LETO XVII. ŠTEV. 444 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. SOBOTA, 13. aprila 1963 SPEI). IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 Za diplomatsko zaveso naftovodnih cevi Angleški glas o ameriški politiki - Načrt za sovjetsko petrolejsko ofenzivo Londonski «The Statist» objavlja zanimiv članek o vprašanju dobave naftovodnih cevi velikega premera Sovjetski zvezi, •ki smo kratko obravnavali že zadnjič. Pisec je posvetil tudi za diplomatsko zaveso te zadeve in razložil, zakaj je Anglija sprejela sovjetsko ponudbo, ki jo je Zahodna Nemčija odbila, čla-I nek zasluži vso pozornost, ker osvetljuje tudi odnose med zahodnimi zavezniki, zlasti med Zahodno Evropo in Ameriko. V uvodu ugotavlja pisec, da ameriška vlada dosledno na-| sprotuje pospeševanju zunanje trgovine z državami komunističnega bloka, čeprav ameriške tvrdke s posredovanjem svojih podružnic v Evropi rade zaključujejo odnosne posle s Sovjetsko zvezo. To gledišče ameriške vlade je ostalo neizpremenjeno iz časov korejske vojne. Ameriški zavezniki niso posebno radi pristali na razne določbe NATO, ki vežejo roke njihovi zunanji trgovini. Pri Atlantski zvezi (NATO) obstaja poseben odbor (COOOM), ki nadzira, ali zavezniki izvajajo prepoved o izvozu strateškega blaga v Sovjetsko zvezo. Del časa je bilo sestajanje tega odbora uprav smešno tajno, tako da niso v javnosti s pravim imenom omenjali članov tega odbora. «The Statist« dopušča, da se za strateško blago proglašajo na primer industrijski diamanti in drugi prO' izvodi, ki jih države vzhodnega bloka ne proizvajajo, toda pre tirano je imeti za strateško blago proizvode, ki jih v državah Sovjetske zveze in njenih zaveznikov lahko sami izdelujejo. Zanimivo je, da ni hotela angleška vlada podpisati obveze, da ne sme izvažati v Sovjetsko zvezo naftovodnih cevi velikega premera, čeprav je to željo izrecno izrazila ameriška vlada. Značilno je, da ta korak angleške vlade ni bil objavljen. Dobro pa so za to gledišče angleške vlade vedeli v Zahodni Nemčiji. Zato so v Bonnu lahko računali s tem, da bodo naftovod-Ue cevi dobavljali Rusom Angleži, ako bodo Nemci dobavo u-stavili. Nemci so se kljub temu odločili za ta korak, ker se niso hoteli zameriti Američanom, ki so še nejevoljni zaradi za-hodnonemške politike nasproti Franciji, ki podpira ameriške načrte v Evropi. ZAKAJ POTREBUJEJO RUSI JEKLENE CEVI Z ZAHODA Clankar ugotavlja, da potrebujejo Rusi cevi s širokim premerom iz zahodnih držav, ker takšnih cevi še ne proizvajajo v zadostni količini doma v> ker hočejo izvesti svoj sedemletni gospodarski načrt. Ta določa hapeljavo naftovoda iz bližine Kujbiševa v srednje-evropske države, sovjetske zaveznice, in do baltiške obale; drugi naftovod naj bi peljal s področja Kujbiševa na Leningrajsko področje in tretji k črnemu morju. Poleg tega naj bi speljali Plinovod iz Gazlija pri Buhari do Sverdlovska. Po teh naftovodih bi Sovjetska zveza lahko izvažala od leta 1965 45 milijonov ton petroleja, medtem ko je lani izvozila 30 milijonov. Toda za napeljavo teh naftovodov in plinovoda iz Gazlija potrebuje Sovjetska zveza 13,5 milijona ton jeklenih cevi, med temi 2,5 milijona ton cevi s premerom 102 cm. Sovjetska proizvodnja bi lahko pokrila vsaj 75 odsto te potrebe, vendar je proizvodnja zaostala in sovjetske jeklarne so dobavile manjšo količino cevi s premerom 102 cm. Leta 1958 je Atlantska zveza preklicala prepoved dobave jeklenih cevi Sovjetski zvezi. Poslej so Rusi kupili na Zahodu, in sicer v Zahodni Nem-člji, Italiji in na švedskem za j milijon ton cevi s premerom t02 cm in nikakor ni verjetno, da bi švedska ali Italija odpovedale nadaljnjo dobavo. Sicer, Piše «The Statist«, ne bi tudi takšna odpoved nikakor v bistvu pokvarila sovjetskega načrta za izvažanje petroleja; kajti v Sovjetski zvezi že naglo napreduje proizvodnja jeklenih cevi, na drugi strani pa Rusi kupuje-na Zahodu že rabljene petrovske ladje ali pa naročajo no-?e v takšni meri, da bodo do eta 1965 v tem pogledu že popolnoma preskrbljeni, če pa so mheričani hudi, ker jim sovjet-ski petrolej kvari petrolejske ?ene na škodo ameriških družb m če že nastopa nadprodukcija Petroleja drugod, potem naj Podpro vrata uvozu petroleja iz tujine v Ameriko. -[Leningrad tv. ■ v 94 sv / jpdjjedt . Most-.. \ \ v'\... / v .......>--- Bratislava J „ /x_____________/V Sverdlovsk .,„rm V V =3 to 2,00 a KuibHtV • V OBRATU- ---------v 6RRBN3I fKEHER NAFTOVODOV V cm. V NAČRTU, vo, ako bi japonska podjetja j ladjedelnicami glede sovjetskega naročila za graditev 20 ribiških ladij v vrednosti 47,5 milijona funtov šterlingov. Naročilo bo poverjeno angleškim ladjedelnicam, ker so sprejele sovjetsko ponudbo glede roka za poravnavo. Japonske ladjedelnice so bile pripravljene sprejeti sovjetsko ponudbo in odložiti plačilo na šest let, vendar japonska vlada ni pristala na ta rok, temveč je določila rok petih let in šest mecesev. Angleške ladjedelnice so rok za odplačilo šestih mesecev takoj sprejele. hotela dobavljati Sovjetski zvezi naftovodne cevi. Zanimivo je, da je komaj teden dni poprej japonska vlada sporočila, da je prepričala zasebno japonsko industrijo, naj ne podpiše dogovora o dobavi jeklenih cevi Sovjetski zvezi. ANGLEŽI SO IZPODRINILI JAPONCE Iz Tokia poročajo, da ni prišlo do sporazuma med sovjetskimi podjetji in japonskimi Avstrija s senčne strani Pred četrt stoletja je imel poslednji svoj govor avstrijski kancler Kurt von Schuschnigg in zadnjič so tudi takrat odmevali glasovi avstrijske himne 'Bog ohrani Avstrijo’, ker so takoj nato Hitlerjeve čete zasedle Avstrijo. Življenje v Avstriji je bilo nekaj let pred tem dogodkom in precej let potem takšno, da si ne bi zlepa neki brezdomovinec bil izbral Avstrije za svojo domovino. Zdaj pa je v Avstriji že čisto drugačen položaj, pustimo na strani razmišljanja o gospodarskih prednostih evropskih šestih ali sedmih držav v dveh gospodarskih skupnostih ter raje nadrobneje premotrimo, kakšno je od blizu gledano avstrijsko življenje. Gospod Mtiller, navadni avstrijski človek, gleda, kako Avstrija tolče vse rekorde v Evropi glede naj višjih odstotkov v samomorih, prometnih nesrečah in splavih, čemu, se zbegan sprašuje. Ali so postali Avstrijci nevrotiki, demoralizirani ali kaj? Saj je dežela prepolna naravnega bogastva, navadni delovni človek živi ugodno in u-dobno, kar še ta rod ni doživel, in Avstrija uživa povrhu še industrijski mir, ki ga ji druge države zavidajo. Obstoje neke temeljne ovire, razpoke. Od leta 1938, odkar je Hitler segel po Avstriji, je ta dežela nekam osamljena, in to odseva ne samo v gospodarstvu in politiki, temveč tudi v kulturnem življenju. Najboljši duhovi so se umaknili drugam, a kar je najhuje, da si nihče ne prizadeva zadržati v domovini tehnike, iznajditelje, znanstvenike, univerzitetne predavatelje, pisatelje, novinarje in druge. Po zadnji vojni je nastopila strahovita intelektualna praznina, ki so jo popolnih oziroma vojne izgube nadomestili, ni pa bilo napredka. Kako pa naj bi bilo drugače, ko pa prejema asistent na dunajski tehnični visoki šoli komaj okoli milijon lir letno, v industriji pa še enkrat toliko, v sosedni Švici pa pet krat ali pa še več. čemu bi mlad talentiran človek ostal, ker je ljubezen do domovine v sedanjih časih premajhna vez, ki bi ga mogla zadržati. So pa še druge senčne strani: Povsod je čutiti trdo roko državnega aparata, velike davke, prenapolnjene šole in zlasti u-niverze, stanovanjsko krizo, nezadržno rast cen, nemogočo tele-. : ijo, skrite neonaciste. Toda življenje je manj vročično kot v Nemčiji, še vedno obstoji dobri avstrijski okus, dela polno mladih umetnikov, a Dunaj ne daje videza, da bi bil duhovno mrtev. (Po «Economistu») AVSTRIJA SE PRIDRUŽITI ŽELI Kancler Gorbach je v skupni izjavi, to je v imenu obeh koalicijskih strank (ljudske in socialistične), pred dunajskim parlamentom izjavil, da ostane avstrijska zunanja politika nespremenjena, to je verna nevtralnosti, ki jo določa državna pogodba; ta izrecno prepoveduje Avstriji sklepanje vojaških zvez in graditev vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju, drugih prepovedi pa v njej ni. Temu dosledno se Avstrija lahko pridruži Evropski gospodarski skupnosti. To je važen zunanjepolitični smoter, je naglasil kancler Gorbach ter dodal, da vlada upa, da bo organom Evropske gospodarske skupnosti čimprej možno začeti pogajanja za sklenitev dogovora o pridružitvi Avstrije. SEJEM V MODENI V nedeljo, 14 t.m. bodo v Mori eni odprli XXV. razstavo strojev za poljedelstvo, industrijo in trgovino. Na ogledu bodo med drugim najsodobnejše električ- Tricionalni zaorelfli velesejem širite polrošeje p71r5“n2",n,w.lli Združuje vrsto specializiranih sejmov in razstav (Od našega stalnega dopisnika) I stvene potrebščine, med temi tu-1 nimi predmeti. Nič manj pri-Zagreb, aprila j di posebni avtomobili za prevoz vlačna ne bo revija sodobnih Med jugoslovanskimi sejemskimi prireditvami zavzema za-brebški spomladanski sejem posebno mesto; kajti ta tradicionalna prireditev je bila že od svojega početka namenjena najširšim krogom državljanov - potrošnikov. Prvotno je bil sejem zamišljen kot razstava jugoslovanskih proizvodov široke potrošnje, toda, kmalu je prerastel državni okvir ter je prevzel že pred leti vlogo mednarodnega tržišča predmetov dnevne pa tudi trajnejše porabe. Ta sejem se je prilagajal nenehoma potrebam jugoslovanskega trga ter se pretvoril v edinstveno prireditev, sestavljeno iz vrste specializiranih sejmov — včasih se v okviru spomladanskega sejma prireja kar deset in še več specializiranih razstav — ter je tako pridobil vse prednosti specializiranih sejmov. Ako bi hoteli kratko podati značilnosti spomladanskega zagrebškega sejma, bi rekli, da are za razstave proizvodov za življenje in delo v gospodinj stvu, v šoli in na delovnem mestu, na potovanju, na dopustu in zabavi. Sejem bo od 12. do 21. aprila in zajema vse možne predmete široke potrebe v ožjem smislu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali bogat izbor sodobnega pohištva, raznih kovinskih potrebščin, pribor, ročno o-rodje in galanterijo, pa tudi razne gospodinjske električne stroje, izdelke iz stekla, porcelana, plastičnih mas itd. Omeniti bi morali še izdelke tekstilne industrije, ki so v prvi vrsti primerni za gospodinjstvo in opremo stanovanj, kakor zavese, prte itd. Jugoslovanska tekstilna industrija se udeležuje vselej obeh zagrebških velesejmov, spomladanskega in jesenskega s svojimi zbranimi izdelki. V okvira spomladanskega velesejma naj omenimo sejem prehrane m opreme za prehrambeno industrijo ter sejem lesnih proizvodov in opreme za lesno industrijo. Ti dve prireditvi, kakor tudi sejem blaga široke potrošnje imata mednarodni značaj. Naj naglasimo, da zajema lesni sejem kar tri paviljone in da se je za obe novi prireditvi prijavilo izredno mnogo razstavljavcev. Nekatere specializirane prireditve se na zagrebškem spomladanskem velesejmu ponavljajo vsako drugo leto, nekatere pa vsako leto. Lesni sejem je vsako drugo leto, vendar je na sejmu stalna izložba - in razstava pohištva, ki jo je organiziralo izvozno podjetje «Exportdrvo». Kot izvozno podjetje predstavlja «Exportdrvo» v tujini lepo število lesnih industrijskih podjetij; seveda se za to razstavo še posebno zanimajo domači obiskovalci. Tako je javnosti čez vse leto omogočeno, da si izbirajo primerno pohištvo na tako bogati razstavi. To je prva stalna razstava v Jugoslaviji. Obiskovalci si bodo letos lahko drugič ogledali razstavo «Zdravstvo in tehnika», za katero se je letos prijavilo precej več razstavljavcev domačih in tujih, da bi javnosti pokazali naj novejše pridobitve na tem področju. Zdravstvena dejavnost je naj ožje povezana z našim vsakdanjim življenjem, zato je treba pobudo za tovrstno razstavo res pohvaliti; za zdaj prirejajo to izložbo vsako drugo leto. Tu je razstavljena vsakovrstna oprema za zdravstvene domove, zobne ambulante in bolnikov, avtomobili za transfuzijo krvi itd. Obiskovalec si bo lahko takoj ustvaril sliko o domačem in tujem napredku na tem področju. Pohvalno moramo omeniti tudi razstavo pod naslovom ((Zaščita na delu», ki prikazuje sredstva higiensko-tehnične zaščite v rudarstvu industriji in drugih obratih. Naš pregled ne bi bil popoln, ako ne bi omenili razstave zdravstvenih aparatov in opreme 120 ameriških podjetij in zdravstvenih ustanov. Ni dvoma, da obstaja med razstavo ((Zdravstvo in tehnika« in razstavo jugoslovanskega turizma neka povezava, saj je turizem namenjen tudi telesni okrepitvi. Razstava jugoslovanskega turizma obsega to pot dva paviljona. Odveč bi bilo obširno govoriti o lepotah Jugoslavije. Ne gre samo za turistično propagando, temveč za izbor sodobnih vveekend- in kamping-hišic, šotorov ter raznih pripomočkov za igro in zabavo, kakor vodne . smuči, motorni čolni itd. U Kot posebno zanimivost le- ff tošnjega spomladanskega sejma JT* naj omenimo, da letos, po pre-sledku nekaj let, zopet sodeluje- AZ> jo tudi obrtniška podjetja s svo- O jimi prvovrstnimi izdelki, kakor umetniškimi ključavnicami, kakovostno obutvijo in obleko ter raznimi artikli z jugoslovanskimi folklornimi motivi. Obiskovalec si bo lahko ogledal tudi takšne izdelke, ki jih uporablja industrija in promet in posamezne obrtniške panoge; ne smemo pozabiti njihovega prispevka k. obogatitvi izbora turističnih spominčkov. Ni dvoma, da se bo tudi letos mnogo obiskovalcev ustavljalo pred krasnimi izdelki iz krzna, kože in usnja, nakiti, okraski in okras- oblačil; saj si bo obiskovalec lahko ogledal na njej modele poletnih in jesenskih oblek. Razstava, merilne in regulacijske tehnike in avtomacije JU REMA verjetno ne bo tako zanimala širše javnosti, ker je predvsem namenjena strokovnjakom. To velja tudi glede raznih posvetovanj, seminarjev in predavanj, ki bodo spremljali specializirane priredbe. Na teh bodo izmenjali svoje misli strokovnjaki iz raznih laboratorjev, ustanov in industrijskih podjetij. Ta izmenjava misli med učenjaki in proizvajalci bo posredovala informacije o najrazličnejših možnostih sodobne proizvodnje, o novih proizvodnih sistemih, ki težijo za poboljša- (Nadaljevanje na 2. strani) ml! ...