»to XXIII	Ljubljana, januar 1981	štev. 273
Kako naprej v gradbeništvu?
Marjan Rožič v Gradisu
v tej številki berite:
2. str.: 9. seja predsedstva 00 ZS 8. str.: Razpis tečajev in seminarjev
Pred novim letom sta obiskala • šo delovno organizacijo predsed-k skupščine mesta Ljubljana Marni Rožič in član izvršnega sveta upščine mesta Ljubljana Bojan ogala. Z našim glavnim direktor-im Sašo Škuljem in njegovimi so-‘elavci sta se pogovarjala o položaju Gradisu, o pripravah na gradnjo uge faze Fužin in o posegih, ki jih treba narediti, da bomo v gra d besi vn dosegli nekaj odločilnih kokov naprej.
Ugotovili so, da položaj v gradbe-'štvuni rožnat, obetajo pa se mu še mnejši časi, saj bi utegnilo priti do 1 ecejšnje nezaposlenosti gradbe-h delavcev ne samo v Sloveniji, mveč v Jugoslaviji. Posledice ikšnega stanja zna biti zmanjšanje evila investicij v domovini. Zato a potreben močnejši nastop v tuji-
i.	V Gradisu načrtujemo, da bomo tos enkrat povečali svojo angaži-most v tujini. Glede na trenutno anje naših del v Nemčiji in Iraku, r novih ponudb, je ta načrt izved-iv.
Problem, s katerim se ubadamo v radisu, so osebni dohodki zapo-enih. Le-te smo do sedaj več let mejevali in namenjamo zanje le . 5% dohodka, tako da imamo za °h niije osebne dohodke kot v rugih gradbenih podjetjih.
Produktivnost v gradbeništvu upada, čeprav imamo v Gradisu 4 % višjo produktivnost dela kot v drugih gradbenih podjetjih. Vzrok za to je predvsem v šepavih naložbah, v padajoči strokovnosti, oziroma v odlivu strokovnjakov in dobrih delavcev iz gradbeništva v druge poklice.
Kar se tiče povezovanja in združevanja v gradbeništvu, vidimo v Gradisu perspektivo v sodelovanju različnih gradbenih podjetij pri posameznem projektu in ne v povezovanju in združevanju imen posameznih organizacij. Le tako lahko pride do racionalnejše in cenejše gradnje.
To obliko sodelovanja bomo skušali uveljaviti pri gradnji druge faze Fužin, saj so že sklenjeni dogovori z nekaterimi gradbenimi podjetji. Za Fužine trenutno izdelujemo projektno nalogo, dela pa bodo predvidoma stekla junija ali julija letos. Gradnja bo hitra in kvalitetna, saj bodo Fužine prvi preizkusni kamen Gradisovih načrtov, da naj bi v petih letih Gradis postal največji graditelj stanovanj v Sloveniji.
Zanimiva je teza, ki smo jo postavili v Gradisu (lahko pa bi jo uporabili za vsesplošni recept pri izboljševanju gradnje), da bi niij gradili doma kot v tujini. To pomeni, da bi
naj gradili doma veliko bolje. Pogoji za gradnjo v tujini so veliko ostrejši, zahteve in odgovornost prav tako. Ta način dela prenesimo v domovino, pa bo manj tistih, ki bodo nezadovoljni s kvaliteto in roki gradnje.
Na koncu pogovora je Marjan Rožič poudaril, da »je gradbeništvo vsekakor eden pomembnejših dejavnikov gospodarstva in razvoja
Ljubljane, pa tudi prodora našega gospodarstva na svetovni trg. Pri tem morajo gradbeniki sami dodobra razmisliti in analizirati, kaj lahko narede znotraj gradbeništva za dosego bopih rezultatov — pa tudi zato, da bo izkazan ustreznejši odnos družbe do gradbeništva.«
CVETO PAVLIN
Razmišljanja ob pripravah na lil. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije
V času petmesečnih priprav na III. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo od 16. do 18. junija v Beogradu, bo potrebno še marsikaj storiti. Delavski sveti, delegati zlasti pa vse družbenopolitične organizacije Gradisa bodo v tem obdobju pripravile obračun dosedanjega dela in svoje delo usmerile na sedanje in bodoče naloge v pogledu izvajanja in utrjevanja samoupravljanja.
Da smo v preteklih desetletjih dosegli velike uspehe pri razvoju samoupravljanja in krepitvi materialne osnove družbe, je bilo že veliko govora na lanskoletnih prosla-vahob 35-letnici Gradisa, zato se na doseženih uspehih ne bi ustavljali, temveč s prvim januarjem 1981 začeli tam, kjer bo potrcbii') naš Gradisov voz potisniti naprej.
Uvedli smo delegatski sistem in s tem ustavrili razmere, da delavci odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Žal povsod še ni tako, niti v Gradisu, še manj pa v raznih »sisih« in drugih institucijah. Tubo potrebno še več smelosti in odgovornosti, saj na zborih delavcev ne moremo in ne smemo biti samo gla-
sovalni stroj. Z združevanjem združenega dela na podlagi dohodkovne medsebojne odvisnosti gradimo tak sistem združevanja, v katerem bodo (Nadaljevanje na 2. strani)
i A
9.seja predsedstva konferenceOOZS
r
Na svoji prvi letošnji seji je predsedstvo konference 005$ Gradis obravnavalo številna aktualna vprašanja, kot so: kršitve Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev čistega dohodka in osebnega dohodka, podana je bila ocena dela osnovnih organizacij sindikata, poročilo o delu predsedstva konference in osnutek sprememb in ' dopolnitev Samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev skupne porabe ter še nekatera aktualna vprašanja.
Boljše vrednotenje fizičnega dela
Tovariš Janez Raušl je opozoril na kršitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev čistega dohodka in osebnega dohodka, vendar je minil, da bo le-teh manj, saj tozdi sprejemajo spremembe in dopolnitve pravilnikov glede na sporazum. Če pa bi tudi po uskladitvi prihajalo do kršitev sporazuma, oziroma pravilnikov, bo potrebno kršitelje obravnavati. Z prevrednotenjem del, oziroma nalog fizičnih opravil bo tudi kršitev manj in končno bomo uvedli boljše vrednotenje fizičnega dela. Pravilniki morajo biti sprejeti do L 3. 1981, novo vrednotenje delokrogov pa je potrebno uveljaviti najkasneje do 31.
3.	1981.
Ugotovljeno je bilo, da se dodatek za minulo delo obračunava po tozdih različno in da se ne upoštevajo določila sporazuma. Zato je predsedstvo konference zavzelo stališče, da je potrebno minulo delo obračunavati enotno za ves Gradis in da mora v čim večji meri odražati uspešnost pri gospodarjenju s sredstvi reprodukcije.
Ocena dela OOZS
Na predsedstvu konference OOZS Gradis je bila podana tudi ocena aktivnosti Osnovnih organizacij ZS v Gradisu po občnih zborih, na osnovi katere lahko povzamemo naslednje ugotovitve:
1.	Očitno so zelo velike razlike v aktivnosti posameznih osnovnih organizacijah ZS. Nekatere se sestajajo velikokrat, npr. Koper, 11 . rednih in h izrednih sej, druge pa le trikrat, npr. Celje, Nizke gradnje, Ravne, ostale pa nekje vmes med obema ekstremoma. Vendar število sej še ne pomeni, da so le-te tudi vsebinsko skromne ali bogate. Pre-nekatera OOZS je zelo malo razpravljala o vprašanjih poslovanja, dohodka, nagrajevanja po delu, o problemih gospodarske stabilizacije itd, prevečkrat pomembne zadeve obravnavala pod točko »razno«, razpravljala pretežno o manj pomembnih in obrobnih vprašanjih itd.
2.	Organizacije se zelo počasi osvobajajo »stare« vloge sindikata. Premalo je naporov, da se sindikalna organizacija uveljavi kot najširša družbeno politična organizacija delavcev. Močno v ospredju je še vedno socialna funkcija sindikata. Družbeno ekonomska in politična funkcija se počasi uveljavlja.
3.	Aktivnost sindikata je še vedno pretežno omejena na delo izvršnih odborov (ali celo na ožje organe). Sindikalne skupine se še ne uveljavljajo kot oblika preko katere bi se članstvo lahko množično vključevalo v delo osnovne organizacije.
4.	Samo delo izvršnih odborov je velikokrat presplošno, brez konkretnih sklepov in zadolžitev. Predvsem pa je premalo načrtno. Na občnih zborih sprejeti delovni načrti še niso v zadostni meri postali podlaga in vodilo aktivnosti. Ponuja se zaključek, da delovne načrte sprejemamo zgolj formalno, ker jih pač moramo sprejeti, ne pa da bi na ta način načrtovali in usmerjali svojo aktivnost.
5.	Za povezovanje dela osnovnih organizacij, v konferenci lahko rečemo, da ni dovolj učinkovito. V delu izvršnih odborov največkrat zasledimo le poročanje o delu konference oz. njenega predsestva, pogrešamo pa konkretne aktivnosti, ki bi jih na osnovi pobud in usmeritev,
sprejetih na konferenci, izvajale osnovne organizacije. Tako prihajamo do tega, da postaja delo konference samo sebi namen, nima pa izvršilnega, mobilizatorskega učinka v osnovnih organizacijah.
Konferenca OOZS je potem vse manj organ osnovnih organizacij, ki usklajuje stališča o vprašanjih, ki so v interesu vseh delavcev v delovni organizaciji. V osnovnih organizacijah premalo »izrabljajo« stališče in usmeritve, ki jih sprejemamo na konferenci. V konferenci si prizadevamo, da bi izpostavili najaktualnejša vprašanja, velikokrat ponujamo tudi določene rešitve, vendar vse skupaj ostane brez pravega odziva v osnovnih organizacijah ZS.
6.	Omenili smo že, da izvršni odbori v točki »razno« pogosto obravnavajo vprašanja, ki bi zaslužila drugačno obravnavo. Tako pa se najbrž dogaja, da bo neko vprašanje obravnavano na seji IO. Na tak način je seveda težko razpravljati, kaj šele da bi v teh razpravah lahko prihajalo do izraza stališč in mnenja širšega kroga delavcev. Na tak način nujno zaidemo v forumsko delo.
Kaj bo letos zregresom za letni dopust?
Na seji predsedstva je bil podan predlog za spremembo in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev skupne porabe, gre pa predvsem zato, da se spremeni izplačevanje regresa za redni letni do-
pust v gotovini, za tiste delavce, ki bodo letovali v počitniških domovih Gradisa, kjer je cena za penzionske storitve znižana in je torej že regresirana.
Pa poglejmo, kaj o tej problematiki pravijo nekatera, v sindikatu že sprejeta stališča:
— V sklepih 9. konfresa Zveze sindikatov Slovenije je zapisano takole:
— V stališčih Republiškega sveta ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu je poudarjeno: »pri odločanju o uporabi sredstev skupne porabe bomo upoštevali naslednje prednostne interese: prehrana med delom, stanovanjska gradnja, izobraževanje in povečane možnosti za organiziran oddih delavcev.«
— Novo sprejeti Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne do-
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsi sodelojujoči enakopravno odločali in tako zagotovili zanesljivost in trdnost v delu in razvoja Prisotni so različni interesi, tozdovskih plotov še nismo v celoti podrli, naše usklajevanje je še vse prepočasno. Spričo tega je potrebno hitrejše in doslednejše sporazumevanje in dogovarjanje. Tudi ekonomske stabilizacije niso vsi enako odgovorno sprejeli. Neupravičeno naraščanje cene zaradi pridobivanja večjega dohodka, investicijam posvečamo še premalo pozornosti, delovna disciplina še ni na zadovoljivi višini itd. Kritično bomo morali oceniti, če je dobro delo delavcev tudi pravilno vrednoteno in nagrajevano in kako bomo preprečevali pojave nedela ali z vrednotenjem dela dovolj vplivamo na delovno produktivnost? Kaj smo storili na pospeševanju življenjskih in delovnih razmer delavcev (gradnja samskih domov, ureditev organizirane prehrane, stanovanjska politika). Pri tem bomo seveda koristili pozitivne izkušnje, dosedanjega dela.
V sklopu nadaljnjega izgrajevanja samoupravnih mehanizmov pomeni povezovanje in združevanje
hodke in skupno porabo pa določ »Sindikat se bo zavzemal, da bot-delavci v samoupravnih splošni aktih opredelili kriterije za določ* nje višine regresa za organizir. letni oddih, pri čemer naj upošti vajo zlasti materialni in socialni pt, ložaj delavcev in njihovih družit težje pogoje dela, rezultate dela i i prizadevnost, zdravstveno stanje tetVs določijo, kako bodo zagotovili na stil
V
mensko porabo teh sredstev.«
»Doseči moramo namensko uporabo regresa za letni oddih. Delavčev regres mora še v večji meri postati socialni korektiv za izenačeva-, nje možnosti za letovanje delavcev in delavskih družin z minimalnim dohodkom. Z združevanjem sredstev regresa in z usmerjanjem teh sredstev v razširitev in posodabljanje počitniških kapacitet bomo povečali možnosti za organiziran in cenen oddih delavcev in njihovih družin.«
nur in 5
Dejanski stroški za penzionstj de k dan bodo letos predvidoma znašali na ’ 51 (),()() dinarjev na osebo, to pa j< enkrat več, kot znaša cena za peir p,e zionsko storitev, ki jo plača naš de jjL lavec zase in svoje družinske člane 1 Ta cena je za letošnje leto 250.« i* dinarjev in pomeni, da je že registri' rana z razliko do 510,00 dinarjev O
Razliko med dejansko ceno in re 5'’°*
rarirnrtA Aan/i r	rirtra/lni rtrtl' *
gresirano ceno smo dosedaj pokri' * . vali z sredstvi iz sklada skupne pore ^
be, ker pa vemo, da so le-ti močtv . obremenjeni, bi tista sredstva, tj ** j smo jih doslej izplačevali v gotovi!1 p kot regres, sedaj delno pokrivala it T gubo počitniških domov, preostal »dlc manjši znesek pa bi, tako kot doslči se zz pokrili iz sklada skupne porabe, jčini
Ta predlog je predsedstvo konft
________________________j i wai
renče dalo v razpravo na tozde, I Qra|
morajo svoja stališča sporočiti na, kasneje do 28. 2. 1981.
