zagoije potekala likovna ustvarjalnica z mentorico Marto Marn, kjer so osnovnošolci izdelovali razne mojstrovine iz Alu-folije. V dveh skupinah, ki sta Vsaka ustvarjali po dve uri, so se zbrali, saj je bilo zanimanje za likovno dejavnost precejšnje. In zgledalo je, da jim gre ustvarjanje dobro od rok,-veliko raznovrstnih izdelkov - od človeških figur, upodobitve živali, rož,... - je nastalo in k temujeMarnova dodala, da se z Alu-folijo lahko fino oblikuje, da nič ni pretežko, le domišljijo potrebuješ, pa je. Ter še pripomnila, da pri izbiri likovne tehnike za počitniške dejavnosti ponavadi izbere takšno, kjer lahko v dveh urah naredijo izdelek.
RR.
Popočitniške novičke
Po izsledkih počitnikarjev in dopustnikov, ki ne zamudijo dobrih prilik za oddih in zabavo, jih letošnje poletje več letuje v termah kot pa na morju. Eden od razlogov, daje večje zanimanje za letovanje v termah, kot pa za kopanje na morju, je tudi, da so ugodnejša in zanimiva po turistični ponudbi. Po besedah nekaterih anketirancev, k vzdušju na počitnicah pripomorejo tudi ugodnosti, in ce so k temu se zadovoljni, je letovanje tudi v veselje in sprostitev.
Poleg stroška za letovanje, po katerem se takorekoc poznajo počitnice, osnovnošolci že mrzlično nakupujejo zvezke in učbenike. V Zasavju pa je že več let navada, da osnovnošolci od 1. do 8. razreda učbenike lahko dobijo v šoli, za kar poskrbi Šolski sklad, kjer plačajo le izposojnino, v knjigarnah pa nabavijo le delovne zvezke za posamezne predmete. Šolske potrebščine so za mnoge starše (pre)drag strošek.
Pravijo, daje poleti več prilik za zaljubljanje, če se pač znaš zanje ogreti ali jih zagreti. Skratka, s pozornostjo si je že marsikdo domač, kajti zasavske cvetličarne beležijo, da moški
tudi "kar tako" podarijo rožo. Za pozornost ponajvečkrat izberejo rdečo vrtnico. Očitno še drži, da rdeča vrtnica podaljša ljubezen.
RR.
slika: Tomo Brezovar
So vas navdušile počitniške zabave?
BLAGOSLOV ZVONA V BORJAH PRI MLINŠAH
V okviru občinskega praznika Zagorja je SO.julija v Borjah nad Mlinšami potekal blagoslov obnovljenega zvonika na podružnični cerkvi, ki sicer spada v župnijo Kolovrat. Obnovitev zvona so si že dolgo časa želeli vsi farani, saj je prejšnjega pred 30-imi leti poškodovala strela. Ob prisotnosti zagorskega župana Matjaža Švagana je zvonik blagoslovil pomožni škof Alojz Uran.
.24. VELSRPNA 2000
J. 14.
j7. r^Mr G JL G
ZAGORSKA SKD IN SLS NA RAZPOTJU
Zadnji dogodki, ko so se poslanci združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (v nadaljevanju združene stranke) v državnem zboru odločili drugače od vlade, torej so pomagali t.i. levim strankam (LDS, ZLSD, DeSUS) zaobiti referendumsko voljo ljudi, tudi v Zasavju nekatere niso pustili ravnodušne. Predvsem je odločitev poslancev združene stranke razočarala nekatere člane in vodstvo občinskega odbora SKD.
Razočarani krščanski demokrat Andreja Dolšina v svojem domu
Predsednika zagorskih krščanskih demokratov in občinskega svetnika Andreja Dolšina smo potem, ko je v Medvodah na svetu združene stranke protestno izstopil iz nje, zaprosili za komentar o zadnjih dogodkih. Spodaj podpisani sem se pogovarjal tudi z nekaterimi drugimi člani iz »stare« SKD v Zagorju in prav vsi so potrdili besede svojega predsednika. Andrej Dolšina, kije bil član SKD vse od leta 1990, predsednik občinskega odbora pa od leta 1992, nam je povedal, da so po zasuku združene stranke na levo, zagorski krščanski demokrati ocenili, da jim v taki stranki, kjer se ne drži dana beseda in se ne spoštujejo vrednote, ni mesta. »Tudi sicer v Zagorju, med našo stranko in SLS še ni prišlo do združitve oziroma je bilo sklenjeno, da bo do združitve prišlo po dopustih. Seveda smo po zadnjih dogodkih- ki so se odvijali z bliskovito naglico- sklenili, da bomo zagorski krščanski demokrati skupno napisali izstopne izjave in se priključili stranki Novi Sloveniji- Krščanski ljudski stranki (v nadaljevanju NSi), ki jo ustanavlja predsednik vlade dr. Andrej Bajuk in ne združeni stranki kot je
bilo načrtovano. Nadaljnji korak občinskega vodstva SKD bo, da bomo sklicali svoje članstvo (pogovarjali smo se v začetku avgusta, dva dni pred ustanovnim zborom NSi, op.p.) na skupni zbor ter jim povedali kaj nameravamo storiti. Verjamem, da bo večina članstva, tako kot vodstvo občinskega odbora SKD, izstopilo in se pridružilo stranki NSi.«
Po mnogih vprašanjih, kijih nanj množično naslavlja članstvo ocenjuje, da ima vodstvo za ta korak podporo. Razočarano članstvo predvsem zanima, kam naj pošljejo izstopne izjave iz združene stranke in kako se lahko včlanijo v novo.«Prepričan sem, da z ustanovitvijo nove stranke v Zagorju ne bomo imeli težav, zna se celo zgoditi, da v Zagorju volilni rezultat niti ne bo tako slab.« Dolšina, ki želi biti tudi med ustanovitelji stranke NSi, ni mogel mimo tega, da ne bi izrazil razočaranje nad tem, kar se je z združeno stranko zgodilo. Razočaran je kljub temu, da je nekaj takega pričakoval, saj je že pred združitvijo opozarjal vodstvo SKD, da se ni pametno združevati v časovni stiski. Tudi zato je, kot nam je še povedal, na svetu stranke SKD glasoval proti združitvi. »Žal se je pokazalo, da sem imel prav. Že na združitvenem kongresu se mi je dozdevalo, da gre predvsem za sovražni prevzem.«, je še dejal ter nadaljeval, daje njegovo politično in življenjsko vodilo to, da preden nekaj obljubiš premisli, ko obljubiš izpolni. Tega združena stranka po njegovem ni izpolnila. Na koncu nam je še povedal, da SLS v Zagorju ne deli njihovega mnenja, kije absolutno na strani teh, ki so razočarani z zadnjimi dejanji poslancev združene stranke v državnem zboru.
Za mnenje o zadnjih dogodkih v državnem zboru in na lokalni ravni smo zaprosili tudi zagorskega občinskega svetnika z liste SLS in županskega kandidata na zadnjih lokalnih volitvah, Jožeta Kajbiča. Zaveda se različnih stališč dveh združenih strank, tako na državni kot na lokalni ravni, saj je po njegovem težko doseči popolno poenotenje mnenj. Kljub različnim mnenjem, ki so se pokazala v zadnjem času, paje prepričan, da posamezniki želijo stranki le najboljše. Zanimalo nas je tudi, ali v zagorski SLS pričakujejo skorajšnjo združitev obeh zagorskih strank. Tako kot Andrej Dolšina nam je povedal, daje bilo dogovorjeno, da se do začetka septembra izoblikuje novo vodstvo združenih strank. Po zadnjih dogodkih, so po njegovem razmišljanja tako enih kot drugih, po kateri poti naprej, nekoliko različna. Zaenkrat tudi kakšnih natančnejših informacij o tem, ali bo prišlo do združitve ali ne nima, prepričan paje, da se bo vsaj del nekdanje zagorske SKD priključil združeni stranki.
Besedilo in slika Igor Goste
ZAGORSKA ŽUPNIJA Z NOVIM ŽUPNIKOM
Dosedanji župnik Anton Dobrovoljc je deset let opravljal župnikovanje v Župnišču Zagorje, odslej pa bo duhovniško službo opravljal v
Odhajajoča v novo župnijo: kaplan Alojz Hostnik in župnik Anton Dobrovoljc
župniji Homec. V torek, 15. maja, so s sv.mašo v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla slavnostno opravili tovrstno instalacijo župnika in pozdravili novega župnika Matjaža Križnarja in kaplana Kancijana Čižmana. Dosedanji zagorski kaplan
Prihajajoča v zagorsko župnijo: kaplan Kancijan Čižman in župnik Matjaž Križnar
Alojz Hostnik pa bo novo službo nastopil v Blokah.
P.R., foto: Tomo Brezovar
ŠKODA ZARADI SUŠE
Prejšnji teden so na Sektor trajnih sanacij Ministrstva za okolje in prostor tudi Zagorjani oddali prijavo za sušo v letošnjem letu. Celotna vrednost škode je v zagorski občini 40,7 milijona tolarjev. Škodo je prijavilo 412 oškodovancev. Najbolj so prizadete travnate in pašniške površine (tudi koruza, vendar v manjši meri). Na travnikih je bilo škode za 35,7 milijona tolarjev, na pašnikih za 1,2 milijona tolaijev, pridelek krompirja bo manjši za 650.000 SIT, pšenice za 500.000 in koruze za 200.000 tolarjev. Prijavljena je tudi škoda na objektu male HE na Mediji (2,4 milijona tolarjev). (Vir: Bilten)
.K3ni
MESNI BUTIK V LITIJI
Že dosedaj širom po Zasavju poznana trgovina z mesom in mesnimi izdelki "FRTICA" na Frtici v Litiji bo po novem še bolj prepoznavna. Lastnik Tone Hostnik jo je temeljito prenovil fizično in vsebinsko. Prijazen izgled se vidi že s fotografije. V bodoče bo mogoče dobiti poleg blagovne znamke "FRTICA" tudi različne mesne specialitete drugih odličnih blagovnih znamk.
Vsekakor je vodilo Toneta Hostnika odličnost in prav to bo tu dobiti.
MM, slikal M.S.
TRBOVEUSKI GRADBENIKI BODO IMELI JESENI DOSTI DELA
SGP Zasavje trenutno zaposluje okoli 240 delavcev raznih strok in kategorij, ki delajo na območju Trbovelj, Zagorja, Ljubljane in v Nemčiji. V poletnih mesecih so nekatere objekte dokončali, kot npr. športno halo v Trbovljah kot tudi srednjo tehniško šolo ob njej. Nove objekte in adaptacije pa bodo začeli graditi oziroma izvajati v jesenskih mesecih. Tako bodo v Trbovljah pričeli adaptirati bivši hotel Rudar v stanovanjski objekt, obnovili bodo poštno poslopje na Trgu revolucije, nadaljevali bodo z deli na cesti Trbovlje-Hrastnik ob Savi pri TET, v Ljubljani bodo pričeli graditi stanovanjski blok, predvidoma pa naj bi pričeli tudi z gradnjo dveh objektov v Zagorju.
IL
PRENOVA POSLOVALNICE LITIJA
V ponedeljek, 7.avgusta 2000 se je pričela prenova Poslovalnice Litija Nove Ljubljanske banke na Jerebovi ulici 14 v Litiji. Za čas prenove se bo poslovalnica preselila v prostore Obočne obrtne zbornice na Jerebovi ulici 8. Strankam bo prenovljena poslovalnica na voljo novembra.
"S prenovo bomo v Poslovalnici Litija poskrbeli tudi za zasebnike in podjetnike, saj bomo skladno s prihodom plačilnega prometa zanje organizirali posebna bančna okenca, ločena od drugih," je poudarila Milena Hribar, direktorica Podružnice Moste Nove Ljubljanske banke. Strankam bodo na voljo sodobni in prijazno urejeni prostori, kjer
bo tudi več prostora namenjenega svetovanju strankam. Namestili bodo tudi dodatni bankomat, ki bo prilagojen potrebam invalidov.
Poslovni čas poslovalnice v nadomestnih prostorih bo za čas prenove spremenjen in sicer bo poslovalnica odprta vsak delavnik med 8. in 17.uro, medtem ko bo ob sobotah zaprta. Nespremenjene ostajajo telefonske in faks številka. Obstoječi bankomat na Jerebovi ulici bo preseljen v trgovino Tija na Svetčevi ploščadi, ki se nahaja v neposredni bližini poslovalnice. Stranke pa preproste bančne storitve lahko tudi hitro opravijo preko sodobnih načinov poslovanja z banko, kot so Klik NLB, Proklik NLB, Teledom...
Savo Dinjaški
OBNOVA NEKDANJE PEKARNE
Na Ulici 1 .junija v Trbovljah že nekaj mesecev potekajo adaptacijska in obnovitvena dela na zgradbi nekdanje prve parne pekarne Josipa Kocjana. V zgradbi že več let ni več pekarne in je doslej služila raznim najemnikom. Investitor obnovitvenih del je Franc Vene, po načrtih arhitekta Gvida Burje pa dela izvaja podjetje Spot d.o.o. Poslovni del zgradbe bo v bodoče služil najemniku Optiki Cestnik.
IL
NOVA OBUTEV ZA JESEN
V Hrastniku so 16. avgusta odprli novo prodajalno z obutvijo. Trgovina Wink na Trgu Franca Kozarja 14, v prostorih nekdanje Planike oziroma nasproti Pivnice, ponuja obutev za
Blagovna menjava zasavske regije s tujino
ZAGORJU POLOVICA ZASAVSKEGA IZVOZA
JANUAR-MAJ 2000	Izvoz	Uvoz
Hrastnik	13.646	4.937
Trbovlje	5.546	9.201
Zagorje	18.415	8.766
Regija	37.607	22.904
JANUAR-MAJ 1999	Izvoz	Uvoz
Hrastnik	16.526	5.358
Trbovlje	4.640	7.354
Zagorje	15.579	10.034
Regija	36.745	22.746
šport in prosti čas proizvajalca Wink, modno in trendovsko obutev različnih slovenskih in italijanskih proizvajalcev, torbice in vse, kar sodi k obutvi, od nogavic in vezalk do čistil za obutev. Poseben poudarek namenjajo tudi otroški obutvi. Zanje so se v trgovini založili s proizvodi znamke Ciciban. Kot je poudaril Gregor Grešak, direktor podjetja Benten, čigar last je prodajalna, ponujajo kakovostne proizvode, za vsak dan.
pa tudi za bolj zahtevne kupce. Prodajalna bo odprta ob delavnikih od devetih do dvanajstih in od petnajstih do devetnajstih, ob sobotah pa od devetih do trinajstih.
O pomenu, ki ga podjetje Benten pripisujejo otrokom, se je bilo mogoče prepričati tudi na slavnostnem odprtju prodajalne, ko je otroke z baloni in z iz papirja izdelanimi rožami razveseljevala pravljičarka Ana, pa tudi oprema prodajalne je otrokom prijazna, saj je zanje v kotu postavljena risalna mizica, kjer se lahko otroci zabavajo medtem ko starši kupujejo.
Branka Jan
Delež v izvozu/uvozu regije 36,3/21,5%
14,7/40,2%
49,0/38,3%
100/100%
RM.
Območna zbornica Zasavje je spet objavila podatke o blagovni menjavi zasavske regije s tujino za obdobje od januarja do maja 2000. Delež regije v tem obdobju v izvozu SLovenije je 1%, v uvozu pa 0,5%. Zanimiveje, da zagorsko gospodarstvo izvozi skoraj za polovico vsega zasavskega podatka, kar je vzpodbudno, za ostale zasavske občine pa nič kaj vzpodbudno, čeprav tudi Hrastnik ne zaostaja mnogo, medtem ko je Trbovlje na zadnjem mestu po izvozu. Zato pa Trboveljčani prevladujejo pri uvozu, kjer je njihov delež zasavske regije kar 40 odstoten. Sicer pa številke govorijo same zase.
J. li.Jj.f? I r (i J . r>
Letošnje leto slavi steklarska godba 70 let svojega obstoja. Slavnostni koncert so že imeli in obiskovalci so bili mnenja, daje lepo uspel. Nanj so povabili tudi rudarsko godbo, steklarski pevski zbor in radeško mažoretno skupino. Udeležili so se ga tudi številni predstavniki gospodarskih organizacij in predstavniki občine, ki so tudi zagotovili izvedbo koncerta. Na koncertu so podelili bronasto priznanje sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti naslednjim godbenikom: Boštjanu Cerarju, Gregorju Kališniku, Borutu Kolariču, Poloni Kos Vidmar in Dominiku Žužmanu.
Trenutno ima godba 38 rednih članov, ki vadijo dvakrat tedensko. Ob letošnji obletnici so se oblekli v nove uniforme, s katerimi so poleg koncerta nastopili tudi na prireditvah ob občinskem in krajevnem prazniku. Opazen je nov zagon, ki gaje čutiti v zadnjih dveh letih, ko je prevzel dirigentsko palico Boštjan cerar, predsedniške posle pa Soniboj Knežak. Pozna se intenzivno delo na strokovnem področju in v finančnih zadevah. V bodoče nameravajo vzgajati svoje lastne kadre, v svoje vrste pa so se vrnili nekateri člani, ki so to dejavnost pred leti zapustili.
In kakšni so začetki steklarske slavljanke? Najdišča premoga v naših krajih so povzročila, da se je pred 140 leti preselilo steklarsko delo iz Jurkloštra na hrastniško področje. Težaško delo v rudniku in pri steklarjih je zaradi nizkih mezd povzročilo, da so se povezovali v sindikalne, kulturne in športne dejavnosti. Tako seje skupina zanesenjakov odločila za ustanovitev godbe v času velike gospodarske krize pred 70 leti. Prvi kapelnik je bil Jože Petrovič, kasneje pa so se dokaj hitro menjavali. Leta 1938 so imeli že toliko prihrankov, da so si nabavili nove instrumente iz znane češke tovarne Lidel, stare pa uporabili za učence. Nabavili so si tudi prve godbene uniforme. Med drugo vojno so za nekaj let prenehali z nastopanjem, ponovno so se formirali dve leti po osvoboditvi, leta 1947. Godba je spet štela 30 članov, dirigentsko palico pa je prevzel leta 1951 Vili Zaletel, kije dosegal s svojimi varovanci lepe uspehe. Leta 1958 so si ob 100-letnici steklarne nabavili nove uniforme. Po smrti dolgoletnega kapelnika Vilija Zaletela so spet nastopile težave in za rešitev krize so bili storjeni mnogi koraki za združitey obeh hrastniških godb. Vendar prizadevanja niso uspela, čeprav so imeli že nekaj skupnih vaj. Godbeniki so se skoraj razšli. Menjavali so se kapelniki, manjkalo je kadra, instrumentov, finačne podpore... Na srečo so se vedno našli ljudje, ki so bili z dušo pri glasbi, zavedali pa so se tudi pomena glasbene dejavnosti za steklarno samo. Med temi je tudi Jože Leskovšek, ki pripoveduje: "Pol stoletja sem že pri godbi, devet let sem bil star, ko sem začel igrati pikolo. Glasba ni edini razlog za dolgoletno vztraj-
nost, ampak tudi družabnost, sklepala so se prijateljstva, bilo je mnogo veselja in smeha.
Rad sem bil v družbi starejših, ki so imeli smisel za humor in zabavo in hkrati resnost pri delu in učenju. Vedno mi je bilo v ponos, da smo lahko igrali, saj smo imeli občutek, da s tem zastopamo tudi Steklarno Hrastnik. In tudi danes sem takšnega mnenja - ne glede na drugačen sistem in razmerje menim, da mora Steklarna ostati naš skrbnik (danes sponzor).
Mislim, da gre še vedno za obojestransko prednost - godbeniki s svojim igranjem zastopamo Steklarno, delovanje godbe pa bi gotovo ugasnilo, če ne bi bilo prispevka podjetja. Zato se zahvaljujem vodstvu kot tudi vsem delavcem za podporo godbi in želim, da tudi tako ostane. Zelo sem zadovoljen z našim dirigentom Boštjanom in upam, da bo še dolgo sodeloval z nami. Zato si želim, da bi si našel službo v Steklarni, saj bi tako lažje računali nanj. Iz teh časov ima vsak med nami kakšno zgodbo, anekdoto, smešnico. Spominjam se koncerta na Primorksem, 10 let sem bil star. Ko smo šli mimo nekega vinograda, sem kar naenkrat ostal brez instrumenta - izgubil sem pikolo. Zame je bila to strašna tragedija, na račun katere je bilo kasneje veliko smeha. Za igranje pa sem dobil večji instrument - klarinet. Kasneje sem jih zamenjal še nekaj - sedaj sem na B basu."
In kaj pravi najstarejši član Viktor Blažko? "Petnajst let sem bil star, ko sem se priključil steklarski godbi in vztrajam že 65 let. Vadili smo v gostilni Logar. Za godbo meje navdušil Ocepek, ki je bil trobentač, zvok trobente pa mi je bil vedno všeč. V tistem času smo imeli godbeniki prednost tudi pri delu v Steklarni in smo zelo hitro napredovali in zelo dobro zaslužili, saj je bil lastnik steklarne navdušen privrženec glasbe. V času mojih začetkov je bila praksa takšna, da smo novinci dobili star instrument, ko pa smo ga usposobili, si gaje prilastil kakšen starejši član. Sledilo je seveda razočaranje, nato pa smo se na to prakso navadili. Časi so bili takrat popolnoma drugačni - večkrat seje skozi kakšno kolonijsko okno sredi popoldneva zaslišalo igranje, kmalu se je odprlo drugo z zvokom drugega instrumenta, pa tretje... In kar naenkrat je bil lokalni koncert steklarske kolonije..."
Naštejmo še prvih deset godbenikov z najdaljšim stažem: Vikto Blažko - 65 let, Franc Drolc - 50 let, Jože Rugelj - 50 let, Erih Seničar - 50 let, Jože Leskovšek - 49 let, Edo Germadnik - 43 let, Rado Kališnik - 43 let, Anton Lipar - 42 let, Leon Žibret - 42 let, Jože Grum - 35 let.
Trenutno stanje steklarskih godbenikov še vedno ni rožnato, piše Marinka Anžlovar v Steklarju, kjer je zbrala ob njihovi 70-letnici številne podatke. Računajo na pomoč sponzorjev - Steklarne in TKI Hrastnik - iz katerih pravzaprav godba izhaja oin računa tudi v bodoče. Potrebno bo nabaviti nove instrumente, saj je večina stara okrog 30 let in si je tako pridobila sloves najslabše opremljene godbe v Sloveniji. Stremijo za tem, da ne bi postali le pogrebna godba; želijo nadaljevati s pestrim repertoarjem, ki vsebuje železni repertoar, zabavno zvrst pa tudi kaj zahtevnejšega. Prepričani smo, da jim bo to tudi uspelo. Ob obletnici pa steklarskim godbenikom seveda čestitamo.
•d n. 3 m. n
24. VELSRPNA 2000
POJASNILO G. VLADIMIRJU KOJNIKU IN OSTALIM BRALCEM
V 15. številki časopisa Zasavc sem objavila članek z naslovom “Pihalni orkester SVEA osvojil zlato medaljo”. Kar, kljub opozorilu našega bralca, spoštovanega gospoda Vladimirj a Kojnika, da to ni res, še vedno drži.
Orkester SVEA je dejansko osvojil 88,13 točk, v prvi - najtežji skupini, kjer je tekmovalo 16 orkestrov, kar je bilo odlično 3. mesto. Na tem tekmovanju je bilo ocenjeno z “zelo dobro”, če je orkester osvojil med 80 do 90 točk. Torej, orkester je opravil z “sehrgut”.
Za pojasnilo navajamo kako je organizator, to je Severnobavarska zveza pihalnih orkestrov, poimenovala posamezno število točk:
manj kot 60 točk - orkester dobi priznanje za sodelovanje
od 60 - 70 točk - zadovoljivo (bronasta medalja)*
od 70 - 80 točk - dobro (srebrna medalja)*
od 80 - 90 točk - zelo dobro (zlata medalja)* od 90 -100 točk - posebno dobro (zlata medalja s posebnim priznanjem)*
*V oklepajih je navedeno primerljivo poimenovanje dobljenih točk za orkestre na tekmovanjih, s katerimi se lahko to tekmovanje primerja. Na takšnih tekmovanjih je Pihalni orkester SVEA Zagorje že nastopal, npr. Kerkrade na Nizozemskem, tabelo najdete na spletni strani: http://www.wmc.nl.
Zaradi lažjega razumevanja je v medijih objavljeno, daje orkester osvojil zlato medaljo, ker laikom ocene z “dobro, zelo dobro...” ne povejo veliko, saj v Sloveniji bolj poznamo ocenjevanje z medaljami.
Ves material, ki gaje g. Kojnik naslovil name, nima navedenih virov. Tudi tabela, ki je bila objavljena v 16. številki Zasavca, je brez navedenega vira, je pa res, daje g. Kojnik zahteval
objavo te tabele. Poleg tega je tabela očitno dopisana, brez podpisa oz. opombe avtorja dopisanih besed.
Sicer pa, menim, da večina bralcev sporočila Vašega dopisa, g. Kojnik (kar sploh ni dopis!), ni razumela, ker je bil precej nejasen. Bilje brez navedenih podatkov, s katerimi se ne strinjate. Zdi se, da ste želeli, da dejanske opombe bremenijo le mene in tiste, ki so mi informacije posredovali. Če to ne drži, pošljite pravi dopis z repom in glavo, ki bo razumljiv vsem bralcem in, če nameravate dodati tabele oz. slikovno gradivo, navedite vir.
V vročih poletnih dneh je zame na prvem mestu počitek, ker pa gre za pravilno in popolno informiranost naših bralcev, sem si utrgala urico svojega prostega časa - pa vem, da ne zaman.
S spoštovanjem, Katja S.
MISS FERRARI 2000
V nedeljo, 30.julija je bila v Ilirski Bistrici mednarodna cestna gorsko hitrostna dirka Rally Ferrari 2000. Kot tudi zadnjih pet let, je Janja Zupan, sicer Miss Slovenije '94, tudi letos kot piko na i za zaključno prireditev rallyja organizirala lepotno tekmovanje Miss Ferrari 2000.Tako je druga spremljevalka postala 18-letna bodoča študentka Barbara Palčič iz Kopra, prva spremljevalka 20-letna študentka elektrotehnike Tina Vesenjak iz Maribora, naziv Miss Ferrari 2000 pa pripada 19-letni študentki pedagoške fakultete Andreji Kuhar iz Maribora.
USPEŠNI LOKOSTRELCI
Na lokostrelskem turnirju za slovenski pokal in pokal J. V. Valvasorja, kije potekal 29. julija na nogometnem igrišču Proletarec v Zagorju, je tekmovalo 78 lokostrelcev iz Slovenije in
Hrvaške. Prvo mesto je dosegel Dejan Sitar iz ED VALVASOR Zagorje, ekipno pa so bili prav tako najboljši iz Lokostrelskega društva VALVASOR Zagorje. V teh dneh jih čakajo tudi tekmovanja na Danskem.
NOVA ŽUPNIJA V TRBOVLJAH
Mariborski škof dr.Franc Krambergerje pred dnevi izdal ustanovno listino za novo župnijo v Trbovljah. Ustanovitev nove župnije velja od l.avgusta 2000 dalje, zajemala pa bo jugozahodni del trboveljske doline. Meja bo potekala med dosedanjo župnijo in novo župnijo od vasi Plesko, do naselja Neža, mimo tovarne IPOZ, po cesti med Novim domom in Pod gozdom ter Dom in vrtom, čez potok Trboveljščica, med Kešetovim in stadionom, mimo sodišča in Zdravstvenega doma, po cesti na Klek do dvojnega ovinka nad vrtcem Pikapolonica ter po grapi med spodnim in zgornjim Klekom do potoka Bavščica, kjer je že meja z zagorsko župnijo. Severno od te meje bo župnija Trbovlje s farno cerkvijo sv.Martina, južno od omenjene meje pa župnija Svete Marije - Matere Cerkve. Možnost ustanovitve nove župnije je postala potem, ko je bila zgrajena nova cerkev na Ulici l.junija. Tu so tudi veroučni prostori. Hkrati je bil imenovan za prvega župnika nove župnije Franc Mlakar, dosedanji župnik trboveljske župnije. Za župnika dosedanje župnije Trbovlje pa je bil imenovan Jožef Škofič, ki je bil doslej kaplan v Beltinec. Znano je, daje župnik Franc Mlakar v vseh 17 letih odkar deluje v Trbovljah, opravil ogromno delo pri obnavljanju in zidavi sakralnih objektov, bodisi po organizacijski, duhovni, bodisi po fizični plati. Sam je namreč kot delavec izvajal vsa mogoča zidarska, pleskarska in druga dela na vseh sakralnih objektih, katerih obnove ali zidave seje lotil. Mnogo je tako naredil pri ohranjanju naše kulturne in sakralne dediščine.
IL
ZAGORSKA OBČINSKA ODUKOVANJA
V Medijskih Toplicah na Izlakah so se 9. avgusta slavnostno zbrali, da praznično obeležijo podelitev zagorskih priznanj, ki poteka vsako leto v okviru zagorskega občinskega praznika. Nastopajoči: VIVA mladinski pihalni orkester GŠ Zagorje z dirigentom Dragom Peterlinom, recitatorji in Zagorski oktet, ki ga vodi Emil Krečan, so kulturno oblikovali slavnostno sejo, na kateri je zagorski župan Matjaž Švagan podelil občinska odlikovanja. Ker so tokratno pozornost namenili tudi mladim, so nagradili dijakinjo Nežo Majcen iz Zagorja, kije bila ena od dvanajstih v Sloveniji, ki so na maturi dosegli maksimalno število točk, to je 34, med zagorskimi skavti pa je bila za svoje aktivno delo izbrana, da jih zastopa v Rimu na prireditvi, ki jo skavti sveta prirejajo v letu 2000. V kulturnem programu so se recitatorji spomnili nekaterih pomembnih obletnic: 450 let od natisa prve slovenske knjige, 200 let od rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna, 59-let od partizanskega napada na nemško orožniško postajo v Zagorju in 40-let Delavskega doma v Zagorju. Po podelitvi občinskih odlikovanj, so si v organizaciji Multime d.o.o. Kisovec, slavljenci in gostje lahko ogledali spletne strani Občine Zagorje ob Savi, objavljene na internetu, ki jih je predstavila Tatjana Polanc Kolander.
Mateju Zupanu (prvi z leve) so na podelitvi čestitali tudi k njegovi 30-letnici.
Pri Občinskem svetu Občine Zagorje ob Savi je bila imenovana komisija, ki poskrbi za javni razpis, na katerega naj bi se odzvali posamezniki in skupine občanov, in predlagali prizadevne posameznike, društva, podjetja in druge za občinska priznanja. Tudi letos je bilo tako in na razpis je v razpisanem času prišlo dvanajst predlogov. In odlikovanja Občine Zagorje ob Savi so prejeli:
Častni občan občine Zagorje ob Savi v letu 2000je: Valentin Kralj: Leta 1948 rojeni Valentin Kralj je doštudiral defektologijo, stanuje na Mlinšah, njegovo prvo učiteljsko delovno mesto pa je bilo leta 1969 na šoli s prilagojenim programom v Zagorju. V času njegovega ravnateljstva seje šola s svojo razvejeno dejavnostjo močno uveljavila v domačem kraju in izven njega. Leta 1992je dobil za svoje delo tudi naj višje državno priznanje na področju defektološke stroke, to je plaketo Antona Skale. V občini ima tudi na področju zdravstva in sociale različne zadolžitve. Je dolgoletni predsednik občinske komisije za Grumove plakete, je član komisije za občinska priznanja, deluje v različnih ljubiteljskih gledaliških in drugih kulturnih skupinah, zato je
občinski svet na svoji redni seji sprejel sklep, da se Valentinu Kralju za vestno in nesebično delo na strokovnem, organizacijskem in kulturnem področju podeli za občinski praznik leta 2000 naziv ČASTNI OBČAN občine Zagorje ob Savi.