želita vsem bralcem in oglaševalcem uredništvo in uprava Gospodarstva V primerjavi z letom 1961 se je v Italiji v času med januarjem in novembrom lani vsedržavni pristaniški promet povečal za 15,2 odstotka, kar zadeva tonažo natovorjenega in iztovorjenega blaga. V istem časovnem razdobju se je pristaniški promet v Trstu povečal samo za 0,9 odstotka. V državnem okviru se je število vkrcanih in izkrcanih potnikov povečalo za 7,7 odstotka. V seznamu za trgovsko plovbo za leto 1962 je bilo zabeleženih 31.906 prihodov ladij v italijanska pristanišča, to je za skupno 85,495.900 ton proti 31 tisoč 119 ladjam za 79.099.000 ton v prejšnjem letu. Natovorjenega m iztovorjenega blaga je bilo 91,3 milijona ton proti 80,5 milijona ton v prejšnjem letu. številu potnikov pa je znašalo lani 1,093.831 proti 1.000.633 v letu 1961. DELEŽ POSAMEZNIH PRISTANIŠČ v ITALIJI na celotnem pomorskem prometu je lani v prvih 11 mesecih znašal; Genova 24,9 odsto, Napoli 9,2 odsto, Benetke 8,8 odsto, Au-gusta 8,1 odsto, Ravenna 5,8 odsto, Savona 5,2 odsto, Livorno 4,9 odsto, Trst 4,4 odsto, La Spezia 4,3 odsto. Po svojem prometu je bil torej Trst lani (do konca novembra) na 8. mestu med pristanišči v Italiji. Pred ustanovitvijo Združenja avtoprevoznih podjetij Od 17. do 19. marca je bil v Montecatiniju prvi državni kongres predstavnikov avtoprevoznih podjetij Priredilo ga je italijansko novinarsko združenje za avtopromet. Namen kongresa je bil, da se ljudje seznanijo s številnimi vprašanji na tem področju in da se predstavnikom podjetij za av-toprevoze pojasni, s katerimi S kobaltovo bombo nad Izrael? ne črpalke, priprave za prenašanje in trošenje gnojil ter insta-1 bolnišnice, poleg tega so raz-lacije za sirarne. Razstava se za- stavljena zdravila, sanitetni ma-ključi 25. aprila. 1 terial, surovine in druge zdrav- Ženevska konferenca, ki naj bi svet razveselila s sporazumom o omejitvi oboroževanja zlasti pa na atomskem področju, je bila zopet odložena, ker ni bilo moč doseči sporazuma. Nedavno je Kennedy izjavil, da je prepričan, da bo leta 1975 kar 15 in morda celo 20 držav razpolagalo z atomsko silo, ako ne pride poprej med državami do sporazuma glede razorožitve. Izrael se boji, da bo v krat-1 sko bombo. Golda Meir je izjavila : «Izraelska vlada ne sme kem tudi Združena arabska re- trpeti, da po osemnajstih letih, publika med tistimi državami, ~J’— ~ ---- • ki bo imela atomsko orožje. Njen zunanji minister ga. Golda Meir je v parlamentu obtožila Zahodno Nemčijo, da ničesar ne ukrene, da bi preprečila delo bivših Hitlerjevih znanstvenikov, ki zdaj v službi predsednika Naserja pripravljajo atom- Kaj se skriva v egiptovski sfingi? Izraelec, ki kuka iz kota vidi bivše Hitlerjeve učenjake, kako lezejo v njen trebuh in tam pripravljajo atomsko bombo za uničenje Izraela. Od nedelje 7. aprila se Jugoslavija ne imenuje več Federativna ljudska republika, temveč Socialistična federativna republika Jugoslavija. Mlada država si je dala novo ustavo, da bi se prilagodila političnemu gospodarskemu in so-.. . .. družbenega dp cialnemu razvoju, ki seveda t druga Ne več FLRJ, temveč SFLR Jugoslavija ima novo ustavo . E. Kardelj o njenem bistvu ,.«The statist« pripominja, da jj1 bilo angleško stališče drugačno. ako bi bili sprejeli Anglijo Evropsko gospodarsko skupit, toda danes si An-rjja, ki ji grozi brezposelnost, ne more privoščiti, da bi rabila sovjetske ponudbe. ČE ru ANGLEŽI PA JAPONCI , .Ko so v Zahodni Nemčiji pre-'nili z dobavo jeklenih nafto-. ranih cevi Sovjetski zvezi, je 3>?nski zunanji minister Ohi-j. izjavil v zgornji zbornici, da se vlada ne vmešala v zade- še ni završen; zato pa postavlja nova ustava tudi okvir nadaljnjemu razvoju. Zvezna ljudska skupščina je bila razpuščena in 3. junija bodo volitve v štiri strokovne svete, katerih poslance volijo občinske skupščine in ki poleg Zveznega sveta sestavljajo zvezno skupščino. Volitve v Zvezni svet, ki ga volijo državljani neposredno ,bodo 16. julija. Prostor nam ne dopušča, da bi podrobno navedli določbe nove ustave in o njih ustrezno razmotrivaii. Naj samo omenimo, da je nova ustava zajamčila narodnostnim skupinam popolno enakopravnost, in sicer glede uporabe jezika, ustanavljanja lastnih organizacij, glede šol itd. Z ustavo je bil spremenjen tudi državni grb, namesto dosedanjih pet plamenic v grbu jih bo v njem šest, da bi tako poudarili enakopravnost šestih republik; hkrati se menja tudi barva državne zastave, ki bo odslej rdeča, na njej pa bo modro-bela-rdeča troboj-ka s petokrako zvezdo. Ustava proglaša družbeno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi in načelo samouprav-1 Ijanja. Vsa proizvajalna sred-1 la, rudna in druga naravna bogastva so last države. Kmetom se priznava kot zasebna lastnina kmetijska površina do največ 10 hektarov, obrtnikov pa proizvajalna sredstva (kakor orodje). Ustava poleg tega jamči osebno lastnino nad predmeti osebne uporabe, predmeti za zadovoljitev kulturnih potreb in stanovanj, ki služijo osebni uporabi državljana in njegove družine Vsakdo, ki de la ima pravico do najmanj 14 dni plačanega dopusta, dopuščeno je največ 42-urno tedensko delo. Občinske ljudske skupščine volijo državljani neposredno. Občinske skupščine delegirajo svoje predstavnike v okrajne in republiške skupščine ter v zvezno. Mandat članov skupščine traja štiri leta, vendar se vsaki dve leti z novimi volitvami obnavlja polovica članstva vsakega sveta skupščine. Nihče ne sme biti izvoljen dvakrat zaporedoma. Družbeno-politične skupnosti so občina, okraj, avtonomna pokrajina (te sta Vojvodina in Kosmet), republika in federacija (zveza). Občina je '"emelj enotnega družbeno-političnega sistema. Dosedanje ljudske republike se bodo v bodoče imenovale socialistične. Zvezna skupščina bo imela poleg Sveta narodov in Zveznega sveta namesto dosedanjega Sveta proizvajalcev štiri svete: gospodarskega, prosvetno - kulturnega, socialno-zdravstvenega in organizacij-sko-političnega. Zvezna skupščina izbere predsednika in podpredsednika republike (doslej ni bilo podpredsednika) in podpredsednika zvezne skupščine. Vsak zakonski predlog se bo po novi ustavi pretresal največ v dveh svetih, in sicer samo v enem strokovnem in nato v Zveznem svetu. Zvezni svet neodvisno razpravlja o vprašanjih zunanje politike, narodne obrambe, državne varnosti in splošnih vprašanjih notranje politike. Mandat za sestavo izvršnega sveta poveri predsednik republike enemu izmed poslancev. Zvezni svet poslavlja tudi predsednike in sodnike ustavnega sodišča, vrhovnega sodišča in vrhovnega gospodarskega sodišča, v zveznem izvršnem svetu so poleg drugih članov po svojem položa-ju_ predsedniki republiških izvršnih svetov, državna zvezna tajnika za zunanje posle in za narodno obrambo in zvezni tajniki. Sedanji predsednik republike maršal Tito ostane na svojem mestu do smrti, bodoči predsedniki pa bodo izvoljeni zaporedoma samo za štiri leta. Mnenje glavnega tvorca ustave Iz dolgega poročila, ki ga je podal na seji zborov Zvezne ljudske skupščine Edvard Kardelj, predsednik komisije za ustavna vprašanja, ki je glavni tvorec nove ustave, ponati-skujemo poglavje, v katerem je orisano bistvo nove ustave: Nova ustava pomeni važen korak naprej v razvoju naše socialistične družbe. V okviru tega poročila bi rad samo poudaril nekaj osnovnih značilnosti predloga ustave. Nova ustava je zakon, ki ureja odnose, kakršne imamo zdaj v naši družbi. Kot takšna je neposreden odsev naše stvarnosti, tako po odnosih, ki jih sankcionira in ščiti, kakor tudi po oblikah in sredstvih, pravicah in dolžnostih, ki jih vzpostavlja' in s katerimi opredeljuje družbeni položaj človeka ali zagotavlja - funkcije in sredstva posameznih družbenih organov. Toda nova ustava ni samo to. Z ustavo ne želimo ovekovečiti vsake posamezne oblike danih družbenih in političnih odnosov. Ustava jih ureja v njihovem razvoju, to je v skladu z načelom, da napredku ni konca. Zato naša ustava idejno formulira tudi temeljne cilje organizirane akcije socialistične družbe. To je v naši družbi tudi mogoče in neogibno, ker družba ni razdeljena na antagonistične razrede in antagonistične interese. Delovni ljudje imajo v osnovi skupne interese in cilje, s tem pa tudi objektivno osnovo za skupni boj, da jih uresničijo. Ti cilji temeljijo na splošnih socialističnih, demokratskih in humanističnih težnjah sodobnega človeka kot tudi na znanstvenih spozntv njih, ki so potrjena z dosedanjo prakso družbenega razvoja. V skladu s tako formuliranimi cilji ustava hkrati določa tudi načela in smernice za razlaganje in uporabo ustavnih določb za vsakdanjo prakso tako družbenih organov kot tudi ljudi v njihovih medsebojnih odnosih. V tem smislu je naša ustava hkrati tudi program in navodilo za delo. Takšen dvojni značaj naše ustave seveda ni nekaj novega v zgodovini ustavnih sistemov. Mnoge revolucionarne epohe so dale ustave podobnega tipa. Toda to, kar daje naši ustavi poseben pomen — je dejstvo, da je to ustava socialistične, države, socialistične družbe, ki se z odprtimi očmi loteva protislovij svojega razvoja in si (Nadaljevanje na 2. strani) odkar je bila zrušena Hitlerjeva vladavina, ki je uničila milijone Židov, pripadniki nemškega naroda sodelujejo pri akciji, ki gre za tem, da se uniči izraelska država, kamor so se zatekli preživeli Židje.« Izraelski minister za delo je zagrozil: »Izraelci, ki so preživeli nemška taborišča smrti, ne bodo s prekrižanimi rokami gledali, kako nemški neonacisti v službi Kaira pripravljajo uničenje Izraela.« Protestom izraelskih Židov so se pridružili ameriški Židje; vendar zahodnonemška vlada izjavlja, da nima nikakih zanesljivih podatkov o tem, da res nemški strokovnjaki sodelujejo pri izdelavi atomskega orožja v Egiptu; sicer pa ona ne more nadzirati delovanja posameznih državljanov v tujini. Zahodno-nemški odgovor ni mogel zadovoljiti Izraelcev. Poznavalci razmer pravijo, da se Zahodna Nemčija noče zameriti Arabcem. Izraelska vlada ni v svoji noti, ki jo je naslovila tujim diplomatom, podrobno opisala dela nemških znanstvenikov, med katerimi naj bi bil tudi nekdo, ki je sodeloval pri izdelavi raket «V», pač pa domnevajo, v dobro informiranih krogih, da so nemški znanstveniki v službi Egipta prišli že tako daleč, da lahko sestavijo kobaltovo bombo. Ta ima posebne lastnosti, in sicer je njeno radijsko žar enje še hujše kakor pri a-tomskih bombah in še bolj seje smrt. Ta bomba ne razvija takšne smrtonosne vročine kakor vodikova bomba, pač pa ima to dobro lastnost, da stane mnogo manj. Izdelava je cenejša in manj komplicirana prav zato, ker ne razvija takšne vročine Prav zato, ker je cenejša, si jo bodo lahko privoščile tudi finančno šibkejše države. Prav v tem je nevarnost, da se oboroževanje z jedrskim orožjem še bolj razširi po svetu. Druga nevarnost je tudi v tem, da ne obstaja danes nikakšno mednarodno nadzorstvo nad tem o-rožjem. Izraelski učenjaki predlagajo, nrj bi zavarovali Izrael pred uničenjem s tem, da bi proglasili arabsko-izraelski prostor za brezatomsko področje. SODELOVANJE MED JUGOSLOVANSKO IN SOVJETSKO INDUSTRIJO v Jugoslaviji se je več časa mudila posebna delegacija sovjetskih strokovnjakov o vprašanjih specializacije in sodelovanja v industrijski proizvodnji, pa tudi glede znanstveno-tehničnega sodelovanja. Prišlo je do sporazuma v načelu, v podrobnostih se bodo razgovori nadaljevali. Treba bo najti primerne oblike, da bi se gospodarsko sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo razširilo tudi na industrijsko proizvodnjo. Konec maja odpotuje v ZSSR v ta namen posebno odposlanstvo jugoslovanskih strokovnjakov. O dosežkih dosedanjih razgovorov je bil v Beogradu podpisan zapisnik. [ vprašanji se bodo morali bavi-ti, ko pride do izvajanja novega pravilnika, ki so ga bili določili in odobrili z rimsko pogodbo. Na kongresu so razpravljali o možnosti sožitja med cestnim in železniškim trgovinskim prometom, o zavarovalninah, o preobremenjenosti prevozov, o poenotenju cen, o delovnem urniku, o uvrstitvi v Skupno evropsko tržišče itd. Odobrili so načrt za olajšavo davčnih obremenitev, za natančen pregled cenikov, za ureditev vprašanja neusposobljenih tvrdk za avtoprevoze in podobno. Sklenili so ustanoviti enotno poklicno združenje podjetij za cestne blagovne prevoze. V ta namen so imenovali poseben odbor, ki bo no» vi organizaciji sestavil pravila v najkrajšem času. IZVOZ HLADILNIKOV IZ FRANCIJE Francoske tovarne so lani izvozile 121.000 hladilnikov, in sicer na Nizozemsko 34.455, v Belgijo 24.504, Anglijo 4.477, na Portugalsko 3.952, v Alžirijo 3 tisoč 947, Avstrijo 3.713, Tunizijo 3.372, švedsko 2.857, Senegal 2.646, Dansko 2.406, Švico 2.210 in Angolo 2.060. Se vedno zlati časi za pridne roke Niti v naravi ni več vse v redu. Marec bi bil moral po koledarju prinesti pomlad, saj so kmetje že nekdaj modrovali, da mora biti krompir v zemlji že pred sv. Jožefom. Vse to je funkcioniralo avtomatično, danes, ko toliko govorimo o avtomaciji, pa ne teče več samo. Gotovo ste že brali: sto let ni bilo tako mrzlega marca. V resnici smo potrebni ali resnične pomladi z novim telesnim in duševnim zaletom po dolgi zimi ali pa avtomacije! Ker s pomladjo ne pridemo nikamor — verjetno je letos sploh ne bo in bomo iz ostre zime skočili kar v poletje — naj nam dajo vsaj avtomacijo! Potem ne bo treba več tiste svežine v glavi in po telesu, ki jo daje lepo ustaljeno vreme, in pri elektronskih možganih in avtomatičnih strojih bomo lepo zehali in si mencali oči, kakor medved, ki se je komaj izvlekel iz brloga in po mesecih zimskega spanja prvič premeril nebo in nevoljno zarenčal. Kdaj nastopi ta dan? Mislim, da tudi pri nas vsekakor poprej, kakor bodo zanamci zopet s ponosom govorili in kronisti pisali: Sto let nismo imeli tako mrzlega marca... Od kod ta moj optimizem? Te dni sem bral, da so ameriški sindikalisti svečano razglasili, da bodo med volilno agitacijo za predsedniške volitve v letu 1964 postavili na program skrčenje delovnega časa na 35 ur na teden. Članku je bila dodana slika avtomatizirane tovarne, v kateri iz dvorane, obložene z vrsto avtomatov, en sam inženir vodi veliko tovarno. Da tudi v Sovjetski zvezi z vsemi močmi pospešujejo avtomatizacijo, je znana stvar. Sindikalni voditelji pravijo, da morajo postaviti to zahtevo, ker je že danes zaradi uvajanja