C. PAVLI Gl torni
dela in sredstev, korak naprej k izvi janju ekonomskih zakonitosti, s te pa tudi usklajen razvoj, skupno m črtovanje, rizik in odgovornost Vsako povezovanje pa mora zagc toviti povečanje produktivnosti del in dohodka večjo ekonomičnost t< materialno in socialno varnost dt lavcev.	ski
Samoupravno povezovanje iški združevanje na dohodkovnih osnojljai vah moramo torej ocenjevati s stalnai lišča borbe za ekonomsko slabil izal i cijo.	'jah
V okviru priprav na kongn.stv< bomo morali čimprej sprejeti d' l*č polnjen samoupravni sporazum* -0'
iii V
združitvi v delovno organizacij' GIP Gradis, rešiti vprašanje organi n $ ziranosti in bodoči razvoj Giadisicitn ter vprašanja politike izvajanja del > bb tujini. V fazi sprejemanja tega sušimo upravnega akta so prisotne tuff- l težnje po združitvi DO v SOZD . C vendar je prevladovala miselnost dib je v prvi fazi smotrno, da ostani it.
Gradis; še kot delovna organizacija Pristopi pa naj se k izdelavi ooku1 mentacije za novo organizira nos Gradisa. V prvi vrsti pa je potreont vse sile usmeriti v borbo za pridobi tev del tako doma kot v tujini.
LOJZE CEPUi
Povsod smo doma
Le v sodelovanju je možen napredek
J
Gradimo, delamo in živimo širom Slovenije. : Vsak delavec se po svojih možnostih in sposobno-1 $tih vključuje v delo in življenje v kraju kjer stanuje. Že v prejšnji številki smo se v Celju, Mostah in Škofji Loki srečali s predstavniki teh občin ter se pogovarjalio vključevanjuTOZD in delavcev v delo samoupravnih občinskih skupščin. Danes je na vrsti občina Ptuj.
tere: dograditev tovarne glinice in aluminija Kidričevo. Izgraditev tovarne krmil pri kmetijskem kombinatu in perutnini v skupni kapaciteti
140.000	ton krmil letno, ter zelo zahtevne stolpne žitne silose za 25.000 ton žit. Izgradili so farmo
Predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DopKhar:
Le v sodelovanja je možen napredek.
Občina Ptuj je imela po osvoboditvi malo proizvodnih objektov, slabo razvito infrastrukturo, še Posebej komunalne naprave. Tako je občina kot celota spadala v manj razvita območja. To je narekovalo izgradnjo objektov, ki bodo omogočili dobno proizvodnjo, boljše počutje občanov ter prehod iz manj razvitosti.
• v,
j so,
j pn
Tako smo se že kmalu po osvoboditvi morali odločiti za dobre gradbene izvajalce. Odločili smo se za delovno organizacijo GIP Gradis, ki je v občini Ptuj, kot izvajalec prisotno ves čas po osvoboditvi. Od leta 1975 pa je v Ptuju tudi TOZD Gradnje, ki se je priključila k delovni organizaciji Gradis.
Gradisovi delavci so gradili v Ptuju vrsto zelo 'omembnih objektov. Da naštejemo samo neka-
prašičev pri kmetijskem kombinatu, ki je bila ob izgradnji leta 1964 največji in najsodobnejši tovrstni objekt v Evropi. Rekreacijski center z letnimi in zimskimi bazeni z 2000 kv. m vodnih površin, z vsemi potrebnimi dodatnimi objekti, ob vrtini tople vode v Ptuju in gasilski dom sta delo delavcev Gradisa. Oba objekta sta v ponos vsem občanom občine Ptuj.
Posebno pomembna pa je tudi stanovanjska gradnja, saj je bilo samo v preteklem srednjeročnem obdobju izgrajenih več kot 1000 stanovanj.
Z delom Gradisa so investitorji in vsi občani zadovoljni. Posebno je pomembna visoka strokovna raven dela, sodobna organizacija, najmodernejša mehanizacija in tehnologija. Upoštevanje rokov in drugih dogovorov, pa tudi pomoč pri projektiranju nekaterih objektov. Vse to so izredno pomembni činitelji, ki znatno vplivajo na kvaliteto in končno ceno izvedbe.
Dr. Cvetko Doplihar
Delavci Gradisa se v Ptuju aktivno vključujejo v delo delegatskih skupščin občine ter samoupravnih interesnih sk upnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Prav tako se udejstvujejo v krajevnih skupnostih, pri delu kulturnih in drugih društev. To sodelovanje je zelo pomembno, saj je samo s sodelovanjem vseh možen nadaljnji napredek naše družbenopolitične skupnosti.
LOJZE CEPUŠ
71-letnica rojstva Edvarda Kardelja
Državnik teoretik in jugoslovanski revolucionarje bil rojen v delavski družini 27. januarja 1910 v Ljubljani. In skoraj bo že dve leti, kar nam je umrl.
Kardeljevo dolgoletno ustvarjalno sodelovanje s Titom je bistveno prispevalo h graditvi sociali-tičnega samoupravljanja ter jugo--ovanske notranje in zunanje politike.
V KPJ je bil sprejet leta 1928. Bil je med tistimi marksisti, ki so kmalu spoznali, da so potrebne spremembe v politiki in taktiki predvojnega partijskega gibanja, zlasti pa, da je potrebno premagati sektaštvo. S Titom sta začela sodelovati leta 1934. Po vrnitvi iz Sovjetske zveze leta 1937 c bil med ustanovitelji ustanovnega ongresa Komunistične partije Slo--cnije, leto kasneje pa v vodstvu KPJ, ki ga je vzpostavil Tito. Leta 1939 je izdal pod psevdonimom SPERANS znano študijo »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«.
nje političnem področju, tako da na domala vseh konferencah neuvrščenih, na številnih mednarodnih zasedanjih, v OZN, na mirovnih konferencah, kot predstavnik Jugoslavije pa je obiskal številne države po svetu.
Poleg opravljanja političnih in državnih funkcij je Edvard Kardelj posvečal veliko časa tudi publicistiki in znanstvenemu delu, še posebej teoretičnim raziskavam na področju družbene ureditve, ekonomske in politične graditve nove Jugoslavije ter mednarodnega delavskega gibanja. Med zadnjimi deli naj omenimo le »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« in »Svobodno združeno delo«.
Večina del je tesno povezana s temelji našega samoupravljanja, politiko neuvrščenosti ter posvečene enakopravnim mednarodnim odnosom v delavskem gibanju.
A. K
Vseskozi je bil v vodilnih organih neekonomskega in družbenopoli-KPJ, oziroma ZKJ. Sodeloval je pri ličnega sistema Jugoslavije. Še po-izdelavi vseh najpomembnejših do- sebno velja omenitištevilne ustavne kumentov ZKJ, pri izdelavi družbe- opredelitve. Bil je aktiven na zuna-
Enega prvih in najlepših spomenikov Edvarda Kardelja so postavili delavci Zejjezare v Sisku
6. seja delavskega sveta Gradisa
v________________________________
Tik pred 'novim letom, 25. decembra so se sestali delegati delavskega sveta delovne organizacije na svoji zadnji, 6. seji v letu 1980. Razpravljali so o finančnih rezultatih delovne enote Amara, sprejeli so oziroma zavrnili nekatere samoupravne sporazume in pravilnike, sprejeli sklep o prenehanju postopka za pridružitev delovne organizacije IGP OgVad Ormož k GIP Gradisu, sprejeli nove cene v počitniških domovih itd. Na koncu seje delavskega sveta so bile podeljene tudi Gradisove nagrade za leto 1980.
AMARA
Vodja delovne enote Amara inž. Pukšič je pojasnil situacijo okoli del in finančnega rezultata v Amari. Zaradi sovražnosti med Irakom in Iranom se dela v Amari v težkih pogojih, saj je to področje v neposredni vojaški operativni coni. Dobava materiala je otežkočena, ker ima vojska prioriteto pri vseh gradbenih materialih, transporti se tudi vršijo v težkih pogojih, po drugi strani pa je psihična obremenitev delavcev, ki tam delajo velika. Glede na sedanjo situacijo je za pričakovati, da bo zaključek del v Amari junija ali julija letos.
Glede finančnih rezultatov poslovanja je inž. Pukšič pojasnil, da je na dan 30. 9. 1980 ugotovljen primanjkljaj 46 mio. din. Glede na račune, ki so bili izstavljeni do konca leta, pa jih investitor še ni poravnal, bi se ta primanjkljaj zmanjšal za okoli 14 mio. din. oziroma 25 mio din., ker v sedanji situaciji investitor nekaterih računov, to je stroškov ne priznava, nastali pa so zaradi vojne situacije na tem'področju in težav pri delu, ki so že prej omenjene.
Na osnovi teh dodatnih pojasnil je delavski svet Gradisa sprejel sklep, da zaradi sovražnosti med Iranom in Irakom ostane situacija na gradbišču nespremenjena, s tem, da rezultat poslovanja do prekinitve sovražnosti in pričetka del ostane takšen kot je ugotovljen in da se ne pokriva. O kritju eventuelne izgube pa bo delavski svet razpravljal po zaključku del v delovni enoti Amara.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM IN PRAVILNIKI
Na delavskem svetu delovne organizacije je bilo tudi ugotovljeno, da vsi tozdi v sestavu Gradisa še niso poslali svojih sklepov o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana delovne organizacije Gradjsa, za obdobje 1981 — 85.
Zato samoupravni sporazum še ni veljaven.
Po drugi strani pa je delavski svet ugotovil, da je bil v vsakem tozdu v sestavu Gradisa v času od 25. septembra do 25. decembra sklenjen Samoupravni sporazum o temeljih planavposlovne skupnosti, in delovne skupnosti INGRA Zagreb za obdobje 1981 — 85. Tozdi so za podpis tega samoupravnega sporazuma pooblastile glavnega direktorja Sašo Škulja.
Delavski svet je na svoji seji sprejel tudi Pravilnik o planiranju v GIP Gradis v besedilu predloga od septembra 1980 leta.
Delegati delavskega sveta so spre-jeli spremembe in dopolnitve Pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov.
Na delavskem svetu je bil sprejet tudi osnutek sprememb Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupne nabave tozdov v GIP Gradis.
OGRAD ORMOŽ
NE BO GRADISOV TOZD
Podano je bilo tudi poročilo Komisije za izvedbo postopka pridružitve IGP Ograd Ormož h GIP Gradisu. Komisija je predlagala delavskemu svetu delovne organizacije, da preneha postopek za pridružitev delovne organizacije Ograd Ormož h Gradisu, kar je bilo začeto na podlagi ekonomskega elaborata — analiza ekonomske upravičenosti pridružitve DO Ograd Ormož h GIP Gradis do februarja 1979 na seji delavskega sveta Gradisa dne 5. aprila 1979, ker ni mogoče doseči soglasja v bistvenih elementih združitve. Komisija je svoj predlog utemeljevala s naslednjimi dejstvi:
1.	Delavski svet tozdov v Gradisu so sprejeli sklepe, da se vnese pri medsebojni odgovornosti za novo TOZD Ograd Ormož-Opekarna določilo »brez odgovornosti«, s čem se bodoči tozd ni strinjal, ker je smatral, da bo v neenakopravnem položaju glede na ostale tozde.
2.	Delavski svet TOZD GE Ljubljana se ni pozitivno izjasnil o omejeni združitvi, ker smatra, da integracija ni v skladu z razvojnim programom GIP Gradis.
3.	V ekonomskem elaboratu je ugotovljeno, da s to združitvijo pridobi pretežno Ograd Ormož, ne pa obratno.
4.	Vtem elaboratu je tudi ugotovljeno, da tehnološke zmogljivosti Ograda ne omogočajo sodobne gradnje, tehnične zmogljivosti Gradisa pa nasprotno, povsem omogočajo prevzemanje najzahtevnejših gradbenih objektov tudi za Ograd.
Razen tega bi bile prednosti za Ograd tudi v naslednjem: s pomočjo strokovnjakov Gradisa bi bila dosežena boljša organizacija dela in delovnih postopkov; dajana bi bila stalna pomoč strokovnjakov Gradisa neposredno v sami gradbeni operativi; storitve skupnih služb Gradisa bi služile tudi novemu tozdu Ograd-Opekarna; dana bo možnost izobraževanja delavcem novega tozda, kar je v Gradisu dobro organizirano.
čuna najemnina za leto 1980, po ceniku, ki je bil priložen na seji in je izdelan v smislu Poslovnika'o poslovanju z lahkim podpornim materialom. Tozdi, ki ne soglašajo s takim predlogom delavskega sveta je dan rok dveh mesecev, da uskladijo ustrezno rešitev prenosa težkih podpornih sistemov in pajnerjev.
V POREČU TUDI LETOS BREZ APARATA
ZA KUHANJE ČRNE KAVE
Na predlog odbora za standard in rekreacijo je delavski svet potrdil cene penzionskih storitev v naših počitniških domovih. Le-te objavljamo na drugem mestu.
Sprejet je bil tudi sklep, da se spremeni 19. sklep seje delavskega sveta z dne 18.6. 1980 glede nabave
Opekarna Ograd — Ormož ne bo Gradisov tozd
5.	Sto integracijo se ne zagotavlja Gradisu surovinska baza, saj je doslej prevzel Gradis kot celota le okoli 2 % celotne proizvodnje opekarne.
6.	Neodvisno od predvidene integracije je Gradis že uredil vprašanje združevanja sredstev za izvedbo rekonstrukcije in modernizacije opekarne Ograd.
Na osnovi mnenja komisije je delavski svet sprejel sklep, da se preneha postopek za integracijo.
TEŽKI PODPORNI ODRI NA ZALOGI V CENTRALNEM SKLADIŠČU
Na delavskem svetu je bilo začasno rešeno tudi vprašanje težkih podpornih odrov in pajnerjev. Le-ti se začasno prenesejo na zalogo v Centralno skladišče. Vsem koristnikom navedenega materiala se obra-
osnovnih sredstev za počitniške domove tako, da se namesto dveh aparatov za kuhanje kave (Poreč, Pohorje) odobri nabava električnega likalnega stroja in salamoreske z) počitniški dom na Pohorju.