Zlato plaketo občine Zagorje ob Savi so dobili: Igor Ajtič dipl. arh.: Leta 1953 rojeni Igor Ajtič je doštudiral arhitekturo, njegove zaposlitve so bile na GIB Beton v Zagoru, SI PO REK Kisovec, GIB Beton Zasavje, Projektivni biro CRT Trbovlje, leta 1996 pa je s sodelavci ustanovil lasten projektivni biro ARHIS. S svojim diplomskim delom je pokazal svojo nadaljnjo usmeritev: izhajati iz žlahtne tradicije in tej dodajati sodobne arhitekturne forme. V osemdesetih letih se je pridružil arhitektom, ki so v arhitekturo uvajali postmodernistične likovne prvine, z njimi pa so skušali javnim in privatnim zgradbam dati bolj oseben izraz in bolj človeško noto. Sodeloval je pri projektiranju naslednjih zgradb: Medijske Toplice Izlake, Športna dvorana Zagorje, Teniška dvorana Zasten v Zagorju, Blagovnica Živa v Zagorju, Restavracija Marela in druge, in ker je v osemdesetih letih vnesel v okolje svež arhitekturni veter, nove oblike in ideje, ga je občinski svet odlikoval z ZLATO PLAKETO občine Zagorje ob Savi.
Rudnik Zagorje v zapiranju Zagorje ob Savi: Zgodovina zagorske doline je od leta 1755 močno povezana s premogom in rudarjenjem. Zagorski premog je pomagal Sloveniji pri
industrializaciji, pri razvoju prometa po letu 1849, kot energetski vir je zadovoljeval s svojo toploto mnogo generacij Slovencev. Za zagorsko dolino je bil rudnik premoga gibalo razvoja, saj so se s pomočjo njega razvile druge gospodarske panoge: ETI Izlake, IGM Zagorje, Varnost Zagorje in druge, od rudnika Zagorje je bila odvisna zagorska in kisovška infrastruktura, trgovina,... Zadnja leta je postalo pridobivanje premoga iz zagorskih globin neaktualno, zato je prišlo do zapiranja rudnika Zagorje. Sedaj se trudijo, da bi opozarjali na tehnično dediščino, ki bi bodočim rodovom govorila o vplivu rudnika na razvoj, zato jim občinski svet občine Zagorje ob Savi podeluje v letu 2000 ZLATO PLAKETO občine Zagorje ob Savi.
Košarkarski klub Zagorje ob Savi: Ki letos praznuje 50-letnico delovanja. Prvi večji uspeh je klub dosegel leta 1974, ko je postala kadetska ekipa republiški prvak. Iz te ekipe je nato izšlo nekaj igralcev, ki so naslednja desetletja nosili glavno težo nastopanja mladinske in članske ekipe KK Zagorje. Članska ekipa KKZ je do leta 1984 uspešno nastopala v L republiški ligi, po letu 1994 pa se je klub znova dobro uvrstil in sicer v drugo državno ligo. Ambiciozna uprava kluba, razumevanje občine in zagorskega gospodarstva ter seveda nadarjeni igralci pa so pomagali, da se je KK Zagorje leta 1999 uvrstil v L državno ligo Kolinska. Zaradi te uvrstitve bo klub nastopil tudi v enem od evropskih tekmovanj, in sicer na tekmovanju za Koračev pokal. Ker so doslej vzgojili in pokazali športno pot mnogim mladim košarkaijem, jim za plemenito vzgojno delo in promocijo Zagorske doline občinski svet podeljuje ZLATO PLAKETO za leto 2000.
Nagrajencem je čestital zagorski župan Matjaž Švagan (na sliki še: Valentin Kralj)
Srebrno plaketo Občine Zagorje ob Savi so dobili: Aeroklub Zagorje ob Savi: Začetki aerokluba Zagorje segajo v leto 1939, ko je bil ustanovljen Kraljevski letalski klub, podružnica Zagorje, s sedežem v Trbovljah. Tedanji člani so
h z) tti n
24. VELSRPNA 2000
se ukvarjali predvsem z modelarstvom, maketarstvom in padalstvom. Sedanjemu Aeroklubu, s pričetki z letom 1990, so dali člani
Najboljša maturantka: Neža Majcen.
bolj sodobno obliko in vsebino in nove razsežnosti v delovanju. Doslej združujejo prek osemdeset članov, organizirajo letalske prireditve in popularizirajo letalstvo in druge zvrsti letenja. Že pred letom 1990 so začeli na neurejenem platoju Ruardi "udarniško" urejati vzletišče za motorne zmaje, nato pa še 500 metrov dolgo vzletno in pristajalno stezo za letala. Med najbolj pomembne
pridobitve kluba sodi nabava letala PA 18, organizirajo tudi različna srečanja in tekmovanja, v občini pa so najbolj odmevni različni letalski mitingi. Za vse napore in dosežke jim občinski svet za leto 2000 podeljuje SREBRNO PLAKETO občine Zagorje ob Savi.
Jože Smrkolj: Rojen je bil leta 1936 v Zaplanini, zdaj živi v Spodnjem Prhovcu pri Izlakah. Končal je šolo za kovinarje, bil zaposlen pri Rudniku Zagorje, šest let tudi v Elektroporcelanu Izlake. Leta 1965 je pričel s samostojno obrtno dejavnostjo - ključavničarstvo in kovinska galanterija, čemur je predan že 35 let. K delu je imel inovativen pristop in rezultat tega je toplotni izmenjevalec, za katerega je na strokovnem sejmu toplotne tehnike v Zagrebu dobil posebno priznanje. Glavni proizvodi njegove delavnice so bila kovinska ogrodja za kino-dvorane doma in po svetu. Direktno ali prek kooperantov jih je izvažal tudi v države Evrope in Afrike. Je član Obrtnega združenja Zagorje, za oranje ledine na področju malega gospodarstva, za inovativne in izvozne uspehe v letu 2000 pa mu občinski svet podeljuje SREBRNO PLAKETO občine Zagorje ob Savi.
Matej Zupan: Leta 1970 rojeni Matej Zupan iz Zagorja, je končal diplomski in podiplomski študij pri prof. Fedji Ruplu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kasneje seje izpopolnjeval še v tujini pri svetovno znanih profesorjih. Postal je prvi flavtist mednarodnega orkestra Academia Ars Misicae. Kot solist in član različnih komornih zasedb je nastopal po Evropi in ZDA. Je član pihalnega orkestra VIVA, pihalnega kvinteta ARIART in kvarteta flavt FOReM. Snemal je za domače in tuje radijske hiše ter izdal dve samostojni plošči. Štirinajst let je poučeval na Glasbeni šoli v Zagorju. Poučuje kot izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je prvi flavtist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Je tudi umetniški vodja Mednarodnega festivala komorne glasbe Valvasorjevi večeri na Medijskem gradu in odmevnih Srečanj flavtistov Slovenije z mednarodno udeležbo, ki vsake dve leti potekajo v Zagorju. Za glasbene dosežke in organiziranje glasbenih dogodkov mu občinski svet podeljuje SREBRNO PLAKETO občine Zagorje ob Savi za leto 2000. (iz obrazložitev)
Zbralo: RR.
Slike: Tomo Brezovar
V Zagorju nova igrala
V okviru prireditev ob zagorskem občinskem prazniku so v sredo, 9. avgusta otvorili otroška igrala v Kosovelovem naselju, kjer je za uvodne pozdravne besede poskrbel zagorski župan Matjaž Švagan. Občina Zagorje ob Savi je v zadnjih desetih letih približno dvajset milijonov tolarjev namenila za opremljanje in ureditev otroških igrišč na javnih površinah in na površinah Vrtca Zagorje. Tudi tokratne pridobitve so bili krajani
Kosovelovega naselja zelo veseli ter pripravili pogostitev, za kulturni program pa je poskrbel Vrtec Zagorje. Igrišče je opremljeno z igrali SARBA-italijanskega proizvajalca.
RR.
Slika: Tomo Brezovar
DON PIERINO V ZASAVJU ODPRL CENTER ZA POMOČ ZASVOJENCEM
Don Pierino je k sebi pred oltar povabil mladoletnega albanskega fanta, ki je ostal brez dokumentov, s tem pa tudi brez možnosti za urejeno žvljenje, in povedal, da ga bo odpeljal s seboj v Italijo in posinovil.
23. junija so v vasici Razborpod Lisco odprli center za pomoč zasvojencem, ki je produkt Skupnosti srečanje, katere ustanovitelj je don Pierino Gelmini, kije Razbor, ob otvoritvi centra tudi obiskal. S tem, ko nastajajo takšne skupnosti v Sloveniji, imajo zasvojenci več prednosti: bliže so domu, saj ostanejo v Sloveniji, pri zdravljenju sodelujejo z domačo družino,...
Domačini so nekdanjih odvisnikom za bivanje pripravili staro opuščeno šolo in izrazili svojo pripravljenost, da jim bodo stali ob strani in
čutili z njimi, za kar se jim je mariborski pomožni škof dr. Anton Stres v pridigi zahvalil.
Don Pierino je pomembno pripomogel k ustanavljanju in razvoju terapevtskih skupin in drugih oblik obravnave uživalcev drog v Sloveniji, si prizadeval za privoljenje prebivalcev k izvajanju programov terapevtskih skupnosti,... prav zato je prejel častni znak svobode Republike Slovenije, predsednik Milan Kučan pa gaje označil kot simbol boja zoper uživanja prepovedanih drog in boja za vračanje odvisnikov v normalno življenje.
K.S.
Sliki: Tomo Brezovar
Škof Stres blagoslavlja prenovljeno šolo (v ozadju)
24. VELSRPNA 2000
p. t* yrpup
120* Prezrle in (ne)ponovljive odločiive
Pravočasnost na preizkušnji? Vendar ne gre le za bliskovito odzivanje, čeprav odločanje pogosto spravlja v zadrego, ki daje duška vsakdanjim in sezonskim, tedenskim in občasnim zgodam. Ne meneč se za to, da je v odločitvah tudi mnogo povzpetništva, želje po veljavi, kot tudi hrepenenja po uspehu v družbi, službi, šoli ter po še marsikakšnih izbirah, ki se vrivajo takorekoč "tjavdan" oziroma zdi se vsaj, da zgolj zaradi morebitne zrelosti, naivnosti, avanturizma ali še mnogočesa, kar je enkrat bolj površne sorte, drugikrat pa se v tem najde tudi globlji pomen. Morda se nekateri odločajo potiho ali včasih prehrupno, mnogi na hitro in redki s pomisleki, eni bolj in drugi manj zvesto ter vztrajno. Toda dobre odločitve dajejo tudi boljšo preglednost nad cilji, ki si jih sleherni zastavlja, čeprav je treba načrte kdaj tudi prilagoditi oziroma pustiti stvarem, da se izkažejo kot dobre prilike za izjemne odločitve. Nekateri anketiranci pa so povedali, ali so vedno preračunljivi, kadar se odločajo, in če drži, da še največ zamudiš, ko se sploh ne odločiš. Saj pravijo, da z odločitvijo pride tudi (za)upanje vase in v druge. Odvisno je le, koliko spoštovanja, pozornosti ali še česa si kdo upa nameniti (dobrim) odločitvam sploh.
Besedilo In slike: Petro Rodoviž
Grega Gerhard, uslužbenec, iz Hrastnika: "Pri sleherni odločitvi gre za to, da nisi povsem
prepričan, če je to ravno najboljša varianta, vseeno pa ti veliko pomeni. Včasih sem hitro
sprejemal odločitve, zadnje čase pa zelo pretehtam, predno se karkoli odločim. Dobra odločitev pomeni tudi uspeh, ali vsaj pripomore k uspešnosti. Mogoče je v pretirani odločnosti tudi malce trme."
Zeina Korač, gospodinja, iz Hrastnika:
"Nekatere odločitve se zato zdijo težje, ker si nehote malce koristoljuben. Vendar ne gre zmeraj le za koristi, saj je mnogo odvisno tudi od okoliščin.
Izbira življenjskega partnerja sploh ni težka odločitev, težje seje odločiti za pravi poklic."
Karmen Osojnik, gospodinjska pomočnica, iz Hrastnika: "Odločni ljudje so mi všeč, ker so samozavestni in zmeraj vedo, kaj hočejo. Zase bi rekla, da sem kar odločna in ko se za nekaj
odločim, se ne oziram na vplive drugih. Mogoče ni vsaka odločitev tudi dobičkonosna, vsekakor pa se odločiš glede na svoje želje."
Terezija Izlakar, gospodinja, iz Hrastnika:
"Vsak dan se odločamo o stvareh, čeprav se nam nekatere ne zdijo toliko pomembne, da bi jim rekli odločitve. Treba pa je biti vztrajen tudi pri odločitvah, ki terjajo veliko truda. Menim, da so odločitve bolj osebna stvar in se pri tem le redkokdo ozira na druge."
Renato
Kajetna, pek, z Dola pri Hrastniku:
"Odločni ljudje so super, ker znajo vztrajati v stvareh in ne naredijo kompromisa že za vsako malenkost. Pri odločitvah gre
tudi za čustveno plat in pri sleherni odločitvi je tudi malce tveganja."
Cvetka Koritnik, komercialistka, iz Zagorja: "Nekatere odločitve se zdijo lažje, ker so kratkoročnejše. Med težjimi odločitvami je zagotovo izbira življenjskega partnerja. Saj pri odločitvah na nek način tudi tvegaš, če hočeš kaj doseči. Pri odločanju ne podlegam vplivom, ampak najprej zadeve pretehtam, potlej pa se odločim, češ, kar bo, pa bo."
Darja Kropivšek, cvetličarka, z Izlak:
"Najboljša stvar pri odločitvah je, da jih sprejmeš ne glede na reakcije drugih. Ter se seveda tudi čimbolj potrudiš in vztrajaš za tisto, kar se odločiš. Nikakor pa se odločitve ne sprejemajo tako, da najprej povprašaš prijatelje ter se šele potlej odločiš."
Dušan Milkovič, študent, iz Litije:
"Zaupam svojim občutkom in začutim, kdaj je pravi čas za kakšno odločitev.
Včasih pri tem prevaga tudi koristoljubje, vsekakor pa seje treba v pravem trenutku odzvati ter sprejeti odločitev ter jo realizirati na pravi način."
Mojca Bajde, dijakinja, iz Hotiča: "Boljše je, da vsaj poskusiš, kot pa, da se sploh ne odločiš. S tem, ko se odločiš, si postaviš tudi cilj, želje pa ima človek vedno.
Sevedaje nelagodno, če se
drugi ne strinjajo s tabo, ampak za kakšno dobro odločitev se pa še zmeraj lahko potrudiš."
M.T?;ixin,1 s Mrl^n
24. VELSRPNA 2000
Urša Kmetec
Internetni rogonosec
Tudi Micka si želi iti v korak s časom, zato si omisli računalnik. Priklopi se na internet in...od takrat dalje gre vse narobe. Moža zjutraj več ne čakajo čiste nogavice, popoldan ne toplo kosilo in zvečer ne...khm. Srajce si mora ubožec likati sam, opazovati mora pomenljive poglede sosed v trgovini, še pivce za živce in fuzbal tekma ne pomagata več. Da o otrocih niti ne govorimo. Ko mu zmanjka čistih gat in posmehovanja ne more več prenašati, poprosi tamalega, da mu razloži kaj dela mama. Sinko se brez posebnega truda dokoplje do njene elektronske pošte in pokaže očetu, kaj je našel. Janez se gre zapit v bližnjo gostilno. Ko se pozno ponoči vrača domov, kar čuti rožičke, ki mu poganjajo na glavi. Žena ga vara! Prešuštnica pošilja na drugi konec planeta vroča sporočilca drugemu dedcu, ki ga ni še nikoli v življenju videla. Doma jo trdo privije in Micka mu prizna, da njena internetna romanca traja že kar nekaj tednov, da je našla svojo sorodno dušo, ljubezen svojega življenja. Zabrusi mu tudi, da nima pravice brati njenih pisem ter da ne misli prenehati s svojim početjem.
Skrušeni mož, ki ni vec vedel kaj bi, si je znanje o zapletenih medčloveških odnosih začel nabirati ob gledanju številnih nadaljevanj Raztresene Ally. Z ženo sta se oglasila pri psihiatru, v službo jije začel pošiljati cele travnike rož, samozavest sije nabiral s hojo po žerjavici, v posteljo jije začel prinašati zajtrk, še njenega rojstnega dne in njune obletnice se je spomnil. Žena je še vedno visela ure in ure na računalniku, čeprav seje zdaj vsaj pretvarjala, da igra pasjanso. Zato si je najel odvetnika. Ko mu je razložil svojo žalostno zgodbo, se je ta začel krohotati. Saj še Clintonova afera z Monico ni veljala za seks, kljub njeni popackani modri obleki. Kjer ni seksa, tam ni prešuštvuje dejal in mu svetoval, naj raje pazi, da ga ne bo tožila žena, saj je s prebiranjem tuje pošte storil kaznivo dejanje. Da denarja, ki bi ga zmetal stran na sodišču, niti ne omenjamo.
Ko zna skuhati kosilo, ne da bi se mu prismodilo, narediti matematične naloge za otroke, ko že skoraj uživa v brisanju prahu in pomivanju oken, ko na gredici pridela prvo solato, se spomni starega pregovora. Klin se s klinom izbija! Nabavi si računalnik, se priklopi na internet in v čvekalnici poišče sorodno dušo. Cele dneve pridno klofa po tipkovnici in odkriva nove užitke, kijih je prej poznala le žena. Z novo ljubeznijo se dogovorita za randi. Prikaže se z velikim šopkom vrtnic. Presenečenje je veliko. Čaka ga Micka. HAPPV EN D
PS. Vse osebe v zgodbi so izmišljene, toda število tovrstnih prevarancev v svetu vztrajno narašča. Če ne verjamete, poglejte na medmrežje, toda bodite previdni, to se lahko zgodi tudi vam.
Boštjan Grošelj
Kdaj je dovolj?
Naslovno vprašanje je brez. smiselnega odgovora, če merimo na zadovoljstvo z materialnimi rečmi. Imetje nas namreč ne more osrečiti, v najboljšem primeru nas lahko začasno poteši. Jasno, osnovne fizične potrebe moramo imeti zadovoljene, kar pa še ne pomeni, da je nujno biti zagledan v lastnino. Resnično zadovoljstvo ima korenine drugje. Izhaja iz človekovega srca in mu je tuj hrup materialističnega slepila. Prava sreča se rojeva v tišini, a zanjo si moramo vzeti čas.
Znati se moramo ustaviti, za hip postati in se umiriti od vsakdanjega vrveža, ki s svojo naglico avtomatizira naše misli, besede in dejanja. Človeštvo vleče v norost služenja maliku kapitalu, ki smo si ga postavili sami. Zavedati bi se morali, da je naše prizadevanje za lepše življenje obsojeno na propad, če temelji na kopičenju zunanjega bogastva. Kdor se zagleda v blišč zunanjega bogastva, se začne bati, da ga bo izgubil, zato ga skuša na vse mogoče načine obdržati. Postaja ujetnik imetja in počasi se oddaljuje od svojega človeškega bistva. Čedalje bolj tepta sam sebe, potem pa se še čudi svoji zagrenjenosti ...
Materialno bogastvo nas pušča prazne, če z naslajanjem nad njim hranimo svoj napuh in svojo sebičnost. Bogastvo je smiselno imeti samo takrat, kadar z njim služimo skupnosti in tako prispevamo k napredku človeštva kot celote. Če je bogastvo namenjeno samemu sebi, nas siromaši; če z njegovo pomočjo prispevamo k rasti dobrote in medsebojne povezanosti v skupnosti, pa nas bogati. Ob preudarnem razporejanju imetja lahko začutimo pristno zadovoljstvo ter se prepričamo, da je bogastvo le sredstvo na poti k zadovoljstvu, ne pa zadovoljstvo kot tako.
Zadovoljstvo je zastonjski dar, zato se ga ne da kupiti z denarjem. Odvisno je od naše pripravljenosti, da prisluhnemo glasu srca in objamemo sleherni trenutek življenja. Vse, kar moramo storiti, je preprosto to, da smo. Potem se ne bomo več ukvarjali s skrbmi, upi in strahovi. Potem bomo res živeli! Ali je to tako težko, da je za sodobnega človeka prehudo breme? Morda se nam zdi pretežko, ker smo se navadili instant ritma: instant hrane, instant odnosov, instant ljubezni, instant užitka, celo instant pogrebov...
Le kam se nam tako mudi? Tak ritem nas ne osrečuje, ampak še bolj zasužnjuje. V lovu na srečo iščemo kratkotrajne užitke, namesto da bi iskati trdne korenine resnične sreče. Sreča je ali resnična, izhajajoča iz trajnih vrednot, ali pa je ni. Prej ko se zavemo, da je sreča, kot nam jo prikazuje sodobna potrošniška družba, lažna, bolje je za nas. Prava sreča se rojeva na skrivnem in nam ponuja notranjo trdnost ne glede na zunanje okoliščine.
Če se razveselimo ob pogledu na ples listja v vetru, če nas prevzameta vonj jutranje rose in petje ptic, smo še dovzetni za drobne reči, ki dajejo Življenju smisel. Zadovoljstvo torej ni nekaj oddaljenega, nekaj, kar moramo šele doseči. Zadovoljstvo je tukaj in zdaj, če se le odpremo trenutku in za hip odmislimo vso kramo, ki nam krade moč in energijo.
Koliko časa in truda namenimo za dejavnosti, ki nam prinašajo le bežna zadovoljstva. To ve vsak zase, a gotovo bi bili bolj zadovoljni, če bi vsaj delček tega časa in truda preusmerili v notranjo umiritev. Samo mirne, uravnovešene misli namreč lahko vodijo k smiselnemu delovanju v dobro posameznika in skupnosti.
24. VELSRPNA 2000
S- J *	*“♦*
J. J J ir J. \t fj (J
Jože Krajnc
Morda mnogi čustvene situacije opredeljujejo kot dobre ali slabe, glede na zahtevano ali pričakovano, pač. Mogoče so v tem zagledane tudi priložnosti, dosežki, p»slovni>in dri^gi uspehi. Odveč je pripomniti, da izražajo številne trenutke, ki ne razpolagajo le z mnenj, hotenji in zanimanji, ampak doživljajsko paleto vsega, kar slehernemu daje korajžo, da poskuša. Jožeta Krajnca takšne situacije neznansko navdušijo, a ne zgolj zato, ker se ukvarja zrržir arij eni, marveč tudi zavoljo tega, ker ga včasih moti, da mnogi preveč poudarjajo c lj, ki jjbspodbuja, ter se premalo posvečajo vsakdanjosti, srečevanjem, ki so zagotovo prijetnejša, k»t so se jim dejansko namenili razdajati. Doslej seje takšnim zgodam nasmihal - na vsez#d n jej upozna n tudi iz humorističnega dueta Strašna Jožeta - predvsem pa jih jemal resno, preudarno ali še kako« saj je kot redaktor soustvarjal tudi TV-oddaje ZOOM, Nedeljskih 60, Poletni most, Resje!, zd.nj pa je tudi urednik razvedrilnega programa na TVS. In hkrati tudi tisti, ki je režiral Valvasorjev dan z izlaško gledališko skupino, ki bo v soboto, 26. avgusta ob 17. uri potekal na Medijskem gradu na Izlakah, čemur bo sledila zabava z ansamblom Igor in zlati zvoki.
Ali se gledališkega posla lotevate zelo resno?
Ja, zelo resno. Sodeloval sem s številnimi amaterskimi gledališči, kjer nisem vedno le režiral, ampak tudi igral. Z gledališčem Pod kozolcem iz Šmartna ob Paki, ki je bilo svojčas med vodilnimi amaterskimi gledališči v Sloveniji, smo tudi veliko nastopali na festivalih doma in v tujini. Nasplošno sem veliko gostoval z gledališči in čeravno sem ljubiteljski režiser, sem končal nekaj seminarjev za gledališke režiserje, med temi bi zlasti pohvalil seminar ČLOVEK-DELO-KULTURA in ki so svojevrstno navdihnila ustvarjanje v gledališču. Takrat so bili tudi zametki humorističnega dueta Strašna Jožeta in tega je že deset let. Zato sva prišla na idejo, da bi obnovila predstavo Prihranjeni dolar, kije nekako moj prvi režijski poskus izpred desetih let. Režiral sem tudi predstave za mlajšo publiko, sicer pa ukvarjanje z gledališko režijo nudi obilo zanimivih stvari. Z izlaško gledališko skupino pa smo se nekako naključno srečali in sprejel sem predlog za režijo Valvasorjevega dne, ki gaje doslej režiral pokojni Tone Rozina.
Kako dobro ste se ujeli z izlaško gledališko skupino, ki soustvarjajo Valvasorjev dan?
Fajn smo se "ujeli" in si vzeli čas, da smo se pogovorili, na kak način bomo igro odigrali. Jeseni pa bomo
pričeli delati že novo gledališko predstavo, katero bomo premierno uprizorili decembra.
Ste si tudi Izlake pobliže ogledali in ali si boste odslej kdaj privoščili letovanje v Medijskih Toplicah?
Izlake so mi zelo všeč in upam, da si bom kdaj privoščil letovanje v Medijskih Toplicah. V se drugače je, če si tako zelo opevane stvari tudi praktično privoščiš.
Bolj poznani ste iz humorističnega dueta Strašna Jožeta - bi rekli, da je smisel za humor bolj redka stvar med režiserji?
Humor me zelo zanima tudi kot način življenja. Ne strinjam se s tem, da se Slovenci zelo malo smejejo. Vsakdo se rad nasmeji dobremu štosu. Je pa res, daje komedija kot gledališki žanr težja in v primerjavi
z ostalimi, je tudi manj komičnih tekstov za gledališke igre. Pri dramah si je kakšen prizor vredno večkrat ogledati, pri komedijah pa komične situacije niso več smešne, če se ponavljajo. Tudi glede .interpretacije humorističnega teksta gre za specifiko, saj od igralca zahteva določeno sposobnost, ki pa je vsak igralec tudi nima. Morda je komedija kot filmska ali gledališka zvrst malce zaničevana, ker so le redki igralci uspešni v komedijah. Časi so pa taki, da ljudje zelo radi gledajo komedije in se zdi, da jih je premalo.
Ali nasplošno rajši od drugih, režirate igre, ki so komične?
Ja, čeprav bi se rad v režiranju spopadel tudi s kakšnimi drugimi žanri. Predvidevam pa, da mi je lažje režirati komedije, ker sem po naturi nagnjen k humorju in se bolj
znajdem v režiranju komedij.
Ste kdaj Ipibosu-nni na dobre režiserje?
Kje pa, kvečjemi spodbudno je, da gre komu režifurje dobro od rok. Menim, da jepremalb ljudi, ki bi se lotevali režiranja..Zelo škoda se mi je zdelo« ko se je srečevanje slovenskih amaterskih gledaliških skupin pred leti po nevemkakšni logiki malo spremenilo ter so nastala mestna in podeželska amaterska gledališča. S čemer so dali prevelik poudarek okolju. In takrat so šla tudi tovrstna gledališka srečanja malce v franže. Zdaj se menda nekatera spet dogajajo ali so tudi enovita in zagotovo veliko pridenejo, da se lahko odvijajo dialogi z ljubitelji režije ali igre, saj so tudi redka priložnost, da se srečaš z ljudmi, ki jih zanima gledališče. Tudi Izlake so imele veliko srečo, da je pokojni Tone Rozina z gledališčniki delal na način, da se stvari niso zasitili in delajo s srcem in z zelo veliko vneme in volje.
Kaj pa zahtevate od igralcev?
Želje je treba igralcem povedati takoj na začetku. Odprt sem za vsakršen pogovor, upošteval sem deloma tudi pričakovanja tega okolja in iz igralcev skušal potegniti kar največ, kar želim. Nikakor ne bi bilo v redu, če bi okolju ponudili nekaj, kar ni v skladu z njimi in s čemer bi preveč "revolucionarno" posegli, saj bi se potlej tudi publika zoperstavila ali odklonilno reagirala. Zato delamo v soglasju. Nimam sicer navade, da igralcem vnaprej pokažem, kako bi morali zaigrati in bi potlej ponovili za mano, saj se s tem porazgubi njihova ustvaijalnost in kreativnost, kar pa od njih na nek način pričakujem. Igralcu dopuščam čimveč kreativne svobode.
Koliko odrskih del je že nastalo v domeni vašega režiranja?
Pri nekaterih amaterskih gledališčih se pojavlja dosti zelo dobrih igralcev, ki so talentirani. Čeravno profesionalni igralci, ki končajo AGRFT, pri študiju
iTit,
pridobijo tovrstno "obrtniško" znanje, da so takorekoč igralsko zelo fleksibilni. Funkcionalnost v gledališču pridobiš le s tem, da čimveč igraš. Doslej pa sem režiral osem gledaliških predstav, ki so bile med seboj zelo raznolike.
Kako pa sodelujeta s tekstovnim zasnovateljem Valvasorjevega dne, prof. Nandetom Razborškom?
Prof. Nandeta Razborška sem spoznal že kot tekstopisca za glasbene ansamble, zdaj pa sem ga spoznal tudi kot dramaturga. Velika sreča je, da se s tolikšno zavzetostjo razdaja in ustvarja za ta okoliš. Zdi se mi, da se tudi z izjemnim občutkom za jezik loteva gledališke igre Valvasorjevega dne, ki je vsebinsko in zgodovinsko bogata ter zato tudi zelo gledljiva, poslušljiva in duhovita zgodba z dramaturško zelo zanimivimi dialogi.
Menite, da se bo uprizoritev zelo razlikovala od siceršnjih?
Malo drugače, kot prejšnja leta, bo mogoče res. Nikakor pa ne bo bistvenih sprememb ali presenečenj.
Na kaj ste nasplošno najbolj pozorni pri gledališki predstavi?
Nobenega elementa, ki tvorijo dobro gledališko predstavo, ne favoriziram za prednostnega. Vkup z izborom besedila do pravilne zasedbe igralcev, do izbora kostuma, luči, glasbe, morajo zadeve funkcionirati, da je gledališka predstava uspešna.
Bi si želeli tudi prihodnje leto režirati Valvasorjev dan?
Ja, če mi bodo ponudili. Kajti predstava je zanimiva tudi za slovenski prostor. Janez Vajkard Valvasor je zgodovinsko znana osebnost, tudi to avtentično okolje
je prostor, kjer bi lahko postalo tradicionalno prizorišče predstav, posvečenih Valvasorju, ki bi si jih ogledali ljudje od vsepovsod.
Se zanimate tudi za film ali za filmsko režijo?
Ne, čeprav televizijski medij zelo dobro poznam. Vendar sem o televizijski režiji že razmišljal, o filmski pa sploh ne. Gledališka režija me bolj zanima, a četudi bi kdaj poskusil s filmsko režijo in če ne bi poratalo, me ne bi prav nič motilo.
Ali imate pri režiranju kdaj določene želje in vas naprimer bolj zanima, kako se zaljubljenca želita videti ali se rajši ubadate s problematiko - scenami, ko se varajo in podobno?
Ponavadi prizor uskladim s tekstovno podlago. Dostikrat se ga skušam izvirno lotiti. Oziram se le na to, da ne izberem tak prizor, ki ga gledalec pričakuje na prvo žogo. Zato se skušam postaviti v vlogo gledalca, saj želim gledalca presenetiti in če hočeš to doseči, se moraš spoprijeti z različnimi pristopi. Zato je treba pri vsaki situaciji naštudirati več možnih načinov, da uspe.
Ali znate ob vsaki priliki povedati kakšno smešnico?