izpopolnjenih strojev čedalje več ljudi brez dela; iz tega sledi, tako pravijo, da morajo zaposleni zahtevati skrajšanje delovnega časa, da bo kaj dela za nezaposlene. Seveda morajo ostati tudi pri skrajšanem delovnem času, tako pravijo sindikalisti, plače prav tako visoke kot poprej pri daljšem delovnem času. Flače morajo biti iste, ker bodo stroji zaslužili več... Ker ni ves svet ustvarjen po isti «žnurci», mislijo na primer v Švici drugače. Tam vlada priporoC 2 sindikalnim voditeljem, naj bi prepričali delavce, da so v Švici razmere izjemne: domačih delavcev je premalo in stroji ne tečejo še dovolj hitro, da bi lahko prav toliko izdelali, kakor pri skrajšanem delovnem času, ki ga zahtevajo delavci. Delovni čas naj to-icj ostane neizpremenjen, sicer to treba še več delavcev pripeljati iz tujine. Danes jih je že okoli pol milijona (samo Italijanov okoli 400.000). Že to je preveč za Švicarje, ki jih je komaj 6 milijonov in ki se bojijo, da bi se sedanji Babilon Nemcev, Francozov, Italijanov in Ladincev še bolj pomešal s tujo krvjo. Švicarji bi torej rajši hitreje pognaH stroje, kakor da bi poklicali na pomoč tujce. Pri njih torej pojde hitreje z avtomatizacijo. In zakaj ne bi pohiteli tudi mi? Saj niti pri nas ne najdeš več delavca, da bi ti okopal vrt ali napravil potrebni jarek, oziroma da bi pomagal kmetu v vinogradu, četudi ga obsuješ z denarjem, jedačo in pijačo. Pravzaprav še vedno zlati časi za pridne, čeprav gole roke! —Ib— PAPEŽ ZA PRAVICE MANJŠIN. Te dni je bila objavljena najnovejša okrožnica papeža Janeza XXIII. ((Pacem in terris» (Mir v deželah), ki jo je tisk že napovedal. Mnogi veliki listi so to okrožnico, ki se bavi v glavnem z odnosi države (oblasti) do državljanov, označili za revolucionarno. Posebno jasno govori enciklika o dolžnostih oblasti do narodnih manjšin. Papež obsoja ponovno rasizem m rasno diskriminacijo (razločevanje) Okrožnica izrecno poudarja, da je akcija za zatiranje ali zadušitev življenjskega toka manjšin huda kršitev pravičnosti. To toliko bolj, če gre za tem, da bi dosegla njihovo izginotje. V skladu z zahtevo pravičnosti je, da javna oblast prispeva k razvoju manjšin z učinkovitimi ukrepi v korist njihovega jezika, njihove kulture, njihovih običajev, njihovih virov in gospodarskih pobud... Okrožnica dodaja, da v svoji reakciji na krivično politiko oblastev lahko člani manjšin pretirano poudarjajo važnost etničnih elementov s tem, da jih postavljajo nad človeške vrednote. Razum pa narekuje, da bi znali tudi ceniti pozitivne strani položaja, ki jim omogoča, da obogatijo lastno kulturo s postopnim in trajnim vsrkavanjem vrednot, tradicij ali kuiture, ki so različne od tiste, kateri oni pripadajo. Papež se zavzema tudi za politične begunce, ki bi jim oblasti morale priznati človeške pravice. Med temi je tudi pravica, da se vključijo v politično skupnost, kjer si nameravajo ustvariti prihodnost zase in za lastno družino. Papež se zavzema za mir med narodi in sporazumno reševanje sporov. (Papeževa okrožnica je zbudila veliko pozornost zlasti med Slovenci na Tržaškem, Goriškem, Beneškem in Koroškem, kjer se manjšinska politika ne zlaga s papeževimi načeli). VELIKA NESREČA ZA AMERIŠKO MORNARICO. «Tre-sher», ena izmed najsodobnejših ameriških podmornic na atomski pogon, je delala poskuse 350 km vzhodno od Bostona, kjer je morje 2560 metrov globoko, v spremstvu pomožne vojne ladje. Na podmornici je biio 129 ljudi. To je bilo v četrtek. Ker se podmornica ni vrnila pravočasno na površino, so poskušali po radiu priti z njo v stik s pomožne ladje, toda vsi poskusi so bili zaman. Naco je poveljstvo ameriške vojne mornarice objavilo sporočilo, da imajo podmornico za zgubljeno Druga podmornica, ki je preiskovala površino, kjer se je «Tresher» zgubila, je opazila oljnate madeže na morju. To je bil nov dokaz, da se je podmornica ponesrečila. Za raziskovanje bodo menda porabili tudi batiskaf «Trieste», ki naj bi skušal ugotoviti položaj podmornice. ZOPET RAZGOVORI O BERLINU. Na sovjetsko pobudo so se v VVashingtonu zopet začeli razgovori o rešitvi berlinskega vprašanja. Z ameriške strani je vodil razgovore s sovjetskim poslanikom Dobrininom zunanji minister Rusk, dokler ni odpotoval na zasedanje stalnega sveta Atlantske zveze v Pariz. Američani vztrajajo pri stališču, da je treba reševati berlinsko vprašanje v sklopu celotnega nemškega vprašanja; ne bo ga možno rešiti, dokler se ne združba obe Nemčiji. Med svojim potovanjem po Evrom bo Kennedy obiskal tudi zahodni Berlin. MEDNARODNA TRGOVINA1 Milanski velesejem zopet odprt OB 15-lETNICI VEUKECA JUCSSlOVAflSKECA PODJETJA Posvetovanje o sejmu «Alpe-Adria» Med rimskimi pogajanji med Italijo in Jugoslavijo je bil dosežen glede sejma «Alpe-Adria» samo načelen sporazum. Dogovorjeno je bilo, da bodo podrobnosti določene pozneje, seveda sporazumno na posebnem sestan ku. Zadevno posvetovanje med prizadetimi zbornicami, to je tržaške, goriške, videmske in gospodarsko zbornico za Slovenijo bo še meseca aprila v Ljubljani. PROTI AMERIŠKEMU ANTIDUMPINGU Pariška «Agence Economique et Financiere» poroča, da si visoki zahodnoevropski funkcionarji odločno prizadevajo, da bi prepričali ameriško vlado, da je izvajanje določb «antidum-pinga» (proti uvozu blaga po cenah «dumping») skrajpo ostro in škodljivo zunanji trgovini. Zunanjo trgovinsko izmenjavo je treba sprostiti. Ameriški postopek antidumping utegne pokvariti prizadevanje Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) in škodovati položaju ameriških pogajalcev na bližnjih pogajanjih v Ženevi. Evropejci trdijo, da je izvajanje zakona antidumping Act skrajno nepopustljivo. KONTINGENTI ZA UVOZ ŽIVINE Ministrstvo za zunanjo trgovino je takole razdelilo kontingente za uvoz živine v Italijo: Poljska: živine za klanje, svežega in zmrznjenega govejega o-ziroma telečjega mesa za 10.415 stotov. Madžarska: 5170 stotov svežega in zmrznjenega govejega mesa; 8820 glav goveje živine za klanje in za vprego. Jugoslavija: 5824 glav goveje živine in 12.985 stotov svežega in zmrznjenega govejega oz. telečjega mesa. Romunija: 1280 glav goveje živine in 2725 stotov svežega in zmrznjenega govejega mesa. Otvoritev 41. mednarodnega so tudi s posebnim ventilom, ki Argentina, Brazilija in Urugvaj: 5000 stotov zmrznjenega govejega mesa POCENITEV PLASTIČNIH MAS Ameriška tovarna Reichhold Chemicals Inc., ki je prevzela tudi tovarno Rosett Chemicals Inc. v Newarku, je znižala cene nekaterih plastičnih mas (pla- j sticizers) za 4.5 stotinke dolarja za funt. Tako na primer mase Di-2-ethyl-hexyl Phthalate in za 3.5 odsto drugim masam, kakor Butyl Octyl Phthalate. Za vse omenjene države velja, da količina uvožene odrasle živine ne sme presegati 30 odsto celotnega dovoljenega kontingenta. NAPREDEK ITALIJANSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE NAPOVEDANO NOVO ZNIŽANJE CARIN V DRŽAVAH EFTA Angleški finančni minister R. Maudling je v svojem poročilu pred parlamentom izjavil, da bodo letos carine med državami Združenja za svobodno trgovino (EFTA) znižane prav za toliko kakor lansko leto. Leta 1965 naj bi bile carine popolnoma odpravljene. IPACK-IMA v juniju 1964 Te dni je bila v Milanu ti- skovna konferenca, na kateri je predsednik mednarodne bienale embalaže IPACK-IMA dr. Mario Saggin napovedal, da bo prihodnja razstava embalaže in strojev za prehrambeno industrijo v Milanu (in sicer na velikem sejmišču) v času od 4. do 11. junija 1964. Razstave se bo udeležila industrija iz vse Evrope. Italijanska avtomobilska industrija je lani dosegla nove vrhunce v proizvodnji motornih vozil. V prvih 11 mesecih je bilo izdelanih 867.965 motornih vozil (v 11 mesecih 1861; 701.895), od katerih jih je šlo v izvoz 33,8 odsto, to je 293.438 (226.090, + 29,3%). Na prvem mestu so osebni avtomobili, ki jih je bilo zgrajenih v tej dobi 804.691 (641.182, + 25,5%), 34,9 odsto vseh proizvedenih osebnih avtomobilov ali 280.668 (217.819,+28,8%), je bilo prodanih v inozemstvo; kamionov so italijanske tovarne zgradile v tem času 59.935 (58.378, + 2,7%), izvoženih je bilo 11.871 (8.672, + 36,9%) tovornih vozil. Največji napredek tako v proizvodnji kakor tudi v izvozu pa kažejo avtobusi. Zgrajenih je bilo namreč v 11 mesecih 3.339 (2.335, + 42%), izvoženih v tujino pa 899 (418, + 115,1%) avtobusnih vozil. velesejma v Milanu je letos bila izjemoma brez uradnih svečanosti, ker je bila na veliki petek. Slovesnost so prenesli na 20. april, ko si bo velesejem prišel ogledat predsednik republike Segni. Predsednik velesejma Silvio Coggi in generalni tajnik Guido Franci sta časnikarjem orisala značilnosti te svetovnoznane prireditve in njen pomen. Prisotnih je preko 14 tisoč razstavljavcev iz 84 držav, medtem ko je lani sodelovalo le 75 držav. Blago razstavljajo podjetja iz 24 evropskih, 13 a-friških, 5 azijskih, 4 ameriške in 2 oceanijski državi. Uradno je pa navzočih 43 držav. Omembe vredna je udeležba Sovjetske zveze in postavitev japonskega komercialnega urada. IMma udeležba Jugoslavije OZNAKE IN LASTNOSTI RIŽA Največ ladij japonskih ladjedelnic SPOMENIK BORISU KIDRIČU. V Ljubljani so proslavili 10-letnico smrti narodnega heroja Borisa Kidriča, ki je vrsto let usmerjal jugoslovansko gospodarstvo, s tem, da so položili vence na njegov grob. V imenu Josipa Broza-Tita, predsednika republike, je položil venec član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Leskošek, v imenu zveznih družbeno-političnih organizacij pa podpredsednik ZIS Edvard Kardelj. V Beogradu bodo Kidriču postavili spomenik, ki bo vis k približno tri metre ter bo stal v Ulici kneza Miloša med poslopjema Zveznega zavoda za statistiko in izvršnega sveta Srbije. Odkrili ga bodo 20. oktobra na dan osvoboditve Beograda. ZAKAJ LOČITEV DUHOV MA JUŽNEM TIROLSKEM. V zadnjem času se v okviru juž-notirolske ljudske stranke čedalje jasneje ustvarjata dve krili, 1 ivo in desno, ako jih lahko tako označimo. K desnemu krilu, ki zagovarja bolj oportunistično politiko, pripadajo predvsem premožnejši sloji, ki imajo tudi vpliv na gospodarsko glasilo stranke. To krilo odločno nasprotuje radikalnim metoda n in seveda še posebno uporabi nasilja. V južnotirolski stranki ie včlanjenih okoli 50 tisoč ljudi in stranka se upravičeno postavlja kot predstavnica velike večine Nemcev. Glavni vodja stranke dr. Magnago je bliže levemu krilu ter pobija delovanje oportunistične struje. Njegovi pristaši očitajo desnici, da se boji vsake žrtve in pozablja, da si ni mogoče zamisliti politične borbe brez žrtev. Od julija 1961 do junija 1962 so v japonskih ladjedelnicah zgradili 643 trgovinskih ladij s tonažo 1,8 milijona bruto registrskih ton. Po obsegu zgrajenih ladij je bila na drugem mestu Velika Britanija s 1,19 milijona brt., za njo Zahodna Nemčija z 960.000 brt. V omenjenem času so na vsem svetu zgradili okoli 139,98 milijona ton, to je za okoli 4 milijone ton več kot v ustreznem razdobju leto poprej. Največjo trgovinsko mornarico imajo ZDA (23,27 milijona brt), ki jim sledijo Velika Britanija, I Norveška in Liberija. OBČINA FIRENCE JE PRIŠLA POCENI DO MLEKARNE Občinski odbor v Firencah je sklenil, da kupi delnice mlečne centrale, ki je zašla v dolgove. Centrala dolguje občini za davke 155 milijonov lir, vrednost njenih delnic pa cenijo na 160 milijonov. Praktično bo občina za mlekarno plačala torej samo 5 milijonov lir. Uradni list je objavil ministrski odlok, po katerem se mora neoluščen in oluščen riž vseh vrst in kakovosti obvezno označevati po nazivu posameznih vrst in njihovih inačic. Vse te vrste in inačice morajo biti vključene v posebne skupine, pri čemer je treba upoštevati značilnosti vsake zvrsti. V odloku so naznačene tudi dopustne razlike (tolerance) in njihove meje za agrarno leto 1962/63, ki so uvrščene V posebnih tabelah. Tudi letos je Jugoslavija na milanskem velesejmu močno zastopana. Razstavlja namreč kar 62 jugoslovanskih podjetij. Jugoslovansko udeležbo je organiziral Zavod za gospodarsko propagando v inozemstvu pri Zvezni gospodarski zbornici v Beogradu. Omenimo naj samo nekaj podjetij, ki razstavljajo, predvsem iz Slovenije. Združenje jugoslovanskih železarn zastopa železarne Jesenice, Ravne, Štore, Sisak in Ilijas. Iz Slovenije smo že zadnjič napovedali udeležbo podjetja «Slovenijales-Kooperativa»; iz Ljubljane razstavlja letos tudi «Litostroja (odlitke specialnih legur), nadalje «Metalka», «Gruda» (konser. virano meso), «Gosad», «Kemija Impex», «Tehnoimpex»; poleg tega «Delamaris» (konservirane ribe — Izola), «Elma» (elektrotehnični material — Črnuče), , ki ima vedno več prometa, zravna teren in pripravi prostor za parkiranje motornih vozil. Socialni. s=" UTRINKI TURISTIČNE ZADEVE Če bi hoteli Nabrežino turistično dvigniti bi morali zgraditi neposredno cestno zvezo, ki bi povezovala središče tega naselja do obrežne ceste. Po prvi svetovni vojni so za časa fašistične uprave imeli tedanji oblastniki namen povezati kamnoseško podjetje ((Rimski kamno-lom» z morjem oziroma z obrežno cesto. Ker druga kamnarska podjetja radi strahu pred konkurenco niso pristala na ta načrt, so tedaj to namero opustili. Sicer je skozi Breščice izvrtan 440 m dolg predor, ki pa je bil izvrtan dosti višje od obrežne ceste. Svoj čas je služil kot vodovod za potrebe tržaškega mesta; zdaj pa je opuščen. V času zadnje vojne so Nabrežinci predor uporabljali za zaklonišče. Verjetno je, da bo povezava Nabrežine z obrežno cesto kdaj izvedena, seveda ne moremo s tem računati v bližnji bodočnosti. Izgradnja 600 m dolgega predora, ki 'bi vezal Plitvico pri nabrežinski pošti in obrežno cesto pod Stenami ni nekaj nemogočega, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da se bo v nabrežinskem Bregu prej ali slej pričelo z velikopoteznimi gradbenimi deli s strani zasebnikov in javnih ustanov. VRNIMO STARINSKIM ZGRADBAM PRVOTNO OBLIKO V Šempolaju stoji na vidnem mestu zelo stara župna cerkev, ki je bila sezidana v 13. stoletju in ki je menda za štivan-sko naj starejša v našem okolišu. K tej cerkvi je do leta 1829, kakor poročajo matični zapiski, pripadala kot podružnica tudi Nabrežina in do leta 1835 vas Sesijan. Streha te cerkve je bila do prve svetovne vojne pokrita s tipičnimi kra-škimi skrlami, v cerkveni notranjščini pa je imela pod streho raven