TUDI DRUGE OZD ZA TOVARNO GRADBENE OPREME
Delavski svet je začel postopek za sklenitev Samoupravnega spora! zuma o združevanju dela in sredste' za izgradnjo Tovarne gradbene opreme in strojev v soseski MP 3-$ Moste-Polje, s katerim se priključijo k združevanju tudi druge organizacije združenega dela izven Gradisa Za spremljanje postopka je delavski svet imenoval komisijo v sestavu Anka Grandič, Karel Schvvarzbartl in Milka Kloboves.
CVETO PAVLIČ
' --------:--------- ; \
Podeljena državna
odlikovanja
V novoletni številki Gradisovega vestnika smo predstavili poimenski seznam vseh dobitnikov državnih odlikovanj. Teh je bilo v celem Gradisu 257, kar je tudi razumljivo, ker je leto 1980 bilo, lahko rečemo, tudi Gradisovo leto, saj smo proslavili 35-letnico obstoja in 30-•etnico samoupravljanja. Odlikovanja so bila podeljena na vsakem tozdu posebej, za ljubljanske tozde pa je bila podelitev 25. decembra Po seji delavskega sveta delovne organizacije v veliki sejni sobi na skupnih službah. 126 državnih odlikovanj je delavcem podelil predsednik občinske skupščine L j ubij a n a- Moste- Po 1 je tovariš Mrajan Moškrič.
.	C. PAVLIN
\------------------------------J
Marina Zaviršek, TOZD S PO je dobila red dela s srebrnim vencem
^'rektor tozda GE Ljubljana Štefan Mesarič je dobil red republike s srebr-n'm vencem
lvni direktor Gradisa Saša Škulj je dobil red dela i zlatim vencem
25. decembra 1980 se je na skupnih službah zbralo 126 dobitnikov državnih odlikovanj ljubljanskih tozdov. Ta odlikovanja jim je podelil predsednik občinske skupščine Ljubljana-Moste-Polje, tov. Marjan Moškrič
V Gradisu podeljene prve značke Borisa Kidriča
Prve značke Borisa Kidriča so že šle k bralcem. Dobili so jih mladi v Gradisu: Adela Ferlež, Marjan Ferlin, Francka Kranjc, Ismet Tahirovič in Cvetka Vargazon. 22. decembra jih je obiskala skupina, ki so jo sestavljali Darja Kramberger in France Plantev iz Mariborske knjižnice ter Franci Požgan in Marjan Pungartnik iz marksističnega centra pri mariborski univerzi. V daljšem razgovoru s kandidati so pretehtali njihovo razumevanje marksistične in družboslovne z načke. Podelili so jih svečano med priložnostnim kulturnim programom, ki so ga pripravili gojenci Gradisovega samskega doma.
Prvi razgovor in prva podelitev bralnih značk Borisa Kidriča sta bila seveda priložnost za razgovor o vprašanjih, ki se pojavljajo ob tej akciji. Delovna skupina je skupaj z vodjem vzajemne knjižnice v Gradisu tovarišem Spasojem Perovičem menila, da je mogoče tekmovanje za to bralno značko — seveda govorimo o tekmovanju zelo pogojno,
kajti očitno gre za poglobljenp marksistično in družbeno izobraže-vanje.nasploh — poglobiti, bolje organizirati in napraviti učinkovitejše. Menili so, da je potrebno izkoristiti zlasti vzajemne knjižnice, ki naj bi v bralcih za značko Borisa Kidriča dobile trajne in organizirane uporabnike. Študij marksistične in druge družbene literature namreč ne more biti le indivudalen, še posebej na za-četu, ko so potrebni mnogi nasveti, pojasnila, vodenje. Skupinsko delo naj bi vodili mentorji in sicer v več zaporednih pogovorih, saj bi le tako dobili pravi vpogled v delo in razumevanje kandidatov.
Razpis za bralno značko na vseh treh stopnjah ponuja zelo zahteven spisek branja, ki pa bi moralo biti na prvi stopnji zaključena celota, slfozi katero bi bilo spoznanje osnovnih potez marksizma olajšano in vodeno. S tem bi pridobivanje bralcev za to bralno značko lahko postalo pomembna vrsta družbenopolitičnega in marksističnega izobraževanja.
MARJAN PUNGARTNIK
Sprememba ustave — uresničitev
Titove pobude
Javna razprava o osnutkih amandmajev k ustavi SFRJ in SRS ter spremembah in dopolnitvah statutov občin, poteka od 1. januarja do 10. februarja 1981.
Vse dosedanje priprave in razprave v naši republiki, povezane s predvidenimi spremembami ustave so izhajale iz vsebine znane pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. Pri tem gre zlasti za poudarek na nujnosti hitrejše demokratizacije procesov samoupravnega in političnega odločanja, demokratizacije kadrovske politike, poglabljanje delegatskih razmerij, zagotavljanju večje učinkovitosti ter odgovornosti izvršnih in upravnih organov ter strokovnih služb v procesu delegatskega usklajevanja stališča in sprejemanja odločitev ter njihovega uresničevanja. Temeljni smisel in cilji teh zahtev so zlasti:
— da se okrepi samoupravni položaj delavcev in vseh delovnih ljudi
v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihov vpliv v celotnem procesu družbenega odločanja,
—	da se v polni meri uveljavi temeljna vsebina delegatskih razmerij,
torej povezovanja delavca in delovnega človeka v procesu proizvodnje z upravljanjem tega procesa ter družbene reprodukcije, uresničevanjem funkcij politične oblasti ter upravljanja drugih družbenih zadev,
—	da se ustvarijo pogoji za celovitejše razvijanje, krepite v in uveljavljanje osebne in skupne odgo-
vornosti za družbeno odločanje v
vseh ustanovah združenega dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja in — da se hitreje demolcratizka in podružbi kadrovska politika, kar naj bi pripomoglo k večji, zavestnejši porazdelitvi pravic in odgovornosti v družbi, k uveljavljanju sposobnosti, znanja in dela ter k omejevanju teženj po profesionalnem opravljanju in prisvajanju upravljalskih funkcij.
Ker smo z ustavo opredelili sistem načel, odnosov in institucionalnih rešitev, ki naj omogočijo ter spodbujajo družbeni razvoj v nakazani smeri, je zdaj potrebno predvsem spremljati njihovo delovanje ter odkrivati družbenopolitične in idejnopolitične razloge, zaradi katerih prihaja do razmeroma počasnega uveljavljanja teh načel v proizvodni in politični praksi naše družbe. Naloga, ki si jo na tej stopnji razvoja družbenoekonomskih in političnih odnosov postavljamo, je torej utrjevanje in razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije na družbeno lastninskih osnovah družbenih odnosov, ne pa njegovo celovito spreminjanje.
Čeprav oportunističnega odnosa ali celo nasprotovanj do uveljavljanja take usmeritve ni mogoče preseči zgolj z nekaterimi spremenjenimi normativnimi rešitvami, je nujno celovito družbenopolitično akcijo, naravnano k tem ciljem, podpreti tudi z nekaterimi na novo oblikovanimi ustavnimi in normativnimi določili. V republiški ustavni komisiji je bil oblikovan predlog
sprememb, ki naj predvsem omogoča okrepiti kolektivno delo in odgovornost organov samoupravljanja in oblasti tudi z bolj izraženo skupno in osebno odgovornostjo njihovih članov za delo teh organov v okviru njihovih pristojnosti in posebej tudi za opravljanje nalog, ki so posameznemu članu v okviru pravic in odgovornosti organa naložene. Skrajševanje mandatne dobe predsednika in omejevanje možnosti njegove ponovne izvolitve je treba pojmovati le v vlogi krepitve takšne skupne in osebne odgovornosti. Vse to seveda ne pomeni, da bi šele s predvidenimi spremembami začeli v naš ustvarjeni sistem uvajati kolektivno delo in odgovornost, ker je to pomenilo stalno prvino naših prizadevanj za vsebinsko uveljavitev delegatskega sistema in krepitve osebne odgovornosti, ki ji zdaj jasneje pridružujemo še prvine kolektivne odgovornosti. Na tej podlagi so bili oblikovani predlogi dopolnitev ustave, ki ustrezno uresničuje idejnopolitične interese pobude tovariša Tita, ne da bi spreminjale skladno z izhodišči o razvijanju in utrjevanju političnega sistema socialistične samoupravne demokracije — temeljna načela in temelje družbenopolitičnega sistema, kot jih opredeljuje ustava.
Temeljni poudarek torej ostaja na doslednem uresničevanju ustavnih načel ter na dolgoročno usmerjeni družbenopolitični in družbeni aktivnosti za vsebinsko uveljavljanje ustavnih načel in odnosov; za katere se Titova pobuda zavzema. To naj bi bilo tudi v javni razpravi bistveno merilo ter zorni kot za kritično obravnavo vloge posameznih institucij in odnosov v našem samoupravnem ter posebej političnem sistemu, glede izrazito restriktivno zamišljenih predvidenih ustavnih dopolnil pa bi bilo treba v javni razpravi zlasti oceniti njihovo življenjsko, uporabno vrednost v procesu uveljavljanja družbenih odnosov, ki jih celoten pristop k ustavnim spremembam opredeljuje kot svoje temeljne cilje.
Celotno razpravo o predlaganih ustavnih dopolnilih je treba nujno povezovati z aktualnimi družbenoekonomskimi in družbenopolitičnimi vprašanji, posebej s celovito obravnavo odnosov in institucij našega političnega sistema. V tem okviru bi bilo treba zlasti spodbuditi razpravo ter usmeriti delovne ljudi:
— da na bolj političen način razmišljajo o reševanju aktualnih gospodarskih vprašanj in da se v razre-
ševanju vprašanj, povezanih s stabilizacijo, planiranjem in socialno t varnostjo, delovnega človeka v polni meri angažirajo samoupravni organi, delegacije in delegatska telesa, kot delovni ljudje na svojih zborih, v organizacijah sindikatov in socialistični zvezi,
—	oceni naj se, kako so se uvelja- | vile posamezne histitucije političnega sistema, kako so učinkovite pri uresničevanju svoje ustavne vloge, kako je z uresničevanjem odgovornosti in kolektivnosti dela v njih, javnostjo dela, možnostmi za učinkovito družbeno kontrolo njihovih postopkov itd.
—	celovito, konkretno in kritično je treba obravnavati vprašanja, povezana z usposobljenostjo, učinkovitostjo in konkretno vlogo Izvršnih
svetov glede njihove odgovornosti za stanje v družbenopolitični skupnosti in znotraj odnosov v delegatskem sistemu;
i
—	oceniti je potrebno, v kakšni meri so metode dela DPO ter mehanizem skupščinskega odločanja dejansko odprti za pobudo delovnih ljudi ter za razpravo o konkretnih življenjskih vprašanjih,
—	v kakšni meri je delovanje DPO obrnjeno k vsakodnevnim življenjskim potrebam in h ključnim družbenim vprašanjem, ki se obravnavajo in razrešujejo v delegatskem sistemu;
—	v kakšni meri smo uveljavili informiranje, ki naj bi omogočilo, da se prizadeti delovni ljudje in njihove organizacije učinkovito vključijo v proces oblikovanja družbenih odločitev.
Nosilci in konkretni organizatorji javne razprave so v organizacijah združenega dela osnovne organizacije sindikata.
Javna razprava naj zajema:
—	razpravo o ustavnih amandmajih,
—	analizo celotnega političnega sistema,
—	razpravo o spremembah in dopolnitvah statutov občin.
V razpravo je potrebno organizirano preko OO ZS vključiti vse delovne ljudi in občane, vodstvo DPO, člane delegacij za skupščine DPS in SIS, člane samoupravnih organov ter člane družbenih organizacij in društev.
Teme^ni smisel in cilj ustavnih sprememb je krepitev samoupravnega položaja delavcev v združenem delu
5 5 7 7 = TV S. ar . S S 5^77?^? t-< P « t.g ?•
Menjava generacij žerjavov
v Metalni
■	Naš največji proizvajalec gradbe-
■	"'h stolpnih žerjavov Metalna iz Maribora s svojim obratom TGO v
v proizvodnji, z gradbišč pa še o* bo služil v gradbeništvu dobro P0I'«Mii žerjav X 1266 Y.
Senovem se je predstavila z novo generacijo žerjavov. Metalniški TOZD TGO v Senovem je dejansko začela z velikoserijsko proizvodnjo žerjavov. S proizvodnjo so sicer začeli v matični tovarni v Mariboru s pomočjo kooperantov, vendar je ta bila bolj sekundarnega značaja. Z izgradnjo novega obrata v Senovem so žerjavi dobili svojo mesto v programu proizvodnje.
Metalna je začela s proizvodnjo zelo zgodaj po vojni. Po letu 1950 je bil izdelan domači žerjav znamke Pohorc, po lastnih načrtih. Za takratne razmere zelo dober in iskani žerjav. Ponosni so bili gradbeniki, ki so posredovali te stroje. Z uporabo teh strojev so se začeli razbremenjevati delavci, ki so morali še mnogo materiala prenesti v rokah ali na rokah. Začele so se umikati razne improvizacije, katere so se uporabljale za pomoč* pri prenosu raznega materiala. V tem obdobju je tudi tehnologija začela svoj pohod v gradbeništvu.
Z obnovo porušene domovine je šlo gradbeništvo v veliko ekspanzijo, kjer se je tudi odpiralo tržišče za Metalniške žerjave, ki je bila tudi edini proizvajalec v državi. Takrat je
bila za to področje premalo poguma. Poleg Pohorca, je začela licenčna proizvodnja žerjavov znamke Lieb-herr. Ti žerjavi so imeli različne nosilnosti in tudi doseg, kar je omogočalo tudi večji izbor. Vsi žerjavi so imeli pomično roko, bili so tudi sa-momontažni.
Po letu 1960 se je proizvodnja še popestrila z ličenčno proizvodnjo žerjavov francoskega porekla znamke Weutz-Richier.
Tehnična noviteta teh žerjavov je bila horizontalna ročica z mačko, tehnična prednost pred Liebherr-jem, vendar nekaj slabše pri montaži, katero je bila klasična po elementih.