Hahaha, smešnic se eni spomnijo prej, drugi pa pozneje. Včasih so časi bolj produktivni za smešnice in se jih več sliši, čeravno pravijo, da je originalnih vicev bolj malo, vse ostalo so le variante.
Imate radi dinamiko tudi v vsakdanjih medsebojnih stikih?
Ja, in sicer vsakršno dinamiko -pogovorno, situacijsko, tudi počasnost je dinamika. Ko greš naprimer z nekom na kavo ali sok, se tudi pojavi raznovrstnost momentov: od tega, da si globoko
pogledata v oči, potlej pa se pogovorjanje lahko razvname ter se kozarci trše postavljajo na mizo ali besede rezkeje izgovorijo ter zatem spet upočasnijo tempo pogovora.
Gledališka dinamika gledalcu ne sme dati občutka, da se nič ne dogaja.
Kakšni igralci pa vas navdušijo?
V amaterskem gledališču me navdušijo vsi tisti igralci, ki v gledališču potešijo svojo željo po nastopanju in se vklopijo v kolektivnost tega "gledališkega" ansambla.
In kaj vse je tisto, kar igralcu pomaga, da boljše izrazi svojo vlogo?
Poleg kostuma in scenskih efektov, je to tudi okolje, da se igralec sproščeno počuti. Potlej pa je važen še kreativen odnos režiseija do igralca. Nadaljnji sklop okoliščin pa je povsem tehnične sorte, ko je zadeva pripravljena in predstava rabi uprizoritev. Kajti vsaka gledališka predstava rabi publiko.
Omenili ste, da ste delali tudi kot novinar, kakšne spomine imate ob tem?
Bil sem novinar pri časopisu Večer in to v času, ko se je največ dogajalo. Veliko sem potoval po republikah bivše Jugoslavije, skratka, zelo zanimivo novinarsko obdobje je bilo.
Mimogrede, ker ste tudi urednik razvedrilnega programa na TVS - ste kdaj v dilemi, kaj razvedri gledalce?
Ne, kajti posluževati se moraš zanimanja za gledalce. Predpogoj za uspešen program je namreč poznavanje publike, ki jim je razvedrilo namenjeno. Takoimenovani "feedback" oziroma odziv je zelo pomemben in največ pove o sprejemljivosti nečesa. In odziv sem zmeraj doživljal kot poduk. Nikoli pa ne podcenjujem gledalce oziroma publiko.
Vam ostane dosti časa za družino in ali kdaj "režirate" kakšen rojstni dan ali pač menite, da so vsakdanje stvari še najboljše, če so spontane?
Dostikrat so zadeve res najboljše, če so spontane. Se pa zgodi, da kdaj improvizirano režiram praznovanje ob kakšni obletnici. Družinsko vzdušje pa popestrijo kar tri hčerke - dve imam iz prvega zakona, tretjo pa iz drugega. Ampak znova ugotavljam, da si z otroki lahko zelo veliko, pa je to še vedno premalo.
Kaj je za vas sreča?
Sreča ni toliko v materialnosti ali v dobrih avtomobilih, bolj srečen sem, če je prijetno v družinskem krogu, med prijatelji in znanci. Pristni in pošteni odnosi me osrečujejo.
Si pogosto zastavljate načrte?
Bi rekel, da sem kar "ziheraš". Včasih je dobro stvari analizirati in utemeljiti. In predno se česa lotim, se gotovo tudi malce zberem in ugotovim, kakšne so možnosti in kako se jih lotiti.
Ali tudi po horoskopu pobrskate, da uvidite še kakšno varianto?
Ne, horoskopov pa ne berem in tudi ne vem, če je to tipično za rojene v znamenju ovna.
Ima humoristični duet Strašna Jožeta na programu še veliko smešnic?
Za kvaliteto seje tudi pri smehu in zabavi treba potruditi. Čeprav se zdi, da je včasih časa premalo, pa vendarle nekaj pripraviva za nastop, četudi se potlej tekst naučiva šele na dan predstave, v avtu. Hitro si zapomniva in hitro tudi pozabiva.
Besedilo in slike: Petra Radovič
...SINET DOMA VARUJE VAŠE PREMOŽENJE!
M
g
>t^l
O
§
GO
VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS!
AS DOMŽALE
Seivis in trgovina d.o.o.. Blatnica 3a, I0C ifcin. 1236 izin prodaja: 061/162-22-42,061/162-37-00 ______________tax: 061/162-37-05______
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000
TOURING
GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European
ŠPORT-touring
CBR 1100 XX Super Blackbird CB 1100 SF (X-11)
VFR 800 F1
CB 600 F Hornet
CB 600 S Hornet (poloklep)
ŠPORT
VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 F NSR125R
CHOOPER
GL 1500 C Valkvrie VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadow VT 125 C Shadovv
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
GROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RD
SKUTER
X8R-S (cestni)
X8R-X (cross)
č (kW/KM)	MPC
74/100	3.689.000
74/100	2.655.000
121/164	2.489.000
103/140	2.289.000
81/110	2.412.000
71/97	1.634.000
71/97	1.719.000
100/136	2.749.000
81/110	2.137.000
112/152	2.366.000
81/110	1.889.000
11/15	869.000
74/100	2.724.000
64/87	1.928.000
32/44	1.719.000
32/44	1.622.000
29/39	1.510.000
11/15	1.078.000
70/95	2.251.000
44/60	1.899.000
41/55	1.400.000
45/61	1.581.000
32/44	1.114.000
17/23	1.211.000
8/11	959.000
43/58	1.199.000
30/41	1.183.000
20/27	759.000
4/5.5	444.000
4/5.5	444.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000.
RENAULT
Omejena serija vozil!
Tvvingo in Clio Ocean Megane in Laguna Concorde
Prihranek od 100.000,00 do 340.000,00 SIT!
ffilKJMJMT MALGAJ. .
Trbovlje telefon prodaja: (03) 56 33-110 servis: (03) 56 33-120
E-mail: prodaja.trbovlje @ avtohisamalgaj.si, www.avtohisamalgaj .si
RENAULT
tl a ntvialvTi
BRŠUANKE SLAVICE OJSTERŠEK IZ ČEČ
Kakšnih dvesto metrov naprej od zadružnega doma v Čečah je gruča štirih hiš, od katerih ena posebno izstopa. Na vseh štirih balkonih in na terasi ob hiši se namreč bohoti na tisoče živopisanih dvojnih bršljank. V
dvesto koritih. Zanje skrbi enaipetdesetletna Slavi Ojsteršek, kije že deset let v pokoju. Nekaj let so prinesle takratne razmere v steklarni, nekaj let pa bonifikacija v malariji. V glavnem. Slavi sije ob odhodu kupila majhen
rastlinjak, ki ji je v pomoč pri vzgoji cvetja. "V začetku septembra začnem pikirati v jogurtove lončke," pripoveduje vedno dobrovoljna Čečanka, "vsako barvo posebej. Do 20.septembra imam že okrog 2000 sadik mladih poganjkov.
Lončke dam v rastlinjak in še na okenske police v dve sobi. Kadar nastopijo temperature pod ničlo, zakurimo plin ogrevamo kar z navadnim koharjem..." Potem jih že IS.januarja prepikirata s prijateljem Tonetom - sama ne bi vsega zmogla - v oprana, razkužena korita. Zemljo pripravita že v jeseni: krtine, gozdno zemljo izpod smrek, opuščena mravljišča, kupita le šoto. Prvega maja postavita cvetoča korita že na balkone. Mimoidočim zastaja korak, ko jih občudujejo. Če smo natančnejši, ustavljajo se avtomobili, saj danes že nihče več ne hodi peš. "Veliko ljudi prihaja k sosedu, avtoklepaiju in sprašujejo, če kaj prodam. Seveda mi še na misel ne pride, se smeje Slavi Ojsteršek, "jih pa rada podarjam. Tudi po tisoč sadik razdam prijateljem in znancem." Tone pa še doda: "Najlepše plačilo je pogled na rože. Da so še vedno lepe in zdrave, kadar se od kod vrneva..." Saj res. Kdo zaliva, kadar kam odpotujeta? Hčerki Slavica, Jožica in soseda. Po dve uri dnevno - vedno z veseljem in ljubeznijo. Kaj pa občinsko nagrado za najlepši balkon so že dobili? "No, res so hodile razne komisije okrog hiše, tudi poslikali so balkone, vendar do zdaj še nismo dobili nagrade. Nam tudi ni do nje - saj ne delamo za nagrado. Za rože živim..."
Fanči Moljk
FUNŠERC FUNŠFRC FUNŠFRC FUNŠERC FUNŠERC FUNŠERC FUNŠERC FUNŠERC FUNŠERC FUNŠERC FUNŠERC
OBNOVITVENA DELA V DELAVSKEM DOMU TRB0VUE
V osrednjem trboveljskem kulturnem hramu potekajo v teh počitniških dneh obnovitvena dela. V teku sta večji deli in sicer obnova Pregljevega stenskega mozaika v velikosti 84 m2 na prednji strani doma, hkrati pa potekajo tudi obnovitvena dela v gledališki dvorani. Po 44-ih letih, odkar je bil dom odprt, je bil skrajni čas za obnovo. O delu na mozaiku smo poročali, da se bodo dela zavlekla, v gledališki dvorani pa so po demontaži starih tapeciranih sedežev začeli obnavljati parketna tla, na novo so opleskali
stropno konstrukcijo, na novo pa bodo opleskali tudi stene ter nazadnje montirali nove sedeže. Oder nameravajo obnoviti prihodnje leto. Letošnja obnovitvena dela bodo veljala okoli 28 milijonov tolaijev.
IL
RAZPIS ZA CESTE
Konec julija so v uradnem listu objavili razpis za predvideno posodobitev javnih cest v občini Zagorje v ocenjeni vrdnosti 120 milijonov tolarjev. V drugi polovici septembra bodo izbrali ponudnike, s tem bodo ustvarjeni pogoji za začetek del na teh objektih. Predvidena dela zajemajo
modernizacijo petih lokalnih cest, osmih mestnih ulic in šestih ostalih javnih cest. Skoraj gotovo pa vseh zastavljenih cestnih projektov v občini letos fizično ne bodo zaključili.
(Vir: Bilten)
VRTEC DELUJE TUDI V POČITNIŠKIH DNEH
Čeravno so počitniški dnevi na višku in je zato dosti ljudi na letovanju, pa vrtec Pikapolonica, ki deluje v sestavi zavoda Vrtec Trbovlje, opravlja svojo funkcijo tudi v času počitniških dni. V teh dneh obiskuje vrtec okoli 90 nadebudnežev. Vsak dan znova se lotevajo najrazličnejših iger, ne
manjka pa tudi obiskov zunanjih sodelavcev.
IL
KRIŽIŠČE KONČANO
Semaforizirano križišče pri tržnici v Zagoiju je zgrajeno. O njem smo že pisali, zato le še nekaj osnovnih podatkov; vrednost naložbe je 40 milijonov tolarjev, še 5 milijonov so vredna dodatna dela pri prestavitvi in ureditvi nekaterih komunalnih vodov. Sicer pa so morali delavci Cestnega podjetja razširiti križišče, prestaviti komunalne vode, zgraditi kanalizacijo, urediti semaforje ter križišče na novo asfaltirati.
(Vir: Bilten)
^ ,!
jj
j
v n
Pinus mugo
Rušje velja za eno najskromnejših rastlin tako v naravi, kot tudi v hortikulturi. Njegove skromnosti glede rastišča ni potrebno posebej omenjati, dovolj je že, če le pomislimo na prostrana področja v Alpah malo nad gozdno mejo, ki so močno prepredena z rušjem. Ekstremna rastišča, kjer so pogoji za rast skoraj minimalni, tam ta rastlina prav lepo uspeva, kljub množici dejavnikov, ki bi za marsikatero rastlino veljalo takojšni propad.
Iglavec, ki je oblikoval močan koreninski sistem prepreden globoko v pesek in kamenje. Močno zgoščena grmasta rast s poleglimi vejami, ki so lahko precej oddaljene od matične rastline, omogočajo nekakšno mikro rastišče primemo samo bom in nemalokrat se pripeti, da poraščena območja prekrije plaz grušča. Takrat rastline, ki so ostale na površini znova poženejo korenine ter tako pripomorejo k vegetativnemu razmnoževanju same rastline. Kaj kmalu hitro znova prerastejo območje, ter ga tako vamjejo pred prekomerno erozijo. Tudi na sneg so se posebej prilagodili, saj jih lahko snežna odeja prekriva tudi po šest mesecev. Rušje pa ni značilno samo za Alpska področja, temveč ga najdemo tudi na Pohorju in Pokljuki, kjer raste na acidofilnih rastčih (kisla rastišča), skupaj s
rušje
šotnim mahom in borovnicami. Tako lahko raste skoraj povsod, kjer mu je le omogočeno dovolj svetlobe, saj v nasprotnem primem, kaj kmalu propade.
Eterična olja, kijih vsebuje rušje uporabljajo za inhalacije proti prehladu in bronhitisu. Poznajo ga tudi v industriji parfumov, kot osveževalec prostorov.
Lešje trd in težak, vendar ne doseže dimenzij, ki bi jih lahko uporabljali v lesni industriji. Redko kje pa ga še danes uporabljajo v rezbarstvu, za kurjavo ali za pridobivanj e oglja.
Že od vsega začetka okrasnega vrtnarstva ga oblikovalci vrtov redno uporabljajo v svojih zasaditvah. Posebej je primeren za skalnjake kjer
je nepogrešljiv element. V svojih zasaditvah le redko uporabljam osnovno vrsto in se raje poslužujem različnih sort (Pinus mugo 'Mops', 'Compacta', 'Hesse', 'Frisia', 'Rotundata'), ki so različnih oblik in nekoliko bolj košate, saj lahko rušje v osnovni obliki zraste tudi v drevo višine desetih metrov, če so mu dani določeni pogoji. Nekoliko manj ga uporabljajo za zunanja korita, čeprav je tudi v tem elementu izredno odporen.
Sama rastlina ima izredno močne iglice, ki so popolnoma odporne na mraz. Rastlina postane zanimiva spomladi, ko na dnu enoletnih poganjkov oblikuje moška socvetja, ijavo rumene barve. Ženska socvetja pa razvije na vrhu enoletnih poganjkov. Kot je značilno za bore storži dozorijo šele dve leti po oprašitvi.
Rušje spada med drevesne vrste, ki nima posebne gospodarske vrednosti, če bi ga ocenjevali po količini lesa. Gledano s strani ekologov pa ima neprecenljivo ekološko funkcijo pri varovanju melišč, kjer nobena druga drevesna vrsta nima niti najmanše možnosti za rast, preprečuje erozijo in varuje nižjeležeče predele pred zasipanjem s peskom, poplavami in plazovi.
Prihodnost rušja je več kot dobra, saj se po opuščenih pašnikih in gorskih kmetijah močno razrašča.
Slika in besedilo: Sašo Taškar
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
ZDRAVILNE RASTLINE
KOLMEŽ
Kolmež je močvirska trajnica, ki pri nas ne dozori, ampak se razmnožuje samo na vegetativni način. Korenika je zelenkasto rjave barve, debela do 3 cm in dolga do enega metra. Na koncu korenike se razvije steblo s cvetnim beličem z majhnimi, zelenimi, nerodovitnimi cvetovi. Cveti od junija do avgusta. Po Ašiču, velja to prastaro zdravilno zelišče, ki so ga Stari Kitajci imenovali podaljševalec življenja, za najboljšo želodčno zdravilo. Pri nas raste ob rekah, mlakah in drugih stoječih vodah. Vodoravno razraščeno koreniko, ki lepo diši, nabiramo zgodaj spomladi, preden se pokažejo listi in pozno jeseni. Posušimo jo na prepihu v senci.
Korenika se lahko uporablja kot začimba. Vsebuje eterična olja, grenčine in čreslovine. Ker vsebuje eterično olje azaron, se sme uporabljati
le kratek čas. Zapisali smo že, da se kolmež obnese predvsem pri želodčnih težavah (katarju, oslabelost želodca, pomanjkanju teka, slabi prebavi, pri vetrovih). Kolmež pa uredi tudi iztok žolca in pravilno izločanje. Deluje še proti povišani vročini, pri bronhitisu, gripi in pljučnici. In kot je v svoji knjigi še zapisal pater Ašič, izboljša tudi obtok krvi. Preganja celo revmo in protin, vodenico ter pospešuje izločanje seča.
Zanimivo je, da se lahko kadilci kaj hitro odvadijo kajenja, če žvečijo posušeno koreniko (dobite jo tudi v lekarni), saj jih sili na bruhanje.
Kolmežev čaj je dober tudi za krepitev spomina, lahko pa ga uporabljamo tudi za umivanje glave, saj krepi lasišče. Pri mrzlih rokah in nogah je kolmeževa kopel zelo prijetna kot zatrjujejo nekateri zdravilci. Enako pri ozeblinah, nespečnosti, živčnih in pa ženskih bolezni.
Pozor, moški! Kolmeževa pijača (v liter jabolčnika razrežemo 20 g kolmeževe korenike za nekaj dni- 10 dni zapored spijemo četrt litra pijače po požirkih) pomaga moškim pri oslabeli
spolni moči. Le zakaj bi potem posegali po viagri, če imamo na dosegi rok kolmež. Je cenejši.
DRESEN
Čeprav je predvsem nadležen plevel, je hkrati zelo zdravilna zel. Rastlino brez korenin nabiramo od junija do avgusta in jo posušimo v senci. Vsebuje C vitamin in kremenčevo kislino.
Zdravi predvsem pljuča, ledvice in mehur. Izboljšuje in čisti kri ter zaustavlja krvavitve (tudi hemoroidov). Je primerna za spomladansko čiščenje, tako da spijemo 2-3 skodelice čaja na dan. Dresen, namočen v žganje prežene črevesne zajedalce, namočen v kislem rdečem vinu pa pomaga proti driski, griži, spahovanju ter ženskam pri težavah ob menstruaciji. Sok ali čaj nadalje lajša boleče mokrenje in odpravlja pesek in kamne iz ledvic in mehurja. Obnese se celo pri sladkorni bolezni.
Pripravil Igor Gošte
avtohiša zadovoljstva in presenečenj
NIŽJE CENE NEKATERIH VOZIL IZ ZALOGE ZA 200.000 SIT MODELI COOL, DEMIO, 323 626 CENEJŠI do 420.000 SIT. B-2500 TD - klima gratis. To je ponudba, ki jo ne smete zamuditi. Avtomobili 323 in 626 s TD motorjem -enaka cena kot z bencinskim motorjem
UTA PLATIŠČA SAMO 14" 14.200,00 sit VISOKOKVALITETNE PNEVMATIKE KUMHO 15" 16.500,00 sit	ŽE ZA 4.759,00 sit
NOVO: Pregledi polnjenje in montaža KLIMATSKIH NAPRAV
Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela, mešalnica barv, Rent-a-car.
V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65 Tel.: (0601) 64-729,66-500
odprto: od 8. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure
2 DNI GRATIS
MAZDA NAJ 1IO
‘Tortuna £3
Nasipi 45,1420 Trbovlje
tel.: 03 56 29018, 03 56 30980 fax: 03 56 29018
Privoščite si prave počitnice skrbi prepustite nam.
Še pred dopusti vam nudimo v najem ali odkup alarmne sisteme za vašo hišo ali stanovanje.
?:n.r^Tr nT7.j?
ulsbslgo 7
IVO
VRTAČNIK
Je človek, ki mu zelo pristoji urejenost in s stilom oblačenja zmerom pritegne, čeravno pravi, da glede videza ni tolikšen perfekcionist, kakršen je pri delu. Kot diplomirani inženir gradbeništva je zaposlen že od leta 1982 in prve izkušnje sije nabral pri zagorskem SGP Beton, že deset let pa je vodja gospodarskih javnih služb na Občini Zagorje ob Savi, ki pokrivajo področje individualne in kolektivne komunalne rabe, sklad stavbnih zemljišč in področje stanovanjskega sklada. Zelo je dovzeten za pripombe ljudi ob izvršenih delih na javnih površinah in rad jim prisluhne, dosti mu pomeni tudi poslovno komuniciranje oziroma da so stiki v službi prijetni in korektni. Ker veliko vlagajo tudi v modernizacijo cest pravi, da se mu zdi stanje cest v zagorski občini sorazmerno dobro.
Pridnost, poštenost in iskrenost so aduti, na katere zmeraj največ stavi in ki ga tudi najbolj razveselijo pri ljudeh. Sicer pa v igrah na srečo ne sodeluje in tudi horoskopov ne bere. Pravi namreč, da je sleherni lahko toliko uspešen, kolikor se je pripravljen potruditi. Privržen je delovnim navadam, čeprav si včasih zameri, da se s službenimi problemi ubada še po službi. Vendar za vsako stvar odmeri veliko časa in zavzetosti, saj ima pri delu rad pedantnost in kvaliteto. Program, ki obsega letne načrte na področju gospodarskih javnih del pa sprejemajo v skladu s krajevnimi skupnostmi in drugimi službami, čeravno se pogosto izkaže, daje potreb več, kot jih zmorejo finančna sredstva oziroma proračun.
Za najpomembnejše smatra, da dosledno usklajujejo želje in potrebe ter se na podlagi teh odločijo o izpeljavi programa, ki ga opredeljuje tudi razvojna plat zagorske občine. Nazadnje so recimo poskrbeli za konfine oziroma miniaturne stebričke, ki pred zagorsko tržnico POD URO preprečujejo nekontrolirano parkiranje avtomobilov, čeprav tudi estetsko popestrijo objekt. Rad se udeležuje prireditev, ki so obenem še srečevanja ljudi in ob zagorskem občinskem prazniku je bilo nekaj teh druženj tudi ob otvoritvi zaključnih del javnih objektov. Pravi, da se z druženjem spodbuja tudi medsebojno sodelovanje, za kar seje vredno potruditi. Znanci in prijatelji mu menda pravijo, da je zelo potrpežljiv, dejansko pa je tudi samokritičen in si zastavlja zmeraj nove cilje. Ker je ljubitelj športa, najde čas tudi za košarko in nogomet.
Ustvaril sije, kot je dejal, "malo večjo družino od povprečne" in letos seje hčerkam Tjaši, Nežki in Evi pridružila še Ana. V družinskem krogu ga razveseljuje pozornost in prijetno vzdušje, z ženo pa vztrajata, daje vzgajanje razumevajoče in spodbudno. Zlasti spoštuje, če ljudje poleg kritike, izrazijo tudi pohvalo. Med filmi si rad ogleda pustolovske in komedije, všeč mu je zabavna in popularna glasba, priložnostno ga pritegnejo kulturne prireditve, v pogovorih pa ceni domiselne in jedrnate dovtipe. Discipliniranost pa je njegov motto -v debatah in pri vožnji.
Besedilo In sliko: Petra Radovlf
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (15. del)
Friderik Baraga, slovenski misijonar in škof (nadaljevanje)
Baraga je pozimi 1835/36 napisal novo slovensko in tudi nemško knjigo, ki jo je prevedel še v francoščino, in še tri indijanske knjige. Med temi je bil tudi ocipvejski molitvenik Otchipwe Anamie-Masinaigan. Molitvenik je bil natisnjen v Parizu, medtem ko je Baraga v Evropi iskal duhovnike, ki bi se mu pridružili v misijonih. V zimi leta 1839 je nastala nova ocipvejska knjkiga, kasneje natisnjena v Ljubljani.
Njegov najpomembnejši misijon je bil od leta 1843 dalje L'Anse. Tuje med Indijanci živelo tudi mnogo belih priseljencev. Baraga je duhovno skrbel tudi zanje. Leta 1846 je prišel škof Lefevre iz Detroita birmovat v L'Anse. Ob tej priložnosti je sprejel veliko oseb t.i. Družbe treznosti. Vsak Indijanec se je namreč moral pri krstu poleg zlu (hudemu duhu) odpovedati tudi žganju.
Baraga je škofa spremljal nazaj v Detroit, kamor je nesel tiskat predelano izdajo ocipvejskega molitvenika in mali ocipvejski katekizem. Na povratku seje ustavil v La Pointe. Od tod je hodil v Grande Portage, okoli 100 km, kjer je deloval opat Škola, frančiškan iz Novega mesta. Vendar ladje ni bilo, zato je Baraga naprosil nekega Indijanca, da bi ga prepeljal s čolnom. Podala sta se na pot. Toda na poti se je razbesnel vihar, Baraga pa je med potjo molil brevir. Vihar ju je zanesel v ustje neke rečice, ki jo je Baraga poimenoval Gross River (Križeva reka). Na tem mestu je danes velik kamnit križ z napisom »Oče Baraga 1846«.
Tega leta je založnik Klemens v Ljubljani izdal njegovo knjigo Nebeške rože, kije izšla v 3000 izvodih.Baraga je bil 1853 posvečen v naslovnega škofa in imenovan za apostolskega vikarja Michigana, s sedežem v Sault Ste. Marie. Ob posvečenju v Cincinnatiju je izdal dve okrožnici, in sicer eno v angleškem jeziku ter drugo za Indijance.
Zatem seje ponovno odpravil v Evropo, da bi pripeljal novih duhovnikov. Povsod so ga prijazno sprejemali, veliko je tudi pridigal. Sprejel gaje tudi papež Pij IX., ki seje zelo razveselil posebnega darila - ocipvejske slovnice in slovarja.
Baraga seje vrnil naslednje leto, nastavil nove duhovnike in nadaljeval z delom. Tudi kot škof ni prenehal potovati in obiskovati indijanskih družin. Hodil je na krpljah, po visokem snegu, preko voda, tudi po več sto milj daleč, od koče do koče. Indijancem je prinašal evangelij.
V tem času leta 1855, je izdal svojo zadnjo otavansko knjigo o večnih resnicah, v ocipvejski jezik je prevedel tudi šolski katekizem. Skupaj je napisal 32 indijanskih knjig, med katerimi sta prav dragocena angleško-ocipvejski slovar (leta 1853) in ocipvejska slovnica.
Papež Pij IX. je leta 1857 povzdignil njegov vikariat v redno škofijo. V njej je bilo tedaj 19 cerkva, 4 še v gradnji. Na celotnem območju škofije je imel le 16 duhovnikov.
Leta 1861 je v Združenih državah Amerike izbruhnila državljanska vojna med severom in jugom, kije trajala 4 leta. Hude posledice so čutili tudi misijoni, pa tudi zima ni prizanašala.
Sault Ste. Marie, sedež njegove škofije, je kot prvotno središče začel izgubljati svoj pomen, ker so drugod zrasla večja naselja. Baraga je mislil na preselitev. Izbral je Marquette ob Gornjem jezeru. Tu so prav tedaj dogradili novo veliko cerkev. Sedež je prenesel leta 1866.
Baragi so zaradi velikih naporov pričele pešati moči. Že dalj časa so se mu tresle roke in noge, imel je tudi poapnenje žil. Leta 1865 je imel rahlo kap, po tem ga desnica ni povsem ubogala.
Naslednjega leta je bil cerkveni zbor v mestu Baltimore. Baraga seje le s težavo odpravil tja. Udeležil seje le uvodne seje. Naslednje jutro so ga našli nezavestnega. Drugič je doživel kap. Kljub zdravniškim nasvetom, seje vrnil med svoje ljudi.
Doma sije nekoliko opomogel. Hodil je previdet bolnike, učit otroke. Zaradi naporov je zopet oslabel. Zgaran in onemogel je umrl 19. januarja 1868. Pokopali so ga v stolnici v Marquettu.
Bil je velik misijonar, oče Indijancev, pa tudi zaveden Slovenec. Iz uvodnikov v njegove slovenske knjige se izraža njegova ljubezen do slovenskega naroda.
Na škofijskem sedežu ga je nasledil slovenski rojak Ignacij Mrak, za njim pa prav tako Slovenec Janez Vrtin (leta 1879).
Branko Nlmac
MVŠSgpoll
site vi-dnL ^
Valvasoijcv tig 3 1270 Litija
tel./fa\: 061 883-029, 884 209, 880-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	^
trž enje in produkcija za gospodarsko interesno združ enje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
■mj GLEDANA LOKtLNATLLIVIZUA
V SLOVENIJI
OBJAVAMATVSIGNAL ZACOTA\WWSLOm USPEH!
v-<;eoss
Valvazoijev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIQL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http.7/www.mtaj.si/radio/
24. VELSRPNA 2000
EH.rSTr fj.TT.JI.
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-
NI VAS NAGRADIMO
Dolžni smo vam zapisati ime in priimek nagrajenca iz prejšnje uganke. Nagrajenki je ime Jolanda Kokole, Narof 31, Izlake. V kuponček je pravilno napisala Mila Kačič, pri žrebu pa je imela kar nekaj
sreče. Pravilnih odgovorov je bilo namreč veliko. Prejela bo knjižno nagrado, ki jo poklanja uredništvo in sicer knjigo Hobotnica (Brian Fremantle).
Tako. Nagrado smo podelili. Torej nadaljujmo s 33. literarno uganko. Še do 1.septembra imate čas, da nanjo odgovorite in nam odgovor pošljete na uredništvo. Pisatelj, katerega ime in priimek napišite v kuponček, seje rodil 15.septembra 1908 leta v Veliki Polani v Prekmurju. Izšel je iz kmečko-proletarske družine. Po klasični gimnaziji v Ljubljani seje vpisal na slavistiko, a je leta 1934 študij opustil. Postal je poklicni književnik in se ukvarjal tudi z novinarstvom. Leta 1941 je bil med organizatorji NOB v Prekmurju. Leta 1944 je odšel v partizane. Po vojni je opravljal pomembnejše kulturne funkcije: bil je direktor Cankarjeve založbe. Ljubljanskega dnevnika, založbe SKZ in od leta 1953 tudi član SAZU. Vsa leta je pridno pisal. Velja za enega naših najplodovitejših pisateljev, saj je napisal nad 50 knjig. V prejšnjem Zasavcu smo navedli le nekaj njegovih predvojnih del, tokrat navajamo nekatera povojna dela: takoj po vojni Tihožitja in pejsaži. Pesem gora, Nekoč bo lepše, Rdeči ^	gardist, Ukradena ljubezen, Zlata kočija, in zadnje delo Anketni
list malega človeka.
Glavna značilnost njegovega pripovedništva je bila velika različnost idej, snovi in oblik. Osrednja snov mu je ostala vedno ista. Usoda malega človeka, kije po srcu dober, toda življenjsko mehak in neodločen, zato žrtev razmer, usode in lastne narave
Uganko sestavil Igor Goste
j
O
'o
Z
KULTURNI
KOLEDAR
26.	avgusta 1954 se je v Jesenicah rodil popotnik in pisec potopisov Tomo Križnar. Napisal je: Z biciklom okoli sveta, Samotne sledi idr.
27.	avgusta 1943 se je v Slovenj Gradcu rodila pisateljica Ivanka Hergold. Izdala je novele Pojoči oreh, črtice Vse imaš od mene idr.
31.avgusta 1914 se je v Bohinjski Bistrici rodil pesnik, pisatelj in misijonar France Sodja. Izdal je pesniško zbirko Meditacije, roman Pred vrati pekla idr.
l.septembra 1923 se je pri Murski Soboti rodil pisatelj Franc Bukvič. Napisal je roman Brezdomci, Avtobus norcev idr.
Pripravil Igor Goste
Nini Saje
NA NININEM GROBU
Tiho lega mrak na speče trate, ko korak zastane pred gomilo. Sonce, ki še lani je sijalo tudi zate, za Planino je že zdavnaj utonilo.
V	noč zajoče mi srce in veter zaihti:
Ne, to ne moreš biti ti,
zakaj je na tem kamnu tvoje ime?
Veter kot v odmev šepeče po livadi, to njen je glas: glej, tu sem jaz,
v srcih vas, ki ste me imeli radi!
SPOMIN
V	poletju lanskem na morje te je gnalo hrepenenje, poslušat maestrala spev, valov šepet, šumenje.