strop. Cerkev, ki je bila med prvo svetovno vojno poškodovana, je bila po vojni obnovljena. Streho so tako popravili ,da so kamnite skr-le odstranili in jih zamenjali s korci. Stropa v notranjosti niso več obnovili; ostalo je podstrešje golih tramov. Ali ne bi kazalo, da bi se cerkev obnovilo v starem kraškem slogu, s katerim se je ponašala stoletja? Ali ne bi bilo primerno zainteresirati Urad za spomeniško varstvo, ki je zato pristojen in ki naj bi v dobršni meri prispeval za taka obnovitvena dela? Vsi tisti, ki so neposredno pri tem prizadeti (župnija, občina) bi bilo umestno, da bi se za stvar pozanimali, saj bi tako cerkev pridobila kot zgradba, kraj sam pa kot izletniška in turistična postojanka. STANKO KOSMINA OLAJŠANJE RAZPOROKE NA ANGLEŠKEM. Protestantski in katoliški škofje so se uprli proti zakonskemu osnutku, ki naj olajša razporoko na Angleškem. Zakonski osnutek določa, naj se zakoncema omogoči razporoka brez posebnih formalnosti glede proglasitve krivca, ako sta zakonca že sedem let živela ločeno. Do razporo-ke lahko pride s pristankom o-beh zakoncev, lahko pa tudi na predlog enega samega, škofje nagiašajo, da bi uveljavitev takšnega zakona nagrizla načelo, da je zakon zveza, ki se sklene za vse življenje. DELAVCI IZ TUJINE ZA AVSTRIJO. V Avstriji pričakujejo prihod večjih skupin delavcev iz tujine. V smislu sporazuma med Zvezno gospodarsko zbornico in Zvezo sindikatov so določili, da bodo v letu 1963 dopustili namestitev 48.000 tujih delavcev v Avstriji. Avstrijska gospodarska zbornica se že dogovarja v tem pogledu s predstavniki delavskih organizacij v Španiji, Turčiji in Grčiji. NEOMEJENA HITROST. V Belgiji je bila do sedaj hitrost vožnje z motornimi vozili o-mejena na 80 km. Ta hitrost je bila dovoljena na glavnih cestah na podeželju, medtem ko je pravilnik dovoljeval za mesta samo brzino 50 km. Odslej, te je od 6. aprila, je hitrost vozil neomejena; omejena ostane samo v mestih, in sicer na 50 km. Prometno ministrstvo je ugotovilo, da ni na omejevanje brzine na deželnih cestah dosegla zaželenega smotra, da bi namreč omejili število nesreč. KOZE V ZAHODNI NEMČIJI. Ministrica za narodno zdravje v Zahodni Nemčiji gospa Schwarzhaupt je na zadevno vprašanje v parlamentu potrdila, da so v Zahodni Nemčiji ugotovili 12 primerov obolelosti za črnimi kozami. Za to boleznijo sta obolela dva delavca iz tujine, sedem Nemcev pa naj bi se bolezni nalezlo med bivanjem v tujini. PRISELITEV ŽIDOV V MARSEILLE. Odhod Francozov iz Alžira je povzročil množično selitev iz severne Afrike v Francijo. Iz Alžira niso odšli samo Francozi, temveč z 'njimi tudi mnogo domačinov, ki so bili kakorkoli navezani na francoske ustanove. Množično zapuščajo severno Afriko tudi Židje, tako poprej iz Tunizije, kakor zdaj iz Alžira. Do junija lanskega, leta je v Marseillu živelo okoli 12.000 Židov, danes pa jih je že okoli 60.000. V Marseille se je priselilo 8000 židovskih družin. Prejšnji Židje, to je iz Francije so prav redko izpolnjevali svoje verske dolžnosti, pač pa so afriški Židje bolj navezani na verske organizacije. Predstavnik afriških Židov Castro je v svoji izjavi pariškemu listu «Le Mon-de» naglasil, da je vladala med afriškimi Židi močna vzajemnost; bogatejši so podpirali revnejše. Ta solidarnost se je trenutno razbila, ker živijo Židje v Marseillu bolj raztreseno. Vseh Židov, ki so se preselili iz Alžirije v Francijo je 100.000. Okoli 7000 se jih je izselilo v Izrael, vendar se mnogi niso tam počutili dobro in so se vrnili v Francijo. V Marseillu sta samo dve mesnici, v katerih koljejo po židovskem obredu. JESTVINE BEVK TRST, Ul. D’Annunzio 9 Telefon 41-572 LUKSUZNE TISKOVINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI Prodajamo in popravljamo nalivna peresa TISKARNA — PAPIRNICA U. BERNARDI TRST — TRIESTE Ulica Mazzini 44 Telefon 93-687 ŠVICARSKA SUPERMARKA ir .darwil* * Novi tipi ur, zadnji izumi moderne tehnike: SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini ELECTRONIC na eletrični pogon EXTRA PLATT LUX 62 MEHANIŠKA DELAVNICA VLADO ŠVARA TRST, Via Giulia, 28 — Tel. 96-742 UNIVERSAL TELERAD IMPEX TRST ULICA CORONEO 31 TELEFON 35-975 ima stalno razstavo ter dobavlja tudi v Jugoslavijo vse nemške televizijske in druge električne aparate KONFEKCIJSKA TRGOVINA TRST — CORSO ITALIA, 7 CALZOLERIA FI0RENTINA s. r. I. TRST, Ul. Tarabocchia 2 Telefon 96-536 ORGANIZACIJA VITTADELLO TRST, Via Dante, 12 (vogal Ul. Genova) — Tel. 37-861 Vošči vesele velikonočne praznike obenem priporoča cenjenim klientom naj obiščejo njeno trgovino z ženskimi, moškimi in otroškimi konfekcijskimi izdelki. VELIKA IZBIRA — DIREKTNA PRODAJA: OD TOVARNE DO KUPCA! GOSTILNA GOSTILNA MARCELL0 Trst, Ul. Cnspi 33 — Tel. 50-289 OSTROIIŠKA Gostilna «Pri LUNI TRST. Ul. Cellini 1— Tel. 37-019 TRST, Ulica S. Nicoio 1 Telefon 37-918 GOSTILNA 'IB OPČINE, Proseška ul. 35 Telefon 221-482 GOSTILNA «AL CAVALLINO» (lastnica Cecilija Bertolin vd. Waltrit.sch) Gorica, Ul. XXIV. Maja 18 Tel. 28-26 TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR JOSIP OPČINE Narodna ul. 42 — Telefon 221-026 PAPYROS TRST — Ulica F. Severo, 10 Telefon 36-453 EXPORT — IMPORT PAPIRJA IN GRAFIČNIH POTREBŠČIN URARNA IN ZLATARNA KAREL GRUDEN TRST — Via C. Battisti, 13 — Telefon 96-306 Velika izbira daril za vse priložnosti ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA Cp/e&f/ft ilniiesi PEKARNA M. CHIARUTTINI (M, Verč) VIA ROMA, 24 Sveže «pince» in presno velikonočno pecivo vseh vrsl AMBROŽIČ MILAN ELEKTRO INSTALACIJSKO PODJETJE TRST — Miramarski drevored 29 — Tel. 29-322 Vse vrste električnih instalacij — vse vrste električnih predmetov CVETLIČARNA MARIJA Se priporoča vsem odjemalcem TRST — Pia/za Vico, 7 — Telefon 41-511 OPČINE, Narodna ul. 77 Telefon 221-034 .v TRGOVINA ČEVLJEV GE C ALOJZIJ u; -K TRST — ROJAN Trg Tra i Rivi 2, tel. 31-198 Destilacija esenc Tvrdka ustanovljena leta 1883 Ifiiioiihvli y TRST — BARKOVLJE — TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo diš ečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov TVRDKA Ustanovljena leta 1866 TRST, Trg S. Giovanni 1 Telefon 35-019 Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vse vrste električnih luči, klasične in moderne oblike. MESNICA LJUBO PANGERC DOMIO ' DOLINA .80 ELRKTROTRGOVINA MALALAN ERNEST OPČINE — Narodna ul. 128 Telefon 221-189 BAR MESNICA METLIKA Branko Žerjal - BAZOVICA BOL JUN EC št. 41 it it tl j ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA Telefon 20-122 PRIZNANA GOSTILNA Furlan REPENTABOR - Tel. 22-1360 DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA Cene ugodne! KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA NABREŽINA SPREJEMA VLOGE IN PODELJUJE POSOJILA (MENIČNA IN NA VKNJIŽBO) POD UGODNIMI POGOJI TER POSREDUJE ZA POSOJILA PO ZELENEM NAČRTU to »r in ka sle sk Sti hc lai ka »s, ho ?e da bi Po 1 Pil dn 8a da 'Tuibizeim 0 naših kamnolomih Nabrežinski župan A. Škrk je imel v Slovenskem klubu v Trstu zanimivo predavanje o, nabrežinskih kamnolomih, ki so sloveli po svetu že v avstrijskih časih. Za to vprašanje se je zanimal tudi tržaški radio, katerega reporter je obiskal nabrežinskega župana in mu v tej zvezi postavil več vprašanj. V naših kamnolomih danes ni več krize, pač pa je nastopila zanje razmeroma ugodna konjunktura. Kamnolomi sicer ne zaposlujejo več toliko ljudi kakor nekdaj, ker se je lomljenje mehaniziralo. Mnogo delavcev, ki so prej delali v kamnolomih in se bavili s kamnarstvom, se je lotilo drugega dela. V Nabrežini imamo še kamnarsko šolo, toda absolventi te šole se ne posvetijo vsi kamnarstvu, temveč mnogi odhajajo v druge poklice. VEČJA POZORNOST ZA TURIZEM V JUGOSLAVIJI. Izvršni svet je sprejel osnutek zakona o ustanovitvi komiteja za turizem. Ta bo imel pooblastila tajništva pri izvršnem svetu, to je ministrstva. Med njegove naloge bo sodilo usklajevanje dela zveznih organov u-prave, ustanov in organizacij za razvoj turizma. Poverjene mu bodo še naloge v zvezi z državnim planom, turistično propagando in mednarodni sporazumi na turističnem področju. že sama sestava komiteja priča, kako široka bo dejavnost komiteja. Člani komiteja bodo predstavniki državnih sekretariatov za finance, zunanje in notranje zadeve, sekretariatov za trgovino, promet in zveze, ljudsko zdravje in socialno politiko, kakor tudi predstavniki Turistične zveze Jugoslavije in Zavoda za turistično propagando. Do sedaj je turizem upravljala samo Turistična zveza Jugoslavije in turistične zveze po posameznih republikah; toda to so samo družbene organizacije. Turistična zveza Jugoslavije ima v i-nozemstvu svoje predstavnike, ki bodo sedaj prešli v pristojnost komiteja za turizem. MAGAZZINI TOLENTINO TRST Via XXX Ottobre, 5 — Tel. 35521 NUDIMO VAM NAJLEPŠE SPOMLADANSKE POŠILJKE: NOGAVICE, VOLNENE JOPICE, SRAJCE, PERILO SOSSI MARIJ OPČINE VIA DEI SALICI, 1 Trgovina z električnimi potrebšči nami in instalacije — štedilniki, kuhalniki vseh vrst, sodobne peči, navadni in električni hladilniki TELEVIZORJI — RADIOAPARATI TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE, Narodna ul. 61 y toi KMEČKA BANKA- ——------- r. z. z o, j. - GORICA. Ul. Moretti 14 Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 (Jo Je 9d 6 &a: teli c ** ka bul slo jti ba, y jba Giacomo Vatovec Succ. TRST Ulica Torrebianca 19 — Tel. 23-587, 37-561 S. n.c. Pošilja stalno darilne pakete za Jugoslavijo Izvaža brazilsko kavo, kolonialno blago. — Kolesa in motorna kolesa BIAN CHI in raznih drugih znamk. URARNA — ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI ANTON MALALAN MARCEL OPČINE — TRST Proseška ulica, 18 Telefon 221-465 UVOZ Jazbar Stanislav IZVOZ vseh vrst blaga za stavbenistvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST GOSTILNA SOSIČ (Vremec Emilija) OPČINE, Narodna ul. 65 Goriška nabavno prodajna zadruga GORICA, Ul. Don Bosco, št. 104 — Tel. 26-08 POSLOVALNICE: ŠTANDREŽ, SOVODNJE, GABRJE IN VRH TRi m n mm Societa a r. 1. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FlATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne (.EAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. v KRALJ JE DELIL ZLATE URE Kralj Saud je pri odhodu iz Nice razdelil med osebje hotela «Negresco», kjer je stanoval, okoli 50 zlatih ur. Zlate ure so prejeli strežniki v dvigalu, sobarice, ravnatelj, pa tudi lovci, ki so bili s kraljem na lovu. V kraljevem spremstvu je okoli 50 ljudi, med nji mi vse njegove žene. Kralj je obiskal tudi Monte-Carlo ter se končno dal zdravniško pregledati v eni izmed pariških klinik. Andrej Bolko mr. ph. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315 IMPORT - EXP0RT ELIJA C UK GORICA, Trg Cavour, 9 — Telefon 35-36 Kolesa, motor na kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline UVOZ IZVOZ IVAN VETRIH ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO GORICA Ulica Lantieri 5 — Telefon 25-27 PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE LA GORIZ1ANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 • Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo kot 1 2 obl sta' Uto »en kar ^kl Nč !?bi ek0 ,V 'el, ska tor ‘4V! •bo- jam °Vl Sn: •bai strE san bjo Sini dist žre kje . Zi sta k N vsal 2: »la '2 'h bili S POLITIČNEGA OBZORJA Slovenci pred političnimi volitvami Kaj menijo trije slovenski kandidati ) Na političnih volitvah 28. ar prila ne bodo Slovenci v Italiji nastopili enotno, pač pa bodo njihovi kandidati nastopili na treh listah: komunistični, Skupni slovenski listi in na socialistični. (Navedli smo jih zaradi občutljivosti po abecednem redu.) Pravzaprav se delijo v dve skupini: prva zagovarja gledišče, da so Slovenci številčno prešibki, da bi lahko nastopili neodvisno in da se torej morajo priključiti eni izmed delavskih strank, druga je za neodvisen nastop, čeprav samo demonstrativne narave. Glede na to delitev smo kandidatoma prve skupine (Mariji Bernetič za komunistično stranko in inž. J. Pečenku za socialistično) postavili vprašanje: jih ponižali na vsakodnevno pehanje za politični uspeh ali neuspeh. Ta življenjskost se izraža v ljubezni do naše kulture, do naše zemlje, do vsega, kar je našega. Ljubezen se ne izraža s kričanjem. Ni vedno res, da je najboljši Slovenec tisti, ki bolj kriči, da je Slovenec. Drugo, to je odnos vlade do manjšine, je odvisno od strukture vlade oziroma od strank, ki vlado sestavljajo ali od katerih sta odvisna obstoj in delovanje vlade, če je v vladi stranka, ki postavlja pravilno vprašanje priznanja manjšinskih pravic ali če je obstoj vlade odvisen od podpore take stranke, ni razloga, da bi pripadnik manjšine ne glasoval za tako stranko; saj manjšina ne »Zakaj je po vašem mnenju i more imeti v takem primeru v interesu Slovencev, da se pri političnih volitvah naslonijo na eno izmed velikih italijanskih strank ?» Pisatelja prof. A. Rebulo, ki kandidira na Skupni slovenski listi, pa smo vprašali: »Zakaj ni po vašem mnenju v interesu Slovencev, da se pri Političnih volitvah naslonijo na katerokoli italijansko stranko?» Odgovore navajamo po abecednem redu kandidatov. Marija Bernetič je odgovorila: Marija Bernetič Bolj kakor kdaj koli se pri pouličnih volitvah izraža nujnost, 3a se Slovenci naslonijo na e-»o izmed velikih italijanskih strank. Ni pa vseeno, na katero 'Zmed teh se naslonijo. So stranke, ki se na Slovence spomnijo ?amo ob volitvah in ki prezirajo slovensko narodno skupnost. So tudi stranke, ki sicer postavljajo v svoj program vprašanje Planjšine, toda njih tolmačenje le zgrešeno, ker ga postavljajo 'zven razvoja demokracije in demokratičnih svoboščin v državi. Prav v tem obstaja jedro bodočnosti Slovencev v Italiji, ker se boj za narodnostne pravice slovenske manjšine v državi prepleta s splošnim delovanjem za demokratični razvoj. , Za uveljavitev in poglobitev demokratičnih načel se v državi 2avzema predvsem delavski raz-red in prav delavski razred je Najboljši zaveznik slovenske načelne manjšine. če presojamo stvari s tega stvarnega vidika, ne bo težko ra. ^meti, zakaj je pravilno, da se ^ovenel naslonijo na največjo J‘aiijansko delavsko stranko, jki J® vedno dosledno branila narodne pravice Slovencev in manjšine in prizadetosti teh ' jtrank v odnosu do tega vpra-, ;a.nja. Take