S proizvodnjo žerjavov znamke Liebherr so takoj začeli in tudi prej prenehali, dočim francoska licenčna proizvodnja pa je trajala do lanskega leta. Torej leto 1980 pomeni za Metalno menjavo generacij žerjavov, menjale so se tudi tipe z modernimi in tehničnimi dovršenimi stroji.
Metalna ima sedaj v proizvodnji novo Liebherrjevo družino tipa HC z različnimi nosilnostmi in dosegi. Poleg že znanih tip LM-90.1.HC in LM-10.1.HL so v decembru lanskega leta predstavili še
LM.63.1.HC, ki bo nadomestil popularen žerjav Richier X 1266 Y. Poleg licenčnih tip je v proizvodnji še domači samomontažni žerjav »Pohorc 40«, naslednjik prejšnjega ki pa nadomešča žerjav Weitz G45 HUJU.
Znano je, da se je v preteklem obdobju kupovalo licence starih tip, ko je prodajalec licence že nehal z izdelavo. Isto je veljalo tudi v manjši meri za Metalno, toda sedaj ima nove tipe, torej take, ki so v proizvodnji in dograjevanju tudi v Lieb-herrjevih tovarnah.
Proizvajalec je poskrbel za nadomestilo starih licenčnih tip z novimi. Nove tipe imajo mnogo boljše tehnične karakteristike, hitra montaža, enostavni transporti. Nove tipe prednjačijo tudi v tem, da je izredno malo vijačenje, kar pomeni tudi daljšo življenjsko dobo.
Med koristniki in proizvajalcem so še manjši problemi v zvezi z kvaliteto izdelave, katera niha, kar pomeni, da se včasih dobi žerjav, praktično brezhiben, včasih pa z dokaj velikimi napakami. Vemo, da so problemi z kooperanti, vendar pa se to ne tiče kupca, ker le-ta hoče brezhiben stroj.
LUDVIK ŠNAJDER
Mesi
Kako premagati alkoholizem?
, . ec november je namenjen po-x n'm prizadevanjem pri prepre-Vaniu in odpravljanju alkoholi-nj a’ te medicinsko-socialne bolez-’ katera nam kaže, da se naš družil srn111 slanc*ard razvija tudi v napačno . J~ v alkoholizem. Vse več je br med nam*. ki ne morejo živeti v k h* a.**C0*1°'neBa opoja. Tako se al-i- dr y ^ un'čuje sam, uničuje svojo lip 00 'n negativno vpliva na oko-l ?v.kateri dela in živi. Število al-i	Zn ,1'kov narašča, vendar se le-ti
ti	tj ^ dostikrat zelo dobro prikriva-
D’ Predvsem zaradi družinskega in
nih °VneBa “gleda. Sanacijo social-razmer in zdravljanje alkoholika u ne Velja odlagati, saj iz leta v leto dr v® vse več alkoholikov in vse več ■ ztn se pretvarja v razvaline. Naj-J so seveda prizadeti otroci.
S(j, tarši pod vplivom alkohola do-n zelo grobo ravnajo z svojim _. a$*ajem. Iz spisa centra za so-,n° delo lahko preberemo tudi akJne primere:
pj ~~ ,Pred odhodom na večerno po-So,anie je oče preveč radovednega
uda°rci,VSinnCgu -T SUSpa?aIa z ritj- '' ^ n dni m mogel govo-
Bjn~7 s pretresom možganov in dru-Ce 1 Poškodbami je bila v klinični er Pripeljana mladoletna hčer-
ka, ki je pijanemu očetu premalo solila kosilo;
—	pred odhodom na zmenek uspava mati alkoholičarka svoja predšolska otroka s sesanjem žgane pijače;
—	bolestno ljubosumen oče zaklene družino v stanovanje, ko pa se vrne iz popivanja, v pričo otrok razreže in rastrga ženino garderobo;
—	zaradi napadalnega in grobega moža mora mati s šoloobveznima otrokoma velikokrat prenočiti izven domače hiše — pri sosedih ali v drvarnici.
Še bi lahko naštevali brezmejne in vsakodnevne krutosti alkoholizma. Nekateri od zgoraj omenjenih otrok zaradi zavrtosti nikoli ne bodo razvili vseh svojih sposobnosti, nikoli ne bodo povsem svobodni in samostojni, kakršne želimo v naši samoupravni družbi, ali pa bodo zvesto posnemali svojega očeta alkoholika.
Zmotno je mišljenje in pričakovanje, da bo nevzdržne alkoholne razmere mogoče sanirati z zakonskimi represalijami. Dejansko pa imamo veliko drugih možnosti za preprečevanje in odpravljanje alkoholizma. Vedno več je nezaposlenih alkoholikov, ki jih vzdržujejo starši, žene ali prijateljice. Nekateri pa leta in leta delajo le za svoj alkoholni
opoj.
Brez vsakega dvoma je, da so temeljni nosilci boja proti alkoholizmu temeljne organizacije združenega dela in da imajo pomembno vlogo tudi pri organiziranju in izvajanju preventivne dejavnosti. Pri tem pa bi morale imeti aktivno usmerjevalno in povezovalno vlogo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, vendar so ponekod v delovnih organizacijah včasih do popivanja in alkoholizma pretirano strpni.
Svojci alkoholikov se pogosto pritožujejo, da so povsem brez moči, ker v alkoholikovi delovni organizaciji nočejo ničesar ukreniti. Zado-vojni so, alkoholik da še kar v redu dela, , morebitne izostanke pa opravičijo z dopustom.
Delovne organizacije trpijo veliko škodo zaradi alkoholizma njihovih delavcev. Alkoholizem negativno vpliva na produktivnost. Dokazano je, da že zelo majhne količine alkohola v krvi motijo refleksno reagiranje.
Vidne posledice alkoholizma med takimi člani kolektiva se kažejo kot zamujanje službe, predčasno odhajanje z dela, kratki dopusti, pogosti bolniški staleži, manjša zainteresiranost za delo, motnje v medseboj-
nih odnosih itd.
Za delovne organizacije je alkoholizem tako hud problem, da ga moramo reševati iz čisto humanih pa tudi ekonomskih razlogov. Delovne organizacije bi morale izoblikovati program boja proti alkoholizmu, ki bi moral temeljiti na naslednjih načelih:
a)	vodstveni kadri bi morali biti , seznanjeni s sodobnimi pogledi na alkoholizem,
b)	obratne ambulante, zdravniki, medicinske sestre in socialni delavci delovnih organizacij, bi se morali v ustrezni instituciji usposobiti za skupinsko ' družinsko zdravljanje in prevzgojo alkoholikov,
c)	skupinsko bi morali zdraviti vse alkoholike pri obratni ambulanti,
čj potrebno bi bilo ustanoviti klub zdravljenih alkoholikov.v delovni organizaciji, ki bi skupaj z ostalimi skrbel za prevzgojo alkoholikov. Brez vestnega sodelovanja temelje organizacije, alkoholikov praktično sploh ni mogoče uspešno zdraviti.
Prav zdaj smo v času gospodarske stabilizacije. Res bi bilo lepo, če bi ta stabilizacija najprej prizadela alkoholno potrošnjo.
C. PAVLIN
• •
Razpis tečaj' in seminarjev
Letošnji plan izobraževanja vsebuje naslednje izobraževalne akcije. Z njimi želimo ustvariti kompleksno planiranje funkcionalnega izobraževanja v letu 1981, posameznim delavcem pa omogočiti, da se pravo--časno prijavijo v tečaje ali seminarje.
Pripravljalni seminarji in strokovni izpiti iz tehničnih strok
V sodelovanju z izpitnim odborom pri GZS bo v letu 1981 organizi-7^'sice SemmarieV za °Pravljanje strokovnih izpitov iz gradbene stroke
1.	seminar: od 19. 1. do 23. 1. 1981
2.	seminar: od 23. 2. do 27. 2. 1981
3.	seminar: od 30. 3. do 3. 4. 1981
4.	seminar: od 13. 4. do 17. 4. 1981
5.	seminar: od 25. 5. do 29. 5. 1981
6.	seminar: od 21. 9. do 25. 9. 1981
7.	seminar: od 19. 10. do 23. 10. 1981 . 8. seminar: od 16. 11. do 20. 11. 1981
9. seminar: od 14. 12. do 19. 12. 1981
Roki za seminarje so vsklajeni z izpitnimi roki, in sicer:
Prijave do	Klavzurna naloga	Ustni del
26. 12.1980
16.	1. 1981 13. 2. 1981 30. 3. 1981
17.	4. 1981 15. 5. 1981 11. 9. 1981 9. 10. 1981
30.10.1981
17. 1. 1981 31. 1. 1981 28. 2. 1981 11. 4. 1981 9. 5. 1981 6. 6. 1981 26. 9. 1981 24. 10. 1981 14. 11. 1981
27.-29. 1.1981 17.-19. 2. 1981 17.-19. 3. 1981 21.—23. 4. 1981 19.—21. 5. 1981 16.—18. 6. 1981
13.—15. 10. 1981 10.—12. 11. 1981 8,—JO. 12. 1981
Izpit lahko opra vljajo vsi diplomiran i gradben i inžen irji in arhitekti z
2-	letno prakso in vsi gradbeni inženirji, arhitekti in gradbeni tehniki s
3-	Ietno prakso.
Izpitni roki za	strokovne izpite elektrostroke		
Prijave do	Oddaja pismene naloge na daljši rok	KlaVzurna naloga	Ustni del
19.12.1980 6. 2. 1981 10.4. 1981 4. 9. 1981 6. 11. 1981	6. 1. 1981 18. 2. 1981 22. 4. 1981 17. 9. 1981 19. 11. 1981	10. 1. 1981 21. 2. 1981 25. 4. 1981 19. 9. 1981 21. 11. 1981	20.—22. 1. 1981 3.-5. 3. 1981 12.—14. 5. 1981 29. 9.—1. 10. 1981 2.—4.. 12. 1981
Izpitni roki za	strokovne izpite strojne stroke		
Prijave do	Oddaja pisne naloge na daljši rok	Klavzurna naloga	Ustni del
23. 1. 1981 6. 3. 1981 29. 5:1981 25. 9. 1981 20.11.1981		7. 2. 1981 21. 3. 1981 13. 6. 1981 10. 10. 1981 5. 12. 1981	24.-26. 2. 1981 7.-9. 4. 1981 23.-25. 6. 1981 20.—22. 10. 1981 15.—17. 12. 1981
Temeljni seminarji za pripravljanje kandidatov za obvezen strokovni izpit za registracijo zunanjetrgovinske dejavnosti
2.-/4. marec v Radencih vsak dan dopoldne in popoldne (VEKŠ) 16.febr.—18. junij v Ljubljani 2 x tedensko popoldne (DU B. Kidrič)
28. sept.—10. okt. (VEKŠ)
5. okt.—30. dec. v
v Portorožu vsak dan popoldne in dopoldni Ljubljani 2 x tedensko popoldne (EF)
Poglobitev informiranosti strokovnih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v mednarodnih ekonomskih odnosih (12 seminarjev). Obvezna stalna udeležba po odloku GZS zavse, kineposredno delajo v mednarodnih ekonomskih odnosih na tujem in doma v OZD
od 20. do 28. 1. 1981 od 3. do 11. 2. 1981 od 17. do 25. 3. 1981 od 7. do 15. 4. 1981 od 21. do 29. 4. 1981 od 5. do 13. 5. 1981
od 2. do 10. 6. 1981 od 16. do 24. 6. 1981 od 8. do 16. 9. 1981 od 22. do 30. 9. 1981 od 6. do 14. 10. 1981 od 3. do 11. 11. 1981 od 17. do 25. 11. 1981
Tečaji za KV, VK in PU delavce
1.	KV ZIDAR:
2.	KV TESAR:
3.	KV ŽELEZO KRIVEC:
4.	PU ZIDAR:
od 12. 1. 1981 od 6. 4. 1981 od 5. 10. 1981 od 12. 1. 1981 od 6. 4. 1981 od 5. 10. 1981 od 13. 1. 1981 od 12. 1. 1981 od 9. 3. 1981 od 3. 11. 1981
4. PU TESAR:
6.	PU ŽELEZOKRIVEC:
7.	SK U PINO VODJE:
8.	GRADBENI MINERJI:
9.	GRADBENI LABORANTI 10. TEŽKA GRADBENA
MEHANIZACIJA:
od 12. 1. 1981 od 9. 3. 1981 od 3. 11. 1981 predvidoma v mesecit marcu od 19. 1. 1981 od 9. 3. 1981 od 28. 9. 1981 januar, september 1981
od 5. 1. 1981 od 2. 3. 1981 ■ od 7. 9. 1981 od 2. 11. 1981
U. INŠTRUKTORJI:	od 6. 4. 1981
od 19. 10. 1981
12.	VRTLJIVI STOLPNI ŽERJAVI: od 5. 1. 1981
13.	A VTOD VIGALA:	od 2. 2. 1981
od 2. 3. 1981
14.	MONTAŽA IN DEMONTAŽA
ŽERJAVOV:	od 2. 2.1981
od 30. 3. 1981 od 5. 10. 1981
15.	LAHKA GRADBENA
MEHANIZACIJA:	od 12. 1. 1981
16.	TEČAJ ZA STROJNIKE
BETONARN:	od 18. 2. 1981
od 18. 3. 1981 od 15. 4. 1981
Šola za poslovodne kadre, Škofja Loka
V letu 1981 bo organiziranih 30 seminarjev (10 dnevnih) za poslovodne kadre. V lanskem letuje bil sprejet družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike, ki zadolžuje poslovodne kadre da se morajo v 4 letih obvezno vsaj enkrat udeležiti temeljnega seminarja.