Ko na obali med čermi vzdrhtelo ti je srce, poslednjič morske sape so ti božale lase.
Za vedno ti na ustnicah zamrl je nasmeh, mladega življenja žar ugasnil je v očeh.
Zdaj na gomili noč in dan soj lučk v spomin žari, nekje, nekje pa še srce v obupu krvavi.
Noč za nočjo - že leto dni turobni ptič spomina kljuva v srcu in ihti, te kliče: Nina, Nina...!
RAZSTAVI DVEH
TRBOVELJSKIH
LIKOVNIKOV
V drugi polovici julija sta dva trboveljska likovnika - slikarja -odprla svoji samostojni razstavi. Prva jo je odprla SeverinaTrošt Šprogar v galeriji Krka v Strunjanu. Primorski in turistični javnosti se predstavlja z deli na temo primorskih vedut. Vsa dela so izdelana v akrilni barvi na svojstven način z izbranimi motivi. Drugi razstavljalec pa je Bogdan Barovič, ki je tokrat v hotelu Medijske Toplice na Izlakah postavil na ogled na svoji 38. samostojni razstavi dela v oljni slikarski tehniki iz zadnjega obdobja.
IL
NEKAJ POČITNIŠKIH O MOJIH MALČKIH
*
Ob obali nekaterih obmorskih krajev vozijo tudi turistični vlakci z odprtimi vagoni. Nanj se spravimo nekega dne z našimi najmlajšimi. Ko na nekem ovinku zapiha veter, triletni Jernej strokovno ugotovi: "Stric je vključil klimo..."
*
Sicer pa je Jernej tipičen zakajček in mu zlepa ne prideš do konca...
"Babi, zakaj pa je pripeljal rešilec na plažo?"
"Stric sije poškodoval hrbtenico, ko je skočil v vodo.”
"Zakaj?"
"Ker je skočil na skalo."
"Si to videla?"
"Nisem."
"Zakaj pa ne?"
"Jernej, pojdi spet v vodo..."
"Zakaj pa?"
*
Dveletna Neža je nadvse bistra punčka, vendar za kahlico še ne pove sama. Treba jo je loviti... Večkrat jo spomnimo: "No, Neža, greš kakat?"
"Ne, papat!" se odreže.
*
Vračamo se z morja in Neža zaspi. Ko se zbudi, ugotovi: "Ni morja..."
"Ni ga, Neža, ali veš kje je," jo preizkušamo.
"Je šou domov," ugotavlja.
Šestletna Ana Nuša pa jo pouči: "Ne, Neža, mi gremo domov, morje je pa še vedno na plaži..."
Fanžl Moljk
uTLTirvM 3? n
24. VELSRPNA 2000
KAKO SMO LETOVALI NA DEBELEM RTIČU
Morda je komu že znano, da Šklabuci vsako leto nekje v juliju spakiramo svoje kufre in šotore, ter odbrzimo naši lepi slovenski obali naproti. V Ankaranu se začasno nastanimo v kampu in začnemo svojo misijo. Vse najpomembnejše se dogaja na Debelem Rtiču, kjer letujejo otroci iz cele Slovenije, celo iz tujine in seveda med slovenskimi otroci tudi naši - zasavski. Namen našega obiska bom razložila malce kasneje, saj je prvo treba spoznati ozadje dogajanje. Se pravi malo resne teorije.
Otroci na Debelem Rtiču vsako leto letujejo v
organizaciji Rdečega Križa Zagorje. Letos je bilo počitnikovanje organizirano v dveh izmenah in sicer: 1. skupina od 7.-7. Julija, 2. skupina pa od 17.-27. Julija. In v tem zadnjem terminu smo se za nekaj dni prikazali tudi Šklabuci. Vsega skupaj je takrat letovalo 29 zagorskih in 15 trboveljskih otrok. Skozi vse dni so imelo mladi pester program športnih tekmovanj, igric in so bili skratka zelo zaposleni. Svoje moči so pokazali pri vlečenju vrvi, odbojki, plavanju, štafetah,... Preko zanesljivih virov sem dobila podatek, da so se povsod izvrstno izkazali in bili vedno med med najboljšimi! BRAVO NAŠI! Ne pravimo zaman, da na mladih, Zasavcih in bodočih Šklabucih, svet stoji! Letovanje je dobro uspelo. Otroci so bili zadovoljni s počitnicami ob morju, (s hrano) in menda tudi s svojimi vzgojitelji.
In kaj je navsezadnje pametnega in koristnega tam počel Šklab? Bomo takoj povedali. Za vsakega udeleženca smo priskrbeli izvirne in čisto prave diplome, pa še mapice, da otroci vanje spravili svoje ovekovečene dosežke. Pripeljali smo jim plesno-pevsko skupino Foxy Teens, ki so poskrbele za dobro glasbo in poskočno
miganje mladine, kateri pa smo se pridružili tudi mi! brez spoznavanja zgodovine Zagorja spet nismo mogli in smo jih pripravili igrico na temo, kako je kraj Vine dobil ime. Otroci so dobili scenarije, se naučili besedila in sami izdelali sceno. Mi smo bili zadovoljni gledalci.
Pa je prišlo novo jutro in morali smo se posloviti. Nove delovne aktivnosti, so narekovale novi tempo proti domu.
Da so se mladi res zabavali pa nekaj slikic za dokaz!
Študentski pozdrav!
VZDRŽEVALNA DELA NA GIMNAZIJSKI ZGRADBI
Vodstvo Gimnazije-Srednje ekonomske šole Trbovlje seje odločilo, da bodo v letošnjih šolskih Počitnicah opravili nekatera nujna vzdrževalna dela na zgradbi in v njej ter okolici. Obnovili bodo sanitarije v kletnem delu in pritličju ter dokončno opremili obnovljeno športno igrišče za upravno zgradbo občine Trbovlje na Mestnem trgu. Pred kratkim so lepo urejeno igrišče tudi asfaltirali, sedaj pa bodo namestili še koše za košarko ter zarisali črte igrišč za košarko in mali nogomet. Do novega šolskega leta bodo vsa predvidena dela končali.
tL
ZGRADBO STARE OBČINE BODO PORUŠILI
Zgradbo stare občine Trbovlje na Trgu franca Fakina v neposredni soseščini farne cerkve sv.Martinabodo še ta mesec porušili. Zgradba je namreč močno dotrajana in se jo po mnenju strokovnjakov ne splača več obnavljati. Do leta 1939 je zgradba služila kot upravna zgradba oziroma sedež občine Trbovlje, nato pa so v njej nredili stanovanja. S porušitvijo zgradbe bodo Pridobili prostor za razširitev ceste pri Kobacu, Pridobili pa bodo tudi nekaj parkirišč.
TL
ASFALTIRALI SO DEL CESTE
Dne 8.avgusta so delavci Cestnega podjetja Celje začeli in naslednji dan končali asfaltiranje tlela makadamske ceste Trbovlje-Prebold. Dela so potekala na savinjski strani. Letos je za ta dela tta voljo 200 milijonov tolarjev. Obnoviti bo treba
še okoli 2 km cestišča, kar naj bi storili prihodnje leto in cesta bo nato v celoti obnovljena in asfaltirana. V času trajanja letošnjih del je bila cesta nekaj dni polovično zaprta za promet.
IL
OBNOVA MOZAIKA SE JE ZAVLEKLA
Arhitekt in restavrator Igor Orešič iz Pirana že nekaj časa obnavlja 84 m2 velik Pregljev mozaik na pročelju osrednjega trboveljskega kulturnega doma - Delavskega doma Trbovlje. Dela pri obnovi so se nekoliko zavlekla, ker so poškodbe večje od tistih, ki so jih sprva pričakovali in ugotavljali. Izvajalec del računa, da bo z deli končal do sredine avgusta.
IL
MODERNIZACIJA DELA CESTE TRB0VLJE-ČEČE
Cestno podjetje Ljubljana tudi letos nadaljuje z modernizacijo ceste Trbovlje-Hrastnik preko Marka. Letos so se lotili 500 m dolgega odseka od sedla Marko navzdol proti Trbovljam. Cesto so deloma razširili, uredili kanalizacijo in nazadnje še asfaltirali. Spodnji del te ceste, kjer je nadaljevanje del ustavil zemeljski plaz, pa bodo dokončali do leta 2002. Potok Srebotnica bodo na tem delu pokrili oziroma kanalizirali, nad njim pa izpeljali cesto. To bo terjalo še 60 milijonov tolarjev.
IL
JAVNA DELA MILIJO BREZPOSELNOST
Na področju občine Trbovlje tudi letos potekajo razna javna dela, vendar v nekoliko
manjšem obsegu kot lansko leto. V prvem polletju je bilo tako zaposlenih 96 občanov. To število pa seje med šolskimi počitnicami precej zmanjšalo in to na 52, ker nekatere vzgojne in prosvetne inštitucije v tem času mirujejo. Javna dela potekajo po 12 programih in to predvsem na komunalnem področju pri urejanju mesta, v domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji, Centru za socialno delo pri izvajanju počitniškega kratkočasja, pri negi starejših,... Sicer pa bodo kmalu objavili razpis za javna dela v prihodnjem letu.
NAGRADA SEX SH0PA V RADEČE
V prejšnji številki Zasavca smo vam zastavili nagradno vprašanje: Koliko let deluje zagorska trgovina z erotičnimi izdelki Sex shop, d.o.o. Nekatere v uredništvu (ne vse) je nemalo presenetilo, da ste nam na uredništvo poslali veliko dopisnic z odgovori. Pravilni seje glasil: Omenjena trgovina deluje deset let. Tako je zapisala tudi Zvonka Kmetič, Počakovo 8 e, Radeče. Bon v vrednosti 4.000 tolarjev bomo poslali po pošti. Po nagrado pa se bo srečna nagrajenka morala odpraviti kar sama in sicer v Zagorje v trgovino Sex shop (z lastniki se lahko o prevzemu nagrade dogovori tudi po telefonu na številko 03 5668691).
Igor Goste
24. VELSRPNA 2000

Kolesarji po mejah občine Zagorje - start	Tik pred startom (MM)
Še zadnji posveti vodstva štafetnega teka (MM)
Start je bil hiter...(MM)
Predaja štafete na Izlakah (MM)
Hud boj pred staro Varnostjo (MM)
t3pnTmnin
24. VELSRPNA 2000
Vojaški transportni helikopter na ogled postavljen...(MM)
Transportni Pilatus (MM)
24. VELSRPNA 2000
J. U JJ
r:i,ar,
Utrinki lll-KREARTA Loka pri Zidanem Mostu
Na mednarodnem likovno-glasbenem srečanju III.KREART, kije potekal od 5.do 8 julija je s svojim ustvarjanjanjem sodelovala vrsta imen iz sveta umetnosti.Umetniški vodja in selektor Simon Semec pa je izbral imena kot akademski slikarji Jože Marinč, Nikolaj Beer, Janez Knez, Marija Rus, akademska slikarka in modna oblikovalka Darja Vidic, grafika Todorče Atanasov in Karel Plemenitaš, Jože Slak (akademski slikar in mizar), akademska kiparka in restavratorka Ivana Turk, kipar s soljo Matej Turnšek, filozof in fotograf Grega Strle, likovna
Jure Koritnik, Marjan Žitnik, Bovče Koteski (slika Igor Knez)
Simon Sernec, Tihomir Bregar, Franci Korbar (arhiv KREART)
pedagoginja in fotografinja Alenka Kosem, filozof in fotograf Tomo Brejc, fotograf Igor Knez, grafični oblikovalec Ciril Horjak, ornitolog Marjan Gobec, industrijski oblikovalec Marjan Žitnik, oblikovalec in ilustrator Tihomir Bregar, grafična oblikovalca Simon Semec in Blaž de Gleria. Kot glasbeniki pa so popestrili srečanje Žarko Živkovič Quartet,Holiday Meetings oreh, Emil Filipčič in Jani Kovačič, ter Igor Bezget Five Dimension.Turistično društvo Radeče pa jev nedeljo 9.julija organiziralo vožnjo s splavom od Zidanega Mosta do Loke za vse udeležence
Igor Bezget, Five Dimension (slika Grega Strle)
Žakro Živkovič, Ratko Divjak, Jože Sečnik (arhiv KREART)
Krearta, kjer so se v sproščenem klepetu seznanili še s Radečami, splavarjenjem in zgodovino tega kraja.Udeleženci so pohvalili idejo o splavarski vožnji tako da organizatorji za naslednje leto že razmišljajo, da bi se Kreart začel tu v Radečah in morda kar na splavu. Sicer je nad organizacijo bdel spretni predsednik KUD-a Zoran Cvar, ki je tudi dobro kuhal.Tu pa smo pripravili nekaj utrinkov iz dogajanja na sceni in splavu.
RUDI ŠPAN
Trajče Atanasov (slikalgor Knez)
Bruno Casselli (slika Grega Strle)
Revirčani prvič srebrni, Cvet že tretjič zlati na Ruju!
V začetku avgusta seje na Ptuju v organziciji Radia Tednik Ptuj D.o.o. pod generalnim pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj in pokroviteljstvom Perutnine Ptuj na Mestnem trgu odvijal že 31.festival domače zabavne glasbe.Letošnjega, kije bil vključen v praznovanje občinskega praznika mestne občine Ptuj si je ogledalo rekordno število okrog obiskovalcev. Naj starejši festival domače glasbe sta z balkona mestne hiše spretno vodila Danica Godec in Peter Kiric. Predstavilo se je šestnajst skupin, ki so zaigrale 31 skladb.Razlog za takšno število skladb je bil v tem, da so vsi razen Štajerskih baronov izvajali po dve skladbi. Slednji so kljub temu dobili nagrado občinstva, saj so igrali na isto noto kot Show band Klobuk na Vurberku. Prišli so s manjšim otrokom, ki je pel temo namenjeno mamam in ... uspel.Strokovna komisija v sestavi Anton Horvat predsednik in
člani Franc Lačen, Ivo Umek, Edvard Holthaner in Dušan Kobal je podelila bronaste Orfejeve značke naslednjim ansamblom: Krona, Kompromis, Izvir in Slovenskogoriški kvintet. Srebrni so šli v roke ansamblom Pik express, Vita, Marjana Kočevarja, Kranjskim muzikantom in presenečenju večera Revričanom iz Trbovelj. Slednji so po dolgih leti odstotnosti ansamblov iz Revirjev in po Lipičniku in Medijskem odmevu, Francu Mahkovicu pokazali da se v Zasavju ne damo.Zlate Orfejeve značke pa so dobili Prerod, Mlasi Dolenjci, Štrk, Cvet, Podkrajški fantje in Melos.Podkrajški fantje so tako dobili nagrado za svoj deseti nastop in že peto ter Prerod, Štrk in Cvet tretjo zlato Orfejevo zna-čko.Cvet iz Radeč pa je s svojim nastopom in skladbama dokazal, da sodi v sam vrh kakovostne narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Najvišje pevsko priznanje- Korenovo plaketo-je prejela
pevka ansambla Štrk Vika Kolaric.Najboljši debitant je bil ansambel Kranjski muzikantje Nagrado za najboljše besedilo je po mnenju komisije v sestavi Jože Šmigoč,Liljana Klemenčič in Irme Rauh ter Braneta Zupanca odločli za tekst Prvi sneg Fanike Požek. Najvišje priznanje Zlati kipec Orfeja je prejela domača skupina Prerod,poleg tega pa še nagrado za najboljšo melodijo .Pesem pod naslovom Slavčki nič več ne pojo je napisal Edvni Fliser. Kot pa smo izvedeli kasneje po končanem festivalu so vsi hvalili zasavce, kritizirali kratkost festivala , nekateri ožaloščeni pa so panično iskali plagiate med predstavljenimi skladbami.Sicer pa po eni strani mislijo glasbeni strokovnjaki da je pomladitev pomembna, po drugi pa je nekatere strah, da bo Ptuj drugo leto postal le še veselica. Bomo videli, kaj bo - leta 2001!
RUDI ŠPAN
:i:TL7L3V?;i3rr,
24. VELSRPNA 2000
SPOROČILO ZA JAVNOST
V družbi Sinet Hrastnik že začenjajo s strokovnim izobraževanjem. Skupaj s celjsko Kovo bodo 29. in SO.avgusta na Dobrni pripravili 20 urni tečaj odgovornih oseb, ki opravljajo promet s kemikalijami. Ustni izpit bodo udeleženci opravljali v septembru. V Medijskih Toplicah na Izlakah bodo 6.septembra organizirali posvet o problematiki varnosti in zdravja pri delu s Poudarkom na predstavitvi izjave o varnosti z oceno tveganja. V goste bodo povabili glavnega republiškega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja in direktorja Urada RS za varnost in zdravje pri delu mag. Milana Srno. O subjektivni in objektivni odgovornosti delodajalca do delojemalca bo imel referat sodni izvedenec Ivan Kramar. Dejstvo je, da nova zakonodaja vso odgovornost, ki izvira iz obligacijskega odnosa med delavcem in
delodajalcem, prenaša na delodajalca. Do 20.septembra pa v družbi Sinet zbirajo prijave za tečaj voznikov viličarjev.
Vojka Povše Krasnik
PREJELI SMO:
ZAHVALA
Rdečemu križu Zagorje, šklabucem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji letovanja otrok na Debelem rtiču, se toplo zahvaljujem. Otrokom, ki si brez vas tega ne bi mogli privoščiti, ste omogočili, da so se naužili morske vode in navezali nova poznanstva.
Zahvala velja tudi Društvu prijateljev Zagorje, ki je navduševalo otroke v času počitnic s svojimi dejavnostmi v obliki delavnic. Mislim, da tako RK kot DPM Zagorje zelo uspešno izpolnjujeta naloge svojega humanega poslanstva in prav to jim želim tudi v prihodnje. Verjamem, da ne samo v svojem imenu.
Miša Alsšovec, Kandrše
Športno društvo Senožeti
VABI
NA 9. TRADICIONALNI TURNIR V
MALEM NOGOMETU, KI BO 2. IN 3. SEPTEMBRA NA IGRIŠČU V ŠENTLAMBERTU NAD ZAGORJEM.
Nagradni skladje 60.000 SIT, zmagovalna ekipa prejme 30.000 tolarjev, pokal za prvo mesto in prehodni pokal. Denarno nagrado in pokal prejmeta tudi drugo in tretje uvrščena ekipa. Prijavnina znaša 4.000,00 SIT. Ekipe se lahko prijavijo pred žrebanjem, ki bo v sredo 30.8. ob 20:30 v gasilskem domu v Šentlambertu, ali pa po telefonu 03 5678 108, GSM 031 382 103. (Slavko Drnovšek) in
03 5678 248 (Rajko Povše).
Prijavnino lahko poravnate na žrebanju, ali pa na ŽR..50100-620-128 sklic na 05 111 -13-0001367/35.
Igralci igrajo na lastno odgovornost!
BOROVNIŠKO NASELJE 7, 1412 KISOVEC, SLOVENIJA, TEL.: 0356 72 301, FAK: 0356 71 295
E-mail: avtohisa.kisovec@siol.net, http://www.ahk.si
*
PEUGEOT
ZARADI ŠIRITVE DEJAVNOSTI RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
TEHNIČNI SVETOVALEC
Od kandidatov pričakujemo:
•	najmanj srednješolska izobrazba tehnične smeri s poudarkom na elektroniki in elektrotehniki vozil
•	izkušnje na področju avtomobilizma
•	znanje enega izmed tujih jezikov (angl., nem., fran., it.)
•	pripravljenost na dodatno izobraževanje
Z izbiranim kandidatom bomo sklenili redno delovno razmerje za nedoločen čas s poizkusno dobo treh mesec.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 31.08.2000 na naslov:
AVTOHIŠA KISOVEC, BOROVNIŠKO NASELJE 7, 1412 KISOVEC s pripisom "razpis".
L _____________________________________________________________________________________________
24. VELSRPNA 2000
G.rTT.čuTr^n.ri
RIBE SO DOBRO PRIJEMALE
V nedeljo, 6.avgusta so zagorski ribiči ob občinskem prazniku s pomočjo sponzorjev organizirali ribiško tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem. Ob zagorskem ribniku se je ob sončnem vremenu zbralo skorajda petdeset ribičev iz različnih krajev Slovenije. Tako kot že tudi lani, ko je zmagal Zagorjan Damjan Jelševar, so tudi tokrat organizatorji pripravili za vse udeležence kosilo, za prvih dvajset uvrščenih, za naj starejšega in najmlajšega ribiča ter za edino žensko predstavnico med tekmovalci pa še mamljive praktične nagrade. Prvo mesto in
televizijski sprejemnik je s prepričljivo zmago domačinom »vzel« Laščan Bojan Bačič, ki je ulovil več kot 15 kilogramov krapov, amurjev in drobnice (15700g). Ribiška sreča pa je bila naklonjena tudi drugouvrščenemu, članu RD Zagorje, Marjanu Klančišarju, ki se mu je na trnek ujelo nekaj manj kot šest kilogramov rib (5650g). Tretji je bil Sevničan Boris Kranjc (4550g), četrti član RD Zagorje Andrej Dornik (2475), peti Egidi Knez iz Radeč (2400g) in šesti Miha Gošte, RD Zagorje (2300g).
Besedilo in sliko Igor Gošte
ROMALI SO V NOVO ŠTIFTO
Od 13. do 15. avgusta je potekalo tradicionalno romanje v Novo Štifto, ki seje začelo po nedeljski sv. maši v Čemšeniku in katerega se je udeležilo približno dvesto romarjev.
Vreme je bilo naklonjeno, vendar so morali za kakšno uro odpreti tudi dežnike. Za romarje je sv. mašo pripravil tudi lanski zagorski novomašnik Janez Drnovšek. Največ simpatij pa je požela
2.5	let stara punčka, ki se je s staršema prvič udeležila romanja. "Rekord" je požela zato, ker je na moč zbrano in prijazno prenašala sicer naporno pot. Doslej je bila najmlajša udeleženka stara
4.5	leta. Romanje je bilo tudi napolnjejo s spomini in raznimi vtisi, ki si jih romarji izmenjajo na vsakoletni božji poti k Mariji Zvezdi v Novi Štifti.
RR
KUMSKA KONJENICA V LOGARSKI DOLINI
Kumska konjenica, ki jo vodi Jože Garmuš iz Završja oziroma Dobovca nad Trbovljami, je organizirala v soboto in nedeljo, 29. in SO.julija tradicionalni pohod te konjenice, ki šteje deset članov, v Logarsko dolino. Pohod seje začel
Drugouvrščeni Marjan Klančišar in tekmovalna komisija s tehtnico
MJS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
mladim Zasavcem
Včasih kar ves Mišmaš posvetimo kakšnemu šolskemu glasilu. Če je drugačen, če se oglašajo prvič ali pa ima že dolgoletno tradicijo. Med te gotovo spadajo Antitalenti, ki izhajajo že šesto leto. Imajo skrbno razvrščene rubrike, ki odražajo celoletni utrip šole. Tudi prispevki so prijetni in lektorizirani. Ilustracije so otroške, izvirne, sem in tja pa objavijo še kakšno fotografijo. Skratka, vzorno glasilo. Želimo jim še veliko uspešnih številk.
OBISKAL NASJEPISATEU DIM ZUPAN
Ob podelitvi bralnih značk nas je obiskal priljubljeni pisatelj Dim Zupan. Zelo je znan po knjigah o Drekcu Pekcu in Pukcu Smikcu, po knjigi Trnovska mafija in še katerih. Če pa vas o pisatelju še kaj zanima, pa preberite intervju...
Kakšno se vam zdi vzdušje na naši šoli?
Je zelo prijetno, mislim, daje to šola s pozitivnim nabojem. Občutek imam, da se imate učenci in učitelji fino in vidim zelo sproščen odnos. Lahko rečem, da se tukaj počutim zelo lepo.
Kakšna so bila vaša najstniška leta?
Svojo mladost sem preživel v Ljubljani. Tako kot tudi opisujem v Trnovski mafiji in v seriji Drekca Pekca in Pukca Smukca, to je južno področje Ljubljane.
Se vam je v spomin vtisnil
kakšen poseben dogodek?
Dogodkov je zelo veliko in večino sem jih tudi že opisal v knjigah. Zato se mi zdi najbolje, da si preberete knjige in boste videli. Tam jih je dovolj.
Kakšne knjige ste vi brali v vaši mladosti?
Ja, mene so navduševali
24. VELSRPNA 2000
llTTlŠ »17 3TLO
na Dobovcu in se tam tudi končal. Prvi dan v večernih urah so pripravili srečanje pod slapom Rinka v Logarski dolini in to v okviru turističnih prireditev, ki so jih pripravili organizatorji v teh dneh.
IL
ŠAHOVSKA ŠOLA ZA MLADE
Šahovski klub Rudar v Trbovljah je pripravil v teh počitniških dneh šahovsko šolo za mlade. Ta poteka od ponedeljka do petka, vsak dan od 9. do 10.30 ure. Na voljo je na ploščadi doma Partizan na asfaltu velika šahovnica, kjer so tudi figure iz plastike. Šolo vodijo priznani
šahisti tega društva.
IL
TUDI ZNATI JE TREBA-UPLENIL SOMA VELIKANA
Kisovški ribič Marjan Kreča je v petek, 18. avgusta lovil v Savi pri Brestanici, kamor ga je povabil tamkajšnji ribič in Marjanov prijatelj. Bila je že trda tema, okrog devete zvečer, ko je začutil, da se "špaga" napenja. Po več minutni borbi je iz vode potegnil 168 cm dolgo in čez 31 kilogramov težko somovko. Vsekakor ulov za anale!
Slikal in napisal MM
Marjan Kreča (z leve) s prijatelji pri Ravnikarju, kjer se je lotil "mesarjenja"
MIŠ MAŠ MIŠ MAS MIS MAS
HIŠA
Predvsem pustolovski romani, se Pravi, takrat je bil zelo moderen Čase Michael, Jules Verne je bil tudi Zelo bran, Robinson Crusoe... Skratka, vse pustolovske.
Kdaj ste začeli pisati?
Pisati sem začel relativno pozno. Prvo knjigo sem izdal leta 1991. Je Pa res, da sem to knjigo napisal že 1989, saj tako dolgo traja, da jo Založnik prebere in pride v program 'td. In takrat sem se začel tudi bolj tkvarjati s pisateljevanjem.
Ali pišete samo knjige ali tudi Pesmi?
Ja, sedaj sem se poizkusil tudi aekaj v poeziji, bolj za šalo kot Zares. Nekaj otroških pesmi je izšlo v reviji Kekec, drugače pa se ukvarjam tudi z dramatiko. Igrana Je bila otroška igrica Jurček in storžek v Ljubljanskem gledališču, Približno štiri leta nazaj.
Kje ste dobili zamisel za Dfekca Pekca in Pukca Smukca?
Ja. Moja prva hči Nika se je Srozno zabavala, če je bilo kaj v
zvezi s pukci in drekci in tako sem nekako vpeljal, to v zgodbo, kako ona pride do teh bojnih imen in sem pač opisoval take šaljive, vesele dogodke, ki sem se jih spomnil iz svoje mladosti oziroma sem jih kje slišal, nekaj pa sem se jih tudi izmislil.
So liki v vaših knjigah izmišljeni ali so le plod vaše domišljije?
Ponavadi je moj glavni junak znan, potem pa ga literarno obdelam, tako da ni povsem enak. Npr.: zelo sem se zabaval, ko sem za Trnovsko mafijo prevzel imena svojih nečakov in otrok. In me je potem enkrat nečak Tine "napadel , kako sem mogel napisati, da kadi cigaro, kar sploh ni res. No, tako je to, če so junaki resnični.
Katero vaše delo vam je najbolj všeč?
To se ravno ne bi mogel odločit, saj so mi vsa približno enako pri srcu. Mislim pa, da mi je najljubša ta, ki jo ravnokar pišem, saj, ko eno
knjigo pišeš, ti je najljubša, potem pa se ti vse bolj odtuji.
Glede na to, da ste napisali tudi knjigo za odrasle, pa bi vas vprašala, kaj raje pišete - knjige za otroke ali za odrasle?
Do obeh zvrsti literature pristopam na enak način, z enakim trudom in ne vidim razlik v samem delu in tudi v temah. V redu pa je, da sem mladinski pisatelj in pišem za mladino, ker otroci več berete kot odrasli.
No, za konec pa še sporočilo bralcem Antitalentov...
Jaz bi vse otroke pozval k branju, saj na tak način bolje spoznate avtorja in si tudi obogatite besedni zaklad. Se pravi: "To, kar se Janezek nauči, to Janez zna," s tem mislim, da kdor v mladosti pridno bere, mu tudi v zrelih letih knjiga ne bo tuja.
Za vas sva se pogovarjala
Nika Kajzer in Simon Savšek
Velika in lepa hiša na polju stoji.
K njej čisti potoček se vije. V potočku se lovijo ribice tri. Od potočka do hiše lepa trata
leži. S trate v hišo vodita dve poti. Po poti
domov družina hiti. Hiša stoji, muca na
oknu leži. Kdor v kuhinjo stopi, jesti dobi. Za seboj vse pospravi, da se čisto jim zdi... Krpa tla vsa pobriše in prahu več ni.
Ob času kosila se iz lonca kadi. V sobi družina sedi in šteje lešnike tri.
Matej Jošt, 7.c.
[ POČITNIŠKI DOGODEK KI Ml 30 OSTAL l/ SPOMINU:
24. VELSRPNA 2000
f— r-»- r-»~ #*■	r--r-
Jrž l J. Jj. J4 J J (5

ZAŽELITE S! GLASBE Z VICTORV
Štirje CD-ji in iz koncerta na koncert perspektivnejše pesmi, s katerimi vabijo ne le oboževalke, ampak nasplošno poslušalce, ki spremljajo slovensko popularno glasbo, ji prisluhnejo in zapojejo z njimi. In glasba ansambla VICTORV je tudi zelo plesna, vendar pravijo, da so v pesmih zgolj odkriti, iskreni in zabavni. Publika jih je pobliže spoznala s hitom Ukal bi, čeprav so bile dokaj odmevne tudi preostale pesmi. Vendar "komadi", kot so Daj, nasmehni se, Dolge in vroče noči, Ti nisi ta, le popestrijo sklop glasbenih uspešnic, katerim skušajo dodati zmeraj nove, boljše, uspešnejše skladbe. Na zdajšnji četrti zgoščenki: Hočeš me; to zgolj potrjujejo, saj pravijo, da vsebuje kompleten glasbeni navdih, izkušnje in želje, s katerimi so hoteli presenetiti publiko. Kot je za intervju med drugim še povedal pevec Robert Dragar, za šarmantnost benda poskrbijo tudi s privlačnim nastopom, pestrimi melodijami in tudi z neutrudnim nizanjem popevke za popevko - vsaj na tradicionalni Zagorski noči v soboto, 12. avgusta, je bilo rajanju tako.
Katero skadbo doslej smatrate za najuspešnejšo?
Zelena dežela je skladba, kije dejansko najbolj poslušana in zelo dobro sprejeta, zato nam je v ponos in veselje. Sploh je četrti album, ki je izšel, šel še najbolj v uho in vzbudil še največ zanimanja publike. Skladba Zelena dežela je malce posvečena tudi bendu VICTORV, saj smo zadnja leta z nastopi prekrižarili večidel Evrope, ampak, ko se vračamo s koncertov, vedno znova ugotavljamo, daje doma najlepše.
Je vedno pevec tisti, ki ustvari vzdušje v ansamblu?
Menim, da ni le pevec tisti, ki naredi vzdušje v ansamblu, čeravno se še največ ubada s tovrstno nalogo. Navsezadnje ansambel tudi navzven kaže svojo ubranost in enotnost. Koncerti pa zahtevajo
še malce več občutka za publiko in za vzdušje, da se s pesmimi nekako razdaš in občutneje izraziš. Rekel pa bi, da mora ansambel nekako "dihati" skupaj in si biti na razpolago. VICTORV je bend, ki se preda občutkom in skuša nastop izvesti čimbolje, čeprav je običajno tudi publika tista, ki daje tempo in utrip vsemu.