stranke, ki se bo 'l ji j o za priznanje pravic manj-jjni, sta socialistična in komunistična stranka; torej le tem po mojem mnenju zaupanje našega volivca. Za uresničitev naših zahtev 'ta potrebni dve stvari: 1) Življenjskost in žilavost pipadnikov manjšine v borbi P njihove pravice, in to ob saki priložnosti. , 2) Pravilen odnos oblasti ;vlade) do manjšine. Prvi, to je '.vijenjskost in žilavost sta od-‘sni od nas samih. Nosimo ju .. srcih in izpričujemo ob raz-| b prilikah, ne da bi oskruni naša narodnostna čustva in v parlamentu toliko predstavnikov, kolikor predstavnikov ima taka stranka, ki odločno, iskreno in principielno zagovarja pravice manjšine in more s svojim neposrednim vplivom v vladi ali izven nje spremeniti odnos vlade do nerešenih manjšinskih problemov. Mislim, da je za Slovence važno tudi, za katero od dveh delavskih strank bodo glasovali. Zdi se mi, da bi presegalo meje korektnosti, ako bi kot kandidat ene teh strank izkoristil priliko, ki mi jo nudite, za volilni poziv. Prepričan sem, da bodo naši ljudje po globoki presoji položaja oddali svoj glas stranki in kandidatu, ki sta najbolj neposredno in na otipljiv način zaslužjla zaupanje posameznega volivca in ki bosta tudi v prihodnosti lahko učinkovito uveljavljala v vsakodnevni dejavnosti zahteve po priznanju naših narodnostnih, socialnih in gospodarskih pravic. Tako bodo izbrali edino pravilno in zato obenem tudi koristno pot. Prof. Alojz Rebula Prof. A. Rebula je odgovoril: Razlog, da sem kljub temu, da mi je vsakršna dnevna politika povsem tuja stvar, pristal na program Skupne slovenske liste, seveda ni konjunkturno volilnega; ampak izključno načelnega značaja, ki izvira iz mojega širšega gledanja na slovenski problem. Skladno s tem mojim gledanjem, ki nima ničesar nacionalističnega, a se obenem ne more odpovedati principu polne narodne samobitnosti, mi je zaenkrat nesprejemljiva ideja, naj bi se slovenska tržaška skupnost odpovedala svojemu; političnemu predstavništvu. Ne vidim namreč razloga, zakaj naj bi bil tukajšnji Slovenec Slovenec v šoli, v gledališču, v trgovini, v cerkvi, a ne na volišču. In še tako prepričljiva volilna matematika me zaenkrat ne more prepričati, naj bi se tržaški Slovenci, ki vitalno izpričujemo svojo prisotnost v Trstu od časa Slavjanske čitalnice izpred sto let preko Bazovice do mednarodno razglašenega spora o Trstu, vdali v večno politično nedoletnost. Strelom na bazoviški planoti je prisluhnila Evropa. Naš protifašistični odpor sorazmerno presega odpor Italijan, skega antifašizma. Tržaška medvojna «rezistenca» je bila več ali manj v bistvu slovenska »rezistencam Ob takšni preteklosti se mi zdi ne samo neskladno z našo narodno tradicijo, ampak tudi zgodovinsko brezperspektivno, pristati na to, da postane naša desettisočerna narodna skupnost le občasno volilno lovišče italijanskih velestrank. Takšna politična anonimnost, ki bi s časom nujno imela svoj psihološki vpliv na našega psiho- loško že tako razrahljanega človeka, ki ima za sabo ubijajočo čustveno parabolo od 1945 preko 1954 do 1963, more perspektivno napraviti iz nas le folklorno entiteto, ki nas pelje naravnost v »vindišarstvo*. In to ne glede na dejstvo, da tržaški Slovenec lahko identificira svoj politični nazor v širokem ideološkem loku italijanskih strank. Pri takšni izbiri ima posebno slovenski intelektualec nedvoumnega predhodnika, ki mu o-staja njegov zgled normativen, namreč Prešerna. V času ilirskega gibanja je bil Prešeren prvi postavljen pred izbiro med reprezentančno učinkovitostjo, ki bi Slovence vključila v desetmi-lijonski narod, a za ceno njihove nacionalne samobitnosti, in med zvestobo, ki bi sicer izpostavila njegovo majhnost imperialistični zgodovini, a bi to samobitnost ohranila. In Prešeren, v katerem občudujem ne samo naj večjega, ampak tudi najinteligentnejšega Slovenca, je v isti sapi, ko je zapel Zdravljico vsem narodom, izbral zvestobo do svojega. In — bodimo iskreni: izbirati za slovenstvo je bilo v vsej naši zgodovini izbirati za politični, družbeni in ekonomski deficit. To je bila vselej nekonfor-mistična izbira. To je bila vselej predvsem moralna izbira, kakor sem poudaril že v »Senčnem ple-su». MLADINA ZA ENOTNOST VSEH SLOVENCEV. Na kongresu Mladinske iniciative 4 Nabrežini je Igor Kosmina obširno poročal o delovanju te mladinske organizacije in o njenih namenih. član Slovenskega gledališča v Trstu Stane Starešinič je takoj v začetku zborovanja recitiral Prešernov «Uvod h krstu pri Savici». I. Kosmina je naglasil, da se slovenska mladina v Italiji prebuja. Mladinska organizacija združuje slovensko mladino ne glede na politično pripadnost in vzdržuje stike z raznimi slovenskimi političnimi organizacijami na Tržaškem in Goriškem. Prizadeva si, da bi se Slovenci v Italiji združili. Njeno prizadevanje za priznanje slovenskih pravic se oslanja na italijansko ustavo, londonski sporazum in deželni statut. Fi-libert Benedetič je ob tej priložnosti recitiral svojo pesem »Mati iz Benečije obišče sina*. Za svoje zborovanje je Mladinska iniciativa namenoma izbrala Nabrežino, kjer je obstoj Slovencev najbolj ogrožen. ZA ITALIJANSKE ŠOLE V I-STRI in na Reki bo izvršni svet republike Hrvatske odobril znesek 82 milijonov dinarjev. Ta denar bo izvršni svet nakazal šolam italijanske manjšine v reškem in puljskem okraju ne glede na sredstva, ki jih te šole prejemajo od občinskih odborov. SPREMEMBE PRI VODSTVU SKGZ. Na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je Bogo Samsa v tajniškem poročilu orisal delovanje zveze zadnjih petih let. Za njim je Boris Race obravnaval sedanji politični položaj v Italiji s posebnim ozirom na Slovence, pa tudi na bližnje politične volitve. Izvršni odbor je nato sprejel odstop dosedanjega prvega podpredsednika dr. Petra Sancina in dosedanjega tajnika Mirka Kosmine. Za prvega podpredsednika je imenoval Borisa Raceta in za tajnika Bogomila Samso. Predsedništvo SKGZ sestoji zdaj: iz predsednika dr. J. Dekleve, prvega podpredsednika B. Raceta, drugega podpredsednika Izidorja Predana, tretjega podpredsednika Gorazda Vesela, tajnika Boga Samse, drugega tajnika dr. Petra Sancina, načelnika komisije za beneške Slovence Mirka Kosmine, načelnika kulturno-prosvet-ne komisije B. Raceta, načelnika komisije za gospodarska vprašanja inž. J. Pečenka, predsednika komisije za tisk inž. St. Renka, načelnika komisije za šolstvo Draga Pahorja in načelnika upravnopolitične komisije dr. Igorja Grudna. V Trstu večja draginja kakor v Rimu Po podatkih tržaške trgovinske zbornice so se januarja letos ponovno povišali življenjski stroški. Računajoč kot o-snovo 1 (ena) v letu 1938, je januarja indeks pokazal ra kordno število 75,1, dočim je še v decembru 1962 znašal 73,18 in v januarju 1962 68.86. V enem letu se je torej življenje podražilo za 9,06 odstotka. V istem obdobju (januar 1962 do januar 1963) so' se po podatkih osrednjega statističnega urada življenjski stroški v Rimu povečali le za 6,6 odsto. Januarja 1962 je znašal indeks splošnih življenjskih stroškov 69,66, letos januarja pa 74,26. Od posameznih izdatkov se je indeks povišal: stanovanja za 9,1 odsto, obleka za 9,1 odsto, razni stroški za 6,5 odsto, hrana za 5,8 odsto, dočim so izdatki za kurjavo in svečavo nazadovali za 0,3 odsto. REKLAMNI FESTIVAL V NAŠEM MESTU. V velesejem-skih prostorih bo od 1. do 4. maja narodni festival za filmsko in televizijsko reklamo. Svojo udeležbo so že zagotovila največja podjetja in agencije. Urnik trgovin za bližnje praznike: V soboto 13. t. m. lahko vse trgovine podaljšajo urnik do 21. ure. Trgovine jestvin pa lahko odprejo popoldne eno uro prej kot po navadi. V nedeljo 14. t. m. popolna zapora vseh trgovin razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13; slaščičarn, ki oodo odprte od 8 do 21.30. V ponedeljek 15. t. m. popolna zapora vseh trgovin razen pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 12; mlekarn, ki bodo odprte od 7 do 12; cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13. Ribji trg bo zaprt v nedeljo in v ponedeljek; prav tako ostale prodajalne rib. NASE SOŽALJE V Ljubljani je nenadno umrla gospa Olga Čermelj, rojena Volk, soproga našega rojaka in znanega manjšinskega ter znanstvenega publicista dr. Lava Čermelja. Rajna je maturirala na slovenskem učiteljišču v Gorici in kot učiteljica službovala na Opčinah, v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Križu in Rojanu, dokler je fašistične oblasti niso odpustile iz službe. Pogreba se je udeležilo mnogo Tržačanov, ki sočustvujejo s prizadeto družino. U-mrli so še: v Trstu 63-letni Mirko Pangerc, v Sv. Križu 67-letna | Viktorija Furlan in v Barkovljah 83-letni Karel Pertot. lailtura mživjjaiie kronika 40 let umetniškega dela vestnik SEDEŽ, TRST . ULICA FaBIO FILZl ŠT. 8-1. . TELEFON ŠT. 37-808 ^TOVTOSPOmRSKFG A ZDRU2ENJA OBČNI ZBOR BOLNIŠKE BLAGAJNE TRGOVCEV V sredo 27. marca so se sestali delegati bolniške blagajne trgovcev Tržaške pokrajine, da bi razpravljali in odobrili bilanco za leto 1962. Iz predsednikovega poročila , e razvidno, da je blagajna nudila tekom 1962. leta svojo pomoč 13.309 osebam. Blagajna je tekom preteklega leta kasirala od zavarovancev okrog 25 mili-; onov lir, enako vsoto je blagajna prejela, kot prispevek, od države. Nadalje izhaja iz poročila, da 91°/o zavarovancev pripada v I. razred t. j. v oni razred trgovcev, čigar obdavčljivi letni dohodek ne presega 1 milijon; komaj 5% zavarovancev spada v II. razred t. j. med trgovce, čigar letni obdavčljivi dohodek znaša od 1 mil. do 1,5 milijona. Na koncu spada 4% zavarovancev v III. razred t. j. med trgovce, ki imajo letno obdavčljivega dohodka od 1.500.000 do 3.000.000. Skupni stroški za pomoč, ki jo je blagajna nudila tekom preteklega leta zavarovancem znašajo 69,5 milijona lir. Pasiva, s katero se zaključi leto 1962 bo verjetno krita tekom letošnjega leta z dodatnimi prispevki, ki so bili že določeni in pa s prispevkov, ki pripada blagajni iz Sklada za nacionalno solidarnost in ki bo dodeljen v prihodnjem mesecu maju. Kot je znano, imajo pravico do vpisa v bolniško blagajno trgovci, čigar letni obdavčljivi dohodki ne presegajo 3.000.000 lir. Toda težnja je, in v ta namen obstaja že zakonski osnutek, da bi se možnost zavarovanja raztegnila tudi trgovcem, čigar letni obdavčljivi dohodki presegajo 3.000.000 lir. Na ta način bi blagajna razpolagala z mnogo večjimi dohodki in bi se tako skrčili eventualni poviški za saniranje bilanc. S socialnega vidika pa bi odobritev zakona v tem smislu pomenila korak naprej h konkretizaciji solidarnostnega principa. OBVEZNI PRISPEVEK ZA MATERINSTVO USTANOVI INAM Na podlagi zakona št. 7 z dne 9 januarja 1963 so delodajalci dolžni prispevati za vse uslužbence, ne glede-na njih kvalifi-ko in kategorijo, prispevek za materinstvo v določeni meri za razne sektorje. Omenjeni zakon določa, da morajo delodajalci za svoje u-službence - vajence, ki ne spadajo v obrtniško kategorijo, ne glede na kategorijo in sektor, plačati 32 lir na teden kot prispevek za materinstvo. Vsled tega je dosedanji prispevek od 130 lir zvišan na 162 lir na teden; dosedanji prispevek od 170 lir na teden pa na 202 liri. Omenjeni prispevki se plačajo lokalnemu uradu INPS-a z obrazci Mod. V4/App. Kar zadeva vajence obrtniških delavnic, za katere se tudi predvideva tedenski prispevek v znesku 32 lir, pa ni še nič dokončno določenega, kajti o tem problemu se še razpravlja. Nova mera prispevkov velja od 14. februarja dalje. Vkolikor so delodajalci že plačali prispevke za mesec februar na podlagi prejšnje mere, morajo poskrbeti, da razliko doplačajo z obrazcem marca. Modest Sancin o svojih občutkih Naš rojak Modest Sancin, i-gralec in režiser pri Slovenskem gledališču v Trstu, je v torek 9. t.m. slavil 40-letnico svoje neutrudne in požrtvovalne umetniške dejavnosti. Igral je glavno vlogo v Arthura Millerja drami »Smrt trgovskega potnika*, ki jo je uprizorilo naše gledališče v Avditoriju. Pred premiero sem obiskal u-metnika na njegovem stanovanju in ga prosil za kratek pomenek o njegovem umetniškem uveljavljanju. Prav rad je odgovarjal na moja vprašanja. Povedal je, da je začutil nagnjenje do igralske umetnosti že v rani mladosti, a da je postal igralec le po naključju. Ko mu je bilo 19 let je nastopil za dramatični krožek v »ščed-ni» v narodni igri »Legijonar-ji». Ker so bili trije igralci odsotni, je poleg svoje vloge odigral tudi njihove, torej skupno kar štiri vloge. Njegov prijatelj Dušan Sancin, profesor glasbe v Celju in član orkestra ljubljanske Opere, mu je ob tej priložnosti svetoval, naj se posveti dramski umetnosti. Res je Modest začel obiskovati igralsko šolo pod vodstvom učitelja in pesnika Karla Široka, ki so ga Nemci med vojno na Koroškem ubili. Ker je pokazal izreden talent za oder, so postali nanj pozorni. Bil je član združenja gledaliških i-gralcev, ki ga je vodila trage-dinja Avgusta Danilova. Kasneje je nastopal kot volonter s honorarnimi prejemki v ljubljanski Drami, kjer so ga po letu dni namestili. Po dovršenih študijskih potovanjih je nastopal v opernem gledališču kot operetni tenor, bufotenor (mladinski komik) in karakterni igralec. V Trstu, kamor se je vrnil nekaj let po osvoboditvi, je bil pri tukajšnjem Slovenskem gledališču upravnik, igralec in režiser. Režira predvsem radijske igre. Na vprašanje, kakšne vloge najrajši igra, je odvrnil, da si vsak igralec želi dobre vloge, to je vloge, s katero lahko poda resnično poln in dovršen lik. V splošnem daje prednost karakternim vlogam. Ko sem ga prosil, naj mi pove, ob kateri priložnosti je doživel v svoji dolgi igralski dejavnosti največje zadoščenje, je odvrnil, da je na to vprašanje zelo težko odgovoriti. Njegove odrske stvaritve so mu namreč marsikdaj pripravile mnogo ga-doščenja in notranjega veselja. Najrajši se spominja Francoza Pagnola komedije «Ma-rius», v kateri je igral duševnega izgubljenčka, ki hoče postati mornar, a mu to zaradi njegove duševne zaostalosti ne uspe; Miroslava Krleže »V agoniji* (režija pok. dr. Branko Gavela), kjer je podal lik barona Lembacha in Goldonijevih ((Primorskih zdrah« v Rupe-ljevi priredbi, v katerih je igral vlogo Lipeta. Poslovil sem se od slavljenca z vtisom, da se niti zdaleč ne mara še