Seminarji bodo:
Januar:	5. 1.—16. L, 12. 1.—23. 1. 1981
Februar:	9. 2.—13. 2. 1981
Marec:	2. 3.—13. 3. in 9. 3,—20. 3. 1981, 16. 3.-27. 3. 1981
April:	30. 3,—10. 4., 13. 4.-24. 4. 1981
Maj:	4. 5.—15. 5. 1981, 11. 5.-22. 5., 25. 5.-5. 6. 1981
V SPO posvečamo mnogo pozornosti požarni varnosti. Poklicni gasilec tov. Senekovič razlaga uporabo in delovanje raznih gasilnih aparatov
Junij:	1. 6.—12. 6., 8. 6,—19. 6. 1981
September: 21. 9.—2. 10. 1981
Oktober:	28. 9.-9. 10. 1981, 5. 10.—16. 10., 19. 10.—30. 10.,
26. 10.—6. 11. 1981
November: 2. 11.—13. 11., 9. 11.—20. 11. 1981 December: 7. 12.—19. 12., ter 21. 12.—26. 12. 198U
Strokovni seminarji preko DGIT Zagreb
1.	Mehanika sten in tufielogradnja	19.1.—23.1.1981
2.	Praktična geomehanika	26.1.—30.1.1981
3.	Temeljenje
4.	Prednapeti beton
5.	Gradnja cest I.
6.	Gradnja cest II.
7.	Merjenje deformacije in napenjanje na konstrukcijah
8.	Zaključna dela v gradbeništvu
9.	Aktualnosti o betonu
2, 2.-6. 2. 1981 2. 2.-6. 2. 1981 9. 2,—13. 2. 1981 9. 2,—13. 2. 1981
16. 2.—20. 2. 1981 23. 2.-27. 2. 1981 2. 3.-6. 3. 1981
V okviru Centra za izobraževanje bomo organizirali naslednje seminarje
1.	Seminar o finančnem planiranju	jan.—marec
2.	Seminar o uporabi finančnih predpisov v
gradbeništvu	.	marec—april
3.	Novi predpisi v gradbeništvu	marec—april
4.	Laboratorijske preiskave, sanacije- in kontrola
kvalitete betona	datum ni določen
5.	Opažni sistemi, specifičnosti in uporaba	datum ni določen
6.	Tehnologija podpiranja in opažanja	datum ni določen
7.	Operativno planiranje v okviru gospodarskega
načrtovanja	datum ni določen
8.	Ugotavljanje in razporejanje dohodka v okviru
SP 81 —85	datum ni določen
9.	Obligacijska razmerja	datum ni določen
(pogodbena določila itd.)
10.	Primeri sistematične hevristike za poslovno
odločanje z vajami	april
11.	Konflikti v domovih učencev in reševanje le teh februar 1981
12.	Pedagoško usposabljanje delavcev	januar, junij
'
V okviru Centra za izobraževanje lahko organiziramo še naslednje seminarje (čas po dogovoru, če bo zadostno število prijav)
1.	Upravljanje in vodenje v OZD, vloga in položaj poslovodnih organov
2.	Projektiranje organizacije v OZD
3.	Načrtovanje delovnih ciljev
4.	Planiranje in nadziranje proizvodnega procesa
5.	Ekonomika za tehnični kader
6.	Mrežno planiranje in vodenje projektov
7.	Racionalno usmerjanje in odbiranje kadrov
8.	Motnje v poslovanju OZD in konkretni ukrepi za odpravo tehmo-	»
tenj
9.	Sistem informacij za poslovodne delavce
10.	Kritična analiza stroškov
11.	Metode in tehnike poslovanja — I. in II.
12.	Tehnično tehnološka informacija
13.	Oblikovanje delovnih sistemov
14.	Delitev OD po delu
15.	Planiranje kadrov v OZD
Navedeni seminarji trajajo 2—dni ter bodo organizirani, če bo prijavljeno najmanj 20 udeležencev.
Poleg tega bo organiziran ih še več seminarjev iz varstva pri delu, tečaj za skladiščnike, seminar za organizatorje informiranja po TOZD, tečaj za kadrovske delavce ter vrsto drugih seminarjev in tečajev.
Prijave sprejema KSS — Center za izobraževanje preko kadrovskih služb TOZD.
Zadnji rok z.a prijave v razpisane tečaje in seminarje je 15. 2. 1981.
Lojze Cepuš
2. susret pjesnika i pisaca početnika-amatera
Savez kulturnih organizacija Slovenije je 15. decembra 1980. godine organizirao na Ravnama na Koroškem drugi susret pjesnika i pisaca početnika, predstavnika drugih naroda i narodnosti Jugoslavije, koji stalno ili privremeno bo ra ve u Sloveniji.
' Na raspis se je prijavilo dvadeset-pet autora, medu kojima su bila dva radnika i tri učenika iz našeg podu-zeča Gradisa: Milan Jovanovič, Milenko Nikič, Stjepan Topolko, Ivica Miškovič i Miladin Macanovič. Ostali a utori su bili iz drugih podu-zeča i srednjih škola širom Slovenije.
Cvetka Završnik kao stručni sa-radnik i Mirko Angeli iz Željezare Ravne bili su medu glavni organiza-torimr ‘og susreta, koji je bio dobro organih ran, a posebno je bilo pozitivno i pohvalno, što su svi prijavljeni autori prisustvovali susretu na Ravnama.
Vrijeme od 9.00 do 10.00 sati je bilo namijenjeno okupljanju i upoz-navanju svih učenika. To je bilo u restoranu Nama. Zalim je slijedilo upoznavan je s programom i dodatne informacije o načinu rada na susretu. U vremenu od 10.00 do 12.30 posjetili smo Študijsku knjižnicu, likovni salon i Radnički muzej, gdje smo čuli i vidjeli dosta dragocenog i zanimivog.
Rezervirano vrijeme za ručak je bilo od 12.30 do 13.30, a zatim je u salonu Študijske knjižnice za okru-glim stolom bio razgovor autora sa organizatorima i članovija žirije.
Član Republičkog viječa Saveza sindikata Slovenije, drug Dara Hvalica je sve prisutne pozdravio u zaže-lio, da se krug amatera pjesnika ubuduče i redovno sastaje, te da na ovakav i sličan način predstavljamo svoja djela.
Aleksander Marodič, pisac — dramatik je kao član žirije pozitivno ocjenio poslana djela, ali je izrazio kritiku na račun pravopisa, narečja i mješanje slovenskog jezika s mate-rinjim jezikom.
Dotaknuo se je djela svih autora i pohvalio najbolje. Na kraju je zaže-lio, da što više pišemo, da mjenjamo teme, te da se više puta vračamo na napisana djela, da ih dopunjavamo, slabo izbacimo, itd.
Petar Božič, poznati pisac je ta-kode izrazio zadovoljstvo s našim susretom i pozitivno ocjenio djela. Obečao je da če najbolja objaviti u časopisu »Mentor«, te da i u buduce šaljemo svoja djela za taj časopis.
Svi "autori smo bili zadovoljni i izrazili smo želj u za još organizirani-jim radom, zato smo izabrali šesto-članski odbor u sastavu: Ratomir Ilič — Željezara Ravne, Safet Bašič — Željezara Jesenice, Milenko Nikič
— GIF Gradis Ljubljana, Milan Grujčič — Varnost Kranj, Ivica Mijič — ŽG Feršped Maribor i Jadranka Matič — ŠK Milana Jarca Novo mesto.
Članovi odbora su zaduženi, da u svojim mjestima boravka, radnim organizacijama, a posebno svojim, potraže i organiziraj u sve one, koji pišu, a niso svoja djela objavljivali,
ŠKOLSKI DANI
Otvaram teška vrata važne ustanove, koja sam nekad otvarao bezbroj puta, da bih postao ovo što sam sada, jer osnova ko ju dobi h bila je velika.
Kraj časa, zvonce najavi odmor, tičkaranje djece ubudi u meni prošle dane, to nisu obični dani, to su najlepši i najkrači dani, nekada dugi časovi.
Milenko Nikič
da organizuju litereame večeri, tako da na taj način povečamo brojno stanje, a s tim i veču mogočnost izbora djela za objavu učasopisima i za štampanje skupne knjige ili slično.
Oko 17.00 sati smo prisustvovali otvaranju književnog sajma, a zatim smo prešli u Titov dom, gdje je bila organizirana literarna večer. Odo-brana djela su autori sami predstavili, a skupina »Bratstvo« iz Željezare
JESEN
Tiho i nečujno se došuljala, kroz krošnje drveča.
Lišče je počelo da žuti i opada, a priroda se priprema na zimski, san.
Lastovice se spremaju za odlazak — u toplije krajeve.
A čvorci se skupljaju u jato, i lužno cvrkuču u gustoj magli.
Šume su ostale bez lišča, a na poljima i livadama zavladala je tišina i pao je prvi snijeg.
Stjepan Topolko
Na llterarnoj večeri smo bili zadovoljni i izvodjači kao i gledaoci
Ručak nam je dao novu kondlciju za sledeče tečke programa
Ravne je odpjevala nekoliko pjesa-ma, te izvela splet kola i plesova iz naše domovine.
Gledaoci — domačini, stari j mladi, svi su bili zadovoljni i svaki nastup su burno pozdravili aplau-zom.
Na kraju smo se svi okupili u Domu železjarjev na zajedničkoj večeri, nazdravili smo i poželjeli uspjeh u budučem radu i pisanju-
Tako smo se razišli, sa željom, da se ponovo sastanemo sa novim dje-lima i željama.
Ovim člankom vas ne želim samo obavijestiti kako je bilo na II. susretu pjesnika — amatera, nego vas želim podstači, da počnete pisati, a naročilo pozivam one koji več pišu, da nam se pridruže, što prije da se odazovu, jer pisanje je nešto veliko za čovjeka i za njegov narod. Želim da nas na III. susretu bude još više iz Gradisa.
MILENKO NIKIČ
ATOMSKO DOBA
Bacamo ugasle oči po pustoši betona.
Naši oblici ginu u ovoj eri atoma.
A mi se tješimo u očaju, da još postoji zeleni život.
Miladin Macanovič
ČREZ MEGLU

Još čujem črez meglu korake,
Idu, idu, a onda najemput — ih ni.
Još čujem črez meglu korake. Poznalo škripljeju čizme... jesi to, morti ti?
A onda opet sve muči v meglu oblečeno, vse je živo v kute zavlečeno i spi
A tebe ni, tebe ni.. i Ne čujem više ni korake... črez meglu još samo veter šumi, šumi.
Ivica Miškovič
Iz vojske nam pišejo
Vojak Kokot Josip, ki služi redni kadrovski rok v Novem mestu pozdravlja vse Gradisovce posebno pa člane TOZD Gradbene enote Maribor, gradbišče osnovne šole Pobrežje. Pozdrave pošilja tudi Kokot Ivanu, Kokot Branku, Potisk Petru, Kokot Martinu, Rogač Francu itd.
KA UDRUŽENOM RADU
edinstveno uredivanje svih od-n a 1 ekmenata u oblasti društve-osn s'sletna informisanja — vam V^3 namera Zakona o osno-nia a. ru^tven°g sistema infoimisa-Cjj 1 lnformativnog sistema federa-„ar h biti usvojen na jednoj od »S-ih sednica Saveznog veča sad= lne Ovaj zakon, koji se nj nakzi u fazi načrta, objedi-ČUva načine pnkupljanja, obrade, taka™ iskazivania * prenosa poda-°dhi/'lnformac'ja Potrebnih za rad; dihanje i planiranje u svim sre-V tn™18 — od °Putina do federacije. noo°me ovaj zakon polazi od ustav-*egat>r8Va radn'^ *judi i gradana, dejani *■ ° s.amouPravnim organizaci-0i»» •' zajednicama i u organima i ki® n,Zac>jama društveno-politič-big-^kdnica, na istinite, potpune, inm Vrcmcnc' razumljive podatke i ^tmacije.
nošnje, stanje u oblasti društve-re ®'informisanja ipored postignutih udn >ata nedovoljno prati potrebe ata n n°8 rada ' delegatskog siste-dali Uru^tveni sistem informisanja i živg 86 aajčešce javlja kao »opslu-uPravnih organa društve-ganP°''tičkih zajednica, izvršnih or-cjja dn^tveno-političkih organiza-Žen 1 Poslovodnih struktura u udru-u]0„'n rada Zanemarena je ona sanj® ,Slstema društvenog informi-vani, koia 86 ispoljava u zadovolja-m0,u Potrebnih radnih ljudi, sa-gaci.pravne radničke kontrole, deleža,^ ' dri^tveno-političkih organi-jania' U ?amouPravnim organizaci-°dno lzaicdntcama' Drugim rečima, ni$u S| u društvenom informisanju samnU dovoljnoj meri zasnovani na i, ^Pravnim osnovama. nja ~*,adeni programi evidentirala £?jUPljania> obrade i iskaziva-Osnov <^taka’ koi' ^'ne zajedničke sat.:. e dru$tvenog sistema informi-to, n,8?1110 sudelimično uredeni. Uz za ant °Staiu ' savremena sredstva otnatsku obradu podataka, a i
tamo gde postoje, oprema je neu-jednačena i nabavljena neplanski i bez dogovaranja. Tako danas imamo oko 35 različitih kompjuter-skih sistema koji služe za prikuplja-nje i obradu podataka. Neorganizo-vanost u ovoj oblasti dovodi do toga da se isti podari sakupljaju na više mesta. To dupliranje, tripliranje (pa čak i više od toga) kapaciteta, naravno, nepotrebno povečava trošp-kove izgrandje informativnog sistema. Imajuči sve ovo u vida neo-spoma je vrednost zakona kojim če se obezbediti izgradnja, razvoj i funkcionisanje društvenog sistema informisanja. Jer, njime bi trebalo da se obezbedi podruštvljavanje informisanja, samoupravna trasfor-macija specijalizovanih i drugih informativnih službi, kao i usklade-nost, efikasnost i racionalnost u pri-kupljanju, obradi, iskazivanju i čuvanju podataka i i formacija.
(J zakon, čije se donošenje uskoro očekuje, ugradeno je i načelo javnosti i dostopnosti podataka radnicima i drugim radnim ljudima i gradani-ma, čime se želi obezbediti ostvare-nje njihovih ustavnih prava, kao i javnost rada svih organa vlasti i samoupravljanja. Za tajne podatke se prepisuje način njihovog koriščenja, čime se društvo štiti od mogučih pojava zatvaranja podataka radi njihovog koriščenja za lične, grupne i uže interese, a na račun opštih društvenih interesa radnika u udruže-nom radu. Za tak ve i slične slučajeve ovaj zakon sadrži i kaznene odredbe.
Još jedna važna karakteristika o4og zakona jeste da on ne ureduje celokupnu materiju iz ove oblasti, več ostavlja širok prostor za samoupravno regulisanje odnosa u oblasti društvenog informisanja u druže-nom rada kao i za regulisanje tih odnosa u republikama, pokrajinama i opštinama.