Se kdaj spomniš svojega prvega nastopa?
Oh, seveda se, saj je bilo maksimalno zanimivo. V Senožetih, kjer sicer živim, smo s skupino DIAMANT pred desetimi leti nastopili v Gasilskem domu in na koncertu seje zbralo toliko ljudi, kot se jih še ni dotlej. Mogoče je bilo potlej še na kakšnem koncertu zanimivo, vendar je izjemna spodbuda, kadar se publika "vživi" v koncert, kajti če se ne, smo nezadovoljni in uspeh se nam ne zdi popoln.
Kakšne "vloge" - poleg "vloge" pevca, te še okupirajo?
Zame je izziv organizacija, načrtovanje. VICTORV ima, končno, ekipo devetnajstih ljudi, ki, od računovodkinje do tonskega mojstra, skrbijo za uspeh ansambla. Kajti le tako so zadeve funkcionalne in obetavne.
Kaj pa šport?
Za naljubše športe smatram plavanje, odbojko, smučanje in potapljanje.
Zaradi česa vsega imaš rad glasbo?
Glasba je prijetna zato, ker je nepredvidljiva. Ne maram monotonosti, v glasbi pa ni niti en koncert enak drugemu, melodije zmeraj poskrbijo, da zazvenijo trenutkom primerno in všečno.
Kateri inštrument v glasbi bi izbral za najljubši?
Klaviature in kitara so mi všeč, zavoljo pestrega izvabljanja zvokov. Mislim pa, da noben inštrument ne more nadomestiti vokala. In če je dober vokal, je to zelo dobro.
Mar zlahka prepevaš vesele in zaljubljene pesmi tudi takrat, ko si nerazpoložen?
Ja, res je, da je pri petju lepše, če pesmi tudi občutiš - da poješ veselo, ko si vesel, in zaljubljeno, ko si zaljubljen. Kot pevec pa se znaš tudi prilagoditi in vživeti v skladbo, ki jo poješ.
Ali zaljubljenost nate vedno enako vpliva?
Zaljubljenost? Haha, nikoli ne vpliva enako, povsem odvisno je - v katero, kdaj in kako sem zaljubljen.
Kakšni ljudje te navdušijo?
Takšni ljudje, ki so notranje bogati in imajo neko notranjo lepoto, me navdušijo.
Katere stvari imaš rad in česa ne maraš?
Pri hrani ne maram mesa in obožujem morsko hrano, pri ljudeh pa ne maram hinavščine.
Si že kdaj presenetil punco in ji podaril rožo?
Bi rekel, da že prevečkrat, in rajši ji podarim lončnico, ker rezanega cvetja ne mara.
Je bend VICTORV nastal povsem naključno?
Kar nekaj časa smo že preigravali razne skladbe, ko smo na seznam uvrstili prek ducat idej za poimenovanje benda. Na Rabu, kjer smo letovali, pa smo se okorajžili in žrebali. Definitivno smo zadovoljni, bendu VICTORV želimo še veliko uspešnic.
P.R.
SKUPINA TERMINAL DISEASE
Zasavska skupina Terminal Disease. Nekateri jih poznate, nekateri tudi ne, vendar mislim, da je čas, da jih spoznate vsi. Izbrani so bili na Novi rock, ki bo 9.septembra v Križankah. Da boste zvedeli kaj več, sem se pogovarjal z Gregorjem Bovhanom in Maticem Butjo.
Po dolgem času igra na Novem roku tudi skupina iz Zasavja. Kako vam je uspelo, da ste dobili povabilo?
Pred nekaj več kot enim letom smo posneli demo, potem pa smo zgoščenko poslali na natečaj na Radio Študent, pa so nas pač izbrali. Izmed vseh, ki so se prijavili, sojih izbrali šest in med njimi smo bili tudi mi.
Kaj vam to pomeni?
Verjetno to pomeni malo več koncertov, vsaj po klubih, pa mogoče kakšen tolar več in ne samo povračilo za potne stroške, kot smo dobivali do sedaj. Seveda ne pričakujemo, da bomo s tem zaslužili za inštrumente ali še kaj več, ker v Sloveniji ni pogojev za takšen uspeh v takšni glasbi, kot jo igramo mi.
No, pa mi povejte, koliko bi zneslo, če bi se ustanovil nov bend?
To so zelo veliki stroški. Za bobne bi rabili okrog pet tisoč mark, kitara
oziroma dve kitari približno štiri tisoč mark, bas kitara še dva tisoč mark, potem pa še ojačevalci in en ojačevalec je minimalno tisoč mark. Tako se potem vse sešteje, in če hočeš imeti dobro opremo, potem pod dvajset tisoč mark ne prideš.
Igrali boste tudi na Radiu Študent. Povej malo okrog tega...
Vsi ti bendi, ki bodo nastopali na Novem rocku, se že vrtijo na Radiu Študent, teh šest, ki sojih izbrali pa bodo posebej predstavili. To se pravi, da bodo imeli intervjuje in igrali v živo. Mi bomo igrali v soboto, 26.avgusta v popoldanskih urah. Potekalo bo tako, da bo najprej pogovor z nami, potem bomo zaigrali v živo, upoštevale se bodo tudi kakšne naše glasbene želje, v glavnem, da se predstavimo.
Ko si že ravno pri tem - kakšno glasbo pa poslušate?
To je zelo mešano. Naša zvrst glasbe je takšen metal hard core, "takšna huda muska". Drugače pa poslušamo različno glasbo. Večinoma vso glasbo, kije dobra. Ne poslušamo popa, narodnozabavnih,... Poslušamo tudi rave, drugače poslušamo tudi Sepulturo, Pantero, Machinhead in podobno, kar se pozna tudi v naši glasbi. V bistvu poslušamo vse. Vsak svojo glasbo.
5 ii ,t :i t n th. d |
24. VELSRPNA 2000
Kaj pa delate v prostem času? Kaj mislite početi v življenju?
S takšno glasbo kot jo igramo mi, v Sloveniji in tudi po svetu redko kateremu uspe. To so redki bendi, ki jim uspe, da lahko s tem služijo in delajo samo glasbo. Zato mi vsi še hodimo v šolo, seveda razen pevca, ki je že našel svoj poklic.
Kako vam uspe opraviti skupaj in šolo in glasbo?
Ja, bom rekel takole. Vaje imamo bolj poredko in sicer zaradi tega, ker smo vsak na enem koncu in obveznosti in to, zato imamo čas samo v petek ali soboto, v bistvu ob vikendih.
Skupaj igrate že več kot dve leti in pol. Koliko ste posneli komadov, kako je s koncerti?
Naredili smo že veliko komadov, okrog trideset, samo jih sčasoma opuščamo, saj se po določenem času v bendu ujamejo, igrajo boljše, vsak komad je boljši od prejšnjega. Potem poskusiš še na koncertu, če se dopade poslušalcem, tako da sedaj igramo okrog deset komadov po koncertih, tako daje za okoli 45 minut programa. Tudi koncertov smo imeli že veliko po Sloveniji seveda, bolj malo po Zasavju. Koncerte smo imeli po slovenskih klubih in upam, da bomo igrali še v kakšnem. Ko smo bili sprejeti na Novi rok, se nam je odprla možnost igrati na raznih festivalih, vendar pa so počitnice in vedno nekdo izmed članov nima časa. Upam, da bo sedaj tega več.
Po "Novem rocku" se jim je odprla možnost za snemanje zgoščenke.
zato prosijo, če bi lil kdo od zasavskih firm ali organizacij pripravljen finančno podpreti oziroma pomagati pri uresničitvi, pokličite. Kontaktni številki sta 031/556-241 (Matic) ali 041/441-343 (Gregor).
Igor Zibelnik
V soboto, 12. avgusta seje zgodila tradicionalna Zagorska noč, ki seje °b 14. uri pričela s kolesarjenjem po mejah občine v izvedbi ŠD Izlake in štafetnim tekom Orehovica-Zagorje s ciljem pri zagorski tržnici. Zbrane Pred zagorsko tržnico POD URO sta pozdravila in pokale podelila Drago
... in Zagorska noč "v špici" veseljačenja.
Pihalni orkester SVEA Zagorje z začetka prireditve...
Butja in zagorski župan Matjaž Švagan. Slovesnost je nadaljeval Pihalni orkester SVEA Zagorje, ki seje pred kratkim udeležil tekmovanja pihalnih orkestrov v Ntirnbergu v Nemčiji v organizaciji Severno bavarske zveze Pihalnih orkestrov, kjer so tekmovali v 1. skupini oziroma v naj višji težavnostni stopnji. S spremstvom mažoretne skupine iz Radeč pa so Praznično zaigrali še pred zagorskim gasilskim domom. Do jutranjih ur pa sta preštevilčno publiko zabavala: ansambel Franca Miheliča in ansambel ^ICTORV. Ob 24. uri je sledil desetminutni ognjemet, ki je rajanje še Popestril.
P.R.
Foto: Tomo Brezovar
Andreass svoji mali vnukinji kupi pet malih, komaj izleglih muck. Mala vnukinja se je s mucami zaigrala, ko pravi dedu, kije, skrit v kotu dnevne, zaskrbljeno prebiral ZASAVC-a:"Glej, dedek, vse te mucke so v tvoji Novi Sloveniji!"Dedo pa se je le kislo nasmehnil. Zgodba govori nadalje, da je prišel po treh dneh Andreass ponovno k svoji vnukinji na obisk ... ona pa ga je pričakala le z dvema muckama v krilu. In se čudi Andreass !?
"Glej, dedek, samo ti dve muci sta še ostali v Novi Sloveniji!"
"Kako to?", začudeno zija Andreass. "Še pred nekaj dnevi je bilo vseh pet v moji stranki??!"
"Vem, dedek, vem" odgovori vnukinja "toda, tisti trije so spregledali!"
Oj!
24. VELSRPNA 2000
77.jj g Jr.fjj nn f? Jr.r;
ZLATA POROKA PRI BEZLAJEVIH
V soboto, 22.julija je potekala v poročni sobi gradiča, protokolarnega objekta občine Trbovlje, zlata poroka. Župan Ladislav Žiga Žgajnarje njuno 50 let trajajočo zakonsko zvezo znova potrdil. Te potrditve in
vzpodbudnih besed sta bila tokrat deležna H Emica rojena Mi večin H Vlado Bezlaj iz Novega doma 3 v Trbovljah. Oba sta bila H v času svojega I aktivnega dela < j zaposlena na pošti v Trbovljah, ona v administraciji, on pa v telekomunikacijah. Številnim čestitkam svojcev in sorodnikov seje pridružil tudi predstavnik Društva upokojencev Trbovlje, ki je obema zlatoporočencema izročil posebno pisno priznanje in manjše spominsko darilo. Sicer pa zlatoporočenca poznajo številni domačini po skrbno urejeni hiši s cvetličnim vrtom in izbranimi drevesnimi sortami, tik ob glavni cesti. Čestitkam k njuni zlati poroki se pridružujemo tudi bralci Zasavca.
tL
UŽITKI V NARAVI
Društvo upokojencev Moravče - planinska sekcija - preko leta organizira več planinskih pohodov na večje in manjše vrhove. Med temi je tudi Moravška planinska pot Planinskega društva Moravče. Pot je namenjena vsakomur, ki si želi zdravega razvedrila, možno pa jo je razdeliti tudi na več etap.
Smer obiska kontrolnih točk ni pomembna, prav tako ni časovno omejena. Pravico do spominske značke ima vsak pohodnik, ki prehodi celotno pot, dokaz o prehojeni poti pa je 10 odtisnjenih žigov v vodniku in podpisi v vpisnih knjigah. Pravilno izpolnjeni vodnik morate poslati na naslov PD Moravče, p.p. 7, 1251 Moravče.
Tako smo se moravški upokojenci -planinci - v juliju podali na pot preko Križat na Vrh pri Mlinšah. Tu smo imeli prvo postajo. Odtisnili smo žige in se vpisali v knjigo pri Šparleku, nato pa smo lačni in žejni obiskali kmečki turizem v vasi Vrh pri Mlinšah na višini 435 m. Tu nas je sprejel Alojz Ocepek in nas pogostil. Ob tem srečanju je nastala tudi skupinska fotografija pred vhodom v novo stavbo. Družina Ocepek se je odločila za kmečki turizem, začeli so graditi novo veliko stavbo, v kateri imajo urejeno veliko dvorano, kuhinjo in toaletne prostore, radi bi uredili še sobe, če bodo dobili dovoljenje. Ocepkova-Rontofova turistična kmetija leži na enem od gričev v KS Mlinše, dostopna pa je iz Mlinš po asfaltni cesti in Peških Kandrš. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo in sadjarstvom. Imajo vse potrebne stroje, nekaj dela pa opravijo na roke. Pri tem zakoncema Minki in Lojzetu pridno pomagajo starši in otroci. Ker kmetija ni donosna, ker je v hribih kamnit svet, so se postopoma pričeli ukvarjati s kmečkim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo, kot pravita zakonca Ocepek.
Tako smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in rekli nasvidenje enkrat
v jeseni. Tako smo preživeli in uživali v naravi sončnega poletnega dneva v osrčju dveh različnih občin.
Besedilo in slika Jože Novak
ZLATA POROKA SEMČEVIH S SAVE PRI LITIJI
Na Savi pri Litiji sta se v soboto, 12. avgusta, po pol stoletja ponovno vzela zlatoporočenca Angelca in Karel Semec, kije delovni staž prestal pri Slovenskih železnicah.Dve hčerki sta oplemenitili njuno zakonsko zvezo, sedaj pa imata že štiri vnuke in dve pravnukinji. Karel Semec seje rodil leta 1913, njegova žena Angelca pa je letnik 1924, zlatoporočenca je v cerkvi sv. Nikolaja na Savi pri Litiji poročil župnik Ciril Oražem. Skupno s sorodniki, znanci, prijatelji sta obnovila ljubezen in zvestobo ter slovesno
razpoloženje. V svečanem nagovoru pa je župnik Oražem povedal, da človeško srce, kadar ljubi, vse omili in ni majhna stvar nekomu izpovedati in živeti ljubezen. Zlatoporočenca Semec sta bila ganjena zavoljo čestitk njunih poznanih in vseh, ki so se potrudili, daje bilo vzdušje prijetno in je ponovno vzbujalo vse tisto spoštovanje in ljubezen drug do drugega, ki sta si ju izkazovala v letih skupnega življenja vse doslej, v sreči in žalosti, uspehu in upanju.
Besedilo in slika: RR.
ZNOVA DOM UPOKOJENCEV V ROGAŠKI SLATINI
Zveza društev upokojencev Slovenije je seznanila vsa društva upokojencev, da bodo v soboto, 16.septembra ob 10.uri otvorili Dom upokojencev v Rogaški Slatini. V tem domu bodo lahko upokojenci letovali od 1 .oktobra dalje. Interesenti lahko pokličejo na telefon 063/813-230. Ob tej priložnosti omenimo, daje v tem zdraviliškem kraju že deloval dom upokojencev, ki gaje obnovilo v glavnem DU Trbovlje s sodelovanjem ostalih društev in ZDUS-a, vendar je kasneje prenehal z delom.
IL
DRŽAVNA ŠPORTNA TEKMOVANJA UPOKOJENCEV
Komisija za športno dejavnost pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je sklenila, da bodo potekala državna tekmovanja upoko-jencev-športnikov v septembru letos. V Postojni bodo tekmovali balinarji, v Radencih kegljači, v Ljubljani strelci z zračno puško, v Mariboru šahisti, športni ribiči pa v Radečah v organizaciji DU Dol pri Hrastniku. Na teh tekmovanjih bodo tekmovale ekipe, ki so se uvrstile na državno tekmovanje na regijskih športnih tekmovanjih.
IL.
.uTinsf; 3? r.
24. VELSRPNA 2000
ČETRTI TABOR GASILSKE MLADINE GZ UTIJA
"PRLEKIJA 2000"
Že četrtič zapovrstjo je GASILSKA ZVEZA Litija, točneje komisija za delo z mladimi organizirala taborjenje mladih gasilcev. Prvič letos je bil tabor organiziran izven meja občine Litije. Tako je 01.07.00 odšlo z vlakom na Pot 85 mladih, skupaj z mentorji, pomočniki mentorjev in vodstvom pa jih je bilo nekaj preko 100. Odpeljali smo se do Ljutomera od tam pa do majhne vasice Bodislavci. V neokrnjeni naravi so mladi uživali vse do nedelje 09.07.00.
Mladi so spoznavali življenje preprostih ljudi v tem delu Slovenije. Udeležili so se izleta po Prlekiji in sicer so si ogledali farmo s triinšestdesetimi kasaškimi konji pri Slavicevih v Ključarovcih pri Križevcih. Ogledali so si tudi edini še delujoči Mlin na Muri - Babičev mlin. Z brodom so se tudi popeljali po reki Muri. V Jeruzalemu pa so si ogledali dragulj med kulturnimi spomeniki na slovenskem; Marijino cerkev, kije stara 700 let z neprecenljivo sliko Piete, kije stara skoraj 900 let, tu so tudi ene najstarejših orgel na slovenskem.
Skoraj vsak dan smo se hodili kopat v bližnje termalno kopališče Moravci. V bazenu in ob njen smo organizirali razne družabne igre. Organizirali smo naravoslovni pohod in vožnj s čolni po akumulacijskem jezeru. Prikazana je bila tudi gasilska oprema iz domačega društva iz Male nedelje in Ljutomera. Na samem prizorišču tabora pa so se mladi pomerili v raznih veščinah, nekatere so bile tudi gasilsko obarvane: Curkomet, pretakanje vode po gasilski cevi, nogomet, vlečenje vrvi, prenos vode, streljanje z zračno puško, skok v daljino, nogomet in seveda kviz obarvan po prleško. Kurili smo tudi taborni °genj. Mladi pa so osvojili tudi 58 bronastih, srebrnih in zlatih značk na temofPreprečujemo požare”. V soboto pa je bil svečani zaključek tabora, kjer so mladi pripravili skeče, recitacije, pesmi, seveda vse v priredbi. Udeleženci, ki so bili na taboru prvič, so doživeli obvezen gasilski krst. Krstil jih je sam gasilski kralj Jožef. Po končanem uradnem delu, ko smo razglasili fezultate in razdelili priznanja je sledilo rajanje pozno v noč. V nedeljo smo Se po kopanju odpeljali polni vtisov, z obljubo, da se drugo leto zopet srečajo, domov. V Liti pa sojih zvečer že nestrpno čakali starši in gasilci.
Sam tabor so poleg vodje tabora Slavka Jalovca pomagali organizirati še Pomočnik vodje Branko Šuštaršič, ki je skrbel za logistiko in pa ekonom Marjan Janežič, kije skrbel za lačna usta in za vse ostalo. Kuharico Matejo lr> kuharja Pavleta so pripeljali kar s seboj iz Litije. Silno sta se izkazala, saj se redkokdaj zgodi, da otroci hvalijo hrano in hodijo po dodatke. Naj omenim, da je bil jedilnik, ki smo ga sestavljali sami izredno pester z makaroni, Polento, pa tudi zelenjava, tudi sadje in sladoled nista manjkala. V samem taboru je bila organizirana tudi nujna prva pomoč. Na srečo letos, razen nialih posegov, “intervencij” ni bilo. Vsi smo se zdravi, nekateri resda izmučeni (predvsem avtor tega prispevka) srečno vrnili domov.
Cena izvedenega tabora je znašala 13.500,00 SIT na otroka s predpostavko, da so vodstvo, kuharja in mentorji delali zastonj, ter to, da sta vodja in ekonom ogromno hrane “nafehtala” pri sponzorjih. V ceno so bili všteti vsi Prevozi in petkratno kopanje na bazenu ter seveda vsa oskrba s hrano in P'jačo vred. Nekaj so prispevala društva, nekaj starši in nekaj gasilska zveza.
Vsi želijo, da bi bil tabor še v bodoče, saj je letošnji minil v izrednem vzdušju v veselju in radosti, saj so ob slovesu tekle solze. Bolezni praktično n' bilo. Kljub 35 stopinj C ni bil prav nihče opečen, saj je bila stroga naloga Mentorjev mazanje otrok, tudi klopa ni staknil nihče, (živeli smo v naravi), ^es pa je, daje bila disciplina zelo stroga z jutranjo telovadbo, umivanjem, 2borom, dvigom zastave s himno in prodorno piščalko na katero je neusmiljeno
piskal vodja.
Med samim taborom nas je obiskal tudi predsednik gasilske zveze Litija Ivan Lovše. Nekateri smo se tega obiska izredno razveselili, saj smo spoznali, da je naše delo zelo dobro in povrh še cenjeno. Obiskali ph so nas tudi nekateri starši, nekateri domačini in predstavniki gasilske zveze Ljutomer in naš gasilski tovariš Jože Hribar in Srečko Tekavec.
Ob tej priliki, bi se zahvalil vsem sponzorjem, ki so nam priskočili na pomoč. Naj nekatere omenim: Kolinska, Žito, Slovenijavino, Abanka, Lek, Era, Chio, Droga, Fructal, Slovenske železnice (75%popusta pri prevozu z vlakom) in še kdo. Vsem se v imenu vseh otrok najtopleje zahvaljujem.
Na koncu pa naj omenim še mentorje, ki so se trudili z otroki in jih vodili,
vzgajali in jih spodbujali.Nihče od njih ne kadi, tudi iz vodstva ne. Nihče ni v družbi mladih držal v roki kakršnokoli alkoholno pijačo. Vsi so v vročih dneh skrbeli, da so imeli otroci na soncu kape, da so bili namazani s kremo za sončenje in s kremo proti klopom, da so bili pridni in vzdrževali higieno in živeli v kolektivnem prijetnem vzdušju. V času samega tabora ni prišlo prav do nobenih nesoglasij ne med otroci in ne med mentorji. Mentorji v sestavi: Mojca Lovše, Monika Dobrun, Meta Kržišnik, Nataša Potočnik, Jožef Verbajs, Marko Dragar, Andrej Cerjak, Vinko Pipan in Mitja Jesenšek so letos opravili svoje delo več kot zadovoljivo in so dobrodošli na petem taboru, kjerkoli že bo. Mentorjem pa so neutrudno pri delu pomagali mladi iz gasilskih vrst, to so: Kristina, Karlo, Matjaž, Barbara, Jasmina, Sašo in še ena Barbara.
Vem, da so v Litiji še ustanove ali društva, ki se z otroci trudijo tako ali drugače. Vsi imamo take ali drugačne težave, lepo bi bilo, da bi izmenjali mnenja in izkušnje in bi pričeli premagovati ovire. Nam gasilcem manjka pedagoških metod, pedagogi pa nimajo pojma o logistiki, ki jo mi odlično obvladamo ( to je samo eden od primerov). Morda pa bi v bodoče skušali zadevo narediti kako drugače, skupno, složno...., samo, da ni politično obarvano, kajti gasilci smo politično neopredeljeni. Na srečo nam to še uspeva, vprašanje paje koliko časa še...
Slavko Jalovec
OBNOVA STREHE ZVONIKA NA KATARINI
Krajani pri Sv.Katarini v Krajevni skupnosti dČeče nad Trbovljami so se pred nedavnim odločili, da bodo obnovili zvonik Cerkve sv.Katarine. Sedanja kritina strehe iz pločevine je namreč dotra-iana. Sicer je bila začasnega značaja °d vojnih dni dalje, ko je leta 1944
nastala škoda zaradi vojnih razmer. S sedanjo obnovo naj bi zvonik dobil takšno podobo, kakršno je imel do leta 1944. Pločevinasti del strehe bo odslej iz bakrene pločevine. Vrednost del bo po predračunu znašala nekaj čez 2 milijona tolarjev. Nekaj bo k temu prispevala župnija Trbovlje, nekaj mariborska škofija, nekaj pa so darovi župljanov. Nekaj manj kot polovica potrebnega denarja še manjka, zato je zbiralna akcija še v
teku. Dela potekajo ob sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine v Celju.
IL
TRBOVELJSKI "BLED" BREZ GOSTIŠČA
Zadnja leta se je ob bajerju na Ribniku oziroma na Gvidi razvilo pravcato shajališče neposrednih stanovalcev, pa tudi balinarjev in drugih vrst športnikov ter
"špilavcev". Tu se je bilo mogoče do nedavnega tudi okrepčati z raznimi vrstami pijač ali napitki. Tega območja seje sčasoma prijelo ime "trboveljski Bled". Sem so prav radi prihajali na pogovore ter razvedrilo številni domačini. Sedaj pa so gostišče zaprli dokler ne bodo izpolnjeni sanitarni predpisi oziroma predpisi, ki se nanašajo na tovrstno poslovanje.
IL.
24. VELSRPNA 2000
Jr. n? Jr.177. jo j Trn g
RADOVAN SKUBIC - MARIJ:
Mj-VJ-ZDOL PA JAZ, A1
Iz Kuma na Mont Blanc... Hja, nič takega, bi lahko rekli. Če se tja odpraviš z avtom ali s katerim od drugih prevoznih sredstev. Se pa mišljenje o tej poti popolnoma spremeni, če nekdo teče iz Kuma na Mont Blanc. In ta nekdo ni le kdorkoli, to je Radovan Skubic -Hilarij, mož, ki je s svojimi teki že ničkolikokrat postavil Zasavje v središče zanimanja slovenske javnosti. Tudi tokrat je temu tako, le da njegov podvig ni bil v središču zanimanja slovenske, pač pa tudi tuje javnosti, kije bila o njegovem podvigu dobro obveščena. Poleg Radovana je bila v središču zanimanja tudi Občina Trbovlje, ki mu je znala najbolj prisluhniti in mu pri projektu skupaj z ostalimi sponzorji tudi pomagala. Za razliko od drugih... O tem in še o marsičem smo se pogovarjali z Radovanom, ki se zna dobro razgovoriti, česar pri nekaterih drugih športnikih nismo ravno vajeni... Je pa že res, da njegovi podvigi pričajo, da ni le navaden športnik...
Marsikdo ne razume, kaj vas je gnalo na zahtevno pot...
Iz leta v leto stremiš k večjim, bolj zahtevnim projektom. Pred leti je to bila slovenska transverzala, lam okrog Slovenije, kije bil izredno lep projekt in doslej tudi najdaljši s 1160 km.
potem pa te misli popeljejo naprej, k še večjim projektom, ker čutiš, da imaš v sebi dovolj energije za še večji projekt. Najbolj važno pa je, da si psihično pripravljen. Kar se tiče same odločitve za ta projekt lahko povem, daje bil to moj dolg do Zasavja, ki je bil načrtovan že leta 1998, ko bi moral tek začeti iz jame Kotredež. Ravno nekaj dni pred tekom sem se poškodoval in mi je doktor odsvetoval tek. To je bila zelo pametna odločitev, kajti nekaj časa zatem sem odšel na operacijo, ki je uspela in tako sem bil pripravljen na nove izzive in upam, da bom naredil še kaj lepega za naše Zasavje.
Leta 1998 je bil pričetek teka načrtovan iz zagorske občine. Zakaj ste tokrat štartali na Kumu?
Zakaj sem se umaknil iz Zagorja, ljudje v glavnem vedo. Nekateri celo pravijo, da sem prepozno "izstopil"iz Zagorja. Ne vem, jaz imam Zagorje zelo rad, rad imam Čemšeniško planino, rad imam te ljudi. Zakaj? Težko je govoriti po imenu, toda vsi vedo, kdo je človek, zaradi katerega sem se umaknil iz Zagorja. Sam menim, da sem za Zagorje ogromno naredil. Če samo na grobo naštejem, sem organiziral pet tekov na Prvine, organiziral dva državna prvenstva, dve izbirni tekmi, nekaj pohodov, da ne naštevam niti mojih projektov, ki so bili zelo odmevni po Sloveniji. Povsod me je spremljal grb Občine Zagorje. V vseh teh letih ni bilo niti enkrat besede hvala, nikoli me ni nihče poklical in recimo dejal: "Ti, to je pa res pohvalno, kar si naredil za Zagorje..." Sčasoma človek uvidi, daje nekaterim odveč in se pač umakne. V mojem primeru sem se o naslednjih projektih najprej pogovarjal z litijsko občino, nato s trboveljsko občino. Tu sem bil izredno lepo sprejet in tudi zaradi tega sem se odločil za štart iz Kuma, ki je naj višji zasavski vrh. Sem pa presenečen, da so me lepo sprejeli v Trbovljah, tudi ob povratku sem doživel takšen sprejem, kakršnega nisem pričakoval niti v sanjah. Ob tem sem dobil veliko kristalno vazo in lahko povem, da karkoli podobnega v Zagorju nisem dobil nikoli, niti preproste pismene čestitke, kaj šele kakšnega pokala. Ljudje me cenijo in tu ni nikakršne "fovšije”, čeprav nisem iz Trbovelj. Ljudje vedo, koliko to pomeni za Trbovlje in deležen sem bil ogromno čestitk iz vseh koncev Slovenije, nenazadnje sem čestitko dobil tudi od Vlade Republike Slovenije. Iz Zagorja je nisem
dobil, še najmanj pa sem jo pričakoval, kajti dokler bo ta oseba v Zagorju, najbrž tudi nimam kaj pričakovati. Toda ko se bo tej osebi mandat končal, upam da sem bom tedaj tudi jaz vrnil v Zagorje.
Verjetno je težko časovno oceniti, koliko treninga je potrebno za vse projekte, kajne?
Vsi moji projekti so načrtovani. Zato se tudi vrstijo z razmakom nekaj let, kajti med samimi projekti je potrebno nekaj časa, da se odpočiješ, regeneriraš, glavno pa je, da imam dobro tim. "prehodno" leto. In res sem imel lansko leto izredno dobro, saj sem pretekel veliko kilometrov in na račun tega sem ta projekt tudi lahko speljal
do konca, saj je bil veliko težji, kot sem sprva mislil. Presenetilo meje, koliko je bilo majhnih vzponov, katerih pri ogledu proge z avtomobilom niti nisem opazil, da ne omenjam vremena, ki mi je vseskozi nagajal. Sicer pa sem se za projekt iz Kuma na Mt.Blanc pripravljal sedem mesecev. To so bili teki na Kum, iz Kuma nazaj na Čemšeniško planino, pa na Partizanski vrh,... Ti naši kraji in planine so prečudovite za takšne priprave in ljudje jih premalo obiskujejo. Čeprav se tudi ta stvar obrača na bolje. Svoje kraje bi morali več ceniti. Poleg sedmih mesecev fizičnih priprav sem se en mesec pripravljal tudi psihično, približno pol meseca pa sem namenil sprehodom po naših gozdovih, kar bi lahko šteli tako v psihične kot fizične priprave.
Bi dosegli takšen uspeh, če bi vsaj za trenutek podvomili v sebe, v svoje sposobnosti?
Ne. Če kakorkoli dvomiš v svoj projekt, potem tega ne boš speljal do konca. To sem uvidel sedaj, ko je bilo zelo pomembno, da sem šel na pol popolnoma razbremenjen, z verovanjem v
njr.čjrJ.TT.^lTrn.n
24. VELSRPNA 2000
samega sebe in tudi zaradi tega sem dosegel cilj. In to kljub strgani mišici,	po kateri me
je noga zelo bolela. Takrat se	začneš
spraševati, zakaj si sploh krenil na takšno pot, zakaj nadaljuješ, zakaj uničuješ sebe... Tu je ključnega pomena psiha. Začneš premišljevati o tem, koliko let priprav je bilo potrebno, koliko odrekanj, nenazadnje je tu obveza do trboveljske občine, katero sem imel. Če prevzameš zastavo od trboveljskega župana, mu obljubiš, dajo boš prinesel na sam vrh Evrope, da sem moral predati rudarsko svetilko županu Chamonixa... To te žene naprej, a vendarle po drugi strani takšne obveznosti tudi niso dobre, kajti čutiš odgovornost do ljudi, ki so prišli na start na Kum, do trboveljskega in hrastniškega župana, ki sta me tudi pospremila, do litijskega, ki se je opravičil, a me pred štartom vseeno Poklical. To je stvar, ki te žene naprej, je pa tudi breme.