posloviti od igralske umetnosti; saj je ostal še vedno mladostno temperamenten, bodisi kot igralec bodisi kot človek. Naši javnosti, ki bi se težko poslovila od njega, bo ustvaril še marsikateri dovršen lik. G. Svečana proslava Arthur Miller je sodoben realističen pisatelj, ki uživa izreden ugled. Kako uvaževan je ne-le v domovini, ampak po vsem svetu, izpričuje dejstvo, da so letos ob »dnevu svetovnega gledališča* izbrali prav njega, da bi s svojo vplivno besedo osvetlil smisel, pomen in veličino gledališča. Njegova drama »Smrt trgovskega potnika*, v kateri je Modest Sancin igral naslovno vlogo, je tipičen komad duše in strasti. Trgovski potnik Willy Loman se vozi iz New Yorka v razna mesta Združenih držav kot zastopnik tovarne, za katero dela že 35 let. Oženjen je in ima dva sinova, ki ju je žal napak vzgojil; namreč v smislu, kakršen je bil sam, neke vrste «grandoman.» Ni mu u-spelo, da bi postal, kar si je bil vedno želel in to prav tako ni uspelo sinovoma, vsaj do njegove tragične smrti. V mislih ima razne načine samomora, ki ga hoče izvesti z namenom, da z zavarovalnino po svoji smrti opomore sinovoma in ženi. Njegovo duševno stanje ni več popolnoma jasno, čutiti je neko premaknjenost, neke blodnje. Njegova fiksna ideja pomagati družini, predvsem starejšemu sinu Biffu, ga privede do sklepa. Sede v avto in se v duševni zmedenosti nekam zaleti ter ubije. To je gola zunanja fabula, vendar je drama prepojena s tolikšno izredno človečnostjo, da je prevzela slehernega tudi nezahtevnega gledalca; ker je globoke psihološke narave, zahteva tako od igralcev kot od režiserja in drugih sodelavcev, izrednega talenta in odrske zrelosti. Brezhibno odigrana vloga glavnega junaka pomeni za slavljenca Modesta Sancina e-no naj popolnejših in kristalnih stvaritev v njegovem 40-letnem delu. Njegova igra je kot redkokdaj pritegnila gledalca, ki je v svoji notranjosti podoživljal psihološke prevrate na o-dru. Ostali igralci so v splošnem zadovoljili. Med njimi je posebno Starešinič naravnost gospodovalne, rekel bi »prepotentno* priklenil nase pozornost občinstva. Rektor Akademije za gledališko u-metnost v Ljubljani inž. Slavko Jan je kot gost delo režiral. Svojo nalogo je opravil res mojstrsko spričo dognano postavljenih vmesnih prizorov, ki se kot nekaka reminiscenca na dobo pred 15. leti pojavljajo v Lomanovem spominu. Slednji pravzaprav predstavljajo bistvo psihološke tragedije, ki se stopnjuje od trenutka do trenutka. Scena inž. Ernesta Franza je bila okusna. Adamič je posredoval primerne in prijetne glasbene utrinke. Alenka Bartol je kot kostumistka svoje delo pošteno opravila. Po predstavi je bila kratka slovesnost, na kateri so jubilantu čestitale organizacije in posamezniki s Tržaškega in z Jugoslavije. Občinstvo, ki je dvorano napolnilo skoraj do zadnjega kotička, je navdušeno ploskalo in burno ter spodbudno odobravalo Sancinovo željo, naj bi predstave SG vedno pritegnile tako veliko množico G. NOVI NAČELNIK TISKOVNEGA URADA NA POSLU Po nenadni smrti T. Ricardi-ja, načelnika tiskovnega urada pri generalnem vladnem komisariatu v Trstu, je bil na to mesto imenovan Francesco Randone, ki je bil doslej načelnik zunanjega oddelka v tiskovnem uradu pri predsedništvu vlade. Že v kratkem času si je na svojem novem službenem mestu v Trstu pridobil glas široko razgledanega državnega funkcionarja. POKRITO LESNO SKLADIŠČE. Pokrajinsko skrbništvo za javna dela je odobrilo načrt za graditev streh nad lesnim skladiščem v tržaški prosti luki na površini 9000 kv. metrov. Tako bo končano delo, ki so ga začeli že leta 1959 ter bo pokrita površina 40.000 kv. metrov. PREKINJENA POGAJANJA S ČEŠKOSLOVAŠKO V sredo, 10. t.m. se je češkoslovaško poslanstvo, v katerem sta bila generalni . ravnatelj praškega čehofrachta gospod Vanek in zastopnik istega podjetja v Trstu odv. Skorpik, sestalo na trgovinski zbornici z dr. Caidassijem, predsednikom javnih skladišč odv. Tanascom m drugimi osebnostmi. Proučili so vprašanje izboljšanja češkega tranzitnega prometa skozi naše pristanišče. Predhodno je češko odposlanstvo v Rimu, Neaplju in Genovi razpravljalo o pomorskih prevozninah in baje doseglo sporazum. V Trstu pa so pogajanja zašla na mrtvo točko, ker se niso mogli sporazumeti glede tarif, ki se predstavnikom čehofrachta zde previsoke. Praško zastopstvo se je dogovorilo za kasnejši sestanek. KONEC STAVKE. V ladjedelnici Felszegy se je zaključilo stavkovno gibanje delavcev zaradi sklepa glavnega ravnateljstva, da ne sprejme njihovega predstavništva. Oči vidno se je vodstvo zbalo morebitnega hujšega zastoja v delu in vendarle ugodilo delavski komisiji. OSEM MILIJONOV MEJNIH PREHODOV. Poveljstvo policije v Trstu je objavilo podatke o prehodu meje v letu 1962 ob primerjavi z 1961 (ki jih podajamo v oklepaju). V celoti je na mejnih prehodih Tržaškega ozemlja prestopilo lani mejo 8.014.856 oseb (1961 — 6 milijonov 690.862). S prepustnicami in dvolastniškimi izkaznicami je šlo čez mejo 5.876.696 (4.928.906) oseb, od katerih je bilo 2.971.742 (2.355.681) prebivalcev italijanskega ter 2 milijona 904.954 (2.573.225) jugoslovanskega področja. S potnimi listi je prekoračilo mejo na tržaškem odseku 706.137 (433 tisoč 145) italijanskih in 1 milijon 431 722 (1.328.811) drugih državljanov, skupno torej 2 milijona 137 860 (1.761.956) oseb. Upravičena je torej ugotovitev, da je ta meja med najbolj ((odprtimi« v Evropi. Starejši rudarji se Krpana, ki smo mu pravili po domače Zovč, prav vsi dobro spominjamo. Ponesrečil se je v tukajšnjem rudniku leta 1938, ko je «duče» obiskal Kobarid in menda za las ušel atentatu. Krpanu se je namreč pri vžiga-nju mina predčasno razpočila in ga ubila. Zakaj smo Zovča imenovali z legendarnim imenom Martina Krpana? Vagončke po pet stotov e-den, ki so tu pa tam iztirili, kot se po navadi dogaja v rudnikih, je kar sam dvigal in postavljal na tir. Nas je pa za to delo potrebnih štiri ali pet rudarjev. Nekoč, ko sta se dva vinjena rudarja nekoliko preglasno pričkala, ju je po brezuspešnem opominu, naj mirujeta, pograbil za vrat in pričel trkati skupaj njuni glavi. Bila sta videti kakor dva ko-štruna, kadar se bijeta. Mene je imel posebno rad. Ni bil kdove kako zgovoren, vendar se mu je jezik takoj razvezal, ko je pogovor nanesel na dogodivščine, ki so spremljale lov na gamse. Tedaj mi je na dolgo in na široko pripovedoval o tem, kako jih je lovil, gamse, ker sem ga potrpežljivo in z zanimanjem poslušal. Med enim takih pogovorov mi je povedal, kako je nekdaj ukanil fašistične miličnike, ko so ga na enem številnih grebenov naših Julijcev zasačili z gamsom v nahrbtniku. Omenim naj mimogrede, da Krpan kot vsi divji lovci je imel izredno mirno roko in dobro oko. Krogle ni nikdar izprožil zastonj. Danes bi o njem rekli, da je strele vodil po tele-komandi. Tako je pripovedoval: »Veš Tomaž, lani v Jeseni POD MANGARTOM V KRALJESTVU GAMSOV Kako je_naš Krpan ukanil dva miličnika sem se z delovnim tovarišem I Pomerim, se zberem in — J hu s puško, je njegov tovariš domenil, da bo zame v rudni- sprožim. Srečo sem imel. Gams pregledal vsebino oprtnjaka, čeku napravil en »šiht* (izmeno).. se je prevrnil in obležal 60 prav je dobro vedel, kaj je v Tedaj je ta navada namreč bi- ] metrov niže v prepadu. Pričel la zelo razširjena. Tovariši so si medsebojno pomagali s tem, da so po 8-urnem delu nadomestili tovariša in tako delali 16 ur zaporedoma. Odsotni tovariš pa je bil s tem opravičen. No, že dolgo sem bil zasledoval starega lisjaka kozla (gamsa). Tisti večer sem se ob 10. uri ustavil ob štrleči skali pod Mangartom. Prihajal sem namreč iz Rajblja in sem dobro vedel, da stari lisjak drži tako imenovane »rihtevce* na previsu - Loške Koritnice pod Mangartom. S seboj sem imel velik vojaški oprtnjak in puško z daljnogledom, ki je bila razložljiva. Sreča mi je bila mila. Ob petih zjutraj sem zapazil lisjaka, ki se je pridno pasel na »hudi stezi*. Tako pravimo 200 metrov globokemu previsu nad Loško Koritnico. Nekaj časa sem ga pozorno opazoval in se tresel iz strahu, da me tudi tokrat ne bi ukanil, kot je že tolikokrat zakonite lovce. Nameril sem svoj «mav-zer» z daljnogledom. Obrnjen je bil naravnost proti meni in ni me zavohal. Strel je bil na tem kraju negotov za 99 odsto. Računal sem na srečo, ki me doslej še nikdar ni bila zapustila. še enkrat sem se ozrl naokoli, ali ni morda v bližini kakega nebodigatreba. Videl nisem nikogar. sem laziti proti njemu nenehno se oziraje na vse strani, ker sem se bal nepričakovane priče. Po nevarnem plezanju sem le dospel do kozla in ugotovil, da sem ga zadel prav tja, kamor sem bil meril. Krogla je prebila lobanjo in izšla pri danki, tako da kože sploh ni poškodovala. Z lovskim nožem sem živali razparal trebuh, odstranil črevesje in ostalo stlačil v nahrbtnik. Plezanje navzgor, četudi pod težo gamsa, mi je bilo mno. go lažje, kakor prej navzdol. Ko sem se dobro ogledal vse naokoli, sem sedel na kraj, od koder sem streljal in kjer sem skril puško med ruševje iz previdnosti. Prižgal sem cigareto m z velikim užitkom vlekel na vso moč dim. To je dobro delo mojim nekoliko razburjenim živcem. Nenadoma me je obšla slutnja, da nisem sam v teh gorskih višinah in kraljestvu gamsov. Res, v trenutku se pred menoj pojavita dva miličnika v zimskih plaščih z naperjenimi puškami. Na poziv «Alto la, su le mani!* je v meni zagorela samozavest. Najrajši bi se bil pognal vanju. Toda preveč sem bil navezan na svojega kozla in pomislil sem, da je tu treba posnemati lisičjo pamet. Dvignil sem roke. Medtem ko me je en miličnik držal v Sa- nj em, ker sta me počakala v zasedi in torej vse videla. Ko sta si zabeležila moje ime in rojstne podatke, sta mi velela, naj stopam pred njima. Naložil sem si nahrbtnik z lisjakom gamsom in pričeli smo se spuščati v dolino. Z naperjenimi puškami sta hodila eden pred menoj, drugi pa za menoj. Nameravala sta me peljati na komando milice v Bovec. Ker nista bila vajena hoje po hribih, sta se kaj kmalu začela silno potiti in sta se tako upehala, da sem jima moral nositi še plašča, ki sta jih privezala na moj oprtnjak. Ko smo dospeli do Loga pod Mangartom, me na Kluži oziroma Bovški trdnjavi iz francoskih časov, prevzame skušnjava, da jima zbežim. Vso pot sem koval načrte in že obžaloval jutranje prenagljeno veselje. Spomnil sem se pregovora, ki pravi, da jutranja zarja ni še tvoja zarja .dokler ni konec dneva. Ko smo bili pri trdnjavi Kluž, sem zastokal: »Non posso piti, lasciatemi un po’ riposare.* Ker sem se jima očividno zasmilil, sta v to privolila brez vsakršnega oporekanja. Ko sem sedel, sta se mi seveda postavila vsak na eno stran in me stražila. Nenadoma sem si rekel: »Krpan, zdaj je čas!* Take priložnosti ne boš več imel do Bov- ca!* Treščil sem oprtnjak s plaščema v prepad, ki ga je voda Koritnica v tisočletjih izdolbla v skalo pri Klužah; globok je približno 60 metrov. Nahrbtnik pa ni zgrmel do dna, ampak se je ustavil na veji gabrovega grma. Ker mi stražnika brez nahrbtnika ne bi mogla ničesar dokazati, sta mi velela, naj grem ponj. Ker tega nisem hotel storiti, je miličnik podal puško tovarišu in jel plezati proti oprtnjaku. V tem trenutku sem pograbil obe puški, s katerima je stražnik bil videti kaj neroden in ju treščil v prepad. Nato sem jo odkuril. Ko sta mi miličnika kriče začela slediti, sem bil že daleč pred njima in na varnem. Prebredel sem vodo Koritnico in jo mahnil v Bav-šico in preko ozebenikov v Loško koritnico ter sem po isti poti, kakor sem se dan poprej odpravil na lov vrnil v Rajbelj. Naslednje jutro se odpravim kot vedno na delo. Ko po prvi izmeni pridem iz jame, opazim, da so stražniki, ki jih je bilo dvajset ustavili vse rudarje pred jamo. Med miličniki sta bila tudi moja dobra znanca, ki sta me pri priči spoznala. Oficir me je vprašal, kje sem bil prejšnjega dne. Odgovoril sem mirno: »Na delu, signor tenente.* Oni: »To nam morate dokazati!* Jaz: »Nič lažjega kot to.* Peljal sem jih k svojemu (štajgerju* (delovodji), ki je potrdil moje besede in jim pokazal register; v njem je bilo zapisano, da sem bil prejšnji dan na delu 8 ur. Storil mi je to uslugo, ker sem mu marsikdaj prinesel kaj za v lonec iz Julijskih Alp. Stražniki so bili poparjeni in opustiti so morali preiskavo. Tomai Cuder Održava osam linija t to: SJEVEHNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih Petnaest dana) iz Jadrana za London 1 Hull Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam 1 AntWerpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, S jeverne Afrike i Portueaia) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam ; Antvverpen. SJEU1NJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Vorka Philadelphie j Baltimora JUŽNA A M E HI KA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenoa Airesa. LE V ANI (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beiruta t Alexandrije. 