Ž.C.
Crveni krst — svuda
Crveni krst — svuda: to je krilatica kojom se ove godine obeležava
8.	maj — Medjunarodni dan te humanitarne organizacije.
Osmi maj 1828. godine — datum je rodjenja švajcarskog gradnjanina Anri Dinana (Henry Dunant), začetnika ove organizacije. Andri Dinana je, naime, u biči na Solferinu, u Lombardiji (severna Italija) suočen na bojnom polju sa oko 40 hiljada ranjenih i mrtvih ratnika, prvi počeo uz pomoč okolnih seljaka, da pomaže ljudima — bez obzira na uni-formu, bez obzira na ratno pripad-ništvo, sem onog zajedničkog — stradalničkog. Tako se zametnula ideja o stvarjanju ove velike i močne organizacije koja danas broji u svetu preko 220 miliona članova...
Ovogodišnja parola — Crveni krst svuda — protegnula se u našoj zemlji i na čelu Nedelju Crvenog krsta koja če trajati od 1. do 9. maja. Tim povodom, aktivnosti če biti usredsredjene na povečanje broja članova te organizacije kojih danas ima oko osam miliona i petsto hiljada. U isti mah, svuda gde još ne postoje organizacije Crvenog krsta — u mesnim zajednicama, u školama i drugim obrazovnim ustanovama kao i u organizacijama udruženog rada — pristupiče se njihovem formiranju.
Crveni krst Jugoslavije nastoji, takodje, da poveča broj stalnih dobravo! jnih davalaca krvi. Istina, po-
sredstvom ove organizacije svake godine dobrovoljno krv daje oko 600 hiljada gradjana. Medjutim, realni su izgledi, kažu u Crvenom krstu Jugoslavije, da se na ovom izu-zetno humanom opredeljenju — dobrovoljnom davanju krvi — okupi najmanje milion naših gradjana.
Višemilionsko članstvo Crvenog krsta Jugoslavije angažovano je, takodje, u osposobljavanju pružanja pomoči u elementarnim nesrečama, što je nebrojeno puta i konkretno potvrdjeno. Najnoviji primer odnosi se na Crnu Goru koju je pre godinu dana zadesio katastrofalen zemljo-tres. Tako, Crveni klit Jugoslavije u saradnji sa republiškim i pokrajinskim organizacijama kao i medjuna-rodnim organizacijama Crvčnog krsta i Crvenog polumeseca upravo ostvaruje program izgradnje 20 domova i jednog velikog skladišta u toj republici.
Crveni krst je angažovan i u okup-Ijanju večeg broja gradjana spremnih da pruže pomoč drugima — ostarelim, bolesnim, usamljenim itd. U toku je na primer konkretna ra-sprava — o proširenju mreže kučne nege obolelih i ostarelih. To je, kažu u Crvenom krstu, sastavni deo delovanja ove organizacije u sklopu zdravstvene i socijalne zaštite gradjana i njene etičke i humanitarne funkcije.
K. J.
Kako če se birati delegati
Treči kongres samoupravljača Jugoslavije održače se 16., 17. i 18. juna u »Sava centru« u Beograda uz učešče 1.804 delegata i gosta. Od-lukuo torne doneo je Odborza saziv i pripreme Trečeg kongresa samoupravljača koji je nedavno i razmo-. trio dosadašnji tok priprema i na-redne zadatke i usvojio uputstvo za izbor delegata. Uputstvom je kao krajnji rok za izbor delegata utvrden 15. april.
U uputstvima za izbor delegata naglašava se da sastav delegata na Kongresu mora da odrazi sve oblike samoupravnog organizovanja i od-I učiva nja. Jedan delegat birače se na
4.000	zaposlenih što znači da če ih po tom osnovu biti oko 1.400. Oni če biti izabrani u organizacijama udruženog rada u privredi i van nje, kao i u drugim oblicima samoupravnog organizovanja i odlučivanja. Republike i pokrajine biraju svoje delegacije od po 20 članova, dakle, ukupno 160, a aktivna lica u JNA biče zastupljena sa 10 delegata.
U radu Kongresa učestvovače i 43 delegata naših radnika na privreme-nom radu u inostranstva a 7 delegata imače i radnici iz delova naših organizacija udruženog rada koji izvode radove van naše zemlje. Sva prava delegata na Kongresu imaju članovi Odbora za saziv i pripreme.
njih 104 ukupno, a kao gosti, Kongresu če prisustvovati 80 veterana radničkog i sindikalnog pokreta, odnosno po 10 iz svake republike i pokrajine.
Strukturo delegata utvrdiče republiki, odnosno pokrajinski odbori za pripremu Kongresa, vodeči računa o strukturi zaposlenih. Medu izabranim delegatima treba da bude i predstavnika mesnih zajednica, udruženih zemljoradnika, učenika i studenata, uz odgovarajuču zastup-Ijenost žena i omladine. Delegate treba kandidovati neposredno na zborovima radnika uz aktivno učešče društveno-politiki h organizacija.
Za delegate treba birati najbolje radnike, novatore i racionalizatore, samoupravljače koji se stalno po-tvrdujukao dosledni borci za razvoj socijalistikih samoupravnih odnosa. Treba, uz to, voditi računa da budu izabrani delegati koji če svojim samoupravnim iskustvom, znanjem i idejno-politikim opredeljenjem najviše doprineti da Kongres sa uspehom obavi postavljene zadatke.
Izbor delegata za Kongres oba-vie se tajnim glasanjem na sodnicama radnikih saveta, saveta zajednica, ili drugih izbornih tela koja odrede republiški i pokrajinski odbori.	V.R.
Človek — delo — invalidnost
Delo praviloma štejemo za človekovo dejavnost, ki je namenjena izpolnjevanju postavljene naloge. Kljub obdobju vse večje mehamzi-ranosti, še vedno ni strojev za razna težka dela, ki jih mora upravljati naš fizični delavec.
Resje, da delo vzgaja človeka, mu krepi dušo in telo — a pretirano delo človeka tudi prehitro uniči.
Predstavljam primer človeka, ki je živel le za delo in kolektiv. Opravljal preko 30 let najtežja fizična dela. Bil je vsa leta prvi član v verigi, pri obnovi domovine, do pred leti, ko je naenkrat omagal. Zdravniki niso vedeli, kam z njim — taval je od komisije do komisije. Naenkrat je bil odveč, za upokojitev je premlad, za delo pa nesposoben — izčrpan.
Zaradi prevelike administracije je ostal kar 6 mesecev brez dohodkov — kako bi živel če ne bi imel kaj prihrankov.
Sedaj je končno v invalidski upokojitvi, kjer bomo skoraj vsi gradbeni delavci.
Se vedno pa se ne more sprijazniti z dejstvom, da je prost in nepotreben. Zjutraj zgodaj vstaja — si ogleduje gradbišča, na katerih je še pred kratkim delal s sodelavci. Težko mu je pri srcu, ne prestar pa nekoristen, a kaj si more, svoje nekoč zdravo telo je prehitro utrudil in izčrpal. Bil je odličen delavec, z dušo in telesom pri delu iii kolektiva Delal je od jutra do večera, v vodi — blatu, mrazu in vročini, ničesar mu ni bilo pretežko. Vsi so ga imeli radi,
ga hvalili in predstavljali za zgled drugim. Bil je vedno tiho in vse ubogal, mislil samo na delo in kolektiv, pozabljal pa nase in svojo družino.
Zarana je odhajal na delo, se vračal izčrpan pozno domov. Izčrpanosti je botrovala tudi slaba prehrana na gradbiščih— hladna malica za celodnevno delo. Izgubil je ženo, topel dom in nazadnje še svoje zdravje. Sedaj je nebogljen, tava s svojo skromno — veliko premajhno pokojnino, za vložen trud in zdravje. Premišlja kako preživi mesec. Zapuščajo ga noge in pravi kako bo, ko ne bom mogel več hoditi. I^aj mu sedaj pomagajo medalje za delo, ko je človek uničen in si nemore ničesar več sam pomagati. Kljub temu je hvaležen kolektiva da mu nudi
toplo samsko sobico, saj drugače $ bi imel kam. Tale človek sije zaslug še kaj več!
Če pomislimo, da v tem hitre" tempu življenja postajamo vse bdi sebični — nehumani in kaj hitro zabijamo na tovariše, ki še pre" časom nismo mogli brez njih.
Bolj so delali kot delamo mi 1,1 slabše živeli. Mi uživamo preseže njihovega dela, zato jim pomagaj1"0 na solidno starostno življenje, sa) bomo tudi mi kmalu na njihove"1 mestu.
Premalo storimo, če jih povabim0 le ob naših jubilejih, dajmo jim & kaj več, vsaj toplo besedo in delček družabnosti.
LUDVIK RUDOLF
DOBRO JUTRO Tl ŽELIM — TUDI TU SE ZAČENJA
KULTURA
Začeli smo z novim letom. Že prej smo pripravili plane in trudili se bomo, da jih bomo uresničevali, kakor bomo najboljše mogli in znali. V naših načrtih je (bolj nazadnje) omenjena tudi kulturna dejavnost delavcev. Določbe o kulturni dejavnosti so zapisane tudi v sporazumu o temeljih plana DO Gradis za obdobje 1981 —1985. Ob kasnejših natančnejših opredelitvah kulturne dejavnosti v srednjeročnem planu in v vsakoletnih gospodarskih načrtih, so vse te formulacije zadostne. Tako smo zapisali. Kako pa delamo?
Vse prevečkrat ostajamo, kot še marsikje, ne samo pri kulturi, le pri zapisanem. Načrte torej imamo. Toda edino ljudje so tisti, ki stvari spreminjajo. Delo bi bilo veliko lažje in predvsem uspešnejše, če bi drugače mislili in boljše hoteli mi vsi. Če bi bilo hotenje za izboljšanjem pri vseh, tudi pri vplivnejših sodelavcih, bi uspehi redkeje izostal. To pa pomeni, da bi se najprej moralo spremeniti naše mišljenje.
Upoštevati moramo torej najširše pojmovanje kulture. Kultura za nas ni le kulturni dogodek, s katerim počastimo pomembne praznike, ampak sestavina življenja in dela človeka. Ljudj^ — organizatorji kulture, ki pri nas v Gradisu to čisto volontersko delajo, pa niso le posredovalci za nabavo vstopnic in občasno organiziranje kulturnih prireditev, ampak so poleg dela, za katerega dobivajo osebni dohodek, tudi
družbenopolitični delavci, ki s svojim rednim, načrtnim in odgovornim delom skrbijo za stalen razvoj kulture v tozd in v delovni organizaciji. Kultura je nepogrešljiv del človekovega dela in bivanja, je pogoj za kakovostnejše samoupravne odločitve, je pot in cilj za boljšega človeka in boljšo družbo. Če bomo torej boljše hoteli vsi, če se bomo vsi trudili za lepše delovno okolje, če se bomo zavedali, da so tudi vse vodovodne pipe, pod katerimi si v službi umivamo roke, naša last (svoje stvari pa imamo radi inj jih zatorej čuvamo), če ne bomo tam, kjer s so-tovariši po delu tudi počivamo, vsega razbili in hodili s če vij i v posteljo. Če nam ob jutranjem srečanju kdaj pa kdaj ne bo težko reči »dobro jutro« tudi tistim, za katere se nam zdi, da so manj pomembni od nas in zatorej menimo, da so nas v vsakem primeru dolžni pozdraviti. Če se bomo skratka lepo in tovariško vedli drug do drugega in do vsega, kar je naše. Našega pa je veliko. Tudi delovni čas je naš, zato smo zanj tudi mi odgovorni, kako ga bomo izpolnili. Če bo dodobra napolnjen s koristnim delom, bo ob ugotavljanju rezultatov, ostalo prav gotovo tudi kaj več za izpopolnjevanje m bogatenje kulturnega življenja v naših delovnih sredinah. Tako bomo lahko vse, kar imamo lepo zapisano in urejeno na papirja tudi bolje uresničevali.
Ko človek takole razmišlja, spremlja in opazuje ves ta naš odnos
in vso to nemalokrat tudi omalovažujoče dogajanje okoli sebe in v okviru velikega Gradisa, skoraj ne more oporekati resnici pregovora, ki
pravi, da je kultura tisto, kar osta"6’ t ko pozabimo vse, česar smo se '
IVANKA GOLO?
Andreju v slovo
Vse delavce našega TOZD je pretresla vest, da je umrl dolgoletni sodelavec ANDREJ ŽIDAN.
Bil je vedno pojem skromnega, discipliniranega in zanesljivega delavca, pri katerem ni bilo zamujanja ali raznih izostankov. Delo v podjetju mu je bilo vedno najvažnejše.
Za njim bo ostala nenadomestljiva praznina v krogu njegovih sodelavcev, posebno pa med domačimi, ker jim ne bo nihče mogel nadomestiti skrbnega moža in očeta.
V TOZD Ljubljana-okolica se ga bomo spominjali kot dobrega delavca in tovariša, ter ga ohranili v trajnem spominu.
V Gradisu seje zaposlil v prvih letih po osvoboditvi in delal pri izgradnji naše težke industrije v Litostroju. Po formiranju naše enote v Zalogu, se je vključil v nova gradbena dela na tem območju, pozneje po potrebi spet v Ljubljani.
Andrej Židan

Obisk
bolnega sodelavca
Pred kratkim smo obiskali družino Krecenbaher. Srečanje je bilo ma‘ce pozno, vendar nadvse prijetno.
Še posebej zato, kot so nam sami rekli, ker je takih obiskov premalo. (-eprav je bil Mirko dolgoletni član kolektiva Gradis TOZD SPO.
Štiri leta so že minila, odkar ga je kruta bolezen priklenila na posteljo. č“to smatram, da je Novo leto ravno pravi čas, da se spomnimo tudi teh tovarišev.
T°je velika moralna opora, ki bolniku veliko pomeni. V spomin in °benem hvaležnost se je tudi z nami fotografiral.
Kolektivu Gradis še posebej TOZD SPO, pa je zaželel srečno, Zdravo in uspehov polno 1981. leto.