Spregovoriva še malce o karakteristikah trase poti...
V načrtovanje poti, pri kateri sem največ sodeloval sam, smo šli malce preveč površno. Že pri kilometrini smo se ušteli za 60 kilometrov, Pozabili smo na en prelaz, ki je visok čez 2000 ntetrov, tako da jih je bilo dejansko 11. Da ne seštevam še vseh manjših prelazov, katere bi bilo Po drugi strani pametno sešteti, saj bi bil psihično nanje bolje pripravljen, tako pa sem bil Presenečen, ko sem moral skozi veliko teh manjših Prelazov, kajti ko sem se peljal skozi, jih ni bilo nikjer. Sloje za 12 dni ubijajočega tekaj kjer razen prvega dne (od Kuma do Radovljice) ni bilo ravnine. Težki so bili prelazi in spusti. Če se spomnim samo prelaza Stelvio (2755m), ko sem na vrh prišel z lahkoto, saj je hkrati potekala tudi kolesarska dirka Giro Dolomite, tako da smo se menjavali s kolesarjem, ki so me pozdravljali, me vzpodbujali. Sam tek navzgor je bil hiter in časovno kratek, čeprav je šlo za naj višji prelaz. Potem pa je prišel ubijajoč spust do Meranna na 340 m nadmorske višine, kar znaša 21 km čistega spusta. Potem je začelo še deževati in situacija je bila katastrofalna slaba. Prideš v dolino, ne veš, nli so noge tvoje ali od koga drugega. Potem me ie čakalo še štiri do pet ur teka po zelo obremenjeni cesti, kjer so vozili vlačilci, tako da sem moral nekajkrat kar skočiti iz ceste. Tisti dan je bil zares težak.
Slišati je bilo tudi zgodbico o vas in dveh Policistih...
Ja, res je. Ta cesta je bila prepovedana za kolesarje in pešce in tako meje ustavila patrulja Policije. Malce sem res vedel za to prepoved, toda bila sta zelo korektna, sploh ko sem jima Pokazal zloženko. Takrat sta dejala, da bosta Pogledala stran in sta se odpeljala proč.
Vi ste prvi, ki ste se lotili tega projekta...
... a upam, da ne zadnji. Želel bi si, da bi še kdo ponovil ta moj tek ali morebiti tek po slovenski transverzali. Toda vsi se zavedajo, kako težji je gorski tek od teka po ravnini.
Kako je izgledal povprečen dan na tej poti?
Ja, vstajanje je bilo kar kruto predvsem za mojo spremljevalno ekipo. Zame ne toliko, saj sem tega že navajen in se zgodaj zjutraj odpravljam na treninge. Torej, vstajali smo ob peti uri zjutraj in najprej je bilo potrebno pospraviti vso opremo in šotore v kombi, kar je bilo še posebej težko, če so bili šotori mokri od dežja... Vsaka čast jim, zares so bili dobri. V določenih dnevih sem bil kar malce v skrbeh za njih, saj ni bilo več suhih stvari, kje pripraviti šotor, da bom vsaj malce na suhem in podobno. Kar se prehrane tiče je treba vedeti, da tekač čez dan bolj malo je. Morebiti sem pojedel kakšen sendvič s slanino, s katero sem skušal nadomestiti maščobo, potem sem pojedel kakšno hidratno stisnjeno sadno ploščico, da sem si potešil lakoto. Je bil pa obrok zato bolj obilnejši zvečer. Ekipa je vmes, če je bil čas, skočila na kakšno pico, saj so bili po štirih
dnevih že siti testenin in so se že ob omembi ie-teh prijeli za glavo. Jaz sem za razliko od njih zvečer pojedel ogromen krožnik ali kar "pisker" testenin, saj vsebujejo maščobo, katero sem potreboval. Jaz imam to hrano rad, spremljevalna ekipa pa kar ni mogla verjeti, kako lahko dan za dnem vase spravim tako veliko količino testenin.
Poleg hrane so važni še napitki...
Resje. Ekipa je zelo lepo mešala napitke, tako da sem ob vseh srečanjih prejel prav tak napitek, ki sem ga potreboval. Najboljši je razredčen
jabolčni sok, nato Isostar, ki vsebuje hidrate, popoldne pa Isostar ni dobro piti, saj potem izgubiš še tisto malo spanca, ki tekaču pripada. Zato sem popoldne pil razne razredčene sokove, vmes seje našel tudi kakšen "laški".
Vemo, da veliko tekačev in nasploh športnikov po naporih potrebujejo relaksacijo, ki je velikokrat v obliki masaže. Ste vi tudi takšni?
Niti slučajno. To me vsi sprašujejo - kako lahko tečem brez masaž, brez zdravnika... Saj ne rečem, da mi zdravnik v določenih trenutkih ne bi prav prišel. Samo to je finančno za mene nesprejemljivo. Kar se masaže tiče, sem že takrat, ko sem se odločil za gorske teke, vedel, da ne bo nihče tekal z mano in me masiral po gorah. Je pa res, da če se enkrat navadiš na masaže, potem si kar odvisen od njih. Človek je narejen tako, da če se bo na nekaj dobro pripravil, da bo to storil in tako je tudi z mano. Da ne govorim, da so bili ljudje presenečeni, da smo potovali samo s kombijem, saj so vsi pričakovali, da bo za nami pripeljal vsaj še avtodom. Ta naš kombi je bil enkrat tudi zares naš avtodom, saj smo eno od noči vsi morali prespati v njem, ker je zunaj deževalo in pihalo. Malce straha sem res imel, saj je bil kombi res majhen in proti koncu je že zmanjkovalo suhih stvari. Dobro, da nisem imel žuljavih nog, kajti potem bi bilo vse še težje. Je pa res, da se mokri copati hitreje strgajo, tako da sem lahko kar hitro en par vrgel stran ali če se izrazim drugače - stran sem vrgel 22 tisočakov. Veliko stvari je šlo narobe. Slabo smo se pripravili na pot, potem še slabo vreme, naše finančno stanje ni dopuščalo avtodoma. Toda jaz pravim, da moraš vzeti tisto, kar imaš. Bomo pa za naprej vedeli, kako in kaj.
Toliko omenjate ta kombi, zato vas moram vprašati - kdo težje prenaša vse napore, vaš kombi ali vi?
Hja, same vzpone je kombi težje prenašal, pri spustih pa sem bolj trpel jaz. Že sam kombi ima določeno težo, če pa je še naložen z več ljudmi in vso kramo... Spomnim se, da smo blizu Bormia zašli, za nemeček pa je deževalo. Sam sem se znašel pri neki cerkvici, predtem pa je moral kombi premagati zares strašanski vzpon. Poklical sem jih, kje so, a sem jih prej kot videl najprej zavohal, saj je sklopka že od daleč tako smrdela, da sem mislil, da seje zažgala. Na kombije bilo treba kar paziti in še dobro, daje večkrat stal in čakal... Pri spustih sem pa jaz trpel. Za gorskega tekača je spust nekaj najbolj strašnega, kar obstaja. Veliko lažje bi šel štirikrat na vrh Mt.Blanca, kot pa da bi se moral spuščati.
(nadaljevanje v prihodnji številki)
Peter Motnlkar
24. VELSRPNA 2000
fr J i Ti J . l r
7£D£j J ^OV.O J 7 iCJSOVCU 7 Zj J7.;yirj JJU
pomikih wmm
Domači klub SK Zagorje-Sekcija za skoke Kisovec je v enem izmed najlepših skakalnih centrov v Sloveniji, organiziral teden smučarskih skokov za pokal občine Zagorje. Skakalci in skakalke so z lepimi in dolgimi skoki navdušili številne obiskovalce, ki so se v četrtek, petek in v soboto zbrali ob kisovških skakalnicah. Mogoče bi se jih zbralo še več, a je bilo v nekaterih medijih, pa tudi v programu občinskih prireditev napačno objavljen oziroma napisan čas posameznih tekem. Najmlajši skakalci (najmlajši udeleženec je bil star manj kot pet let) so skakali na 10 in 15 m skakalnici, starejši na 25 in 50 m skakalnici. Na veselje občinstva, so se dobro izkazali tudi domači skakalci, saj so osvojili kar nekaj »stopničk«. Vprašamo se lahko, koliko bi še bilo osvojenih stopničk, če ne bi manjkali nekateri dobri domači skakalci kot so: Urban Javoršek, brata Žujic, Miran Župančič idr Prireditelji so s pomočjo sponzorjev skorajda vse nastopajoče obdarili z lepimi nagradami: s pokali, diplomami, otroškimi knjigami, urami, blazinami za na plažo, slaščicami...
V četrtek so na skakalnici K-10 skakali dečki in deklice do 8 let. Med 14 skakalci iz 6. klubov sta skakali tudi dve deklici iz domačega kluba. In prav Katja Požun, ki jo je iz morja na tekmovanje pripeljal njen oče, je ugnala vso konkurenco.
Rezultati deklic in dečkov do 8 let na skakalnici K-10:
1 .Katja Požun, SK Zagorje-SZS Kisovec, 8 in 7.75m, 190 točk
2.	Rok Justin, SSK Stol Žirovnica, 8 in 7.50m, 186.5 točke
3.	Urban Sušnik, SK Tržič-Trifix, 7 in 7.25m, 176 točk
8.Manja Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 6 in 6.25m, 163 točk
Rezultati dečkov do 9 let na
skakalnici K-15 (skakalo je 17 skakalcev iz sedmih klubov:
1 .Uroš Resnik, SK Tržič-Trifix,
14.50	in 14.50 m, 213.8 točke
2.	Leon Grobljar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 14.50 in 14.50 m, 212.3 točke
3.	Žiga Tomazin, SK Tržič-Trifix, 14.25 in 14.25m, 209.2 točke
8.Miha Jesih, SK Zagorje-SZS Kisovec, 13.50 in 13.50, 196.9 točke
15.Miha Prašnikar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 14 in 13.50m (obakrat padec), 155 točk
V petek so dečki do 10 in dečki do 12 let skakali na skakalnici K-
25. Obe zmagi sta ostali doma, saj jev kategoriji dečkov do 10 let, kjer je skakalo 20 skakalcev iz sedmih slovenskih klubov, zmagal Janez Močnik Guna, v kategoriji dečkov do 12 let, kjer je skakalo 33 dečkov in deklica Kerstina Mortl iz avstrijskega Zahomca iz enajstih klubov, pa je bil daleč najboljši Primož Roglič.
Rezultati dečkov do 10 let na skakalnici K-25 :
1.	Janez Močnik-Guna, SK Zagorje-SZS Kisovec, 25 in 25.5m, 230.2 točke
2.	Andraž Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 24.5 in 24m, 213.4 točke
3.	Matej Drinovec, SK Tržič-Trifix, 23.5 in 24.5m, 211.2 točke
18.Jaka Prašnikar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 19.50 in 20.50 (padec), 139 točk
20.Miha Jesih, SK Zagorje-SZS Kisovec, 19.50 in 21m (obakrat padec), 106.2 točke
Rezultati dečkov do 12 let na skakalnici K-25:
1.	Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 26 in 27m, 241.7 točke
2.	Gašper Berlot, SSK Velenje, 25 in 25m, 225 točk
3.	Luka Grobljar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 25 in 25.5m, 215.2 točke
8.Dejan Judež, SK Zagorje-SZS
Kisovec, 24 in 23m, 208.3 točke
23.Klemen Bravec, SK Zagorje-SZS Kisovec, 23.50 (padec) in 23.50m, 175.3 točke.
V soboto so na skakalnici K-50 skakali v dveh kategorijah: dečki do 14 let in v absolutni kategoriji. Med 32-imi dečki in štirimi skakalkami je zmagal Mislinjčan Anže Obreza. V absolutni kategoriji je slavil Zahomcan Martin Kuglitsch, pred nekdanjim državnim reprezentantom v nordijski kombinaciji Romanom Perkom.
Rezultati dečkov do 14 let, skakalnica K-50:
1.	Anže Obreza, SSK Mislinja,
47.50	in 48m, 213.4 točke
2.	Rok Reberčnik, SSK Ljubno-BTC, 46 in 46.50, 205 točk
2.Sašo Tadič, SSK Ljubno-BTC,
45.50	in 47m, 205 točk
4.Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 44.50 in 46.50m,
200.8	točke
16. Andraž Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 41.50 in 40.50m,
162.9	točke
20.	Luka Grobljar, SK Zagorje-SZS Kisovec, 41.50 in 40m, 158.2 točke
21.	Janez Močnik-Guna, SK Zagorje-SZS Kisovec, 37.50 in 40m, 153.5 točke
25.Klemen Bravec, Sk Zagorje-SZS Kisovec, 37.50 in 38m, 144.4 točke
34.Nino Razpotnik, SK Zagorje-SZS Kisovec, 33 in 34m, 113.6 točke.
Rezultati v absolutni konkurenci, skakalnica K-50:
1.	Martin Kuglitsch, Zahomec Avstrija, 49.50 in 51.50, 225.3 točke
2.	Roman Perko, SK Tržič-Trifix,
48.50	in 50m, 218.3 točke
3.	Gašper Juvan, SSK Ljubno-BTC, 47.50 in 47m, 208.1 točke
9.Simon Klopčič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 45 in 44m, 185.7 točke.
V soboto dopoldne, tekma v Kisovcu je bila ob 17 uri, so nekateri Kisovčani skakali še v Ljubnem ob Savinji ob tamkajšnjem flosarskem prazniku. Leon Grobljar (10 in lOm) je v kategoriji dečkov do 9 let zmagal na tamkajšnji skakalnici K-12, Miha Jesih je bil šesti in Jaka Prašnikar osmi. V kategoriji do 10 let sta bila na isti skakalnici (pravita, da nerada skačeta na tako malih napravah) Janez Močnik-Guna tretji (9.50 in lOm), Andraž Pograjc pa četrti (9.50 in 10.50m). V kategoriji do 12 letna skakalnici K-40 je zmagal Primož Roglič (35.50 in 36.50m), Janez Močnik-Guna je bil s skokoma 33.50 in 34.50m četrti, Andraž Pograjc osmi in Luka Grobljar deveti.
Prvi Janez, drugi Andraž
3T) DT h
		"A
i?:«:e»:v3izrTAW i iTTii^rr—		
NZS<^		
		UNDER-18 Championship
KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO ŽENSKIH REPREZENTANC DO 18 LET (SKUPINA Cl)
SLOVENIJA
LITVA
MADŽARSKA
BELORUSIJA
Razpored tekem:
Sobota, 9.september 2000 ob 16.30 uri
Kisovec pri Zagorju: SLOVENIJA - BELORUSIJA Hrastnik: MADŽARSKA - LITVA
Ponedeljek, ll.september 2000 ob 16.30 uri
Dob pri Domžalah: SLOVENIJA - LITVA Hrastnik: MADŽARSKA - BELORUSIJA
Sreda, 13.september 2000 ob 11.00 uri
Kisovec pri Zagorju: LITVA - BELORUSIJA Hrastnik: SLOVENIJA - MADŽARSKA
Vstopnice bodo za vsako posamezno tekmo po enotni ceni 500 SIT in jih je možno kupiti pred tekmami ter v poslovalnicah
Integrala v Zagorju in Trbovljah.
^INTEGRAL
INTEGRAL
J" INFORMACIOTE NA
03/ se-e4- sso
ELEKTROTOM
SERVIS&TRGOVINA
Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec
SERVIS VSEH VRST:
-bele tehnike
-električnega ročnega orodja -generatorjev
-malih gospodinjskih aparatov
TRGOVINA:
-električnega ročnega orodja -generatorjev -pribora in potrošnega materiala
GSM: 041/ 507-321, TEL: 03/ 56-71-321
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODATKI
»NEVESTA«
H. TRATNIK s.p.
Mlinše35C, 1411 Izlake
!\
Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931
Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19
petek od 9-12 ure, sobota zaprto
ŠIVILJA ANA
Izdelovanje oblačil po naročilu
GSM: 041/ 395 301
FRIZERSKI SALON
9
r - n/
MATEJA
TRAJNA ONDULACIJA ZELO UGODNO!
Mateja Hribar s.p., Izlake 60, 1411 Izlake, tel.: (03)56 74 015
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE
Telefon: 0601/73-615 GSM: 041/405-828
IEA\ avto
avtomehanika
Razboršek Miran s.p., Majcenova 11, Trbovlje
Računalniško testiranje vozil:
Audi	Fiat
WV	Lancia
§eat	Alfa Romeo
Skoda	Opel
BMW	Citroen
Renault	Peugeot
Ford
PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, G S IVI 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
_________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4,1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, ras: 68 010 E-mail: integral.zagorjegsiol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
z INTEGRALOM k vedno lahho aresle na počitnice:
SLOVENIJA, URA VAŠKA, ŠPANIJA, SICILIJA, GRČIJA, TURČIJA, TUNIZIJA, IBIZA,...
TUNIZIJA CENA: 69.000,00
ODHODA: 28. 08. 2000 Cena vključuje: 7 polpenzionov + letalo
PREŽIVITE ZABAVEN DAN Z NESKONČNO AVANTURO!!!
dnevno-NOČNI GARDALAND Z INTEGRALOM (1 dan) 26.8. za samo 8.000,00 SIT
HRVAŠKA
Prižba od 26.08.-02.09.,
7 dni polpension = 25.700 SIT Dubrovnik od 02.09.-05.10.,
7 dni polpension + TT = 29.900 SIT Jelša na Hvaru od 02.09.-05.10.,
7 dni polpension + TT= 28.900 SIT
Za ZAKLJUČENE SKUPINE pripravimo programe po želji, po SPREJEMLJIVI ceni in UGODNIMI plačilnimi pogoji, lahko pa naročite samo naš avtobus za posebni prevoz. VABIMO VAS, da se oglasite v naši poslovalnici; svetovali Vam bomo in Vas podrobenje seznanili z našimi programi.
Želimo Vam lepe poletne dni!
Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00
IKAR TRADE d.o.o.
ZAGORJE OB 5AVI
a 0356 61 805 0609 617 779
5LA5CICAR5TVO
V PARKU (kiosk) vsak dan od 8-20
PRI MA5 DOBITE V5AK DAM:
•	kepice sladoleda s prelivom
•	sveže pecivo (torte, krem rezine, ježke, pite,...)
•	banica sladoleda -4 litre - 2 različna okusa
•	torte po naročilu (rojstni dan, poroke, birme, godovi,...) dostava tudi na dom
P05EBMA POMUDBA
banica sladoleda - 4 I (dva okusa) 1.500 sit
UGODME ČEME!!!
Naročila sprejemamo po telefonu 61-805 ali osebno!
24. VELSRPNA 2000
rv?
USTANOVLJEN POOL NK ZAGORJE
Ob svečanem podpisu pogodbe (od leve proti desni): predsednik kluba Iztok Živko, direktor Ultre Miloš Urbanija in zagorski župan Matjaž Švagan
V zagorskem nogometnem klubu gredo v korak s časom in so zato ustanovili »POOL NK Zagorje« in sicer po vzoru smučarskega poola. Prvo podjetje, kije pristopilo v pool, je ULTRA iz Kisovca. V ta namen so v sredo, 9.avgusta (na zagorski občinski praznik) v piceriji Naš hram v Kisovcu slovesno podpisali pogodbo o pristopu Ultre v POOL NK Zagorje. Pred podpisom pogodbe so prisotne predstavnike sedme sile nagovorili vsi glavni akterji podpisa. Zagorski župan Matjaž Švagan (ki bo tudi vodil sklad), je poudaril, daje odločitev Ultre oziroma njegovega direktorja Miloša Urbanije zelo pohvalna in temu vzoru bi morali slediti tudi drugi gospodarstveniki v Zagorski dolini.
»Ni naključje, da snjo v programu občinskih prireditev na koncu napisali »Zagorje gre naprej!« in podpis te pogodbe je dejansko prvi korak tega slogana. Ni slučajno, da se pogodba podpisuje v Krajevni skupnosti Kisovec, saj bi rad videl, da bi se meja oziroma bariera med NK Svobodo iz Kisovca in NK Zagorje že enkrat zrušila in bi prišlo do združitve obeh klubov,« je zbrane nagovoril zagorski župan Švagan in še posebej razložil trenutno situacijo okrog gradnje tribun v Zagorju. »Kompletna dokumentacija okrog gradnje tribune je trenutno na Upravni enoti Zagorje. Večji del
soglasij je pridobljenih, tako da bomo čez nekaj časa na občini posredovali razpis za izvajalca del in če ne bo kakšnih zapletov, upam, da bi v septembru te dolgo pričakovane in obljubljene tribune končno začeli graditi. Res upam, da ne bo zapletov, čeprav je sedaj vse odvisno od pravno-upravnih postopkov, toda mislim, da je v interesu vseh, da Zagorje pridobi tribuno, kakršno si vsekakor zasluži.«
Besedo je nato prevzel direktor Ultre Miloš Urbanija, kije v šali dejal, da so redki trenutki, ko se pusti slikati, vendar je podpis takšne
pogodbe le velikega pomena za klub in je tudi prav, da javnost izve, kdo je pogumen podjetnik, ki je prvi pristopil v ta pool.
»Kar ne morem verjeti, da se na tako majhni lokaciji kot je Zagorje, odvija toliko vrst industrije in upam, da se bo še kdo odločil slediti podjetju Ultri in da bo še kakšno podjetje pristopilo v pool. Nas ne zanima, če bo klubu letos uspela uvrstitev v prvo ligo. Želimo, daje klub uspešen, zato se v tekmovalne cilje niti ne bomo vtikali, je v uvodu dejal podpisnik pogodbe, ki je »težka« 5 milijonov tolarjev, in nadaljeval: »Ultra je v
lanskem poslovnem letu zabeležila čez 100 milijonov čistega dobička in vizija podjetja je, da nekaj tudi vrne v občino. Odločili smo se za vlaganje v šport in upam, da bodo našemu vzoru sledili tudi drugi. Obenem želim, da bi se rivalstvo med NK Svobodo iz Kisovca in NK Zagorje spremenilo v medsebojno sodelovanje in kasneje v zdravo rivalstvo. Sicer pa ima za veliko kakovost športa v Zagorju veliko zaslug tudi Občina Zagorje oziroma njen župan Matjaž Švagan,« je svoj govor zaključil Miloš Urbanija, nakar je besedo prevzel predsednik zagorskega kluba Iztok Živko, ki je poudaril, da ima klub okrog 150 članov in daje to naj večji dokaz, da se v klubu res nekaj dela za prihodnost. Današnji podpis pogodbe za klub pomeni veliko stvar, saj je tako v poolu zbranih že 13 milijonov tolarjev (Ultra 5 mio SIT, proračun Občine Zagorje 7 mio SIT, op.a.). Kot je znano, za nemoteno delovanje potrebujemo 25 mio SIT, tako da si obetamo, da bomo večino potrebnih sredstev pridobili iz poola,« je zaključil Iztok Živko.
Led je torej s podpisom pogodbe prebit, vsi ljubitelji zagorskega nogometa pa upajo, da se bodo vsi načrti in obljube uresničili in tako si lahko obetamo zelo razburljivo nogometno sezono.
Peter Motnikar
PORTRET SKAKALKE MANJE POGRAJC
V nekaj naslednjih številkah Zasavca bomo predstavili skakalke in skakalce SK Zagorje-Sekcije za skoke Kisovec, ki nas že kar nekaj časa razveseljujejo z izvrstnimi dosežke na različnih tekmovanjih. Za vse smo pripravili podoben vprašalnik, na katerega so naši orlici napisali svoje odgovore. Ker naj bi imele ženske prednost, bo naša prva portretiranka Manja Pograjc.
Manja je šestletna Šemničanka, ki se je s skakanjem začela ukvarjati lansko jesen. Poleg skakanja ima rada še druge športe. Predvsem rada smuča, kolesari in se rola. Za skakanje stajo navdušila brat Andraž in oče Zvone, ki je s skakalnim športom povezan že vse od najstniških let. Kot skakalec in trener mladih kisovških orlov. Manjin največji uspeh je 2.mesto na tekmi za pokal Žirovnice, ki ga je dosegla v kategoriji deklic do 10 let. Njen najdaljši skok pa znaša 14 metrov in pol, torej ji še kar nekaj metrov manjka, da bo po daljavi dohitela svojega vzornika, Nemca Martina Schmita. In še nekaj nam je zaupala: želi si, da bi imela toliko pokalov in medalj kot brat Andraž.
TENIŠKI TURNIR NA IZLAKAH OSVOJILA BAVHAN IN POVŠNAR
Ob občinskem prazniku je bil na teniških igriščih na Izlakah odprti turnir za posameznike. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih skupinah, do in nad 45 let.
V	starostni skupini do 45 let je zmagal Trboveljčan Denis Bavhan, ki je v finalu premagal še drugega Trboveljčana Davida Otepala s 6:4 in 6:3. Tretje mesto je osvojil Peter Golob iz Trbovelj. S 6:2 in 6:2 je premagal Izlacana Aljošo Ule.
V	starostni skupini nad 45 let je zmagal Kisovcan Albert Povšnar. V finalu je s 6:2 in 6:3 premagal Milana Culajo iz Zagorja. Tretje mesto je osvojil izlaški župnik Janez Miklič, četrti pa je bil še drugi Izlačan Jernej Kotar.
24. VELSRPNA 2000
čjjGr;;
Plavanje
S TEKMOVANJI ZAKUUČILI DEČKI IN DEKLICE TER KADETI IN MLADINCI
V	Ljubljani je konec prejšnjega meseca potekalo moštveno in posamično državno prvenstvo za dečke in deklice. Prvenstva se je udeležilo 160 plavalcev iz 15-ih slovenskih klubov. Na prvenstvu je nastopilo tudi 9 plavalcev plavalnega kluba Cementarna Trbovlje, ki so v ekipnem delu zasedli 9.mesto, z malo sreče pa bi lahko bili kljub majhnemu številu tekmovalcev tudi sedmi.
V	treh dneh tekmovanja so si trboveljski plavalci v posamičnih nastopih priplavali 15 uvrstitev med najboljšo osmerico. Najboljša je bila Ina Šparemblek, ki je bila druga na 200 m hrbtno in tretja na 800 m prosto, poleg tega pa je v disciplinah 400 m prosto ter 50 in 100 m hrbtno osvojila nehvaležno 4.mesto, na 200 m prosto pa je bila šesta.
V	finale sta se nekajkrat uvrstila tudi Miha Štendler in Matjaž Ličar. Miha je bil šesti na 50 m in 100 m delfin, sedmi na 100 m hrbtno in osmi na 50 m hrbtno, Matjaž pa šesti na 200 m delfin , sedmi na 400 m mešano in osmi na 200
Tek
HEDA KOT BLISK
Dne 12.8. je v Škofji Loki potekal 4.gorski tek za Pokal Slovenije "Gor-dol" in kije potekal na 7 km dolgi progi. V kategoriji žensk nad 35 let je Trboveljčanka Heda Kotar osvojila 2.mesto.
Dne 15.8. je Športna zveza Sevnica skupaj ŠD Loka pri Zidanem Mostu organizirala l.gorski tek na Veliko Kozje. Na 6 km dolgi progi je v kategoriji moških nad 50 let Gusti
V soboto, 12.avgustaje v Zagorju v počastitev občinskega praznika potekal štafetni tek od Orehovice do tržnice v Zagorju v skupni dolžini 11 km. Tekači in tekačice so se res izkazali, saj so progo pretekli v razmaku od 33 do 44 minut, kar je spoštovanja vreden rezultat. Zanimivo pa je, da se je teka udeležilo samo 12 ekip, saj je nenazadnje v zagorski občini veliko športnih društev, ki pa bodo korajžo za sodelovanje morebiti zbrali naslednje leto.
Najhitrejša štafeta pri tretji predaji
m hrbtno.
Davor podbregar, Urban Brvar in Tomaž Deželak so si z osebnimi rekordi priplavali nastop v malem finalu oziroma med najboljših šestnajst. Brez final so ostali Boštjan Lukšič, Nina Verdel in Tamara Gregorčič, ki pa so precej popravili svoje osebne rekorde in tako izpolnili svoj cilj na prvenstvu.
Za najmlajšimi, ki so letno sezono že sklenili, odhajajo po uspešnem zaključku sezone na zaslužne počitnice tudi dečki in deklice. Imeli bodo dovolj časa, da do naslednje sezone napolnijo baterije in s trdim delom nadaljujejo zastavljeno pot, ki naj bi jih pripeljala ne samo tik za najboljše, ampak med najboljše slovenske plavalce. Trbovlje s svojo bogato plavalno tradicijo si to nedvomno zaslužijo.
Še zadnje državne naslove so podelili tudi v kadetski in mladinski konkurenci in sicer je zadnje tekmovanje potekalo v Kamniku (4.8. - 6.8.). Za najboljša mesta in rezultate seje potegovalo tudi 10 plavalcev plavalnega kluba Cementarna Rudar
Laznik iz Dobovca zasedel 7.mesto, pri ženskah nad 50 let pa je Heda tokrat slavila, v absolutni konkurenci pa je zasedla 2.mesto.
Dne 19.8. je potekal 1 .tek na Šmohor in sicer s štartom iz Laškega po gozdni poti. Sama organizacija teka je bila slaba, saj so tekači kar trikrat zgrešili 7 km poti. Pri moških nad 50 let je Gusti Laznik zasedel 2.mesto, pri moških nad 40 let je prav tako 2.mesto zasedel Milan Kirn iz Hrastnika, medtem ko je bila Heda Kotar v absolutni kategoriji žensk uvrščena na
3.mesto.
Rezultati: [.Košarkarski klub Zagorje -mladinci 32:32.33, 2.Modri dirkači - mladinci 32:57.07, 3. ŠD Mlinše 33:52,90,4.Člani Izlake 34:48.52,5.Pon do kwan Izlake 35:32.55, 6.NK Zagorje - mladinci 35:33.10, 7.ŠD Senožeti 36:31.01, S.Zasavc 40:41.93, 9.ŽRK Zagorje -mladinke 44:10.81, 10.ŠD Suzana 44:14.91, 1 L ŠD Izlake - osnovnošolci 44:23.66,12.ŠD Izlake - članice 44:51.66
Peter Motnlkor, sliko MM
Zadnja Zasavčeva predaja-že tretji, ki bo tekel dve etapi!
Trbovlje. Kljub slabemu vremenu so trboveljski plavalci odplavali nekaj zelo dobrih rezultatov in se kar 27-krat uvrstili med najboljših osem in s tem v popoldanska finala. Posebej so se izkazali Davor Gregorčič z 2.mestom na 50 m delfin in 3.mestom na 200 m delfin. Iztok Požun s
S.mestoma na 20 in 400 m mešano ter Aljoša Seiko s 3.mestom na 200 m prsno. Dobro sta plavali tudi moški štafeti. Na 4x100 m prosto so bili fantje tretji, na 4x 100 m mešano pa celo drugi.
Z dobrim nastopom na zadnjem tekmovanju so kadeti in mladinci zaokrožili uspešno sezono trboveljskega plavalnega kluba, ki je v poletni sezoni s svojimi plavalkami in plavalci osvojil 14 medalj na državnih prvenstvih.