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DAl.EKl IS POK Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do iapanskih luka. DAl.EKl 1STOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama p lovi 40 brzih 1 modernih b rodova, fcojl imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, ten- kove za biijna ulja i 520 putmčkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNIC. PREVOZITE ROBU BHODOViMA aJUOOUNlJEa Rij EK A • Jugoslavija Nove in udobne ladje aJadrollmjea (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebiči in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, Hej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik eLastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degll Abruzzt, 1 Trst alj direktno na Jadrolinijo-Rijeka TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s sadjem in zelenjavo se kupčije razvijajo ugodno. Zelenjava prihaja redno na trg in cene so v primerjavi s prejšnjim mesecem precej upadle. Cene mehki pšenici so se nekoliko zvišale, in to za 50 do 100 lir pri stotu, medtem ko so cene koruzi zmerne. Na italijanski trg so v zadnjem času prispele večje količine argentinske koruze novega pridelka, kar je neugodno vplivalo na potrošnjo domače koruze. Cene maslu so krepkejše, medtem ko so cene siru umirjene. V tem tednu je najbolj živahen trg s perutnino in jajci, kajti prekupčevalci se zalagajo s tem blagom zaradi velikonočnih praznikov, ko je potrošnja največja. Trg z govejo živino je zmeren, živahnejše pa je povpraševanje po jagnjetih, in to zaradi praznikov. Prašiči gredo ponekod dobro od rok, drugod slabše, sploh je trg s prašiči zelo nestalen. Kupčije z oljčnim oljem so slabe. Isto velja za kupčije z vinom; edino trg z boljšimi vrstami vina je nekoliko živahen, za namizno navadno vino ni zanimanja. SADJE IN ZELENJAVA MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 110-150, rdeče pomaranče 160-250, mandarine extra 220-280, I. 150-220, jabolka 80 do 100, renette extra 96-150, I. 70-90, hruške 80-150, limone 120 do 160; suh česen (neto) 150 do 380, pesa 80-110, zelje 100-140, karčofi 40-45 (lir kos), cve-1 tača 100-150, cikorija 40-100, repa 130-140, čebula (neto) 10-40, dišeča zelišča 200-400, rdeča pesa 100-150, rdeč radič 100-200, solata 40-80, Trokadero 50-160, krompir Bintje uvožen 62-75, grah 150-200, peteršilj 150-500, paradižniki 200-450, zelena 60 do 200, špinača 60-130 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN — Živi domači piščanci 1000-1200, zaklani domači piščanci 1100-1350, zaklani piščanci I. 430-490, II. 380-420, u-voženi zmrznjeni piščanci 450 do 550, žive kokoši 500-520, zaklane kokoši 650-750, žive domače kokbši 750-800, zaklane domače kokoši 900-1100, zaklane u-vožene kokoši 450-550, žive pegatke 1000-1150, zaklane pegatke 1300-1400, zaklane uvožene pegatke 750-800, zaklani golobi I. 1300-1500, II. 1200-1250, zaklane domače pure 1000-1200, uvožene zmrznjene pure 500-600, zaklani uvoženi purani 550-680, zaklane domače gosi 400-750, uvožene zmrznjene gosi 400-450, živi domači zajci 620-630, zaklani domači zajci s kožo 780-820, brez kože 850-940, uvoženi zmrznjeni zajci 725-750 lir za kg. Sveža domača jajca 25-26, uvožena o-žigosana jajca I. 25-26, II. 23-25 lir za jajce. KRMA MANTOVA — Seno majskega reza 3200-3300, II. reza 3100 do 3200, III. reza 3000-3100, detelja I. reza 2900-3000, II. reza 2800 do 2900, slama 950-1000 lir za stot; sestavljena krma za krave mlekarice 5400-5600, krma za suhe prašiče in svinje 5700 do 5900, koruzne krmne pogače 5000-5200, pogače iz pese 6400 do 6600, koncentrirana krma za govejo živino 6000-6200, za prašiče 8700-8900 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA — Klavna goveja živina: voli I. 290-310, II. 230 do 250, krave I. 250-270, II. 170-210, junci I. 300-320, II. 280-300, biki I. 330-360, II. 300-330, junci in junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 400-450. 70-90 kg težka 450-480, čez 90 kg težka 480-530; goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 550-650, 70-100 kg težka 530-630, junice 75-78.000 lir glava, voli za vprego .290-300 lir kg, krave mlekarice 160-180.000 lir glava, navadne krave 120.000 do 150.000 lir glava; prašiči: ne-odstavljeni prašiči 18-25 kg težki 840, suhi prašiči 25-40 kg težki 700, 40-60 kg težki 560, 60-80 kg 510, debeli prašiči 125-145 kg 412, 145-160 kg 417, 160-180 kg 422, čez 180 kg težki 324 lir za kilogram. GRADIVO REGGIO EMUJA — Navaden cement 5000-5300 lir za stot (f.co grosist), bel cement «aquila» 2800-3000, cement tipa »italbian-co» 3200-3500, cement tipa «680-730» 1250-1350, tipa «500-600» 1050-1100, gašeno apno 600-650, polna opeka (strojna izdelava) 28x14x6 14-14.500 lir za 1000 ko- VALUTE V MILANU 3.4.63 11.4. 63 Amer. dolar 620,45 620.70 Kanad. dolar 573,50 574.— Nem. marka 155,40 155.45 Francoski fr. 126,65 126.70 Švicarski fr. 143,40 143.40 Avstrijski šil. 24,02 24.03 Funt. št. pap. 1738,— 1738.50 Funt št. zlat 6200,— 6200.— Napoleon 5800,— 5750.— Zlato (gram) 712,— 712,— Dinar (100) — Trst drobni 76-78 debeli 75-77 BANKOVCI V CURIHU 11. aprila 1963 ZDA (1 dolar) 4,30 Anglija (1 funt št.) 12,05 Francija (100n.fr.) 87,25 Italija (100 lir) 0,693 Avstrija (100 šil.) 16,60 CSSR (100 kr.) 13,00 Nemčija (100 DM) 107,25 Belgija (100b.fr.) 8,52 Švedska (100 kr.) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 119,50 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 2,80 Egipt (1 eg. funt) 6,25 Jugoslavija (100 din) 0,53 Avstralija (1 av. funt) 9,55 sov, polna opeka (ročna izdelava) 30.000, polna opeka 25x12x5,5 (strojna izd.) 13-13.500, troprekatni votlaki 30x15x6 od 14.500 do 15.000, šestprekatni votlaki 30x15x10 19.500-20.500, o-peka tipa «V.D. Verzocchi» 120 do 130 lir kos, upognjeni strešniki 30-33.000, ravni strešniki 26-28.000 lir za 1000 kosov. VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 615-655 lir za stop/stot, 11-12 stop. 655-705, Barbera superior 13-14 stop 725 do 775, Oltrepo’ pavese 10-11 stop. 610-650, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 500-550, Val-policella Bardolino 10,5-11,5 stopinje 630-690, Soave belo 11 stop. 580-700, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 660-690, Reggiano 10-11 stop. 520-560, modensko vino 10-11 stop. 520-600, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 515-555, rdeče 10-11 stop. 515-555, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-700, Aretino belo 10,5 do 11,5 stop. 550-670, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 520-570, rdeče 10,5-11,5 stop. 520-570, Bar-lettano extra 14-15 stop. 530-560, navadno 13-14 stop. 515-535, San. severo belo 11,5-12,5 stop. 540 do 570, Milazzo Barcellona 13-14 stop. 570-590, Vittoria 13-14 stop. 550-570, Alcamo 13,5-14,5 stop. 520-540, bel mošt «Babo» 290-300, belo vino s Sardinije 12,4-13,5 stop. 540-560, rdeče 13,5-14,5 stop. 540-560 lir stop/stot. MLEČNI IZDELKI LODI — Maslo iz centrifuge 820-950 lir za kg, uvoženo maslo 800-820, lombardsko maslo 790-800, domače maslo 800-810, emilijsko 770-790, mado iz sladke smetane 700-710; sir grana proizv. 1960 850-900, proizv. 1961 730-770, proizv. 1962 680-720, grana iz padske nižine proizv. 1960 800-850, proizv. 1960-61 750-790, proizv. 1961 700-740, padski grana proizv. 1961-62 680-710, proizvod 1962 620-640, grana svež 435-455, uležan 465-475, sbrinz svež 460-490, uležan 550-590, Em-menthal svež 580-590, uležan 680 do 710, originalen švicarski Em-menthal 830-880, nemški Em-menthal 660-680, provolone svež 540-560, uležan 590-610, crescen-za svež 350-360, uležan 420-430, gorgonzola svež 345-370, uležan 560-590, taleggio svež 360-380, uležan 530-640 lir za kg. ŽITARICE RIM — Uvožena mehka pšenica f.co Rim 7500-7600, trda pšenica 9600-9700, trda pšenica merkantile 9200-9400, fina koruza 6200-6300, navadna hibridna koruza 4500-4700, Plata 4950-5000, ječmen 4900-5000,- uvožen ječmen 4500-4600, domač oves 5000-5300, uvožen 4700-4750, oluščen riž Ardizzone 10.700-10.800, Stirpe 136 11-11.100, Rizzotto 12 tisoč do 12.200, Razza 77 12.200 do 12.400, R. B. 12.300-12.500, Ar-borio 14.800-15.000, pšenična moka tipa «00» 8800-8900, tipa «0» 8500-8600, tipa «1» 8200-8300, o-trobi za testenine tipa «0» 12,100 do 12.300, tipa «1» 11.600-11.800, tipa «2» 10.600-10.800, testenine tipa «0» 15-16.000, tipa «1» 12.000 do 12.800 lir za stot. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-175 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 200-205, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175-190, po 1/2 kg 210-220, v tubah po 200 g 60-70 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 125-130 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 150160, v škatlah po 1/2 kg 160-170, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 240-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 250-270, kumarce 300-320, paprika v kisu 180-200; marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 210-230, v škatlah po 500 g 245-260, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 245-270, marelice 270-290, češnje 260-280; tuna v oljčnem olju v škatlah po 10, 5 in 2,5 kg 1070-1240 lir kg, tunina v oljčnem olju 640 do 690, skuše 640-670, sardine v oljčnem olju 490-510 lir škatla, polenovka tipa A 240-250, tipa B 215-225 lir za kg. OLJE MILAN — Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: tropine 2200 do 2250, koruza 4900-5000, riž 3850 do 3950; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 32.800-33.000, iz sončnic 32.100-32.300, iz koruze 27.900-28.100, iz tropin 26.600-26.800, navadno olje iz kokosa 19.700-20.200, laneno olje za industrijsko porabo 21.900-22.100, iz soje 27.400-27.600, olje iz ricinusa za industrijsko porabo 32-33.500; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov od 37.800 do 38.000, iz sončnic od 36.100 do 36.300, iz soje 32.800 do 33.000, semensko jedilno olje I. 33.200-33.400; oljčno olje: «lampante» 68.500-68.700, retifici-rano 76.800-77.300 lir za stot. KAVA MILAN — Cene veljajo za kg, f.co grosist. Santos superior 1270-1300, Santos extra 1280 do 1300, Santos Fancy 1300-1320, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1310-1330, Ekvador extra sup. 1210-1220, Venezuela 1440-1460, Peru naravna 1220-1250, Salvador 1330-1370, Guatemala oprana 1370-1390, Kostarika 1390 do 1410, Nikaragua oprana 1330 do 1350, Honduras naravna od 1220 do 1240, Haiti 1250-1260, Portoriko 1400-1420, Kamerun od 1060 do 1080, Kongo naravna 3B 1020-1040, Slonokoščena o-bala 1070-1100, Gimma 1230 do 1250, Harrar 1270-1290, Kenija 1430-1460, Java 1180-1190, Malezija AP 1050-1070, Hodeidah 1320-1340, Sanani 1330-1350 lir za kg. MEDNARODNA CHICAGO TRZISCA 25.3.63 3.4.63 11.4.63 Pšenica (stot . dol. za 60 funtov) „ . 203 7, 208 y2 2117. Koruza (stot. dol. za 56 funtov) NEW YORK ? ? 117 7. 116 i/2 1177. Baker (stot. dol. za funt) . . . ;• :• 31,— 31 31,— Cin (stot. dol. za funt) .... 109,62 110,75 112.75 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 9 > 10,50 10,50 10.50 Cink (stot. dol. za funt) . . . 11,50 11,50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . .* • 22,50 22,50 22.50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . • • 79,— 79,— 79,— Živo srebro (dol. za steklenico) 188,— 186,— 186,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35,90 33 7. 35,90 35.95 Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) . 33 y* 33 % LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . 234'/, 234 M. 234 % Cin (funt šter. za d. tono) . . . . 854,— 863 y2 881,— Cink (funt šter. za d. tono) . . , , 72 /, 73 v* 74 1/2 Svinec (funt šter. za d. tono) . • • 56 % 57,— 58 % SANTOS Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg) 1264,— 1274,— 1274,— V preteklem tednu ni bilo na svetovnih tržiščih zabeleženih nobenih posebnih razlik v cenah. Omembe vreden je ponoven znaten dvig cina v Londonu in porastek sladkorjeve vrednosti. KOVINE Cena bakru je ostala nespremenjena, činu pa je znatno narasla v Londonu. Prav tako v Londonu sta svinec in cink ohranila prejšnjo vrednost. Poraba teh dveh kovin se je v Angliji v letošnjih prvih dveh mesečin povečala za 2 odsto v razmerju z istim časovnim obdobjem lani. Svetovna proizvodnja kovin na splošno je v letu 1962 bila za 14.000 ton manjša od porabe, to pa zaradi prodaje presežkov, katerih količina je dosegla kar 4.600 ton. KOTACIJE. (Cene veljajo za teden od 29 marca do 5. aprila. V oklepaju so kotacije za prejšnji teden.) LONDON <1 šterling za tono — 1016 kg): baker proti takojšnji dobavi ohranil vrednost 2341/4, cin proti tak. dobavi 870 (856 1/2), svinec 57 1/2 (571/8), cink 73 5/8 (73 1/4). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v prvem terminu 29,84 (29,83), cink Saint Louis ohranil 11,50, aluminij v lingotih ohranil 26,00, antimon Laredo (1 dolar za 1 tono) o-branil 28—28 1/2, Fonte ohranil 63,43, Bulfalo ohranil 63,50. KAVČUK je ohranil isto vrednost kot prejšnji teden. Nadaljuje se likvidacija takozvanih strategič-nih zalog. ZDA so predale 5.000 ton kavčuka organizaicji General Services Administration in 700 ton Veliki Britaniji. V zalogi pa imajo 10.000 ton prav ta- _ ko Veliki Britaniji namenjenega j (117 1/8). kavčuka. Sovjetski nakup malezijskega gumija je v prvih treh letošnjih mesecih dosegel 71.000 ton, kar predstavlja 10.000 ton več kakor lani ob istem času. LONDON (dolar za funt): R.S.S. proti takojšnji izročitvi 22 1/16-22 1/2 (22 7/16-22 1/2), Fumč in cotelč proti tak. izr. 22 5/8 -22 3/4 (22 5/8 - 22 3/4), New York (1 cents za funt): 27,60 (27,85). VLAKNA Vrednost bombaža je nekoliko padla v New Yorku. Volne je na new-yorškem tržišču zmanjkalo. BOMBAŽ. New York (stotinka dolarja za 1 funt): proti takojšnji izročitvi ohranil 35.90. Sao Paulo (kontrakt št. 5, v cru-zejrih in stotinkah za 1 kg): proti takojšnji izročitvi ohranil ceno 258. VOLNA. New York (stotinka dolarja za 1 funt): Suint proti takojšnji izročitvi 132 (134), tops proti tak. izr. 171,5 (173,5). London (vrsta 64’ s B., 1 peni j za 1 funt: 110,5 (III). Roubaix: 14,30 (14,25). YUTA. London (funt šterling na tono): First marks ohranila 114. ŽIVILA Cena sladkorju se je tako v Londonu kot v New Yorku dvignila. Mednarodni svet za sladkor predvideva, da bo letos svetovna poraba presegla proizvodnjo tega živila. Vrednost kakava je v New Yorku zelo nestalna. ŽIVILA. New York (1 cents za 1 funt): sladkor proti tak. izr.: 7,45 (6,90); kakao proti dobavi v maju 23,30 (23,37). ŽITARICE Chicago (1 stotinka za bušel): žito proti dobavi v maju 209 3/4 (204 3/8); koruza proti dobavi v maju 116 3/8 Proizvodnja stekla v Italiji naglo napreduje Proizvodnja stekla je v povojnih letih tako napredovala, da lahko prištevamo steklarsko industrijo k panogam, ki so pripomogle k uresničitvi «gospodarskega čudeža» v Italiji. Že leta 1665 je na ukaz francoskega kralja Ludvika IV. prišlo v predmestju Pariza in malo kasneje v gozdu Saint - Go-gain do zgraditve tovarne za kristalne izdelke in ogledala. Dve stoletji pozneje so na pobudo iste francoske ustanove zgradili steklarno tudi v Italiji, in sicer v Piši. Od tedaj se je proizvodnja stekla v Italiji nenehoma dvigala. Med drugo svetovno vojno je obtičala na mrtvi točki do leta 1953, ko si je znova opomogla in dosegla 608.400 ton. Leta 1960 je narasla na 720 tisoč ton, leto kasneje pa je znašala že 787.400 ton in lani se je povečala na 820.000 ton. Navzlic tem zgovornim številkam in dejstvu, da obstaja v Italiji kar 215 večjih ali manjših steklarn, ki zaposlujejo 26 tisoč oseb, proizvodnja stekla m steklenih izdelkov zdaleč ne krije domačih potreb, delno zaradi znatnega izvoza. Ta je v letu 1960 znašal 41.210 ton, leto kasneje pa malone še enkrat toliko. Uvoz je v letu 1959 dosegel 106.608 ton, v letu 1961 Pa že 113.834 ton. Natančnih podatkov za leto 1962 pa nimamo .vendar lahko trdimo, da se je lani skupni uvoz povečal kar za 50 odsto. Prav tako lahko ugotovimo, da bo stalno naraščal vse do leta 1965, ko bo po mnenju predstavnikov Confindustrie italijanska proizvodnja že krila domače potrebe, to pomeni nekako 1,500.000 ton. Tedaj bo treba poiskati v tujini novih tržišč, ki bodo sprejemale presežke domače proizvodnje. Na turinski razstavi oblačil Od 24. do 31. marca je bil v Turinu 16. Mednarodni tržni salon oblačil SAMIA (Salone Mercato Interzionale delTAb-bigliamento), ki sodi med zelo pomembne prireditve te stroke v Evropi. Na 15. dosedanjih prireditvah SAMIA je že sodelovalo 2.767 italijanskih in tujih proizvajalcev oblačil, ki so predstavili svoje zbirke 71.454 domačim in 11.514 tujim kupcem iz 69 evropskih in izvenevropskih držav. Na letošnji razstavi je sodelovalo 39 industrij iz šestih evropskih držav in Hong-Kon-ga (Belgija 7, Velika Britanija 17, Francija 8, Zvezna nemška republika., 4, Holandska 1, Hong-ICong 1, ZDA-Zap. Nemčija 1), ki prištetek 187 italijanskim družbam dajo skupaj 226 zbirk vzorcev. Salon se je raztezal na površini 7.000 kv. metrov zaprtega prostora. Čeprav ni industrija konfekcij v Italiji še tako razvita kot v drugih zapadnih državah, zavzema v italijanskem gospodarskem življenju vendar važno mesto pri izvozu saj se delež konfekcije na 3886 milijardah celega letnega izvoza, veča iz leta v leto. Izdelki te stroke pridobivajo na kakovosti, pa tudi na količini. Iz podatkov Zveze italijanskih industrij cev oblačil, vidimo, da je od 1. januarja do 30. septembra 1962 Italija uvozila za 1.301 milijonov in izvozila za 20.618 milijonov lir napravljenih oblek. V glavnem gre za volnena oblačila; v_ Italiji je v porabi približno še 900 znamk «novih» tekstilnih vlaken, med temi le 30 takih sintetičnih vlaken, ki jih proizvaja industrija v svetovnem merilu. M. B. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. A VTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MURER1 ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu lo inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. VISTA TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656 Bogatj. izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Giacolito J, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike tStnlk KMEČKE ZVEZE Že zopet razlastitev velikanskih površin In vendar je po mestu še dovolj prostora za priseljence 2 Tržaški občinski svet je ob podpori liberalne, demokrščan-ske, socialdemokratske in republikanske stranke odobril sklep o razlastitvi kar 810.000 kv. metrov zemljišč pri Sp. Magdaleni, pri Sp. Magdaleni pod Rovtami in v Rocolu-Me-lari. Pri Sv. Magdaleni je prizadetih 335.000 kv. m, ki naj bi jih plačali po ■ 700 lir; pri Sv. Magdaleni pod Rovtami 392.000 kv. m (po 3000 lir); v Rocolu-Melari pa 183.000 kv. m (po 3000 lir). Na omenjenih površinah namerava deželno skrbništvo za javna dela zgraditi ljudske hiše, upravna poslopja in cerkve; skratka, u-stvariti hoče tri naselja in s tem uničiti najlepša in najplodnejša zemljišča, s katerih dobavljajo naši vrtnarji mnogo sveže zelenjave in povrtnine mestu. Razlastitev bi pomenila ne le hud udarec za cbdelovalce, ki se na tej zemlji preživljajo, ampak bi dejansko prizadela nepopisno škodo za naše vrtnarstvo in kmetijsko gospodarsko nasploh. Poudariti je treba, da bo škoda še neprecenljivo večja, ker se zadnje čase pojavlja čedalje nujnejša potreba po okrepitvi vrtnarske proizvodnje. Sklep občinskega sveta, ki je bil odobren na podlagi načrta za gradnjo stanovanjskih in drugih poslopij na Kolonkovcu v okviru splošnega regulacij- skega načrta, je veljaven že od vsega začetka, ker ne potrebuje potrditve višjih oblasti. Vendar obstajajo v zakonu z dne 18. 4. 62 predpisi, ki prizadetim lastnikom dopuščajo, da do 14. t. 1. predložijo svoje proteste na kolkovanem papirju za 200 lir. V torek 9. t. m. je delegacija vrtnarjev s tajnikoma KZ in ZMP obiskala ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu in trgovinsko zbornico. Sprejeli so jo ravnatelj u-rada za kmetijstvo dr. Zatta, dr. Pasino za vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo, k: je bil zaposlen in predstavniki trgovinske zbornice. Člani delegacije so obrazložili vzroke skrajnega nezadovoljstva, ki ga je novi sklep povzročil. Pojasnili so, do kakšnih posledic bo prišlo z izvedbo načrta in poudarili, da je za gradnjo tudi drugje na tržaškem dovolj prostora, medtem ko za vrtnarjenje ni nikjer drugod primernih zemljišč; ako pa so, bi njih preureditev v rodovitne zelenjavne vrtove zahtevala mnogo časa in še posebej mnogo denarja. Dr. Zatta, dr. Pasino in predstavniki trgovinske zbornice so obljubili, da se bodo resno zavzeli za preklic omenjenega nesmiselnega sklepa. Spomladi v vinogradu in sadovnjaku Ker se letos vsa priroda zelo počasi in oprezno prebuja iz dolgega zimskega sna, ni še nobeno kmečko pomladansko o-pravilo zamujeno, niti v vinogradu niti v sadovnjaku. Res je, da nekatera sadna drevesa, kakor mandeljni in breskve že cveto, zato pri njih nimamo več kaj opraviti, razen tega, da jim še kaj pognojimo in okopljemo. Ni pa tako s trtami in drugim sadnim drevjem, posebno v tistih krajih, ki niso v strogem zavetju. VINOGRAD Primorski vinogradniki hitijo obrezovati, količiti in vezati. Nekateri že okopavajo in gnojijo. Večina vinogradnikov je bila v skrbeh, da jih bo brstenje prehitelo. Kot pa vidimo ni tako; kajti vreme še vedno ni ustaljeno. Za ta letni čas je precej hladno. Zemlja se še ni tako ogrela, da bi močno vplivala na hitro brstenje trt. Tako vidimo, da narava skrbi tudi zato, da kmetje brez velike nuje opravijo svoja pomladanska dela. Kdor je že obrezal in povezal svoje trte, sedaj mirno še lahko posadi vse tiste nastale praznine med vrstami, ki so nastale iz kateregasibodi vzroka. Tako dodatno sajenje izvršimo vedno le s cepljenkami, ki ob primerni negi in gnojenju kaj kmalu izpopolnijo nastale vrzeli v brajdah ali latmkih. Tudi za nove nasade, kdor ima pripravljeno njivo in sadike, ni še nič zamujenega. Zemlja je še mrzla in premokra; zato že posajene sadike ne poganjajo še. KAKO SADIŠ TRTE Čas sajenja je takrat, kadar se zemlja do približno 40 cm globine segreje do 4 stopinj in kadar ni preveč mokra. To je odvisno od vremena in kakovosti zemlje. Pri nas na Primorskem je včasih možno saditi trte in sadno drevje že februarja, kar letos, seveda, ni bilo mogoče, po nekod niti marca. Najboljši uspeh dosežemo tedaj, če sadimo prvovrstne zarasle cepljenke. Najbolj primerne so enoletne cepljenke, so boljše kot starejše, ker se laže prila-gode novemu okolju. Pred sajenjem prirežemo korenine m koreninice na cepljenki na 5 do 10 cm dolžine. Poganjke pa prirežemo na 1 do 2 očesi. Dovolj bi bilo na eno oko, toda v primeru, da je to pokvarjeno, pride v poštev drugo. Tako pripravljeno cepljenko pomočimo do vratu v redek močnik kravjaka in vode, kar pripomore, da se sadika rajši prime. Kdor pa nima krav jeka pri roki mora posajeno rastlino zaliti z vodo, posebno če je zemlja suha ali peščena. Jame napravimo 40x40 cm velike. Cepljenke sadimo tako, da pride ves cepič (žlahtni del) nekaj cm nad zemljo; s tem bomo pri zasipavanju preprečili, da bi nam korenine pognale iz žlahtnega debla. Neposredno na korenine sadik nasujemo komposta ali dobre površinske zemlje. Če nimamo komposta dene- mo na zasuto sončno zemljo po ene dobre vile zrelega gnoja. Nato jamo zasujemo, a cepljenko pokrijemo z drobno zemljo, da se nam poganjek na posuši. Ko smo to opravili, poskrbimo, da dobijo korenine dovolj zraka in toplote. Zato na terasah in v težki in vlažni zemlji sadimo plitveje, 25 do 35 cm globoko. Praksa je pokazala: če sadimo cepljenke ali ključe preveč globoko, ne uspevajo dobro in korenine začnejo rasti navzgor namesto navzdol. To nam dokazuje, da tudi korenine iščejo zraka in toplote, zato nima pomena saditi pregloboko. Po opravljenem sajenju prekopljemo potlačeno zemljo, napravimo potrebne zbiralne jarke za vodo in uredimo ozare. Sedaj nastopa najugodnejši čas za cepljenje ali precepljanje trt na suho Zareze cepičev na suho navadno pokrijejo in povežejo z nalašč za to pripravljenimi plutskimi palutami (listi), ki ščitijo cenilno zarezo pred zunanjimi vplivi in jo držijo elastično skupaj. SADOVNJAK Nekatere vrste sadnih dreves so začele že dobro brsteti in cvesti. Pri takih drevesih nam ne preostaja drugega za zdaj kot to, da jim dobro pognojimo in da odstranimo kakšno su ho vejico, ki jo prej nismo opa žili. Druga drevesa, ki zaostaja jo z brstenjem, pa še vedno lahko cepimo, če je potrebno ali jih pomladimo; posadimo nova drevesca povsod, kjer smatramo za potrebno ali pa celo obnovimo sadovnjak, če imamo pripravljeno vse potrebno. Kmečke zadruge imajo še vedno na razpolago sadna drevesca in grmičevje. KAKO SADIMO SADNO DREVJE Glede jam, v katere moramo posaditi sadna drevesca so najboljša tista, ki smo jih izkopali v jeseni. Te so čez zimo odlično premrznile in tako zrahljale zemljo okrog sebe. Če pa jih sedaj izpokljemo, se ravnamo, kakor smo opisali za trtne cepljenke. Širina in globina jame je odvisna od velikosti drevesca in njegovih korenin. Pred saditvijo drevesce obrežemo na obliko, ki jo mislimo pozneje vzgojiti. V vsem ostalem pa se ravnamo kakor pri sajenju trsnih cepljenk. Sedaj je primeren čas, da si temeljito ogledamo vsa tista drevesa, ki so podvržena pozebi, kakor fige, nekatere trte in oljke. Sicer letošnja zima ni napravila toliko škode kakor leta 1929. Letos so najbolj prizadete oljke, v manjši meri fige, breskve in trte. Zdaj se še ne da ugotoviti prave škode. Sedaj je čas, da z vseh dreves odstranimo suhe veje, ki ne poganjajo. Posebne spretnosti bo treba pri oljkah, da oomo lahko rešili, kar se rešiti da. Nekatera oljčna drevesa bo treba le obrezati, druga temeljito pomladiti, tretja sekati pri zemlji. J. B. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISK1MI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA. HODNA AFRIKA (Rijeka . Split . Neapelj - Genova • Marseille-Casablanca . Dakar • Conakry • Taco ra dl . Tema, Rio de .laneiro • Santos . Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22. 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU Obvestilo kmetovalcem BREZPLAČNO RAZDELJEVANJE PROTIPARAZITNIH SREDSTEV Od ponedeljka dalje deli pokrajinsko kmetijsko nadzorniš-tvo, Ulica Ghega št. 6, primerne količine pripravkov za zatiranje živalskih in rastlinskih bolezni. V ta namen mora prosilec predložiti zadevno prošnjo. Razdeljevanje se bo vršilo v skladu z odločbami, ki jih predvideva zakon št. 454 z dne 2. junija 1961, člen 15. (Zeleni načrt — varovanje rastlin pred živalskimi in rastlinskimi zajedavci), in sicer dokler ne bo zaloga izčrpana. Dana bodo sledeča protipara-zitarna (zaščitna) sredstva: Geoeptaclor — Brasicol — Sana-sol — Pomex — sredstvo za zatiranje polžev (Lumachicid) — Ziramit — Rogor L 40 — Kel E 20 in Malatox. Prva štiri, sredstva služijo za razkužbo zemlje; pomex v borbi proti koloradskemu hrošču; lumachicid za zatiranje polžev; ziramit za zatiranje peronospore na krompirju in paradižnikih; zadnja tri pa so specifična insekticidna sredstva in jih uporabljamo za zatiranje oljčne in češnjeve mušice, pajkovcev in uši. Ta insekticidna sredstva bodo lahko prejeli samo tisti kmetovalci, ki pridelujejo svoje pridelke za tržaški trg. Meso se je podražilo Do podražitve mesa je prišlo tudi v krajih, od koder jugoslovanski kmetje prinašajo v Trst meso v obmejnem prometu. Go- vedina stane zdaj tam na drobno 750 dinarjev, teletina brez kosti pa 940 dinarjev. Kmetje s kmetijsko izkaznico prinesejo lahko po en kg mesa čez mejo, to je štiri kg na mesec. Obmejna prepustnica daje namreč pravico za 4-kratni prehod na mesec. Za vino plačujejo na srednjem Vipavskem po 8.5 dinarja za stopinjo alkohola, kar pomeni praktično 85 dinarjev za liter, ako imamo opravka z vinom, ki ima 10 stopinj alkohola. Pogosto ima letos vino več alkohola, bilo pa ga je mnogo manj kakor druga leta, in to zaradi suše. Po vipavskih kleteh je še precej vina, kmetje upajo, da se bo cena dvignila; ostala je namreč neizpremenjena od trgatve, čeprav se mnogo vina u-suši. Vino odkupuje podjetje «Vino-Gorica», pa tudi z Reke prihaja tu pa tam po kakšen kupec. Cena 85 dinarjev je čista, kar pomeni, da je že odbit odstotek, ki gre zadrugi, pa tudi odstotek za občino. Trta se letos na srednjem Vipavskem počasi razvija in pravzaprav še ne poganja in niti ne «joče», kakor pravijo vinogradniki. Kaže, da je mnogo fig pomrznilo. Mraz je poškodoval tudi deteljo, ki je prav slabo pognala. »GOSPODA RSTVO" Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TJ ST - TRIE ST E export TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185 IMPORT EXPORT - «TECHNA» TRST Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907 TELEGR.: «TECHNALUIN» RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA OBIŠČITE KMETIJSKO TRGOVINO AGRARIA OPČINE, Narodna ul. 53 — Tel. 221-321 TRST, Ul. Udine 23 — Tel. 36-258 KONCENTRIRANA KRMILA ZA ŽIVINO PO NIZKIH CENAH, SREDSTVA PROTI RASTLINSKIM ZAJEDAL-ČEM, RAZNA SEMENA, SADIKE, UMETNA GNOJILA IN KMETIJSKI STROJI. HOTEL «TI)R1ST» - Ljubljana se priporoča cenjenim gostom za obisk v svojih obratih: Hotel - Restavracija - Vrt - v Dalmatinovi 13 — Restavracija »ZLATOROG« v Župančičevi 9 - postrežemo vam z lovskimi specialitetami — Gostilna »DALMACIJA«, Trubarjeva 23 - Znana po svojih ribjih specialitetah 7tdxAMjjiA&fta MEDNARODNA ŠPEDICIJA iN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvan titativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana. Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče • Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 Kmetje, vrtnarji! za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD T H S T , VIA MILANO 18 - TELEF. 35-169 katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA in ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelavo zemlje ter kosilnice «Agria»