LEOPOLD ROJS
Kako delamo in živimo v Iraku
Tu na gradbišču v Iraku skušamo organizirati delo in življenje da nam je lepo. Do sedaj nam tudi uspeva. Bivamo v naselju ki ga je postavil naš TOZD Škofja Loka. Bivalni prostori so dobro opremljeni. Vsaka soba ima klima naprave.
Hranimo se v restavraciji ki je v sklopu naselja. Sedanji štirje obroki hrane pripravljeni na domači način tekne tudi največjemu izbiraču.
Za gurmane je poskrbljeno z dodatki kot so mleko, konzerve, jajčka, marmelada, sir in puter.
Na gradbišču imamo OOZS in OOZK ter ostale prateče komisije.
Dan republike smo proslavili s skromno zakusko, kulturnim sporedom in športnim tekmovanjem.
Pri izbiri kandidatov za delo v Komisijah smo vodili sezname, da smo izbrali prave člane, ki bodo za-
stopali naše interese, zastopanost članov je od vseh sodelujočih TOZD.
In kako preživimo prosti čas?
Ob delavnikih je prostega časa malo, tako da si vsak poišče zabavo na svoj način, ob knjigi, časopisu, šahu, športu ali kartah.
Ob petkih organiziramo odhode v mesto, obiskujemo muzeje in ostale k uit urno-zgodo vinske spomenike. Seveda je v program vključen znameniti Babilon.
Nekoliko težav imamo z osebno pošto in dobivanjem novih, kar skušamo urediti v okviru možnosti.
Med delavci vlada dobro razpoloženje in tovarištvo. Tudi storilnost je temu primerna.
Lep pozdrav iz Iraka.
MILENKO STANKOVIČ
mednarodno leto invalidov
Človek človeku — človek
Večja skrb za invalide v Gradisu. Imamo 164 delovnih invalidov. Tudi invalidi si želijo enakovrednih
odnosov. Socialna služba v akciji
^mednarodnem letu invalidov bo v, naša socialna služba posvetila še ee Pozornosti delovnim invalidom radisa in izboljševanju preventive; i
i Analize KŠS je razvidno, da ll ,am° v Gradisu 164 delovnih inva-te °V' ^ prizadevanjih za dvig ma-nalne blaginje dostikrat radi po-i .Jamo na sočasno aktivno razvi-nJe kvalitetnejših enakopravnih s"kdčloveških odnosov, kar še po-v ,.no velja za odnos do delovnih in-talt V’ oziroma delavcev, ki so od »*' drugače postali nezmožni za Vg/avv‘janje svojega poklica. »Člo-k’ človeku, človek« — te besede
preradi preslišimo, kadar teče beseda o zaposlovanju delavca, ki se je ponesrečil na delovnem mestu ali zbolel za poklicno boleznijo, kar v gradbeništvu ni redek primer. To nam potrjuje tudi dejstvo, da znaša 11-letno povprečje deleža invalidskih upokojitev v Sloveniji 41,7 % v industriji in rudarstvu 44,3%, v gradbeništvu SRS 55,4%. Zadnje dve leti sicer opažamo trend upadanja, toda odstotek invalidskih upokojencev gradbincev 47%, je še vedno visok. Od 164 delovnih invalidov v Gradisu je 126 delavcem priznana III. kategorija, 21 jih ima pravico do poklicne rehabilitacije,
11 delavcem pa II. kategorije, 6 pa je že priznana invalidnina zaradi hujših telesnih poškodb. Število invalidov je seveda večje, ker tu niso upoštevani delavci, ki so zar adi invalidnosti odšli predčasno v pokoj (v letu 1979—47). Nekateri pa tudi sami ne želijo, da se jih vodi kot invalide, ker je še vse preveč prisotna miselnost (žal tudi pri nekaterih poslovodnih kadrih) češ, invalide pa že ne bomo zaposlovali.
Ob takih in podobnih primerih je prav, da se tudi zamislimo nad lastnimi odnosi do sodelavcev ter se vprašajmo ali smo pripravljeni napraviti korak zbliževanja za medse-
bojno sporazumevanje. Naša samoupravna socialistična družba omogoča vsem (tudi invalidi : enakopravno in tvorno sodelovanje na vseh področjih. Kako bo pa to uresničeno pa je odvisno od > -■ samih, oziroma kvalitete naših m sebojnih odnosov.
Socialna služba DO je v letu 1981 sprejela obširen program dela za še uspešnejše vk ljučevanje inva lidovv proizvodni proces. Skupno za službo varstva pri delu pa bo dosledno izvajal vse varnostne in preventivne ukrepe, da bo delovnih invalidov čim manj!
Lojze Cepuš
Naš stalni sodelavec, tov. Vestničar — kljub hudemu mrazu ni klonil — zakoličil je halo mehaničnih delavnic za Avto prevoz Dravograd
Rad sem imel Gradis in živel sem zanj
Ko sem prejel prvič po dobrih šestih letih in pol Gradisov vestnik, sem se vprašal, le kdo se je spomnil name. Hotel sem se zahvaliti, a pisanje mi ni šlo od rok. Sedaj pa, ko sem prejel še čudovito darilo Tristo narodnih, za katero se iskreno zahvaljujem, se čutim dolžnega, da napišem nekaj svojih misli.
Verjetno me je presunil tudi zadnji odstavek vašega spremnega pisma, s katerim mi pošiljale imenovano knjižico. Lepo se sliši, ko bereš ta odstavek: »Z zavestjo, da si tudi ti prispeval k današnjim dosežkom k razvoju Gradisa...«. Res je, rad sem imel Gradis — verjetno prerad. Živel sem zanj, kar sem čestokrat slišal dobronamerno, pa tudi očitek.
Vedno sem bil pripravljen ustreči potrebam podjetja in čestokrat »odrinil« družino na drugo mesto. Bil sem pionir v Bosni, bil sem dolgo v Čmi gori, v Makedoniji, pa v Ravnah, Kopru, 'avtocesti in še in še. Mi ni žal,
nisem sentimentalen in najmanj ne iščem kakšnega zadoščenja. Rad bi pa omenil nekaj drugega. Z malo izjemo, sem se udejstvoval tudi na vseh drugih področjih. Bil sem več let sekretar kegljaškega kluba, aktiven tekmovalec pa že od samega začetka. Bil sem član in odbornik pevskega zbora od začetka do konca. Bil sem večkrat »funkcionar« sindikata, DS in raznih dejavnosti *
Težko je razumeti, da te tako hitro pozabijo. Izjema je bilo prvo leto po mojem odhodu v pokoj. Takrat sem dobil vabilo sindikalne podružnice, naj se pridružim v izletu. Odzval sem se z veseljem. Šli smo v Italijo v Rim.
Potem pa vse tiho je bilo.«
Ne, nektg je ostalo! Vsako leto sem dobil vabilo na »snobovsko večerjo« v hotel Slon, kjer se nihče ne zmeni za upokojenca. Hvala za take večerje! Ljubši mi je sendvič v bifeju v družbi do-
brega prijatelja! Še iskrenejša, hvala za nenaslovljeno in nepodpisano vabilo za v »Disco klub« letos! Kako cenjena je takšna skrb za nekdanjega zvestega člana vašega kolektiva, se je pokazalo prav na tej »proslavi«. Zbrali smo se, kar trije upokojenci in slučajno sedli vsi k eni mizi Kmalu, ko smo se vsedli, me je vprašal eden in drugi, kakšno imam vabilo. Sram me je bilo pokazati »tiskovino«, a smo hkrati ugotovili, da smo vsi enako vredni.
Ne krivim mladih, ki so nas zamenjali. Žal ne vedo, kako smo začeli Gradis. Oni ne vedo, da so bile naše mize »tesarske« in stoli klop. Postelja pograd in krožnik aluminijastin da smo nosiližlice v Žepu. Pa tudi tega ne, da smo delali po 12 in tudi 16 ur dnevno in, da nismo vprašali za nadure. Tudi ne vedo, da smo zapustili dom, družino in prijatelje in se potepli po vsej zemlji, kjer ni bilo nedelj in tudi praznikov je bilo malo. Naše veselje pa je bilo, če je bil naš trud poplačan z uspehom pri delu in, če smo ustvarili tisto kar smo bili zadolženi. Bolj se čudim starejšim članom, kiso še v kolektivu in ki se tudi še spominjajo kako je bilo v še nedavni preteklosti. Čeprav se dobro in dokaj hitro tudi ti »stari« umikajo mladini, pa jih je še vedno toliko, da bi mlajši rod osveščali, kako smo jim »stari« postlali in, da bi znali cenili pridobitve,ki so jih nasledili. Dostikrat smo govorili o »minulem delu«.
Mislim, da Gradis še ni položil izpita. Mnogo je že podjetg in ustano v, k i znajo po vsem drugače živeti s svojimi upokojenci in le malo je takih, ki še mislijo kot Gradisovci, (k sreči ne vsi TOZD-i) da je z eno večerjo v letu poplačano njegovo minulo delo!
Ne mislim dajati nasvetov — v pomislek pa le tole: Kaj pa če bi upokojence sklicali skupaj same, ako že ni zamujeno? Pa brez »ceremonij« in pladnjev z dragimi pijačami in »metuljčki«.
BRUNO WABRA
OPOMBA UREDNIŠTVA DRAGI TOVARIŠ VAB RA!
Vesel sem bil Tvojega pisma, čeprav je precej kritično. Žal je res tako, prehitro pozabljamo na tiste, ki so s svojim minulim delom pomagali ustvarjati to kar danes imamo. Toda čas je neusmiljen in (p priganja na vsak korak. Delo, konference, sestanki, tako gre dan za dnem. Želimo ustvariti čim več, da bi nam kljub nujnim stabilizacijskim ukrepom bilo še lepše. In med to lepo naj bi spadala tudi naša srečanja z upokojenci, ki naj bi jih bilo v bodoče več in lx)ljprijetnih. Generacije se menjajo, toda izvršeno delo ostane, to pa je hkrati tudi notranje zadovoljstvo vsakega posameznika.
LOJZE CEPUŠ
ni
P<
bi
ki
R
sl
O!
ir
s:
V!
j«
n
n
C
1
I
Udarnik Niko Brajko
OOZSMS TOZD GE Lj ubljana-okolica sc je ob koncu leta spomnila vseh tistih brigadirjev na MDA, ki so jih uspešno zastopali v imenu GRADIS-a TOZD GE Ljubljana-okolica MDA 80.
Vsakoletne delovne akcije, interne, občinske, republiške, zvezne so del delovanja OOZSMS. Na ' podlagi internih delovnih akcij po naših gradbiščih v Ljubljani in Novem mestu smo izbrali nekaj boljših brigadirjev, ki so nas zastopali na MDA v Titogradu, na Jančah in v Bohinju. Del teh vtisov so zabeležili trije brigadirji Niko BRAJKO (udarnik), Savo KARISIK (pohvala), Zdenko MUCIČ (pohvala) z MDA Bohinj 80, ki je trajala 20 dni v mesecu septembru:
»Pošli smo u Bohinj na radnu akciju, da bi izrazili koliko volimo svoju domovinu, i našeg volje-nog druga Tita.
Kad smo st igli u naselje bilo je zabavno. Muzika nas je dočekala, i brigadiri iz prvišnje izmjene. I tako je počelo da sc razvija drugarstvo i prijateljstvo med brigadirima i brigadirkama.
Drugi dan je bio malo napomiji od prvog, radili smo po 10 sati na radni dan. Po do lasku sa trase u naselje smo organizirali brigadirsko veče, bilo je raznih skečeva, pjesma, muzika, i kola razna su se igrala. Naslednji dano vi postajali susve teži za rad na trasi, posao se je sporo odvijao jer je bilo dosta
kamena najtvrdže stopnje (6). Pa je ga trebalo bu-šiti in minirati.
Nasuprot torne je med brigadirima vladalo vedro razpoloženje, i želja da se šlo više izkopa. Konačno je došao petak, jedan od najljepšihdana u našem brigadirskem životu, to veče sunamdošle u posjetu mlade djevojke iz plesnog društva Bled. Ali svemu mora doči kraj pa i u Bohinju na radnoj akciji. Nasuprot završetku radne akcije mi brigadiri smo još više bili veseliji i nismo znali za predah stalno smo radili.
Za taj trud i požrtvovalnost dobili smo zaslužena priznanja kao najbolja brigada u Bohinju. Pjesma nam je uvjek bila najmilija. Širila se od naselja do trase i od trase do naselja. I došao je zadnji dan, taj dan smo radili za alat koji smo s lomili u toku radne akcije. Podjelili su nam priznanja i svaki je otišao svojoj k uči da ispriča svojim drugovima kako mu je bilo na radnoj akciji.
To je bio kratak opis na ORA »BOHINJ « 80.
Drugarski pozdrav od učesnika na ORA »BOHINJ« 80.
Ob upoštevanju brigadirjev MDA Janče 80 Josip ZELIČ (udarnik) in MDA Titograd (Muha-rem SALEŠEVIČ — pohvala) je to lepa vzpodbuda našim brigadirjem, da se še naprej angaži-
rajo v delu OOZSMS, posebno sedaj ko spre j6'
IT13mo plffn riti 1 o in oV#is« er !««•« 1 no 1
Tradicija se nadaljuje
Predstavniki 1. inženirske brigade VII. korpusa NOV v Gradisu
Delavski svet naše delovne orga- sodelovali v obnovi porušene domo- Ovakve prilike treba negovati i nraauje je 7. junija 1977 prevzel vine.
roviteljstvo nad 1. inženirsko »ngado VII. korpusa NOV in POJ. r> ,era le na osvobojenem ozemlju -k c ^rajine, Dolenjske in Notranj-n Podila potrebne objekte. Po in,, °ditvi je brigada gradila cestne oiT^zniške objekte v raznih krajih vsoVen,ie' kapitulaciji Nemčije je :	Pofrebno mehanizacijo od stro-
m!’ ,elavnic. vozil in raznih mstru-ntov izročila takratnemu edi-DlsU gradbenemu podjetju GRA-
Leta 1978 je bil organiziran odbor ; 'pženirske brigade VII. korpusa,
'S| je v svojem programu zadal na-pge, da prenaša tradicijo NOV in na mlajše generacije potom fradavanj, pogovorov in obiskov, da deluje z edinicami JLA, inženir-• e ?tr°ke, da sodeluje z organizaci-j >ni združenega dela, da zbira ma-enal in podatke o delovanju bri-med v°jno in po njej, da napiše Rodovino te brigade ter ureja ,Sebne zadeve borcev, vodi evi-®nco o njih ter jim sicer nudi vso P°moč. Omenjena brigada je tudi Pmjela domicil občine Ljubljana mer ter plaketo mesta Ptuja.
na^.radis skozi to sodelovanje ob-borfi3 ^°8ato tradicijo naše osvo-dilne vojske, še posebej pa te bri-
v,.de* ki je nam gradbincem tako ttu. Na srečanjih se obujajo spo-L*ni, fz medvojnih časov, ko so jj, d-^inženirci delali v težkih pogost 'n S skromno mehanizacijo mo-s,ove, ceste, oziroma vse kar je voj-^ Potrebovala. Pa vendar so, zah-mjjijoč svoji iznajdljivosti in lastni ■cijativi naredili tako veliko, da se . nes samo lahko čudimo, kako jim > vse to uspelo. Številni borci 1. in-brigade so po vojni postali . 01 Gradisa in z ostalimi delavci
Gradis je s prevzemom patronata prevzel tudi stalno sodelovanje z navedenim odborom, zato je bila v lanskem letu tudi organizirana obsežna razstava fotografij in druge dokumentacije o delovanju te brigade. Ob tej priliki je bilo dogovorjeno, da bomo vzpostavili stike z vojno inženirsko enoto v Celju, ki nadaljuje revolucionarne tradicije slavne 1. inženirske brigade ter na ta način doprinesli svoj delež.
Da bi uresničili svojo zamisel, smo za praznik JLA povabili na obisk v našo delovno organizacijo tudi predstavnika inženirske enote iz Celja. Najprej smo jim prikazali film Gradisovih 35 let, da so lahko ustvarili podobo o naši delovni organizaciji.
Tega srečanja so se udeležili tudi predstavniki 1. inženirske brigade, predstavniki s področja ljudske obrambe mesta Ljubljana, občine Ljubljana Moste-Polje in krajevne skupnosti, ter predstavniki družbeno-političnih organizacij Gradisa z glavnim direktorjem, inž. Škuljem na čelu.
Ob tej priliki je komandant, tov. major NeStovič opisal kolektiv vojne pošte iz Celja in dejal:
»Dragi drugo vi, dozvolite mi pri j e svega da vas iskreno pozdravim u vašo j sredini, a povodom našeg zaje dničkog praznika Dana JNA 22. decembra. Prenosim vam iskrene drugarske pozdrave svih pripadnika naše jedinice, ko j a kao i vi, dragi drugo vi nastavlja revolucionarne tradicije slavne 1. inženirske brigade VII. korpusa NOV.
Dragi drugo vi, veoma smo dim uti pažnjom ko ju ste nam ovoga puta iškazali pozivaj uči nas, da obeležimo ovaj dan i da se u ovoj priliti ovako sastanemo.
razvijati, jer smo i vi i mi jedno te isto, izrasli iz zgarišta naše ralom porušene zemlje. I vi i mi nastavljamo ono što su za počeli borci 1. inž. brigade. Srečni smo kada vidimo, da imate takve uspehe koje postižete u svom radu, to je garancija da ste upravno ono zašto su se naši stariji drugo vi borili. Dozvolite mi da vas ukratko upoznamo sa jedinicom iz koje do lazimo, da vam kažemo da i mi ulažemo maksimalne napore u svom radu za postizanje što boljih rezultata. Možemo vam reči da smo dobri vojnici, dobri inženjirci i graditelji ove zemlje.
Naša jedinica je mlada jedinica, formirana 1969. godine, a u svojom
I*
Ove godine, dragi drugovi, po prvi put proslavljamo 22. decembar bez svog Vrhovnog komandanta, prvog človeka naše revolucije, prvog Vojnika naših oružanih snaga, tvorca savremene isto rije naših naroda i narodnosti, neimara bratstva i jedin-stva tvorca koncepcije ONO.
Ali sa nama i u nama ostaje da živi Titovo delo kao trajan doprinos, pu-tokaz naše b ud ličnosti. Golemo na-sledje koje nam je ostavio, oko koga če mo se okupljati ma gde bili, uči-nili su druga Tita bezsmrtnim.
Mi smo uvereni i ubedjeni da naša največa snaga i moč leži u slozi bratstvu i jedinstvu naših naroda i narodnosti, u našem zajedništvu. U tom uverenje nitko nas ne može niti smije pokolebati. Svoju ljuba v, volju, snagu, hrabrost ugradio je drug Tito u SFRJ. Njegov način mišljenja i ogromno iskustvo nije imalo g ranica. Bio je vizionar naše sreče. Jedinstvom če mo dokazati i dokazi-
O sodelovanju med 1. inženirsko brigado in Gradisom je spregovoril inž. Slavko Jakopič, načenik štaba brigade
e*edstavniki 1. inženrske brigade VIL korpusa NOV in inženrci vojaške i» , *z Celja, ki nadaljuje revolucionarne tradicije te brigade so ob dnevu obiskali Gradis
postojanju pored redovne obuke uče sto vala je na raznim akcijama i radovima. Napravila je preko 60 km puta, 1 8mostova, učestvovala u raznim akcijama šireg značaja sa preko
3.000	Vojnika i starešina sa tehnikom kojom raspolažemo.
U ukupnom svom radu možemo vam reči da je naša jedinica u zadnje 3 godine najbolja jedinica Ljubljanske armijske oblasti svoga ranga. Jedinica je odlikovana-1975. godine sa Ordenom za vojne zasluge sa zlatnim mačevima, a 1979. godine je dobila Srednju srebrn u plaketu JNA. Imamo puno priznanja od naroda, DPZ, D PO i OUR-a.
Medjutim, mi smatramo, da možemo mnogo više i držimo se one teze, da ništa nije tako dobro, a da ne bi moglo biti bolje. Imamo veoma mlad kadar u jediniči. Starešinski sa-stav u proseku 28 god. starosti, kadar koji je sposoban da se uhvati u koštac sa svim problemima.
r~
GRADISOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nikič, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni Urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov Uredništva: GIP Gradis Ljubljana šmartinska 134a, 61000 Ljubljana.
vati i prijateljima i neprijateljima da smo bili dostojni Titove ljuba vi i poštovanja. Mi če mo i dalje biti uporni sledbenici i borci za ono zašto se je naš Vrhovni komandant borio celoga svoga života. Titu če mo se najbolje odužiti ako dostojno, sa-mopregomo i disciplinovano i zvišava mo svoje obaveze i dužnosti i dati zavjet drugu Titu, narodu i domovini.«
Na sam praznik 22. decembra pa smo bili predstavniki Gradisa povabljeni na proslavo dneva JLA v Celja
Ta proslava mi bo ostala dolgo v spominu. Igranje naše himne, nošenje zastave — njihove svetinje — me je presunilo, red in disciplina, tovariško vzdušje med vojaki in starešinami, ogled spominske sobe in učilnic — vse to mi je bilo novo in prijetna zavest, kako lepo je danes mladini služiti domovini.
Na prijetnem tovariškem srečanju smo se dogovorili, da bodo taka srečanja postala trajna tudi na špbrinem področja Mladi pripadniki JLA se bodo športno borili z ostalimi mladimi delavci TOZD. Tako se bomo oddolžili naši 1. inženirski brigadi VII. korpusa NOV ter prenašali tradicijo na mlajše rodove — gradbince inženirce.
NUŠA PIŠKUR
Zaključek četveroboja, na katerem se je vsem zahvalil za fair športne borbe predsednik kluba Stane Uhan
Tudi kegljači širijo sloves Gradisa
Kegljaški klub Gradisa je 20. decembra organiziral dvoboj ženskih in četveroboj moških vrst — kot zaključni del tekmovanj ob priliki svoje tridesetletnice obstoja.
Ženska vrsta Gradisa se je pomerila z Grmoščico iz Zagreba in zmagala s 2344 podrtimi keglji pred Zagrebčankami, ki so podrle 2287 kegljev. Najboljši rezultat je dosegla Darka Marčič — 411 kegljev, nato Novka Čulič — 408 kegljev (obe iz Gradisa); tretja pa je bila Čačičeva iz Grmoščice s 404 keglji.
Med moškimi vrstami je bilo pričakovati hud boj, čeravno je bilo srečanje prijateljsko. Naše moštvo je želelo premagati evropskega klubskega prvaka Rot weiss iz Zahodne Nemčije, s katerim se je pred kratkim srečalo v Bratislavi in zaostalo za 50 kegljev.
Tudi z Brodosplitom so bili še »neporavnani« računi. Spličani so jugoslovanski prvaki, Gradisovci pa zmagovalci superfinala, na katerem Brodosplit ni dobil karte za pot na Europa cup v Bratislavo. Želje, da premaga Gradis, morebiti pa celo še Rot weiss, Brodosplit ni skrival. Uspelo mu je uresničiti le drugo, do Gradisa pa mu je zmanjkalo moči vsega za 10 kegljev.
Tako je postal prvak izjemno močnega četveroboja Gradis s 5180
podrtimi keglji, kateremu so sledili s sorazmerno majhnimi razlikami Brodosplit — 5170 kegljev, Grmoš-čica — 5138 kegljev in kot zadnji evropski prvak Rot vveiss s 5116 podrtimi keglji.
Najboljši posameznik četveroboja je bil Gradisov kegljač Ludvik Kačič z 913 keglji, drugi Pelikan (Rot weiss) 904 kegljev in tretji Burčul (Grmoščica) 897 kegljev.
Prvaki iz Zahodne Nemčije so bili razočarani, čeravno so poraz športno prestali. To so dokazali zlasti po tekmovanju na proglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj. Med drugim so izrazili željo, da se še srečamo, morda pa celo napravimo naša srečanja tradicionalna. Seveda so bili naši načelni pristanki v veliki meri odvisni od finančnega stanja v klubu in seve tudi od šjjortne moči našega moštva.
Vsi skupaj zadovoljni, da smo se udeležili uspelega športnega srečanja, smo se razšli z željo, da se kmalu spet vidimo na podobnih srečanjih.
Športni delavci kegljaškega kluba Gradis želimo sodelavcem našega kolektiva uspešno 1981. Po svojih močeh bomo poskrbeli, da se bo ime Gradisa še omenjalo v javnih občilih, s čemer bomo tudišportniki širili sloves Gradisa. STANE UHAN
Heini Abel, preds. KS V Roltveisa se zahvaljuje za prijazen sprejem m gostoljubnost	'

Nove cene penzionskih storitev za počitniške domove Gradisa
Delavski svet delovne organizacije GIP Gradis Ljubljana je na svoji seji dne 25.12.1980 potrdil cene pensionskih storitev, ki veljajo od 1. !• 1981 v vseh počitniških domovih Gradisa na predlog odbora za standard in rekreacijo in sicer:
Opomba:
Za otroke do vključno 3 let pension ni obvezen, plača se samo prenočišče po enotni ceni 40din, hrana je po dogovoru z upravnikom doma.
	za nepolne 3 dni	za polne 3 dni ali več
A) V sezoni od 26. 6. do 8. 9.1981 (za Pohorje tudi od 12. 1. do 12. 2. 1981) I. a) Za člane kolektiva in ožje družinske člane — odrasli	300	250
b) Za otroke do vključno 10 let starosti	240	200
II. a) Za ostale goste — odrasli	420	350
b) Za otroke do vključno 10 let starosti	336	280
B) Ostali čas v letu 1981		
(predsezona in posezona) I. a) Za člane kolektiva in ožje družinske člane — odrasli	180	150
b) Za otroke do vključno 10 let starosti	150	120
II. a) Za ostale goste — odrasli	350	250
b) Za otroke do vključno 10 let starosti	280.	200
Disciplina
Beseda, kijo velikokrat slišimo in poudarjamo na naših konferencah in sestankih. Vsi smo »za«, toda pri konkretnem delu se je marsikdaj radi izognemo. To velja tako za disciplino v širšem družbenem pomenu, kot za disciplino pri navidezno majhnih primerih, kot so neopravičeni izostanki.	,
V naši samoupravni družbi si merila pravilnega obnašanja, pismeno ali ustno, sami določamo. Zato upravičeno zahtevamo, da sprejete dogovore pravilnike in sporazume tudi upštevamo in izvajamo. Boj za disciplino, ki ustreza naši samoupravni družbi, je v bistvu boj zatakšno organizacijo proizvodnje, v kateri noben posameznik ne more svojega dela zvreči na drugega, oziroma živeti na račun tujega dela. Disciplinirano obnašanje mora postati bolj in bolj osebno, zavestno moralno ravnanje, kiga določajo naše samoupravne norme, kismo sijih v resnici tudi sami postavili. V naših pravilnikih o delovnih razmerjih spadajo neopravičeni izostanki med hujše kršitve delovne discipline, zlasti če se ti stalno ponavljajo.
Ko smo nedavno analizirali delovno disciplino smo med drugim ugotovili, da se je število neupravičenih izostankov v zadnjem obdobju dvignilo zlasti v primerjavi z leti 1978-79 (leto 1980 je analiza v obdelavi). Število neupravičenih izostankov je v letu 1978 znašalo 36.003 ure, v letu 1979 pa se je to število dvignilo na 48.961 ur ali kar za 35,24% več. Pri tem je potrebno poudariti, da ne razpolagamo s podatki za TOZD Koper, Ljubljana, KO Ljubljana in Škofjo Loko. V tem primeru bi bilo število neopravičenih izostankov še večje. V strukturi efektivnih ur je bil delež neopravičenih izostankov v letu 1978 zastopan s 0,265 %, leta 1979pa že 0,345 %. Najvišji delež neopravičenih izostankov beležijo TOZD Jesenice, Želzokrivnica, Maribor, OGP Ljubljana itd.
Neopravičeno največ izostanejo nekvalificirani in polkvalificirani delavci.
Tudi boj za zmanjšanje neupravičenih izostankov spada med stabilizacijske ukrepe, zato bo potrebno v bodoče tudi temu vprašanju posvečati več pozornosti.	,	LOJZE CEPUŠ