Marjeta Jordan
IZ TABORA NK SVOBODE
V kisovški Svobodi bodo v tej sezoni nastopali s tremi samostojnimi ekipami ter z združeno ekipo kadetov, ki jo tvorijo igralci domačega in zagorskega kluba. V trenerskem kadru ni prišlo do sprememb. Nekoliko spremenjeno selekcijo mlajših dečkov, ki bo začela s prvenstvom konec avgusta, bo še naprej vodil Metod Ule. Starejše dečke bo vadil Marjan Ocepek, ki pa ima nekaj težav pri sestavljanju ekipe, saj mu primanjkuje še nekaj igralcev za nemoteno delo, a upa, da mu bo do začetka prvenstva le uspelo sestaviti dovolj številčno ekipo. Manj težav s sestavo ekipe oziroma dovolj igralskega kadra naj bi imel trener kadetov Miloš Roglič. Že dober mesec pa vadijo tudi člani, ki so v pretekli sezoni izpadli iz 1 .lige MNZ Ljubljana, tudi letos pod taktirko domačega trenerja Edija Navratila. Po besedah kapetana 24 -članskega kolektiva Aleksandra Kosa, so bile priprave zelo naporne, zato je prepričan, da bodo dobro pripravljeni za tekmovanje v 2.ligi MNZ Ljubljana. Pripravljalne tekme so pokazale, da ekipi manjka uigranosti, a to bodo po njegovem do začetka septembra, ko se začne prvenstvo popravili. S svojo strelsko formo je kisovški napadalec zadovoljen, saj je v petih tekmah dosegel pet golov. Tako kot trener Navratil, je tudi Kos mnenja, da se bodo poskušali v obdobju dveh-treh let vrniti v l.ligo MNZ Ljubljana, seveda pa bodo priložnost izkoristili že v tej sezoni, če se jim bo le ponudila. Trener nam je še povedal, da odhodov iz kluba ni bilo, so se pa priključili nekateri novi igralci (Rozina, Džombic, Durič), tako da se za prihodnost članskega nogometa v Kisovcu ni bati. Kisovčani so odigrali tudi pet pripravljalnih tekem. S trboveljskim Rudarjem so izgubili s 7:2 in s 6:0, z Litijo 6:2, dvakrat pa so premagali Moravče in sicer s 5:4 in s 6:3. Povejmo še to, da so v klubu v tem času skorajda dokončali z ureditvijo pomožnega igrišča, nekoliko so izboljšali travnato površino na glavnem igrišču, zgradili so nove kabine za rezervne igralce, uredili okolico teniških igrišč,...
(pm)
V ŠTAFETNEM TEKU ZMAGA KOŠARKARJEV
24. VELSRPNA 2000
VELIKA
NAGRADA
ZAGORJA
V soboto 19. avgusta seje na glavnem avtobusnem postajališču odvijal tradicionalni avtoslalom za veliko nagrado občine Zagorje. Organizatorji so letos tekmovanje prestavili s prvomajskega na avgustovski termin in s tem tudi počastili občinski praznik.
Zagorskega avtoslaloma se sicer ni udeležilo rekordno število tekmovalcev, saj jih je bilo na štartu 38, a si ga bodo vozniki in gledalci prav gotovo dobro zapomnili, saj prav gotovo te nikoli niso tekmovali pri temperaturi 36 stopinj celzija.
Med nastopajočimi smo poleg stalnih udeležencev Turističnega avto Prvenstva 2000 lahko občudovali štiri fiate seicento sporting, ki vozijo tudi na državnem prvenstvu v pokalnem tekmovanju Petrol Fiat seicento. V Prvem je sedel lanski državni prvak Alex Humar, v drugem debitant Marko
Jager, kije prejšnja leta nastopal na avtoslalomih, v ostalih dveh pa domačina Boštjan Turk (glavni organizator in bivši aktivni dirkač) ter Borut Bartelme.
Po dveh trening vožnjah sta vse tekmovalce čakali še dve finalni vožnji. S progo je najbolje opravil-vodilni v letošnjem prvenstvu domačin Primož Kostajnšek v yugu pred Korošcema Robertom Serecom in Branetom Žunkom, oba sta vozila renaulta 5. Med ženskami je bila najhitrejša Andreja Jurak pred prvo favoritinjo Natašo Žnidar. Od domačinov lahko omenimo še Janeza Baša (suzuki swift), ki je osvojil skupno 10. mesto ter Danila Daniloviča in Romana Kržišnika, ki sta z mazdo MX-5 osvojila v razredu na 1500 ccm 5. ter 6. mesto. Med ženskami je bila Marina Strmljan s suzukijem swift četrta. Med dirkalnimi seicenti je slavil Boštjan Turk pred Humarjem in Jagrom.
Drugi, nič manj zanimivi del prireditve pa seje odvijal na zagorskem bazenu, kjer so vse udeležence in gledalce čakale še zabavne igre ob in v vodi. Ekipe so se pomerile v dviganju vrčkov piva, vlečenju vrvi, veslanju in plavanju. Dogajanje so popestrili še nenadkriljivi glasbeniki, ki so med dogajanjem celo stali v vodi in igrali na instrumente. Po podelitvi nagrad najboljšim smo lahko spremljali še izbor Miss Barum. Žirijo je od petih bolj ali manj kosmatih lepotic (beri lepotcev) najbolj očaral Komba pred Šinkom in Kucijem. Bravo dame!
Edina manjša zamera na celodnevnem dogajanju gre lahko le domačim ljubiteljem avtomobilizma, ki so se tekmovanja letos udeležili v najmanjšem številu do sedaj. Upajmo, da bomo dočakali tudi avtoslalom Zagorje 2001 in da se ga bo udeležilo več zasavskih voznikov.
24. VELSRPNA 2000
jr.rrin j.cn
Zasavski frker
PREVRNILA SE JE NA STREHO
Hrastnik, 27.7. ob 6.35 uri je RS. iz Laškega vozila kio sportage od Marnega proti Turjam. Zaradi neprilagojene hitrosti je na mokri in spolzki cesti izgubila oblast nad vozilom in se prevrnila na streho. Voznica se je v nesreči lažje poškodovala.
KOLESAR NAPIHAL 3.33!
Hrastnik, 5.8. ob 12.25 uri so policisti na Cesti l.maja v Hrastniku ustarili kolesarja A.B. iz Trbovelj. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 3.33 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Vožnjo so mu prepovedali in podali predlog SP.
ZA 400.000 SIT ŠKODE
Hrastnik, 5.8. ob 22.00 uri je J.M. iz Hrastnika na Cesti 1. maja s citroenom ax zavijal na levo na Grajsko pot. Za njim je z neprimerno hitrostjo po spolzkem vozišču pripeljala K.L. iz Laškega z renautom cliom in trčila v zadnji del ax-a. V clia pa je naletel še Š.P. iz Hrastnika, ki je za njim vozil z zastavo 126P. Na vozilih je po nestrokovni oceni nastalo za 400.000,00 SIT škode. Zoper voznika, ki sta vozila z neprimerno hitrostjo, so policisti podali predlog SP.
ZASEGLI KOLESA Z MOTORJEM
Hrastnik, 14.8. ob 10.24 uri so policisti začasno zasegli kolo z motorjem Tomos APN 6 B.D. z Dola, ker je pogosto kršil cestnoprometne predpise. 16.8. ob 8.20 uri pa je začasno brez tomos APN 6 ostal še K.R. z Dola. Obe vozili bosta ostali shranjeni v policijskih prostorih do odločitve SP-ja.
PREHITEVAL KUUB NEPREKINJENI ČRTI
Hrastnik, 16.8. ob 16.35 uri je Š.S. iz Trbovelj s peugeotom 106 vozil od Hrastnika proti Trbovljam. Pri Petrolu je kljub neprekinjeni ločilni črti prehiteval tovorno vozilo s cisterno. V tem času je nasproti pravilno pripeljala M.M. iz Hrastnika, ki je z yugom zavirala in se umikala. Vozili sta kljub temu trčili, pri čemer je po nestrokovni oceni na vozilih nastalo za najmanj 600.000,00 SIT škode. Zoper Š.S. so podali predlog SP.
VOZIL PO LEVI
Trbovlje, 8.8. ob 16.10 uri seje zgodila prometna nesreča na Dobovcu. Voznik TA. in K.B. sta trčila, ker je TA. vozil po levi strani. Povzročitelja so policisti kaznovali na kraju dogodka.
TRČILV NASPROTI VOZEČEGA
Trbovlje, dne 10.8. ob 17.00 uri se je zgodila prometna nesreča na Nasipih. Povzročitelj je trčil v nasproti vozečega K.S. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
n
ZALETEL SE JE V SKALO
Trbovlje, 13.8. ob 04.00 uri je M.Ž. v Bevškem vozil osebni avto po nepravilni strani in trčil v skalo. Bil je kaznovan na kraju nesreče, prav tako so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je bil pozitiven, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje.
BREZ IZPITA
Trbovlje, 18.8. ob 20.40 uri je voznik Ž.G. na Šuštarjevi koloniji trčil v parkiran avto last I.H. Zoper Ž.G. je bil izdan plačilni nalog in predlog sodniku za prekrške, ker je vozil brez vozniškega izpit, prav tako je odklonil preizkus alkoholiziranosti.
P0BEGNILS KRAJA NESREČE
Trbovlje, 18.8. je patrulja obravnavala prometno nesrečo na parkirišču pred Kubus barom. Voznik B.J. je trčil v avto last V.T. in pobegnil s kraja nesreče. Voznika so policisti izsledili in ga bodo prijavili sodniku za prekrške.
OTROK IN VOZNICA POŠKODOVANA
Trbovlje, 19.8. ob 5.00 uri je Z.H. v Savni peči zaradi vožnje po levi in neupoštevanja prometnega znaka trčil v vozilo, ki gaje vozila K.S. V vozilu K.S. je bil poškodovan otrok in bil odpeljan v ZD Hrastnik, prav tako se je poškodovala voznica. Zoper Z.H.-ja so izdali plačilni nalog.
PADEL PO CESTIŠČU
Zavrstnik, 10.8. je voznik motornega kolesa zaradi neprimerne hitrosti padel po cestišču ter se pri tem lažje poškodoval. Ker je vozil brez izpita, je bil zoper njega podan plačilni nalog, zaradi vožnje z neregistriranim motornim kolesom pa mu je bil na kraju nesreče izdan plačilni nalog.
IZSILIL PREDNOST
Litija, 11.8. je na Jerebovi ulici voznik osebnega avtomobila izsilil prednost drugemu vozniku. Pri tem je bil povzročitelju izdan plačilni nalog.
VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA
Zavrstnik, 11.8. je voznik motornega kolesa zaradi neprilagojene hitrosti padel po vozišču in se lažje telesno poškodoval. Ker je vozil pod vplivom alkohola, mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje.
TRČILV0GRAJ0 IN NAPIHAL 1.89!
Črni potok, 11.8. se je zgodila prometna nesreča, ker je voznik zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljal z vozišča in trčil v ograjo. Pri tem je napihal 1.89 g/kg alkohola. Ker je hotel kljub vsemu z vožnjo nadaljevati, so ga policisti pridržali.
OBA KAZNOVANA
Litija, 13.8. je na Brodarski ulici prišlo do prometne nesreče, ker je voznica vozila po levi
strani in trčila v nasproti vozeči avto. Voznici je bil izdan plačilni nalog, drugi udeleženec pa bo prijavljen sodniku za prekrške, ker je vozil pod vplivom alkohola.
TRČI LA V DROG
Vernek, 13.8. je voznica zaradi neprilagojene hitrosti na mokrem in spolzkem cestišču zapeljala s ceste in trčila v drog cestne razsvetljave. Pri tem je nastala le materialna škoda.
POTNIK POŠKODOVAN
Litija, 14.8. je na Grbinski cesti prišlo do prometne nesreče. Voznik kolesa z motorjem je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal desno ter trčil v ograjo. Pri tem sta voznik in potnik padla po cestišču, pri čemer seje potnik lažje telesno poškodoval. Zoper voznika sled predlog.
Z AVTOM V BENCINSKI SERVIS
Litija, 15.8. seje zgodila prometna nesreča pri bencinskem servisu. Voznik je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v zgradbo bencinskega servisa in se hudo telesno poškodoval.
SREČA V NESREČI
Litija, 16.8 je v naselju Sava voznik zaradi neprilagojene hitrosti zletel s ceste in trčil v drevo, nakar gaje odbilo nazaj v cestišče na nasprotni vozni pas, kjer je vanj trčil še en voznik. K sreči je nastala le materialna škoda.
NE BODO JIH VEČ KRŠILI!
Litija, 18.8. so policisti trem mladoletnikom zaradi stalnih kršitev cestno-prometnih predpisov zasegli kolesa z motorjem.
S PONJAVO RAZBIL STEKLO
Ribče, 20.8. seje zgodila prometna nesreča, ker voznik tovornega vozila ni imel pripete ponjave in je opletala. Pri tem je razbila steklo na kombiju, kije pripeljal iz nasprotne smeri. Voznik tovornjaka je po nesreči odpeljal naprej in še ni bil izsleden.
24. VELSRPNA 2000
Iv? n tl in ti o
Ravbajo kot srake
Dne 7.8. zjutraj so na gradbišču na Cesti 1. maja ugotovili, daje preko noči neznani storilec odnesel opozorilno rumeno utripajočo luč. S tem je GD d.o.o. oškodoval za najmanj 15.000,00 SIT.
Dne 7.8. ob 16.25 uri je neznani storilec vlomil v hišo na Dobovcu. Storilec je v hišo vstopil skozi garažna vrata in odnesel potne liste.
Dne 8.8. ob 7.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanje na Trgu svobode v Trbovljah, last F. A. Storilec je v notranjost prišel skozi okno in ukradel glasbeni stolp ter čeke.
Dne 10.8. ob 10.30 uri je policiste D.A. obvestil, da mu je na Sallauminesu v Trbovljah neznani storilec ukradel kolo z motorjem tomos avtomatik, ob 11.35 uri pa je motor našel na Kešetovem, tako da policisti ugotavljajo, če sploh gre za kaznivo dejanje.
Dne 10.8. ob 12.00 uri je K.R. policiste obvestil o tatvini mopeda tomos APN 6 iz Šuštarjeve kolonije. Policisti so motor našli, ga zasegli, zoper storilca pa bodo podali kazensko ovadbo.
Dne 11.8. ob 04.15 so policiste obvestili o vlomu v trafiko na Opekarni v Trbovljah. Storilec je razbil okno in ukradel nekaj žganih pijač. Iz te trafike so policiste večkrat že obveščali o vlomih. Tokrat so policisti storilce prijeli in bodo ovadeni.
Dne 12.8. ob 23.00 uri so policiste obvestili o vlomu v osnovno šolo v Zagorju. Storilec je v notranjost vstopil skozi okno, pri tem pa sprožil alarm, ki gaje očitno prestrašil. Policisti storilca še iščejo.
Dne 13.8. so policisti obravnavali poskus
vloma v lekarno v Litiji, kjer je neznani storilec razbil steklo, a v notranjost ni vstopil.
Dne 16.8. ob 22.50 uri je R.A. policiste obvestil, da mu je nekdo v parku pri občini ukradel denarnico. Z zbiranjem obvestil so policisti takoj začeli. Naslednjega dne je R.A. srečal enega od tistih, ki so bili v skupini tistega dne (R.T.-ja) ter mislil, da mu je on vzel denarnico. R.A. ga je pri tem pretepel, tako da ga bodo policisti ovadili, je pa pri tem R.A. izvedel, kdo mu je denarnico ukradel in tudi zoper tega bodo policisti ukrepali.
NAMESTO MOBITELA KOZAREC ZA VLAGANJE
Dne 1.8. je P.P. obvestil policiste, daje preko Salamonovega oglasnika naročil mobilni telefon. V paketu je namesto telefona prejel prazen kozarec za vlaganje. S tem ga je neznani prodajalec oškodoval za 22.500,00 SIT. Policisti o goljufu zbirajo obvestila.
POŠKODOVALA LUČ
Dne 11.8. ob 20.25 uri so policisti prijeli K.F. in petnajstletnika, ki sta nastanjena v zbirnem centru v Hrastniku, ker sta poškodovala luč javne razsvetljave v Naselju Aleša Kaple. Zoper oba so podali kazensko ovadbo, saj sta oškodovala Domec d.o.o. za najmanj 80.000,00 SIT.
JE UHAJAL KLOR?
Dne 15.8. so sosedje TKI Hrastnik d.d. obvestili, da se v okolici širi vonj po kloru. Policisti v razgovoru z odgovorno osebo niso ugotovili vzroka. Poklicali pa so tudi inšpektoija za okolje. Sledi poročilo državnemu tožilcu.
SAGA V VEČ DELIH ■
NAG HODIL PO AVTOCESTI
Dne 12.8. ob 20.50 urije patrulja PO Hrastnik
pripeljala na pridržanje na PP Trbovlje tujca Z. J, katerega so policisti ustavili pri kontroli prometa v Litiji. Ker je bil vinjen, so ga policisti pridržali do izročitve sodniku za prekrške. Naslednjega dne je bil odpeljan pred sodnika v postopek in slednji gaje kaznoval. Med postopkom seje tujec nedostojno vedel in se slačil, zato sta morala policista zoper njega uporabiti prisilna sredstva. Pri tem se je tujec poškodoval, tako da je bil odpeljan v Bolnico Trbovlje. Tu so mu nudili pomoč in ga zadržali na zdravljenju. Popoldne je tujec pobegnil iz bolnice, pred njo ukradel vozilo, v katerem so bili ključi in se odpeljal proti Sežani. Na Kozini na avtocesti je povzročil prometno nesrečo, v kateri je poškodoval vozilo in iz njega pobegnil. Ujela gaje policijska patrulja, ko je gol hodil po avtocesti. Ker je avto poškodoval in ga ukradel, so ga policisti izročili kriminalistom iz Trbovelj, kjer so odredili dvodnevno pridržanje ter ga v ponedeljek 14.8. izročili preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil plačilo varščine in ga izpustil. Policisti so ga privedli še k sodniku za prekrške zaradi razgrajanja in tudi sodnik mu je naložil plačilo kavcije, ki jo je tujec plačal. Prav tako je plačal tudi kazen za prometno nesrečo, ki jo je povzročil v Kozini, nato pa je državo zapustil in sicer z obvezo, da se vrne v Slovenijo, ko bo povabljen na obravnavo, v nasprotnem primeru mu kavcija zapade.
HLEV POGOREL
Dne 16.8. ob 22.30 uri je prišlo do požara v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, da je v zaselku Brezje pogorel hlev v stanovanjski hiši št.2 Nastala je večja materialna škoda. Policisti so kraj požara zavarovali, gasilci pa pogasili požar. Naslednjega dne sije kraj požara ogledala ogledna skupina PP Ljubljana, ki bo skušala ugotoviti vzrok požara in morebitno odgovornost.
PONAREJENE LIRE
Dne 18.8. ob 10.50 uri so policiste obvestili o vnovčenju ponarejenih lir na enotah trboveljske pošte. Policisti za neznancem še poizvedujejo.
POREZAL SE JE PO OBRAZU
Dne 20.8. ob 19.37 uri so bili iz trgovine Dežman policisti obveščeni, daje nekdo ukradel steklenico whiskyja. Neznanca je lastnik trgovine zalotil pri kraji, nakar je storilec zbežal in se pri kitajski restavraciji spotaknil ter padel, pri tem pa razbil steklenico in se porezal po obrazu. Policisti so ga odpeljali v ZD Trbovlje, kjer so ga pokrpali, policisti pa ga bodo ovadili.
NAŠLI BOMBO IN GRANATO
Dne 8.8. je bila na travniku ob gozdni poti pri Dolah v Litiji najdena bomba, ki izvira iz 2.svetovne vojne. Odpeljali sojo na uničenje.
Moravče pri Gabrovki, 18.8. so občani našli minometno granato iz 2.svetovne vojne. Policisti so kraj najdbe zavarovali in poskrbeli za uničenje.
Auflriks
£ 7.8. ob 10.30 uri sta se pred bifejem Emona na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku srečala znanca PR. in K.S., ki sta se pogovarjala o ribolovu. Pogovor je slišal tudi L.J., ki je pristopil in udaril PR. Policisti so zoper L. J. podali predlog SP.
11.8. je v Kresnicah prišlo do spora in pretepa med dvema občankama. Razgrete strasti bosta mirili pri sodniku za prekrške.
£ 18.8. ob 8.35 uri so policiste obvestili o pretepu na Izlakah. Patrulja je ugotovila kršitelje ter jih bodo prijavili sodniku za prekrške.
^ 19.8. ob 16.uri so policisti opravili intervencijo v Dreanfs baru v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, daje Š.B. vinjen prišel v lokal, kjer je hotel, da ga postrežejo. Ker mu ni bilo ugodeno, se je začel nesramno obnašati in razbil nekaj kozarcev. Sledi prijava sodniku za prekrške.
£ 20.8. so policisti ob 2.00 in 2.45 uri so policisti dvakrat intervenirali pred lokalom Mesečina. Ugotovljeno je bilo, daje prišlo do spora med dvema skupinama obiskovalcev. K sodniku za prekrške bodo prijavljeni J.T, J.M., B.M., M.T in K. A. zaradi nedostojnega vedenja in pretepanja.
Tn R J 1 CjfZlR Rji.
■	Moli oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
*	poslati na naslov U red n i štva Zasavcu, Cesta ŽO.ju li ja 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko •
*	je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
------------------------------------------------------------------------------------
Stanovanja, parcele
PRODAM urejeno enosobno stanovanje v Trbovljah, tel.: 27-088 PRODAM starejšo hišo, primerno za vikend s 5500 m2 zemljišča na Bmici, tel.: 45-212 ZAMENJAM stanovanje v bloku na Cesti zmage 14 v Zagorju za manjše, po možnosti v prvem ali drugem nadstropju, tel.: 61-699
flEMtimičninc
viicu i, luniM i ■ mom
TELfflKi Mimi !5 i'lC
phodih«. mikih’, (TimovMi). mi. poiiotmii rnoiTORor.
VIKilIDOV IH PHIlCil
Avtomobili, deli
PRODAM citroen saxo 1,0i, 3v, letnik 1999,cena 1.050.000 SIT, tel.: 30-170
PRODAM citroen ZX 1.4, letnik 1992, cena 599.000 SIT, tel.: SOHO
PRODAM citroen xsara 1.6 SX, 3v, letnik 1999, klima, el.paket, 4x airbag, spojler, cena 2.120.000 SIT, tel.: 30-170
PRODAM citroen xsara picasso 1.8i 16V, letnik 2000, 6.000 prevoženih km, testno vozilo,
350.000	SIT ceneje, tel.: 30-170 PRODAM citroen xsara 1.4
fresh in 1.6 plaisir, novi, serijska klima, kovinska barva, meglenke, ABS (1.6), ugodna cena, prihranek
240.000	SIT, tel.: 30-170 PRODAM R4 GTL, letnik 90,
103.000	km, ohranjen, registriran do januarja 2001, cena 105.000 SIT,
NAJ GOSTILNA ZASAVJA 2000
Že večkrat smo vas opozorili na našo novo akcijo, katero smo pričeli pred kratkim in sicer bomo z vašo pomočjo izbrali NAJ GOSTILNO ZASAVJA 2000. To pomeni, da lahko bralke in bralci glasujete za gostilne, ki ponujajo pijačo in jedačo vse od Jevnice do Radeč. Predlogi kar pridno prihajajo na naslov našega uredništva, tako da bomo prvo gostilno predstavili v naslednji številki. Še vedno velja, da lahko glasujete prek kupona, objavljenega v Zasavcu, katerega nam pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje.
Naj gostila« Zasavja 300(
Glasuj^ž^^^r
\,A\\V)AA
Glasov

\ v w
tel.: 64-729
PRODAM opel omega karavan 2.01, letnik 91, lepo ohranjen, reg. do 12/2000, cena 650.000 SIT, tel.: 64-729
PRODAM škodo favorit LX, letnik 1994, 68.000 km, 1.lastnik, registriran do 3/2001, cena 400.000 SIT, tel.: 64-729
PRODAM renault megane 1.4 RL, letnik 1996, 1.lastnik, 70.000 km, lepo ohranjen, alu platišča, cena
1.250.000	SIT, tel.: 64-729
Razno
PRODAM otroški voziček, avtosedež (košara), ugodno, tel.: 041/541-661
PRODAM železno brano za traktor, enodelno in obžagan les za ostrešje, tel.: 85-361
PRODAM učbenike za 7. in 8.razred osnovne šole in 1.letnik ekonomske šole, tel.: 73-738 (popoldne)
PRODAM nova nerabljena vhodna vrata iz smrekovega lesa, cena 50.000 SIT, tel.: 29-682 (zvečer)
KUPIM učbenike za 1.letnik gimnazije, tel.: 56-28-125 ali 031/
585-232
PRODAM 2 nova kavča za
50.000	SIT, tel.: 61-699
Počitnice
APARTMA ZA 5 OSEB na
otoku Viru, cca 20 metrov od moija, na voljo konec avgusta in začetek septembra po noro nizkih cenah, tel.: 041/550-785
Delo
NUDIMO več del na domu (sestavljanje, lepljenje, polnjenje). Interesenti pokličite 031/874-388
Živali
LJUBITELJI hišnih ljubljencev pozor! Konec oktobra bo naprodaj leglo ameriških koker španjelov vrhunskih staršev. Informacije oziroma rezervacije na tel.: 04/ 2326575
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735

4 JAiaVILŽaLLi JUiCTl
za brezplačni mali oglas
| Tekst: ......................
O .............................
z
u .............................
>
^ Moj naslov:
<c	....................
N

Pasja vročina nas je vse v uredništvu precej zdelala, poleg tega je po vrnitvi z dopusta še težje pričeti z delovnim ritmom. Toda nova številka je pred vami in s tem tudi naznanilo, da naša akcija URLAUB 2000 še traja do konca septembra. Če ste tudi vi uživali ali še boste uživali na dopustu in imate za to tudi fotografski dokaz, nam pošljite sliko in objavili vam jo bomo. Prišli boste tudi v izbor za naj fotko iz "URLAUBA 2000", edini pogoj pa je, daje fotografija posneta s filmom Konica.
L
J
ITi F. J 1 GftlF. F j.
24. VELSRPNA 2000
Društvo prijateljev mladine in Občina Zagorje ob Savi
VABITA
na aktivnosti v času poletnih počitnic:
Četrtek, 24.8.: Izlet na Podkum in Kum, mentorica: Irena Mihevc, zbirališče: glavna avtobusna postaja Zagorje ob 8.uri,
V tednu od 28.8. do 1.9.: Kopanje na kopališču Selo, mentorica: Darja Rakovič, zbirališče: pred kopališčem Selo ob 9.uri, vstopnice po
150,00	SIT dobite na sedežu društva ali pred kopanjem.
Za vse podrobejše informacije pokličite Društvo prijateljev mladine Zagorje, tel.: 69-200, ali nas obiščite na Cesti zmage 33 v Zagorju.
Vljudno vabljeni!
Društvo prijateljev mladine Trbovlje
VAB I
na počitniške dejavnosti:
Društvo Relik Trbovlje prireja vsak petek ob 18.uri (po dogovoru tudi sobota) v prostorih društva Likovno šolo za mlade. Finančna soudeležba znaša 2000 SIT, mentorja sta Maja Kuhar in Benjamin Kreže,
Šahovski klub Rudar Trbovlje organizira šahovsko šolo na igrišču Partizana od ponedeljka do petka do 31 .avgusta od 9. do 10.30 ure. Šole se lahko udeležijo vsi učenci, ljubitelji šaha in predšolski otroci,
Župan občine Trbovlje obvešča, da bo vsako soboto popoldan od 14. do IV.ure do 31.8. zaprta za promet cesta od križišča Njiva (Dežman) do Name. Otroci se boste lahko rolali, kolesarili, igrali...
Vsi, ki smo pripravili program, vam želimo obilo prijetnih počitniških dni!
Društvo prijateljev mladine Litija
VAB I
na počitniške dejavnosti:
Četrtek, 24.8. od 9. do 17.ure: Kopanje na Izlakah,
Torek, 29.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne pravljične delavnice, Matična knjižnica Litija.
Pridružite se nam in si tako popestrite poletne počitnice!
Aero klub Milan Borišek Litija
VABI
ob 80-letnici rojstva in 50-letnici smrti našega vzornika in izrednega letalca Milana Boriška na drugi del proslave in sicer na letalski modelarski miting na vzletišču v Zavrstniku, ki bo lO.septembra 2000. Na mitingu bodo sodelovale poleg modelatorjev iz Slovenije, Avstrije in Italije tudi Zmajarji in UL letala.
Poseben propgram obljublja Slovenska vojska - Brigada vojaškega letalstva in sicer s preleti letal PC 6 in PC 9. Pričetek mitinga bo ob 13 uri, Zaključek pa bo v poznih popoldanskih urah. Za hrano in pijačo bo Poskrbljeno.
Turistično društvo Izlake KS Izlake
DPD Svoboda Elektroelement Dramska skupina Izlake Športno društvo Izlake
VABIJO
na Valvasorjev dan, ki bo v soboto, 26.8.2000 ob 17.uri na dvorišču Medijskega gradu na Izlakah. Če bo močno deževalo, bo prireditev prestavljena na naslednji dan.
Vljudno vabljeni!
Arboretum Volčji Potok
VABI
na razstavo dalij in lilij, ki bo na ogled vse do srede septembra. Obiskovalci bodo dalije lahko občudovali v kar 60 različnih barvnih odtenkh, lilij pa je 40 različnih sort.
Park je odprt vsak dan od 8. do 19.ure. Cena vstopnic za odrasle je 550 SIT, skupine odraslih nad 20 oseb 450 SIT, otroci med 7 in 15 let 350 SIT, Predšolski otroci in invalidi imajo prost vstop.
Občina Zagorje ob Savi
VA BI
na S.koncert Valvasorjevih večerov 2000, ki bo l.septembra ob 19.30 uri v Valvasorjevi kapeli na Izlakah. Nastopil bo Kvartet flavt Forem.
KC Delavski dom Zagorje in ZKO Zagorje
VABITA
na ogled razstave Terezije Obreza; Sh ke na steklo. Razstava je odprta v hodniku Delavskega doma Zagorje do 12.septembra in sicer v času drugih prireditev oziroma za skupine po predhodnem dogovoru.
Vabljeni!
Planinsko društvo Rimske Toplice
VA B I
na lO.prireditev Popoldnevi ob citrah, ki bo v soboto, 26.8.2000 pod kočo na Kopitniku.
Vljudno vabljeni!
ŠKLABBALL
TURNIR TROJK V ULIČNI KOŠARKI ZA PUNCE IN FANTE
SOBOTA 19.00, IGRIŠČE PARTIZAN TRBOVLJE
Za vse privržence košarke se obeta nova poslatica po receptu Šklaba. Šklabball je beseda, pri kateri so imeli nekateri pred leti težave z pravilno izgovorjavo. Teh sedaj ni več, saj je Šklabball, turnir trojk v ulični košarki za fante in punce, že uveljavljena blagovna znamka. Tradicionalni Šklabball, že šesti po vrsti, se bo odvijal po ustaljenem voznem redu. Dobimo se v soboto, 2. septembra na igrišču Partizan v Trbovljah ob 10. uri. Tekmovale bodo trojke punc in fantov, šklabovcev in šklabovk, mladih in mladih po srcu. Nagradni sklad v višini
320.000.	00 SIT pove vse. Ekipi punc in fantov, ki bosta zmagali prejmeta 50.000,00 sitov, poraženci final pa se bodo tolažili s
20.000.	00 siti Vsi košarkarski entuziasti pa prejmejo posebno kolekcijo oblačil in bogate praktične nagrade. Tudi prijavnina na ekipo ostaja le 1.000 SIT. Ja, kar je dobro pač ne gre spreminjati. Šklabball bo tudi paša za oči vseh obiskovalcev. Odvijale se bodo namreč nagradne igre, zabavni program, svoje pa bosta dodala še D.J. in moderatorka. Preostane vam le še dobra fizična in psihična priprava ter številčna udeležba. Želim vam še ugodno vreme in čim manj poškodb. Verjamem, da bo tudi tokrat mrgolelo na igrišču Partizan Trbovlje., tako tekmovalcev, kotutdi gledalcev. Za prijave in dodatne informacije pokličite Boštjana na 041/217-899 ali Ano na 041/25-50-25. V primeru dežja se vidimo teden kasneje. Važ'n je, da se vidimo.
Športno društvo Jevnica
VABI
na športno srečanje, ki bo v soboto, 2.septembra 2000 v športnem parku v Jevnici.
Panoge: tenis (posamezno M+Ž) ob 9.uri, mali nogomet (ekipe 4+1) ob 14.uri, balinanje (trojke) ob 14.uri, streljanje (posamezno m+Ž) ob 14.uri, vlečenje vrvi (ekipe po 5) ob 17.uri. Poleg športnega programa bomo poskrbeli še za živo glasbo, golaž in družabno srečanje od 17.ure naprej. Lepe praktične nagrade za prva tri mesta, prijavnine ni! Informacije in prijave: ŠD Jevnica, vsak dan od 18. do 21.ure na telefon 061/877-484 do 31.8.2000!
Vabljeni!
TRBOVLJE
Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje tel.:(03)5626 333, 5630 300 fax: (03)5626 228
NAČELA O ENAKIH POGOJIH
V času predvolilne kampanje za državnozborske voliltve
2000.
V	skladu z zakonoma o javnih glasilih in o volilni kampanji Radio Trbovlje določa in objavlja pravila (obseg, pogoje in način ) za izrabo programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
Radio Trbovlje bo v času volilne kampanje omogočal vsem kandidatom in političnim strankam enakopravno nastopanje v programu. Radio Trbovlje omogoča v času volilne kampanje predstavitev programov strank in neodvisnih kandidatov, ki kandidirajo za Državni zbor pod enakimi pogoji. Za vse predstavitve morajo biti zagotovljene enake tehnične in spremljevalne (navodila, čas...) možnosti. Stranke iz posameznih volilnih enot, ki želijo sodelovati v soočenjih, morajo to pisno potrditi odgovornemu uredniku do začetka volilne kampanje. Radio Trbovlje se bo z nosilci volilne kampanje kandidatov dogovoril za urnik snemanj in predvajanj posnetkov oziroma živih predstavitev.
Če stranka na snemanje ne pride ob dogovorjenem času, ji Radio Trbovlje določi nov termin, če je še mogoče. V zadnjem tednu (od 6. 10. do 13. 10. ) te možnosti ne zagotavljamo več.
V	oddajah, v katerih se soočajo politične stranke in kandidati, veljajo, da jih vodijo novinarji (ali urednik), da jo načeloma le usmerjajo in skrbijo za pravično porazdelitev časa tudi s pravico prekinitve besede. Tiste stranke, ki so parlamentarne v tem mandatu, imajo na voljo enkrat več časa kot neparlamentarne (2/3:1/3).Soočenja na Radiu Trbovlje so žive oddaje, čas posameznega govorca je omejen; stranke, ki se odzovejo vabilu na soočanje, pa nanj ne pridejo, nimajo pravice do nadomestnega termina.
Zakup programskega časa po ceniku Radia Trbovlje:
Vsem strankam (kandidatom) sta na razpolago polurna termina med 11.15 in 11.45 (ta termin je namenjen živim oddajam) ter med 16.15 in 16.45 (ta termin je namenjen ponovitvam in posnetim pogovorom) vse ponedeljke, torke, srede, četrtke, petke. Na voljo je tudi termin med 15.30 in 16.00 (termin za žive oddaje in prvikrat predvajane posnetke) vse ponedeljke, torke, srede, četrtke, petke in sobote v času, ko je kampanja dovoljena. V teh pasovih bodo imele stranke ( ali koalicije ) možnost predstaviti svoje kandidatke ali kandidate za mesta poslank ali poslancev v državnem zboru , svoje programe ali načela.
Če se vsaj dva kandidata ali vsaj dve kandidatki za poslanca v enem volilnem okraju dogovorita za skupen nastop (okroglo mizo ), potem Radio Trbovlje omogoči poseben brezplačni 45 minutni termin za soočenje.
Termin oddaje je med 17.10. do 17.55 in sicer po naslednjem razporedu za posamezne volilne okraje.
-	četrtek 21.09.2000, okraj Laško ( vključuje tudi občino Radeče )
-	ponedeljek 25.09.2000, okraj Trbovlje
-	ponedeljek 02.10.2000, okraj Litija
-	četrtek 05.10.2000, okraj Zagorje
-	ponedeljek 09.10.2000, okraj Hrastnik.
Stranke in posamezne kandidate iz volilnih okrajev naj nam sporočijo, ali bodo sodelovale na okroglih mizah do začetka volilne kampanje (15. 9.) Tudi rezervacija vseh terminov mora biti končana do začetka volilne kampanje. Velja načelo prvega. Kasnejše spremembe so možne samo v soglasju z odgovornim urednikom ali direktorjem Radia Trbovlje, menjave terminov z drugimi strankami pa v popolnem soglasju med njimi in Radijem Trbovlje.
Propagandna sporočila in obvestila se vrtijo v običajnih terminih za obvestila in EPP skladno z Zakonom o volilni kampanji in Zakonom o javnih glasilih.
ODGOVORNI UREDNIK :	DIREKTOR:
prof. Aleš Gulič	Marjan Frol, univ. dipl.org.
V Trbovljah, velikega srpana 2000
5. MEDNARODNI tROR MOTORISTOV KIPE, TRROVUE 0S-2E-0T- AVOOST
i J tj’ >
SADSADOES
RAIVAUNE
mnm
Leto je za nami in zopet je prišel čas, ko si vas dovolimo povabiti na praznovanje v KS Franc Farčnik.
Ker ste velikokrat z nami skozi leto, je prav, da se srečamo tudi takrat, ko se lahko vsaj malo skupaj veselimo. Zato vas prosimo, da se prireditve udeležite skupaj z vašo družino, prijatelji in znanci.
Želimo vam prijeten dan med krajani in občani naše Krajevne skupnosti in vsemi, ki nas bodo obiskali na ta dan.
Kraj prireditve: Igrišče ŠD Franc Farčnik na Selu, nasproti plazu Ruardi, Zagorje ob Savi
Čas prireditve: sobota, 26. avgust 2000 od 15.00 ure dalje
Program:
15.00 nogometna tekma najmlajših 8-10 let
15.40 nogometna tekma STARŠI: DEČKI 12-14 let
16.15	podelitev priznanj mladim nogometašem
16.30	Nogometna tekma
Občina Zagorje : KS Franc Farčnik
17.15	Pozdrav župana in podelitev priznanj za najlepše urejene balkone in okolico
17.30	VESELICA Z ANSAMBLOM INTERVAL
Generalni sponzor: Občina Zagorje ob Savi
Donatorji prireditve: EDUPPS d.o.o., BARTEC-VARNOST d.d., PIRAMIDA d.o.o., VODE M.I. d.o.o., LISCA d.d., KUMPLAST, ERA d.d., JE&GR d.o.o., MARANI d.o.o., RZVZ d.o.o., POTROŠNJA d.d.
Dodatne informacije J. Lipec; 041-328-900
"h n rl or, n. o st;
r
j
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
- ■ #
22.5.-21.6.
Naredili boste pomemben korak naprej. Potrebovali boste mir in družbo naj-bližjih, zato je prav, da ne dovolite nikomur, da bi vas pri tem motil. Novi znanci vam bodo razširili obzorje, pazite pa, da boste ohranili lastno osebnost. Št.: 7.
Po eni strani ste zelo plašni in nesamozavestni, po drugi pa znate biti tudi vsiljivi s svojimi idejami kot tudi s svojo prisotnostjo. Čeprav so vaši nameni dobri in ste vedno pripravljeni pomagati, se vam dogaja, da ste odklonjeni. Skušajte se bolj vživeti v ljudi. Št.: 1.
Napartnejrase največkrat spomnite le takrat, ko ste v težavah ali ko ste ljubosumni. Razmislite o svojih čustvih in svojem odnosu do njega, ki ni ravno najbolj pošten. Naučite se ceniti to, kar imate. Št.: 15.
V življenju se pogosto dogaja, da se nam stvari, za katere se najbolj krčevito prizadevamo, —i z m a k n e j o . Izbrati boste morali drugo strategijo, saj z glavo ne morete skozi zid tam, kjer je najtrši. Če imate pred sabo jasen cilj, ga boste tudi dosegli. Št.: 11.
Uredite zmedo in se lotite stvari po vrsti. Za začetek si pridite na jasno, kaj pravzaprav želite. Nikar ne dokazujte sebi in drugim, da nekaj pomenite. Naj bo to stranski rezultat vaše učinkovitosti in sposobnosti. Št.: 5
Delo vam ne bo šlo ravno najbolj od rok, ker boste precej raztreseni. Poskrbite, da v tem času ne boste sprejemali nase večje odgovor-24.8.-23.9. nosti. Ko boste razrešili nekatere stvari v sebi, boste sposobni tudi navzven bolj učinkovito delovati. Št.: 20.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
/Vača bodočnost
Za hodač/tosCJtpo?£rl>^e«o/ To potrle. šečtintriTešotoseoiroc^st: o-osminoto-apse-tih daah-od24,7. To20.8.2000
24.7.2000
Andreja Skerbiš, Cesta za gradom 10, Radeče - sin Matija
26.7.2000
Romana Lebar, Polje 2, Zagorje - sin Aljaž Miklavčič
27.7.2000
Anita Berdajs, Litijska cesta 12, Šmartno pri Litiji - sin Žan Kuder Ana Dimač, Trg svobode 27, Trbovlje - hči Mateja Dimač Alenka Kosec, Novi Log 19a, Hrastnik -hči Nina Vogrinec Tanja Kosem, Počakova 3, Radeče - hči Ana Katjuša Kovačič, Klek 9, Trbovlje - sin Andraž Gordana Lenart - Zadobova 127, Škofja vas - sin Tadej
29.7.2000
Janja Žunk, Ribnik 23, Trbovlje - sin Mai Kobal
30.7.2000
Martina Zajec, Štajngrob 2, Šentjanž - hči Maja Jontez Andrejka Vrbnik, Cesta S.julija la, Hrastnik - hči Špela Kreže
31.7.2000
Mateja Cestnik, Miklavž 47a, Tabor - hči Špela Jasmina Bizjak, Cesta Tončke Čeč 2a, Trbovlje - sin Erik Alenka Planinšek, Sp.Rečica 176, Laško - sin Žiga
1.8.2000
Mojca Kropivc, Cesta 20.julija 2, Zagorje - sin Tijan Langus Sergeja Mitič, Pot na brod 6, Radeče - hči Lea Zahrastnik 2.8.2000
Simona Plahuta, Log 2, Hrastnik - sin Jan Jovanovič Simona Krajnc, Čeče 68, Hrastnik - sin Miha Mendvale Čatipi, Partizanska 2, Senovo - hči Hira
3.8.2000
Stanka Rogelj, Hotemež 11, Radeče - hči Lea Mesec
5.8.2000
Eva Prnaver, Žabjek 28, Trbovlje - hči Maruša
Betka Žičkar, Cesta na dobravo 13, Sevnica - hči Aleksandra Klampfer
Žičkar
6.8.2000
Alma Lukavačkič, Žabjek 12, Trbovlje - hči Aldina Fahira Džombič, Okrogarjeva 4, Zagorje - sin Aldijan
7.8.2000
Mirjana Prahič, Nasipi 38, Trbovlje - hči Danijela Škalonja Katarina Kočnar, Pintarjeva 8, Zagorje - hči Nika
8.8.2000
Lidija Rot, Taborniška pot 21, Hrastnik - hči Špela 10.8.2000
Tamara Močnik, Planinska 26, Sevnica - hči Eva 12.8.2000
Andreja Majer, Obrtna cesta 41, Celje - sin Kristjan Tanja Robek, Neža 25, Trbovlje - sin Tadej Koncilja
13.8.2000
Ženka Vodišek, Primož 24, Šentjur - Gašper Škoberne Janja Ribič, Briše 3, Izlake - sin Maj Knez
15.8.2000
Edina Husič, Polje 2, Zagorje - sin Damir Irena Bravec, Župa 16, Dobovec - hči Sabina
18.8.2000
Simona Lesar, Trg svobode 30, Trbovlje - sin Urban Terezija Žonta, Svibno 34, Radeče - hči Neža
24.9.-23.10.
Na ljudi boste imeli močan vtis, ki bo v glavnem pozitiven. Posvetite se tistim, ki imajo težave, in jim skušajte pomagati pri iskanju poti naprej. To, da jih razvedrite in spravite v dobro volje, je le začasna rešitev. Št.: 10.
Vaš partner bo trenutno zadovoljen, pozneje pa ga utegne vaša pretirana angažiranost motiti. Vzemite si Čas in dovolite tudi drugim, da ga imajo. Duša vsakogar ima prostor, v katerega vstopa le sama. Št.: 29.
Uspelo vam bo, da se boste ukvarjali s stvarmi, ki so vam prijetne, na drugo pa za nekaj časa pozabili. Na ta način si boste nabrali potrebnih moči za čas, ko boste morali hitro ukrepati. Zaenkrat skrbite za to, da se dobro počutilte. Št.: 27.
Predvsem se morate naučiti odkritosti in zdaj bo ugoden čas za to. Nujno se morate pogovoriti s partnerjem, sicer lahko pričakujete, da se bo odnos začel krhati. Ker boste dovolj samozavestni in odločni, lahko pričakujete ugoden rezultat. Št.: 22.
Vsi bežimo od ljudi, ob katerih se počutimo nesproščeno, in tudi vaš partner ni izjema. Če ga boste nenehno ocenjevali in kritizirali, se bo kaj pravzaprav
24.10.-22.11.

23.11.-22.12.
23.12.-20.1.
21.1.-19.2. začel spraševati
počnete ob njem. Neprijaznost in slaba volja nista znak ljubezni. Št.: 19.
Čeprav boste trenutno imeli občutek, daje vse v najlepšem redu, boste morali marsikaj urediti. V prvi vrsti je to zmeda v vaši glavi. Postavite stvari na pravo mesto in ravnajte odgovorno. Imeli boste veliko volje in energije. Št.: 23.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIZA/S/KA
SLOVENSKA MLADINSKA PISATELJICA BRENK ,
NEM.MESTO OB IZLIVU
REKE WARNOW V BALTIK
NEMŠKI
FILOZOF
(THEODOR.
1903-1969)

SLOVENSKA
VINKO
GLOBOKA
VEČJA o OSTRA K SKALA
SOLI
SEČNE
KISLINE
ANTIČNO MESTO V LIKIJI
(DANAŠNJA
TURČIJA)
EGIPČANSKI BOG SONCA CENTRIFUGALNA SKLOPKA
TONI NIEMINEN SL. PRIPOVEDNICA NJATIN
ATENSKI
ZAKONO-
DAJALEC
pr7ršt:
NAJSEVER-
NEJŠI
DESNI
PRITOK
NILA
PEVKA VII FR
HRUP.
TRUŠČ
NEKDANJI
POBIRALEC
DAVKOV
SPLAVALI ČOLN ZA PREVOZ ČEZ VODO
KIT. PISA-TFI .1 MAO SQVJ.-EST. SAHIST (PAUL)
ADAM ROHORIO HRV. BALERINA (MIA-SLAVENSKA)
MAČKA S KRATKO SVETLO SIVO DLAKO
LIST Z RUBRIKAMI ZA
USTREZNE
PODATKE
GLIVIČNA
KOŽNA
BOLEZEN,
GOBICE
LIDUA
OSTERC
ŠTRCEU.
Štiha
ROMAN
WOLEJA
SOVINKE
JAPONSKO MESTO NA JUGU HONŠUJA, UDŽI
TERMOVKA
NAJVIŠJI,
KONČNI
SMOTER
SOCIALNA
POMOČ
TONE
VOGRINEC
INDIJSKA
DRŽAVA
PRITOK
RENA,
MAJNA
BREZ-
;OHQLN/
hjaČA
Pj.lA KOŠARKAR TABAK
VREČKI
PODOBEN
DEL
ORI AČII A
GL. MESTO NEMŠKE
VOJAŠKI
PRATEŽ
VELIKA.
ARHITEK-
TONSKO
LEPA
VEŽA
ROGER
VADIM
IVAN
FRANCL
MESTO V ŠVICI OB ŽENEVSKEM JF7FRII
DEŽELE
SCHLESVVIG-
HOLSTEIN
ŽENSKA Z IZUMETNIČENIM VEDENJEM
“BEJBA”INPIVO
Po neprijetnem premetavanju potniškega letala, je glavni pilot vzel v roke mikrofon in sporočil potnikom:
"Turbulenca, ki smo jo preleteli, je bila neprijetna, toda zdaj je mimo."
Odložil je mikrofon, ni pa opazil, daje stikalo ostalo vklopljeno in da so lahko vsi potniki poslušali njegov pogovor. Tako je rekel kopilotu:
"Uhh, pa smo preživeli! Vse, kar potrebujem sedaj, je vroča “bejba” in hladno pivo!"
Stevardesa v repu letala je slišala, daje kapitan pozabil izključiti mikrofon, zato je odhitela v pilotsko kabino, da bi ga opozorila. Ko je tako hitela, jo je priletna gospa pocukala za rokav in ji rekla:
"Pa na pivo ne pozabite."
DEKLE
Sinje pisal očetu:
"Dragi oče! Imam dekle, pošlji mi denar.”
Oče mu je odpisal:
"Dragi sin! Imam denar, pošlji dekle."
SLOVARČEK- AGRIPA: rimski vojskovodja ROSTOCK: mesto v Nemčiji ATBARA: pritok Nila SZOKOLAV: madžarski skladatelj KSANT: antično mesto v Likiji
...da so tektiti majhni kamni steklaste strukture, ki jih najdemo na različnih, koncih našega planeta. Njihov izvor še vedno ni natančno pojasnjen. Nekateri trdijo, da gre za gmote lave, ki iz velike višine pade na tla, drugi pa menijo, da gre za drobce mesečeve skorje, ki jih ob silovitih trenjih z meteoriti vrže v vesolje in potem padejo na Zemljo.
...da so dolge kocine mačjih obrvi dragocen in izredno
natančen tipalni organ. Mačkam omogočajo spretno orientacijo v vseh pogojih in okoliščinah, tudi v najtrši temi.
...da je bil zmagovalec prve kolesarske dirke Pariz - Brest - Pariz (dirko so prvič pripravili leta 1891, kasneje pa je postala tradicionalna) Francoz Charles Terront, ki je 1198 kilometrov prevozil v nekaj več kot 71-ih urah. Drugouvrščenega je prehitel za kar lepo število ur. Toda zmaga ga je drago stala - od preslanega napora si je opomogel šele po dobrem tednu dni.
TEMATSKE SLIKOVNE
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 6.9. 2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.17/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: l. Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
Izžrebanci nagradne križanke 15/
'2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada: Petra Kobilšek, Kidričeva 2, Zagorje
2.	: Praktična nagrada: Alenka Turk, Dolgo brdo 8g, Izlake
3.	: Praktična nagrada: Simona Kotar, Konjšica 17, Polšnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 28.8.2000 do 2.9. 2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi
TRBOVLJE
Ob četrkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja Po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ
12.00	Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu
90.00	Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu
17.00	Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste...
17.00	Poročila 17.10 Radio na obisku
18.00	Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne
15.00	Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
p e ® i^i e a sa
a iKi (D
Kino Zagorje
25.8. - 29.8. ERIN BROCKOVICH (drama), pet., ned., pon. in tor. ob 19.00; 26.8. ČAROVNICA IZ BLAIRA (srhljivka) sob. ob 19.00; 31.8. PATRIOT (zgodovinski) ob 19.00;
Kino Izlake
27.8. ČAROVNICA IZ BLAIRA (srhljivka9 ob 20.15;
Kino Trbovlje
Do zaključka redakcije nismo prejeli programa!
Kino Hrastnik
24.8. - 27.8. B.MONKEV (romantični thriller), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 25.8. - 27.8. ERVIN BROCKOVICH (drama), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 28.8. -29.8. NI KINO PREDSTAVE; 30.8. - 3.9. TIHI GLAS (glasbena drama), sre. in čet. ob 20.00, SOB. IN NED. OB 18.00; 1.9. -3.9. MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO (akcijska drama), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 4.9. - 5.9. NI KINO PREDSTAVE; 6.9. MOŠKI ŽIGOLO (komedija) ob 20.00;
Kino Dol pri Hrastniku
25.8. B.MONKEV (romantični thriller), ob 19.00; 1.9. TIHI GLAS (glasbena drama), ob 19.00;
e - mail: perkmandeljc@trbovlje.si
ZAsAVC-eva NJIVA VPLIVA ...Tokrat začnimo na Njivi. V Trbovljah. Vemo, kje leži ta unikatna arhitektonska znamenitost. Ve se tudi, da gre nekaterim, zaradi svoje starosti in bornega izglcda, v nos kot črn poper. Je pa tudi res, da so stanovalci te kolonije nekaj posebnega. Ne glede na domovinski izvor večine, so lahko marsikomu svetal vzor. Kako malo je treba, da je okolje v katerem živijo, urejeno, in kot tako živi v popolnoma drugi, pozitivni luči! Toda, kaj, ko v svoji školjki ni biser nič vreden ...
ZASAVC - ev LETEČI ZASAVC ... Radovan Skubic je zadnje dni, brez dvoma, eden tistih Zasavčanov, ki je s svojim tekom na najvišji vrh Evrope še kako izstopal iz vsakdanjih okvirjev povprečnosti. Ko sem takole spremljal njegovo pot, sc mi je ničkolikokrat porodila misel o tem, kaj le in o čem razmišlja, ta, kleni mož, med tem, ko gleda v svoji stopali, leva, desna, leva, desna, asfalt, znoj, napor, leva, desna, užitek, ponos, bolečina ... kam mu odpluje mental, prežet z kisikom. Mogoče v preteklost, prihodnost. Zagotovo je le eno ... le srečen je lahko človek, kot je On.
ZASAVC-ev BAJUK JE(BO) NAREDIL EN FUK ... Vreme, Zdravje, Počutje in podobna rekla iz slovarja Vsakdanjih Dolgočasnosti bomo tokrat za spremembo zamenjali z mislijo o glavnem akterju mojih kolumen. Človek, ki prihaja iz dežele na sončni strani Andov, in je večino življenja tudi preživel v tej deželi pučev, hunt, revolucij in tiranije, človek, ki danes ustanavlja z manj kot tristotimi podpisniki stranko, poimenovano „Nova Slovenija,,!!?? (patetično) mi danes žgoli o demokraciji in državljanskih svoboščinah ... bo mogoče ,,Nova Slovenija,, narejena po latino-modelu iz uvoda?? Kako nagravžno je bilo poslušati ljubljanske penzioniste, podpisnike listine novoustanovljene Bajukove stranke (ti so bili v večini) zakaj, da so se ji pridružili. Ker, da si želijo sprememb!! Oni, ki jim je penzijo že zagarantiral realsocializem?! Slovenci imamo lep pregovor, ki pravi:,. Kar se Andeass nauči, to Andreass zna !„
ZASAVC-eva POROKA IZ INTERESA ... Ko človek sešteje vse, kar se je dogodilo v prvih osmih tednih prve krize nove oblasti, lahko takoj mirne vesti zapišemo, da je ta oblast pokazala tri izrazito slabe lastnosti!! Prvo, pokazala je da hoče in žeti lagati, drugo, da ne zna diagnosticirati problemov na katere naleti, in tretje, te probleme samo prelaga, brez bilokakršne želje ali sposobnosti, da jih kdajkoli reši...
"Vem, dedek, vem" odgovori vnukinja "toda, tisti trije so spregledali!"
ZASAyC-eva DEVA EVA ...Je potrebna zaščita pravic žensk pred to državo? Je pomembno ponovno ustvariti pogoje, da ženske odločajo, ali bodo aktivno sodelovale v družbenih procesih ali pa bodo ostajale doma, se odpovedale karieri in se s tem posvečale domu, možu in otrokom. Jasno je eno. Večina žensk želi delati, vendar pa zaradi blaženega poslanstva na tem svetu ne želi in tudi noče hiti kaznovanih!! Danes pa se dogaja ravno to!! Oblast jo kaznuje, ker se je odločila roditi. AH še huje. Želi živeti sama z otrokom!! Namesto da bi bila situacija ravno nasprotna: ženske imajo, v bilokateri obliki njihovega udejstvovanja v družbi, pravico in dolžnost do bonifikacij v vseh družbenih sferah, vendar pa tudi dodatne olajšave za rojevanje in materinstvo (enako kot moški, njihovi partnerji). Namesto tega pa je nova oblast uzakonila samsko ženo, dekle, mater ali samohranilko kot nekaj manjvrednega, nekaj kar je državi v nepotreben balast. Sramota. Se niti ne čudim več, če pomislim, kdo sedi v vladi in kaj jih je Cerkev učila o Evi...Le kaj si ob tem njihovem stupidoidnem razmišljanju mislijo njihove drage soproge?? Ali ti ljudje na svoje žene tudi gledajo, kot na nekaj manjvrednega?? In na koncu; verjetno se sprašuješ, dragi bralec, zakaj ob vsem tem poniževanju žensk, le - te ali feministične organizacije, ne stopijo protestno pred parlament? Zato, ker so, že tako kaznovane od narave, zaradi nezmožnosti rojevanja, globoko nekje notri v svoji intimi, zaprte in strte!!
... bliži k'so valitve, cnejš' j' b'ncin ... Jože Ovnik ...
OB ROB ZAGORSKIH PRAZNOVANJ
Nimam namena opisovati različne otvoritvene akte (prvega semaforiziranega križišča, pa novih otroških igrišč, pošte,..), različna veseljačenja, ki so se in se bodo zgodila v mesecu avgustu, ki je že nekaj let namenjen rajanju. Predvsem pa bi rad javnost opozoril na izrečene besede zagorskega župana Matjaža Švagana ob občinskem prazniku.»ZARADI
RAKET, BREZPLAČNIH VOZOVNIC NI BILO V ZAGORJU ZGRAJENIH IN ASFALTIRANIH NITI METER MANJ CEST,...«, so bile njegove besede na slavnostni seji občinskega sveta , ki je bila v Medijskih toplicah na dan občinskega praznika.
»VEČ PA TUDI NE (sic)«, dodajam spodaj podpisani, ki sem se in se bom vsakokrat kritično odzval, ko bom menil (in menim), da gre ob raznovrstnih praznovanjih (prvomajskih, občinskih, novoletnih) preveč raket v zrak, ko bom menil (in menim), da se gradijo prerazkošni spomeniki, ko bom menil (in menim), da zagorska lokomotiva, ki je nameščena v parku v Toplicah ni postavljena v pravi smeri, torej v smeri v katero je vozila dolga leta in tudi takrat, ko se bom prepričal (in sem se), da brezplačne mesečne vozovnice za lokalni avtobusni prevoz dobijo tudi tisti, ki prejemajo pokojnine višje od npr.100.000 SIT. To pa je že prejemek, ki ga dobijo le redki zagorski delavci. Pa se morajo z nizkimi prejemki vendarle nekako znajti, se prebiti iz mesec v mesec in za svoje srednješolske otroke npr. kupiti ne prav poceni mesečne vozovnice za avtobusne prevoze ali vozovnice za prevoze z vlaki . Dvajset tisočakov, kolikor približno stanejo vozovnice za vlak ter avtobus na relaciji Zagorje-Ljubljana, kjer se šola veliko Zagorjanov, predstavlja kar velik strošek za te družine. Tudi tiste družine, ki imajo otroke, ki obiskujejo vrtec, morajo mesečno seči globoko v žep.Še enkrat bom ponovil že zlajnano pesem. Preveč denarja gre v Zagorju v zrak, v zabavne namene (resnici na ljubo, se zdi, da letos malo manj) in premalo tja, kjer je bolj potreben. Kam, pa zagovorniki in organizatorji ljudskih rajanj zagotovo vedo.
P.S.; S tem kritičnim zapisom zagorskemu županu nikakor ne poskušam zmanjšati zaslug za razvoj občine na različnih področjih in konec koncev tudi za prepoznavnost Zagorja v širši okolici, ki jih zagotovo ima.
LOTO, LOTO, LOTO,...
Junijska brezboselnost je 11,8 %, kar je za 11,6 % manj od lanskega junija. Brez dela je bilo junija 103.660 državljanov Slovenije. Učbeniki (najnujnejši) za 1.razred OŠ stanejo nekaj več kot 10.000 tolarjev (brez drugih šolskih potrebščin), za T.razred, ki je najdražji več kot 40.000 tolarjev in za l.letnik gimnazije okroglih 50.000.
Ker se bližajo volitve je prav, da zapišemo, koliko so (uradno) zapravile naše stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah: SLS skoraj 53 milijonov (kar je bilo celo preveč), LDS slabih 45, ZLSD slabih 42, SDS dobrih 40, Desus skoraj 27 in SNS 26 milijonov tolarjev. In koliko poslancev so s tem denarjem spravili v parlament? LDS 25, SLS 19, SDS 16, SKD 10, ZLSD 9, Desus 5, SNS 4 poslance. Razmerje med porabljenimi milijoni in številom poslancev si lahko izračunate sami. Kakorkoli, denar le ne pomeni vse. Veliko pa vendarle.
BENCIN
Le kdo bi si mislil, da bodo skorajda vsi mediji, dr.Mencinger in nekateri drugi ekonomisti tako udarili po vladi, ker si je dovolila dvakrat poceniti bencin in ker ni povečala (bencinskih) trošarin, da bi zakrpala proračunsko luknjo, ki pa jo mimogrede ni zakrivila sama. Meni je kar všeč (verjamem da tudi mnogim drugim državljanom), da vlada ni nasedla privržencem podražitve bencina in s tem takšnim načinom krpanja proračuna. Od delno zakrpane proračunske luknje bi imel-i bore malo, vsaj nekaj privarčevanega denarja pa imam-o, če se vozim-o s cenejšim bencinom.
DAVKI
Državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar, je »ta velikim« že drugič stopila na prste. Prvič, ko je še kot šefica nekdanje SDK preganjala akterje oškodovanja družbenega premoženja in sedaj, ko po zakoniti poti želi, da bi davke v državi plačevali vsi. Ne samo navadni državljani in mala podjetja. In znova so jo, ker si je upala dregniti v osjo gnezdo, napadli z vseh strani. Pred leti jim je uspelo in ostala je brez dela, a jim bo (»ta velikim« namreč) tudi tokrat? Upam, da ne. Če moramo plačevati davke državi jaz in vi, ki te vrstice berete, naj jih še visoko dobičkonosna megalomanska podjetja.
PREVISOKI CILJI, ALI ZAGORJE GRE NAPREJ?
Ko sem nedavno (tik pred začetkom prvenstva v 2.nogometni ligi) poslušal pogovor na TV Centru s predstavniki NK Zagorje: kapetanom A. Petrušičem, trenerjem S. Žuličem in predsednikom L Živkom, me je predvsem slednji (trener in kapetan, ki bolj poznata kaj zmore ekipa, sta bila v napovedih zmernejša) s prevelikim optimizmom (po mojem, glede na skorajda podobni igralski kader kot lani) presenetil. Že prav, da so cilji v tem ali onem klubu visoki, npr. uvrstiti se v prvo ligo, ali gremo naprej ipd., toda morajo biti tudi realni V nasprotnem lahko prav (pre)visoki cilji, po nekaj neuspelih tekmah, delujejo vse prej kot spodbudno. Srčno upam, da se to ne bo zgodilo. Kot upam tudi, da bo Zagorje šlo naprej vsaj v podobi trenerja NK Gorice in že tudi NK Zagorja, NK Rudarja, Zagorjana Edina Osmanoviča. V Evropo namreč.
Igor Goste
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
S posojilno kartico Karant| lepši in posojilo vedno
Celje - skladišče
D-Per
6/2000
5000008210,17
COBISS 0
/O
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke