■o -r<"> im -t-■r- INTERVJU — Simon Šketa, intern etni vplivnež str. 26-27 GOSPODARSTVO SPORT Naložbeni ciklus v Po I ducata golov dovolj za zdraviliščih se nadaljuje str.5 vrh! str. 18 St. 8 / Leto 74 / Celje, 21. februar 2019 I Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Ustvarjalni počitek Šolarji imajo te dni malo predaha, ki ga velja izkoristiti za družinske trenutke zabave in rekreacije. Lahko pa je to tudi priložnost za odkrivanje novih stvari in za spodbujanje otroške radovednosti in ustvarjalnosti. Možnosti je veliko, le čas sij e treba vzeti in z otroki preživeti kakšno drugačno popoldne. str. 29 več na www.novitednik.com ^Шу ^ d. str. 20 Akademija zdravega življenja - ^ Sport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ str. 31 GOSPODARSTVO Najprej Železar, eato še železarna? str. 4 Kitajski otroci bodo pisali s celjskimi nalivni ki str. BRASLOVČE- Po žagi še ob nova bližnje graščine 9 NASAŽEMA ■ NajCelje kandidira za evropsko kulturno prestolnico? str. 12-13 AKCIJA t- MATURANTKA IN NAJ MATURANT GrupA Str. 36-37 ODKUP MESNATIH IN DEBELIH KRAV!!! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI — BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; , c ca 200-250 kg I _Jt ' Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/tCgt^i&L т^л«« d.o.o. Parmova ulica 53. SI-1000 Ljubljana CL O > X CM 2 AKTUALNO ZADETKI »Podjetje Faber Castell se je odločilo za razvoj novega projekta z nami, in sicer za pisala višjega cenovnega razreda. To je zelo zahteven projekt, pri katerem bomo sodelovali tudi s poslovnimi partnerji.« Petra Melanšek, direktorica podjetja Vivapen »Mediji bodo morali sprejeti, da so njihovi avtorji, novinarji, vredni veliko več, kot so jim pripravljeni priznati. To so njihovi notranji vplivneži, ki predstavljajo kredibilnost in vrednost celotnega medija.« Simon Šketa, poznavalec družbenih omrežij »Ljudje smo takšni, da stremimo k moči in oblasti in se jima tudi podredimo, če si od tega obetamo korist.« Mojca Širok, pisateljica in novinarka »V našem domu ljubezni tudi nastajajo. Nekateri se tukaj spoznajo, drugi se mogoče poznajo že od prej in se tukaj ponovno srečajo.« Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji »Mi imamo veliko prednost. Naša vrata brani Damir Puškar. Če bi lani Litija imela Puškarja, bi osvojila naslov državnega prvaka.« Alen Fetić, član Futsal kluba Dobovec Pivovarna Kozel 1 PETEK o-0 f \ 1 / 14 C5' SOBOTA I I NEDELJA S-Ш- -5 C?4 ~5I < 7 6 > Sistem naj bi bolj zašč ... če bo država spremembe Zakona o kazenskem postopku dokončno sprejela Vlada je sprejela besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. Bistvene predlagane spremembe se nanašajo na večje pravice, podporo in zaščito žrtev kaznivih dejanj. Na tem področju naj bi Slovenija že več let zamujala s spremembami. Sprememb na tem področju ravni. Novosti bodo, če bodo je več. Temelj vsega je uredi- spremembe zakona dokonč-tev položaja žrtev na sistemski no sprejete, predvsem bo- lje urejale obveščenost žrtev o kazenskem postopku zoper storilce, ki jih bodo oškodovali. Država naj bi na sistemski ravni bolje uredila zaščito žrtev in tudi njihovih svojcev v primeru možnega ponovnega kaznivega dejanja. Bolje bo varovana tudi zasebnost žrtev v sodnem postopku, predvsem oseb s posebnimi potrebami in mladoletnikov. Zakon naj bi podaljšal tudi tridnevni rok za odvzem vozniškega dovoljenja pred uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa. Ker pogosto vračanje zadev z višjega na prvostopno sodišče marsikdaj po nepotrebnem podaljšuje postopke, bo z vidika povečevanja učinkovitosti kazenskega sodstva podrobneje urejen tudi pritožbeni postopek, in sicer tako, da se bo dosegla večja možnost vsebinskega odločanja na drugi sodni stopnji (višja sodišča), kar pomeni hitrejše (pravnomočne) kazenske sodbe. To je primerno tako z vidika interesa pravne države kot tudi z vidika spoštovanja koncepta kazenske obtožbe v okviru razumnega roka. Le kam naj grem? Informativna dneva za lažje odločanje o vpisu v nadaljnje šolanje Slovenske srednje, višje strokovne šole in fakultete so v petek in soboto odprle svoja vrata vsem mladim, ki se v teh dneh odločajo za nadaljnje šolanje. Informativni dnevi so priložnost za prvi stik z želeno šolo, čeprav imajo zlasti osnovnošolci težavo z izbiro pravega programa. Nekaj časa za razmislek še imajo, saj je treba prijave za vpis oddati do 2. aprila, medtem ko morajo bodoči študenti to storiti do 18. marca. Vsak novi naročnik prejme 2 Desetaka=20 evrov za najboljše nakupe v Citycentru Celje. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55 evrov □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi- tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. AKTUALNO 3 itil žrtve Tako bi lahko bil posnetek na zaslišanju žrtev v predkazen-skem postopku tudi dokaz v kasnejšem sodnem postopku, torej bi se žrtve izognile ponovnemu pričanju v dolgotrajnih postopkih na sodišču. »Predlog zakona na celostni ravni ureja položaj žrtev kaznivih dejanj. Posebna pozornost je namenjena zlasti ranljivim skupinam žrtev. Spreminja paradigmo obravnavanja položaja žrtev kaznivih dejanj, ki ne bodo več zgolj nekakšna stranska škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo tudi različni organi v kazenskem postopku, saj skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice stopa v ospredje,« pravi državni sekretar na Ministrstvu RS za pravosodje Gregor Strojin. Poleg tega bo v skladu s predlaganimi spremembami zakona med drugim žrtvam kaznivih dejanj na voljo pomoč, ki jo bodo glede na vrsto kaznivega dejanja potrebovale. »Gre za obveščenost o pravicah, svetovanje, psihološko pomoč in podobno. Od prvega stika z organi pregona dalje, na primer ob prijavi kaznivega dejanja, jih bo lahko spremljala oseba, ki si jo bodo žrtve same izbrale, organi pa jim bodo morali zagotavljati informacije o njihovih pravicah. Posebno pozornost se s predlogom te novele namenja mladoletnim žrtvam kaznivih dejanj, zlasti spolnega nasilja. S snemanjem zaslišanja otroka kot priče se želi preprečiti sekundarno viktimizacijo in ponovna zaslišanja v kasnejših fazah postopka,« pojasnjuje Strojin. Bodo sojenja krajša? Predlog novele med drugim omogoča učinkovitejša orodja za boj proti gospodarskemu, bančnemu in kiber-netskemu kriminalu. Tisto, kar je za organe pregona, tožilce in sodišča pomembno, so tudi bolj točno opredeljeni pogoji za hrambo oziroma uničenje gradiv iz prikritih preiskovalnih ukrepov. Ravno izločitev pridobljenih prikritih preiskovalnih ukrepov je bila največkrat predlagana v sodnih postopkih. To predstavlja velik problem pri trajanju sodnih postopkov, ko morajo sodišča o tovrstnih predlogih odločati. »Predlog določa tudi, da lahko tožilec vloži več predlogov za posamezna preiskovalna dejanja pred uvedbo sodne preiskave,« dodaja Strojin. Novosti naj bi omejevale tudi nepotrebno dolgotrajno branje dokaznega gradiva na glavnih obravnavah, s katerim so stranke že tako ali tako seznanjene. »To pomeni skrajšanje postopka, v katerem se bodo osredotočili le na dele gradiva, pomembne za odločitev,« dodaja sogovornik. Sistem naj bi tudi bolj udaril po obtožencih, če bodo zlorabljali zdravniška opravičila za odsotnost na glavnih obravnavah ali posameznih procesnih dejanjih iz zdravstvenih razlogov. Znano je, da se sojenja vlečejo tudi zaradi tega, pri čemer mora sodišče vedno upoštevati tudi pravico obtoženih, čeprav je včasih razvidno, da zlorabljajo možnost predložitve zdravniških opravičil. Zakon naj bi tako bolje opredelil okoliščine, v katerih lahko nekdo predloži zdravniško opravičilo za odsotnost. Večja pooblastila sodnikov Predlog novele olajšuje pridobitev potrdila o tem, ali je oseba v kazenskem postopku. Do zdaj je bilo to potrdilo mogoče dobiti le osebno na sodišču. V skladu s predlogom bo potrdilo mogoče dobiti tudi po pošti, in sicer z osebno vročitvijo v skladu zakonom, ki ureja splošni upravni postopek (če bo šlo za potrdilo o tem, da je oseba v kazenskem postopku), in z navadno pošto (če bo šlo za potrdilo o tem, da oseba ni v kazenskem postopku). Zaradi kadrovske racionalizacije dela sodišč in pospešitve kazenskega postopka bo zakon dal tudi večja pooblastila sodnikom. Med drugim možnost, da sami odločijo o spremembi varnostnih ukrepov, preklicu pogojne obsodbe, izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov ... Gre predvsem za odločitve, ki so po veljavni ureditvi v pristojnosti t. i. izvenobravnavnega senata. Pri omenjeni rešitvi gre torej za pomembno razbremenitev kadrovskih virov na sodiščih. SIMONA ŠOLINIČ Državni sekretar na Ministrstvu RS za pravosodje Gregor Strojin: »Poleg prenosa direktive o žrtvah vsebuje predlog novele tudi pomembne rešitve, ki so povezane s prenosom odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ter druge dlje časa strokovno usklajene rešitve, povezane z izzivi v praksi. S tem naj bi se ob ustreznem varstvu pravic obdolžencev, oškodovancev in tretjih oseb krepila tudi učinkovitost dela policije, državnega tožilstva in sodstva.« Predsednica Društva Ekologi brez meja, ki je lani postala Slovenka leta 2018, je napovedala nestrankarsko kandidaturo za poslanko v Evropskem parlamentu. Za več zelenih politik Slovenka leta 2018 in predsednica Društva Ekologi brez meja Urška Zgojznik je napovedala nestrankarsko kandidaturo za poslanko v Evropskem parlamentu. Rojeno Mozirjanko, ki zadnja leta živi na Polzeli, sta h kandidaturi po desetih letih okoljskega aktivizma napeljali še ena uspešna akcija Očistimo Slovenijo in volja množice ljudi, ki so se pripravljeni zavzeti za pravice ljudi in okolja. »Zastopanost zelenih politik na lokalni in nacionalni ravni je izredno slaba. Mnogo odločitev, ki usodno vplivajo na to, ali bodo naši otroci in vnuki živeli v čistem in zdravem okolju, ni odvisnih samo od nas, saj jih sprejemajo na mednarodni ravni. Verjamem, da bi morala Evropa ostati vodilna sila v svetu, ki bo tudi ostale velesile prepričala v nujnost omilitve neizbežnih podnebnih sprememb in njihovih katastrofalnih posledic za življenje na našem planetu,« je prepričana Zgojznikova, ki meni, da se je na področju odpadkov pri nas že marsikaj izboljšalo, tudi zaradi vztrajnosti društva, ki mu predseduje. Ekologi brez meja so poleg odmevnih čistilnih akcij znani tudi po prizadevanjih za zmanjšanje količin zavržene hrane, po ozaveščanju za zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo in preprečevanju nastajanja odpadkov na splošno. Kot gonilna zero waste sila tudi v Evropi niso neznanka in na področju ravnanja z odpadki Slovenijo postavljajo na sam piedestal pozitivnih okoljskih praks. ŠO, foto: SHERPA Irena Bregar in Denis Kozovinc Jan Titan in Janez Tasič Dominika in Boštjan Zupan Osnovno šolo bo junija končalo več kot 17.600 učencev in učenk, ki bodo lahko kandidirali za skoraj 24 tisoč vpisnih mest v srednjih šolah. Dijaki in dijakinje bodo lahko izbirali med skoraj 12 tisoč vpisnimi mesti v višjih šolah ter več kot 18 tisoč mesti na fakultetah. Ponudba je torej velika, a zato je izbira še težja za tiste, ki ne vedo točno, kaj jih zanima in kaj bi radi v življenju počeli. Eden takšnih je Denis Kozinc, ki je z mamo Ireno Bregar prišel na informativni dan iz Boštanja. »Odločam se med gimnazijami, saj še ne vem, kam naprej,« je po- vedal. Mama je dodala, da je imela starejša hči podobne težave in se je po končani gimnaziji lažje odločila, kaj bi rada počela. »Mislim, da bi se morali mladi odločati glede na svoje zanimanje, a je to težko, ker vedno manj vedo, kaj želijo,« je dejala. Janez Tasič iz Celja je spremljal vnuka Jana Titana, ki ga zanima tehnika. Tasič meni, da je pomembno, da se otrok odloči za program, ki ga veseli, saj bo le tako lahko uspešen. »Pomembno je, da izbere dejavnost, s katero bo zadovoljen in da mu ta ne bo predstavljala le dela, ampak tudi konjiček.« I 9 W gib: SQUAB "p Tudi Dominika Zupan iz Hrastnika še ni povsem odločena, kaj bi rada študirala, zanima jo tako študij veterine kot tudi slovenščine, zato se bo vpisala na gimnazijo. »Če se poglobiš v svoje konjičke in v to, kar te zanima, boš našel ustrezno šolo. Odločanje na osnovi tega, kakšne službe so na voljo, nima smisla, saj ne vemo, kakšne bodo razmere čez deset let,« je dejala Dominika, ki jo pri tem podpira njen oče Boštjan. Sicer pa napačna odločitev pri vpisu v srednjo šolo ni katastrofa, še vedno si lahko dijaki premislijo in poskusijo znova. Jerneja Čokl iz Sv. Štefana je ugotovila, da srednja šola, ki jo trenutno obiskuje, ni prava. Zato bi se rada jeseni vpisala drugam. »Zanima me kemija, rada bi delala v farmaciji,« je povedala in dodala, da pri štirinajstih letih res težko izbereš pravi poklic. Dijakinja I. gimnazije v Celju Sara Božnik z Dobrne je obiskala višjo strokovno šolo, saj jo zanima študij strojništva, ki za dekleta ni več neobičajna izbira. Želi si hoditi v šolo blizu doma. »Kot smučarski skakalki bi mi veliko pomenilo, da bi ostala doma in nadaljevala treninge v klubu v Vizorah,« je povedala. TATJANA CVIRN, foto: GrupA 4 GOSPODARSTVO Najprej Železar, nato še železarna? Objavljena je prevzemna namera za družbo pooblaščenko Železar, pomembno lastnico podjetja Štore Steel Štorska jeklarna, ki zaenkrat trdno ostaja v rokah treh velikih lastnikov Uniorja, Kovintrada in Dinosa ter več malih delničarjev, zadnja leta posluje zelo dobro, še zlasti je bilo izjemno leto 2017. Lanski rezultati uradno še niso znani, glavni direktor Jani Jurkošek je ob koncu leta povedal, da pričakujejo približno 8 milijonov evrov čistega dobička. Marjan Mačkošek: »Za prevzem Železarja se nismo odločili, ker bi nas mikalo lastništvo v družbi Štore Steel. O tem ta trenutek sploh ne razmišljamo, poleg tega je lastniška struktura jeklarne stabilna, lastnikov prodaja ne zanima. Nikogar ne bomo silili, naj proda delnice Železarja, kot se je to dogajalo v preteklih mesecih, ko so razni kupci po Kozjanskem hodili kar od hiše do hiše. Zdi se nam prav, da zdaj, ko imamo skupaj v lasti že 60 odstotkov družbe pooblaščenke, ostalim delničarjem damo priložnost, da svoje deleže prodajo.« Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, nekdanji glavni direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek in družba Storkom nameravajo prevzeti družbo pooblaščenko Železar. Prevzemno namero so že objavili. Prevzemna ponudba bo znana najkasneje v tridesetih dneh. Vsi trije so že zdaj pomembni lastniki Železarja. Storkom ima po javno dostopnih podatkih malo več kot 28-odstotni delež, Tomaž Subotič 20-odstotnega in Marjan Mačkošek 11-odsto-tnega. In zakaj je prevzem Železarja zanimiv? Če bodo prevzemniki pridobili še preostale delnice te družbe, bodo okrepili svoj vpliv v je-klarni Štore Steel, kjer ima Železar malo več kot 20-od-stotni lastniški delež. Družba pooblaščenka Železar je bila ustanovljena v devetdesetih letih, v njej so se združili nekdanji in sedanji zaposleni štorske jeklarne, ki so v to družbo vložili svoje certifikate in postali njeni delničarji. Na začetku je bilo malih delničarjev veliko, skoraj 3.500, v zadnjih dveh letih se njihovo število vedno bolj krči. Januarja lani jih je bilo še 560, trenutno jih je še manj. Storkom, Marjan Mačkošek in Tomaž Subotič namreč obvladujejo že 60 odstotkov družbe. Svoj lastniški delež je najbolj povečal Subotič, ki že nekaj časa ne skriva, da ga zanima štorska jeklarna. Kot predstavnik češke korporacije Moravia Steel se je pred nekaj leti zanimal za nakup deleža, ki ga ima v jeklarni Unior. Zreška družba je o umiku iz jeklarne razmišljala zaradi finančnih težav, v katerih je takrat bila, vendar s prodajo delnic potem ni bilo nič. Čehi naj bi menda za delnice ponudili prenizko ceno. Ko se je Unior z najemom sindiciranega posojila rešil finančne stiske, o prodaji svojega deleža v Štorah ni več razmišljal. Subotič pa se je očitno odločil, da bo do vpliva v jeklarni prišel na drugačen način, z družbo pooblaščenko. Kot pravi, tokrat ne sodeluje z nobenim tujim podjetjem in da je njegov edini dolgoročni cilj ohraniti slovensko lastništvo družbe Štore Steel. Veliki lastniki ne govorijo o prodaji Že leta 2016 je od Ilirike odkupil približno 10-odstotni delež v Železarju, ki je drugi največji lastnik podjetja Štore Steel. Nato je do letos svoj delež z odkupi delnic malih delničarjev le še povečeval. Na lanski seji skupščine so lastniki Železarja na Subo-tičev predlog razrešili člana nadzornega sveta Ivana Štr-lekarja in v svet imenovali njega. V nadzornem svetu je tudi Marjan Mačkošek, ki je v štorski jeklarni po odstopu z mesta glavnega direktorja svetovalec uprave. Na lanski seji skupščine so delničarji podprli tudi predlog, prav tako Subotičev, da se lahko Železar ob soglasju nadzornega sveta zadolži za morebiten nakup dodatnega deleža v podjetju Štore Steel. Na seji skupščine so omenjali nakup petih odstotkov jeklar-ne. Čeprav Unior, ki ima v štorski jeklarni malo manj kot 30-odstotni delež, ter Dinos in Kovintrade, ki imata v lasti po 15 odstotkov delnic, o prodaji ne govorijo, ima družba še male delničarje, ki so lastniki približno 10 odstotkov družbe. Med manjšimi lastniki je tudi Marjan Mačkošek, ki ima 1,5 odstotka delnic. Če bi Železarju oziroma njegovim lastnikom uspelo male delničarje prepričati v prodajo delnic podjetja Štore Steel, bi svoj delež lahko povečali na skoraj tretjino, vendar je ta možnost zaradi pravil, ki jih imajo v jeklarni pri prodaji delnic, manj možna. Poiskati bodo torej morali druge poti. Uspešna zaradi dividend Družba pooblaščenka, ki jo vodi Anton Franulič, sicer tudi direktor in eden večjih lastnikov Storkoma, ni privlačna samo zaradi lastniškega deleža v podjetju Štore Steel. Po zadnjih dosegljivih podatkih ima Železar za 3,2 milijona evrov dolgoročnih finančnih naložb, večinoma v podjetjih, ki so nastala iz nekdanje železarne. Poleg jeklarne ima v podjetju Itro, ki se ukvarja s prodajo kmetijske mehanizacije, malo manj kot 14-odstotni lastniški delež, deset odstotkov delnic ima v Valjih. Železar je tudi lastnik 1,5 odstotka delnic Uniorja. Marjan Maškošek pravi, da se s Tomažem Subotičem in podjetjem Storkom za prevzem družbe pooblaščenke niso odločili zaradi štorske jeklarne, ampak zaradi želje po konsolidaciji lastništva v Železarju in po njegovem bolj šem poslovanju. Z njim bi se najbrž strinjal tudi Gregor Tekavec, izvršni sekretar v društvu Mali delničarji Slovenije, ki se je udeležil lanske in predlanske seje skupščine Železarja. Kot je dejal, družba nima nobene vizije, uspešna pa je samo zaradi dobrega dividendnega priliva in ne zaradi dobrega upravljanja premoženja. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Dosedanji najemniki Zvezde si bodo pri nakupu slaščičarne pomagali z družbo BKS leasing. ZI ■ ■ I I V V ■ V lizingom do slaščičarne Končno je znano, kdo je zadnje dni januarja na dražbi kupil znano slaščičarno Zvezda v središču Celja. Uradno je to BKS leasing, ki pri nakupu, so pojasnili v družbi, sodeluje le kot financer najemnika lokala. Kot je znano, je Zvezdo leta 2016 od podjetja Domine najelo Gostinstvo M&R. Pogodbo o najemu je podpisalo za sedem let in si zagotovilo tudi predkupno pravico, kot najemnik pa je v lokalu ostalo tudi potem, ko je podjetje Domine decembra 2017 šlo v stečaj. V slaščičarno ni veliko vlagalo, saj se mu to, ker ni bil lastnik, ni izplačalo. Že pred prvo dražbo, ki je bila lani, so v Gostinstvu M&R dejali, da bodo o nakupu resno razmislil, saj bi bilo škoda iz rok spustiti lokal na tako odličnem mestu v Celju. Na prvi dražbi je bila izklicna cena za 406 kvadratnih metrov veliko slaščičarno 300 tisoč evrov, vendar se takrat dražbe ni udeležil nihče. Na dražbi konec januarja je bil edini dražitelj BKS leasing, ki bo za Zvezdo odštel 285 tisoč evrov. Ko bodo končani vsi prodajni postopki, bo torej sedanji najemnik Gostinstvo M&R slaščičarno Zvezda vzel na lizing od BKS leasinga. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) Najboljše v zadnjih petih letih Laška Thermana je lani še povečala prihodke in čisti dobiček, je razvidno iz zadnjega poročila, v katerem družba obvešča sodišče, kako po potrjeni prisilni poravnavi izvaja ukrepe finančnega prestrukturiranja. Po še nerevidiranih podatkih je Thermana lani ustvarila 22 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 8 odstotkov več kot leta 2017 in 6 odstotkov več, kot je predvideval načrt finančnega prestrukturiranja. Čisti dobiček, ki znaša 1,5 milijona evrov, je od predlanskega višji za skoraj tretjino. Lansko poslovanje Thermane je najboljše v zadnjih petih letih. Približno 22 milijonov evrov prihodkov je družba ustvarila tudi leta 2011, vendar je takrat imela milijon evrov čiste izgube. Sicer pa laško zdravilišče po potrjeni prisilni poravnavi leta 2015, ko je njegov skoraj 100-od-stotni lastnik postala Družba za upravljanje terjatev bank, že ves čas posluje dobro in izpolnjuje vse zaveze, ki jih je dalo bankam. V štirih letih jim je odplačalo že malo več kot 6 milijonov evrov dolga, ki je ob potrditvi prisilne poravnave znašal 18,6 milijona evrov. Lani so bile obveznosti Thermane nekoliko višje, znašale so 10 odstotkov glavnice oziroma malo manj kot 1,9 milijona evrov. JI Na sejmu vo podjetji s Ce aške industrije tudi jskega V nedeljo se je v Abu Dhabiju, prestolnici Združenih arabskih emiratov, začel sejem vojaške industrije Idex. Na njem sodelujeta tudi podjetji Dat-Con s Polzele in Prevent&Deloza iz Celja. Sejem, ki bo odprt samo še danes, 21. februarja, je osrednja obrambno-varnostna prireditev na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Na njem se pod okriljem javne agencije Spirit na skupnem razstavnem prostoru predstavlja sedem slovenskih podjetij. Med njimi sta tudi Dat-Con s Polzele, ki izdeluje merilno-regulacijsko opremo in posebno elektroniko za potrebe vojske in policije, ter Prevent&Deloza iz Celja, ki izdeluje zaščitna delovna oblačila in oblačila za vojaške namene. Sejem Idex poteka vsako drugo leto, na njem predstavljajo najnovejše dosežke na področju orožja in vojaške tehnike kopenske vojske, letalstva, protizračne obrambe in vojne mornarice. Na zadnjem sejmu leta 2017 se je predstavilo malo več kot 1.200 razstavljavcev iz 172 držav. JI GOSPODARSTVO 5 Kitajski otroci bodo pisali s celjskimi nalivniki Družinsko podjetje Vivapen sklenilo pomemben posel na Kitajskem - Letošnji cilj podjetja dvig dodane vrednosti Predstavniki kitajskega podjetja Greenwill so konec januarja obiskali Vivapen. Poslovanje podjetja in proizvodnjo so jim predstavili (tretji, četrti in peta z leve) ustanovitelj Vivapena Jože Melanšek ter Luka in Petra Melanšek. Pred petimi ali šestimi leti je Petra Melanšek, direktorica in solastnica uspešnega celjskega družinskega podjetja Vivapen, svojega sina Luko, takrat še študenta, poslala na prvo poslovno pot. Sam je za en teden odšel na Kitajsko, kjer je moral prevzeti tiskarski stroj. Vendar ni opravil samo naročenega, ampak je na lastno pest obiskal še tri druga podjetja. Petra je bila takrat zelo ponosna na sina, še bolj pa je te dni, saj je Luka Melanšek na Kitajskem podjetju priskrbel nov posel. Vivapen bo namreč letos v to državo poslal 200 tisoč nalivnih peres in rolerjev, v prihodnjih dveh letih naj bi bile količine še večje. Podjetje Vivapen, ki je skoraj v celoti usmerjeno na tuje trge, s kitajskimi kupci sodeluje že dlje časa, a jim je do zdaj prodajalo le črnilne vložke, ki so jih potrebovali za nalivna peresa ali rolerje. Te so izdelovali sami. Pred nekaj leti so na Kitajskem sprejeli zakon, da morajo otroci vsaj v prvem razredu pisati z nalivnim peresom. Celjsko podjetje je v tem videlo novo priložnost, še zlasti, ker je za del ogromnega kitajskega trga poreklo pisal iz Evrope zelo pomembno. »Po skoraj letu pogovorov, ponudb in vzorčenj je sinu Luki, ki se je v podjetju zaposlil pred enim letom, uspelo skleniti pogodbo. Novembra lani je odšel tudi na sejem v Šanghaj, kjer so bili naši izdelki prvič tudi predstavljeni. Našim pisalom so namenili ogromno pozornosti in nas prijetno presenetili,« pripoveduje Petra Melanšek. Na Kitajskem z blagovno znamko Vivapen Vivapen je pogodbo sklenil s podjetjem Greenwill, ki izdeluje in na kitajskem trgu pod lastno blagovno znamko prodaja radirke. Te izdeluje tudi za evropski trg in je tako kot celjsko podjetje proizvajalec originalne opreme (OEM) za več priznanih evropskih blagovnih znamk, kot so Faber Castell, Jolly, Staedtler, Pelikan, Bic, Pepermate in še nekatere druge. Zdaj bo Gre-enwill svojo ponudbo radirk na kitajskem trgu dopolnil z nalivnimi peresi in rolerji Vivapen. »Ključnega pomena pri tem poslu je tudi, da je kupec želel nalivna peresa z našo blagovno znamko. Cena izdelkov in seveda tudi njihova kakovost bosta prav takšni, kot ju imamo tudi za vse ostale trge,« pravi Petra Melanšek. Iz Celja bodo letos na Kitajsko poslali najmanj 200 tisoč nalivnih peres in rolerjev, prihodnje leto načrtujejo prodajo 250 tisoč kosov, za leto 2021 najmanj 300 tisoč. Za zdaj načrtujejo, da bodo pisala Vivapen naprodaj na območju Šanghaja in Hong Konga ter v njuni okolici. Prodajali jih bodo distributerjem, ki oskrbujejo knjigarne in trgovske verige. Ko so predstavniki kitajskega podjetja konec januarja obiskali Vivapen in si ogledali njegovo proizvodnjo, so se, pravi Petra Merlanšek, pogovarjali tudi o črnilnih vložkih, brisalcih za črnilo ter drugih izdelkih, ki jih proizvajajo v Celju in jih bodo prav tako vključili v svojo ponudbo zanje. Nov projekt za Faber Castell Petra Melanšek pravi, da bo letos osrednji cilj podjetja dvig dodane vrednosti, ki je lani ob 7,8 milijona evrih prihodkov in 450 tisoč evrih čistega dobička znašala približno 30 tisoč evrov na zaposlenega. »Dodano vrednost želimo povečati na vsaj 35 tisoč evrov, kar bomo dosegli z razvojem ter nadaljevanjem avtomatizacije in robotizacije proizvodnje, ki se jima zelo intenzivno posvečamo zadnji dve leti.« Poleg tega, še dodaja Melanškova, je prav tako zelo pomembno, da je Vivapen za Faber Castell začel razvijati nov projekt. »Ne samo da je to podjetje podvojilo lanska naročila, odločilo se je tudi za razvoj novega projekta z nami, in sicer za pisala višjega cenovnega razreda. Pisala ne bodo več popolnoma plastična, ampak bo njihova površina kovinska oziroma bo plastika dodatno obdelana. To je zelo zahteven projekt, pri katerem bomo sodelovali tudi s poslovnimi partnerji iz Slovenije in tujine,« poudarja Petra Melanšek. JANJA INTIHAR Foto: arhiv Vivapen se nadaljuje Naložbeni ciklus v zdraviliščih Lani največja naložba v Podčetrtku, letos največji v Laškem in na Dobrni Zdravilišča na Celjskem, ki so včlanjena v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), so v dobri naložbeni kondiciji. Vsa v zadnjih letih precej vlagajo, določeno leto več, določeno manj, pri čemer tudi na račun naložb vsa dobro poslujejo. Lani so največjo naložbo izvedli v Termah Olimia, letos bosta predvidoma največji v Thermani Laško in Termah Dobrna. V Thermani Laško se bodo letos pri naložbah osredotočili na prenovo zdraviliškega dela dejavnosti, ki ima najdaljšo tradicijo v podjetju. Maja letos bodo zaznamovali 165-letnico delovanja Zdravilišča Laško. V minulem letu so v Thermani Laško investirali predvsem v posodobitev opreme in energetsko obnovo prostorov, zamenjali sistem priprave vode termalnih bazenov, v sodelovanju z Občino Laško in lokalno skupnostjo so tudi uredili fitnes na prostem. Prav tako so pripravljali projektno dokumentacijo za naložbo v prenovo terapevtskega središča. »Prenova zdravilišča je letos usmerjena v pritličje, kjer bomo dobili nove prostore za masaže in fango, solno sobo, terapevtski bazen z dvižnim dnom, ki bo omogočal so- dobnejše metode zdravljenja bolnikov po operacijah travmatoloških, ortopedskih in nevroloških bolnikov,« je povedala Mojca Leskovar, članica uprave Thermane Laško. Zato so Thermani Laško tudi registrirali razvojno raziskovalno skupino, sodeluje z UKC Maribor. V drugi etapi bodo obnovili celoten kopališki del in uredili manjši center savn. Predvidoma v letih 2020 in 2021 bo sledila še tretja etapa, prenova terapevtskega dela v prvem nadstropju zdravilišča. Vrednost vseh teh naložb Moj- ca Leskovar ocenjuje na dva milijona evrov. Terme Olimia: po rekordnem letu manjše naložbe V Termah Olimia je bilo preteklo leto v znamenju ene največjih naložb v družbi in tudi v slovenskem turizmu v zadnjem desetletju - prenove Wellnes centra Therma-lija, vredne približno deset milijonov evrov. Lani so popolnoma prenovili še trg vasi Lipa in zunanji termalni park Aqualuna dodatno obogatili z novim toboganom Giant slide. Po tem zahtevnem investicijskem obdobju večjih naložb v Termah Olimia za letos niso predvideli, načrtujejo pa osvežitve v zunanjem termalnem parku Aqualuna in Wellnessu Orhidelia. Manjše prenove bo deležen tudi osrednji Hotel Breza, med drugim bodo v njem povečali kuhinjo in restavracijo za približno sto dodatnih sedežev. Denar bodo namenili tudi za nakup oziroma gradnjo 15 do 20 stanovanj za zaposlene in njihove družine, saj bodo, kot so navedli, le na ta način lahko zagotavljali vrhunsko storitev z dovolj kakovostnega in usposobljenega kadra. Terme Dobrna: večje naložbe kot lani V Termah Dobrna so v letu 2018 vlagali predvsem v ukrepe za dvig zadovoljstva in udobja gostov, izobraževanje kadra ter obnovo Hotela Park, za katerega so tudi pridobili dodatno, četrto zvezdico. Letos načrtujejo obsežnejše investicije kot lani. Kot ena najstarejših delujočih zdraviliških destinacij Slovenije bodo v letu 2019 prenavljali stavbe kulturne dediščine, kar bo pomenilo pridobitev name- stitvenih zmogljivosti višjega standarda. Na področju zdravstvene rehabilitacije bodo v Termah Dobrna namenili investicijska sredstva tudi za širitev medicinskih zmogljivosti, specializiranih zdravstvenih programov s pridobitvijo novih medicinskih naprav, ki bodo poleg uporabe priznanih zdravilnih dejavnikov zagotavljale rehabilitacijo bolnikov na še višji ravni. Terme Zreče: vlaganja predvsem v kakovost ponudbe Med pomembnejše dosežke v minulem letu v Termah Zreče uvrščajo gradnjo medgene-racij skega vadbenega parka na prostem, delno prenovo Hotela Klasik ter presojo in ponovno potrditev Mednarodne akredi-tacijske listine kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave v Medicinskorehabilitacijskem centru Term Zreče. Za letos ne načrtujejo večjih vlaganj, še naprej bodo posebno pozornost namenjali vsebini in kakovosti svoje ponudbe. Pri tem se bodo osredotočili predvsem na nadgradnjo doživljajske ponudbe za družine in na pripravo programov, ki bodo temeljili na zdravih, zelenih in aktivnih doživetjih in lokalni kulinariki. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Letos kar dva prejemnika naziva častni meščan? CELJE - Znani so letošnji nominiranci za celjske grbe, priznanja Mestne občine Celje ob občinskem prazniku, ki je 11. aprila. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in nagrade mestnega sveta je seznam nominirancev določila po obravnavi 25 predlogov prejemnikov. Letos je nominirala kar dva kandidata za naziv častnega meščana in še osem drugih prejemnikov priznanj, o katerih bo mestni svet odločal 5. marca. Kandidata za častnega meščana Celja sta msgr. dr. Stanko Lipovšek, nekdanji celjski škof - komisija zanj podelitev naziva predlaga med drugim za duhovniško poslanstvo in odprtost med različno mislečimi - ter Ivan Grobelnik - Ivo za pogum v NOB in osvoboditev političnih zapornikov iz Starega piskra. Nominiranca za zlati grb sta Glasbena šola Celje za izjemen prispevek h kulturnemu življenju na Celjskem in odličnost pri pedagoškem delu ter Izidor Krivec za dolgoletno uspešno poslovno pot in pomemben prispevek k celjskemu gospodarstvu. Kandidati za prejem srebrnega celjskega grba so Gimnazija Celje - Center za strokovno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulturno-humanitarno udejstvovanje, Edvard Kužner za pomemben prispevek pri razvoju gostinstva na Celjskem in pedagoško delo ter dr. Zoran Pevec za vrhunski ustvarjalni opus na področju književnosti. Nominiranci za bronasti celjski grb so Drsalni klub Celje za razvoj tekmovalnega in rekreativnega umetnostnega drsanja ter promocijo športa, Milan Alašević za izjemen ustvarjalni opus in dosežke v karikaturi ter Društvo tabornikov Rod II. grupe odredov Celje za uspešno petdesetletno delovanje na področju vzgoje, izobraževanja in aktivnega preživljanja prostega časa mladih. Kandidata za prejemnika kristalnega celjskega grba za izjemne študijske uspehe sta letos dva, Iza Pavlina in Bernie Bezenšek. »Letos je prispelo nadpovprečno veliko število vlog za najvišja priznanja Mestne občine Celje, vsi predlogi so bili zelo dobri in utemeljeni. Komisija je imela precej težko delo in se je zato odločila, da letos podeli več najvišjih priznanj kot običajno,« je povedal Janko Požežnik, predsednik komisije mestnega sveta za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in nagrade. ROBERT GORJANC V naš kolektiv VABIMO SODELAVCE na delovna mesta: ir~lC2> Grafično podjetje d.o.o. TISKAR (M/Ž) Opis dela: - priprava in tisk neskončnih obrazcev ali izdelkov flekso tiska Pogoji: - pričakujemo prijave kandidatov s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo grafične smeri, - zaposlili bomo tudi kandidata katere druge tehnične smeri z delovnimi izkušnjami. Ponujamo: - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece, - možnost priučitve. OPERATER NA DODELAVNIH STROJIH V TISKARNI m/Ž) Opis dela: - delo na dodelavnih strojih Pogoji: - srednja ali poklicna šola, - zaželeno znanje dela na dodelavnih strojih v tiskarni. Ponujamo: - možnost priučitve, - delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z opisom dosedanjega dela in življenjepisom pričakujemo v 10 dneh na naslov: INO, d. o. o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 CELJE, telefon 03 42 54 100, e-pošta: ino@ino.si Nad prometne zagate v Gosposki ulici MOC delno za izbris nepravilno označenih parkirišč, ne za njihovo ukinitev CELJE - Gosposka ulica spada med tiste ulice v mestu, ki so najbolj obremenjene z mirujočim prometom. To je opazno med delavniki, a še bolj je bilo to stanje očitno v času prazničnega dogajanja v okviru Pravljičnega Celja, ko je bila ta ulica povsem zasedena s parkiranimi osebnimi vozili. Razmišljanj o spremembi prometnega režima v Gosposki ulici je zato precej, nekatera segajo tudi do predlogov o popolnem zaprtju ulice za promet. Na problematično stanje v tej ulici je v svoji pobudi, ki jo je predstavil mestnemu svetu, opozoril tudi Samo Seničar, svetnik Levice: »Parkirna mesta so zarisana na pločniku, zaradi česar je vidljivost pešcev bistveno zmanjšana. Prav tako ni varnega prehoda z ene strani ulice na drugo in na tristo metrov dolgi ulici ni niti enega prehoda za pešce.« Svetnik tako, če povzamemo, ocenjuje, da je ta ulica prometno nevarna. V celjski občini se s to oceno ne strinjajo in navajajo, da so se v osmih letih zgodile le tri prometne nesreče z lahko telesno poškodbo in le tri, za katere je bila kriva neprilagojena hitrost. Sicer pa je svetnik Samo Seničar podal nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje razmer v Gosposki ulici. »Predlagamo vzpostavitev dveh do treh >ležečih policistov<, izbris vseh parkirnih mest s pločnikov, ureditev ulice po sistem >sharrow< kot v Miklošičevi ulici. Pred Osrednjo knjižnico Celje so Kolesca, a do tja ne vodi nobena kolesarska pot.« V celjski občini odgovarjajo, da zaradi enosmernega in počasnega prometa ter parkiranih vozil, kar dejansko in optično zožuje cestišče, lahko pešci ulico varno prečkajo na več mestih. V občini se delno strinjajo, da bi morebitna nepravilno označena parkirna mesta lahko izbrisali. Celoviti ukinitvi parkirnih mest nasprotujejo, saj bi se povečala hitrost vožnje, prav tako bi to vplivalo na poslovanje trgovcev in obrtnikov. Ureditev sistema »sharrow«, mešanega pasu za kolesarje in avtomobile, je predvidena v tem letu, v občini bodo preučili tudi možnost postavitve cestnih ogledal. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Obnova Celjskega doma po nekdanji podobi? CELJE - Že nekaj časa je v izvedbi energetska obnova Celjskega doma, ene zna-menitejših stavb v knežjem mestu, zgrajene leta 1906. V okviru te prenove so predvidena še druga obnovitvena dela. Ob tem se v javnosti pojavljajo tudi predlogi in pobude, da bi to stavbo, nekdanjo Nemško hišo, obnovili v prvotnem arhitekturnem slogu z vsemi pripadajočimi ornamenti in štukaturami. Obnovitvena dela na Celjskem domu, ki ima status kulturnega spomenika ga pomena, stalno nadzirajo v območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob energetski prenovi je v izvedbi tudi obnova strešne kritine in zgodovinske fasade, za katero je bila na podlagi sondiranja določena barva opleska. Kot so sporočili iz celjske občine, pri obnovi okroglega stolpa pod obstoječim ometom ni bilo sledi starejšega opleska oziroma »Na podlagi sondiranja dveh konservatorjev so v območnem zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) sklenili, da je premalo verodostojnih podatkov za popolno, idealno rekonstrukcijo reliefno okrašenih zgornjih registrov okroglega stolpa celjskega doma. Vsakršna rekonstrukcija >na pamet< bi po prepričanju zavoda potvarjala zgodovino,« so še pojasnili v občini. Kljub načrtom, ki vsebujejo tudi skice predvidenih reliefov, so te premalo natančne in iz njih niso razvidni načini obdelave. Na starih črno-belih fotografijah ni vseh možnih zornih kotov celotne reliefne obdelave, zato so se konser-vatorji po posvetu odločili za obstoječo obdelavo in predstavitev brez reliefov. Vrednost energetske in ostale obnove Celjskega doma je ocenjena na 1,6 milijona evrov, samo za obnovo zgodovinske fasade bo celjska občina namenila malo manj kot pol milijona evrov. Obnova Celjskega doma sodi v sklop celovite energetske obnove javnih objektov, katere izvajalec je v okviru javno-zasebnega partnerstva Energetika Celje, ki bo za ta projekt namenila 1,9 milijona evrov. RG, foto: SHERPA Celjski dom si je v tem zimskem času nadel prav poseben plašč. Obnova ceste Zidani Most-Radeče pod drobnogledom DRSI predstavila projekt, ocenjen na približno sedem milijonov evrov RADEČE - V občini so z nestrpnostjo pričakovali predstavitev projekta obnove državne ceste Zidani Most-Radeče. To dokazuje tudi množični obisk dogodka v kulturnem domu v Radečah, kjer so o projektu spregovorili predstavniki državne direkcije za ceste (DRSI). Gre za obnovo odseka od starega železnega mostu v Radečah do prvega podvoza v Zidanem Mostu, dolgega malo več kot kilometer. S takšno udeležbo so prebivalci Radeč po besedah župana Tomaža Režuna tudi izkazali, da jim ni vseeno, po kakšni cesti se bodo vozili in kakšen bo režim. »Predstavniki direkcije, ki jo je s sodelavci zastopal Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste, so zelo korektno predstavili projekt. Povedali so, da je mogoče projekt izvesti hitreje, vendar s popolno zaporo ceste v času obnove, te pa si v občini ne želimo. Kot so zagotovili na direkciji, je tudi ne bo in tako pereče vprašanje zadnjih nekaj mesecev v Radečah ni več na dnevnem redu. Prav slabim prometnim povezavam iz smeri Savinjske in Zasavja pripisujejo precejšen delež krivde za počasnejši razvoj občine. Državna cesta Zidani Most-Radeče namreč predstavlja ozko grlo prometnih tokov globlje proti Posav-ju in Dolenjski, hkrati je tudi zelo nevarna z vidika prometne varnosti. Glede projekta obnove ceste, ki ga bo v celoti financirala država, v občini nimajo večjih zadržkov ali pripomb. Kot je povedal Tomaž Willenpart, bo projekt v tehničnem smislu zelo zahteven. Po časovnem načrtu bo DRSI junija objavila razpis za izvajalca gradbenih del in če ne bo zapletov, naj bi se dela začela v septembru. »Po zagotovilih DRSI naj bi se dela končala leta 2021, kar pomeni, da bo leto in pol na našem območju veliko gradbišče,« je še povedal Tomaž Režun. Obnova te ceste je sicer povezana z gradnjo nove državne ceste od Hrastnika do Zidanega Mosta, za katero je že bil sprejet državni prostorski načrt. Po načrtovanem projektu bo gradnja te nove ceste mogoča, šele ko bo končana obnova ceste Zidani Most-Radeče. Tudi zato je mogoče pričakovati, da bodo dela na tej cesti čimprej končana. Vrednost naložbe je po besedah radeškega župana ocenjena na približno 7 milijonov evrov. ROBERT GORJANC Foto: Občina Radeče S skupnimi močmi do milijonov SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Vseh šest občin je podpisalo partnerski dogovor, s katerim se bodo potegovale za malo manj kot 2,5 milijona evrov evropskega in državnega denarja za izboljšanje vodooskrbe v dolini. Projekt, katerega koordi-natorica je Razvojna agencija Savinja, bo prinesel sofinanciranje gradnje in obnove več desetletij starih vodovodnih sistemov, s čimer se bo izboljšala oskrba prebivalcev doline s kakovostno pitno vodo, obenem se bodo zaradi posodobitev zmanjšale tudi njene izgube. Zdaj te znašajo že približno 40 odstotkov. »Za zagotavljanje zdrave in nemotene oskrbe s pitno vodo so žal pogojena izredno velika investicijska vlaganja, ki jih je v okviru proračuna občin nemogoče v celoti zagotoviti, zato si občine Spodnje Savinjske doline maksimalno prizadevamo pridobiti čim več evropskih virov financiranja,« je po podpisu pogodbe izpostavil braslovški župan Tomaž Žohar. V treh delih V projektu sodeluje vseh šest spodnjesavinjskih občin - Žalec, Polzela, Prebold, Bra-slovče, Tabor in Vransko -, ki bodo investitorke komunalne infrastrukture vsaka na svojem območju. Za odgovorno nosilno partnerico so zaradi največjega investicijskega vložka izbrale Občino Žalec. Na terenu naj bi začeli delati leta 2020, projekt naj bi bil končan leta 2022. V prvi fazi bodo obnavljali primarni vodovod Tabor-Braslovče-Pre- bold (zadolžene občine Tabor, Prebold, Braslovče), v drugi fazi primarni vodovod Zaplanina-Ločica-Vransko (občine Vransko, Braslovče, Polzela, Prebold) in v tretji fazi vodovod Grmovje-Žele-zno-Hramše (Občina Žalec). Projekt, s katerim morajo zagotoviti vodo vsaj za deset tisoč prebivalcev, koordinira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter bo sofinanciran iz sredstev evropske kohezijske politike in državnega proračuna. ŠO, foto: TT Župani občin Spodnje Savinjske doline so podpisali sporazum za 2,5 milijona evrov evropskega denarja za izboljšanje vodooskrbe v dolini. Nazdravljali bodo z novimi vrčki ŽALEC - V središču Spodnje Savinjske doline je vse pripravljeno za novo sezono delovanja Fontane piva Zeleno zlato. Občina Žalec in tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem sta podpisala pogodbe s pivovarji, ki bodo letos sooblikovali zgodbo o tej žalski atrakciji, na kateri so do zdaj prodali 145 tisoč vrčkov piva. Letos se bo predstavilo 23 pivovarjev, iz pip bo teklo 23 različnih vrst piva, varjenega s slovenskim hmeljem. Dosedanjemu vrčku, ki omogoča degustacijo šestih piv po deciliter, se bosta v novi sezoni pridružila še vrčka, ki bosta omogočala točenje trikrat oziroma desetkrat po deciliter piva. Obiskovalci bodo kakovost piva lahko ocenjevali od 30. marca, ko bo fontana ponovno odprla svoje pipe. Obratovala bo sedem dni v tednu do konca oktobra. Na odprtju bodo premierno predstavili nov 4D-film o hmeljarstvu in pivovarstvu v Spodnji Savinj ski dolini. ŠO Dve tretjini za naložbe LUČE - Občina je sprejela osnutek letošnjega proračuna. Po njem je za letos načrtovanih 4,1 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov. Približno dve tretjini občinskega proračuna predstavljajo različne naložbe. Glavna je lani začeta gradnja športne dvorane. Ta bo v celoti stala 2,3 milijona evrov, od česar bo občina letos pokrila 1,8 milijona evrov. Razlika je bila plačana že v preteklem letu. V proračunu je tudi 250 tisoč evrov za gradnjo nove čistilne naprave za odpadne vode, med postavkami so tudi sredstva za obnovo cest. Občina se kljub pomembnim vlaganjem tudi letos ne bo zadolževala. Druga obravnava letošnjega proračuna bo pred koncem februarja. Luče so sprejetje letošnjega proračuna odložile zaradi minulih lokalnih volitev. Novoizvoljeni svetniki naj bi tako imeli vpliv na sprejemanje novega proračuna. V povolilni sestavi luškega občinskega sveta je kar osem od enajstih svetnikov novih. BJ Letos dodaten pločnik ŠTORE - Občina bo letos v Ulici Karla Vovka v naselju Lipa gradila nov del pločnika. Gre za blokovsko naselje v Štorah, kjer je tudi precej pešcev. Zanje naj bi bila tako pot po Ulici Karla Vovka bolj varna. Poleg pločnika bo občina urejala cestišče in poskrbela za javno razsvetljavo. Gre za približno dvesto tisoč evrov vredno naložbo, za katero bo država prispevala približno trideset tisoč evrov. Pločnik bo omogočil bistveno varnejšo pot šolarjev in drugih občanov. Začetek del je v Ulici Karla Vovka predviden za konec pomladi. Občina je na Lipi zadnja leta uredila prečni del Kovinarske ulice, kjer je tudi obnovila vodovodno in kanalizacijsko napeljavo ter poskrbela za parkirna mesta. Pred tem je prenovila del te ulice pri nekdanji srednji šoli. Lani je na Lipi uredila tudi balinišče. BJ Rožmanovo so pohvalili ŠTORE - Osnovna šola išče svojega ravnatelja za prihodnji mandat. Prijavila se je ena sama kandidatka, sedanja ravnateljica Mojca Rožman, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje. Zato je svet zavoda zaprosil za uradno mnenje k imenovanju občino, ki je ustanoviteljica zavoda. Njen občinski svet je o tem odločal na zadnji seji občinskega sveta. Svetniki so med razpravo delo sedanje ravnateljice pohvalili in ji dali pozitivno mnenje. To so storili soglasno. Pod okriljem osnovne šole delujeta tudi Podružnična šola Kompole in vrtec. BJ Za ureditev ekoloških otokov v mestu CELJE - Predsedniki svetov mestnih četrti so na župana Bojana Šrota in mestne svetnike naslovili pobudo, s katero želijo čim hitrejšo ureditev ekoloških otokov v mestu, torej zbirnih mest za mešane in biološke odpadke ter papir in steklo. Po skupnem sestanku tako od občine med drugim pričakujejo, da bo določila primerna mesta za ekološke otoke, pri čemer Mihail Zver, predsednik Mestne četrti Slavka Šlandra meni, da je polovica obstoječih že zdaj ustreznih. »Gre predvsem za ograditev ekoloških otokov na način, da bi imel vsak stanovalec svoj ključ, medtem ko ostali ne bi imeli več dostopa, kar bi prispevalo k večji urejenosti. To želimo uresničiti v sodelovanju z občino in s podjetjem Simbio,« je poudaril Zver. V mestnih četrtih tudi pričakujejo, da bo občina ureditev teh mest uvrstila v proračun za leto 2019, ki ga bo mestni svet v drugem branju obravnaval 5. marca. »Za izvedbo tega projekta smo del sredstev pripravljeni zagotoviti tudi v mestnih četrtih, sicer pa pričakujemo sofinanciranje ob- čine, in sicer vse za prijetnejše bivanje naših občanov.« Naš sogovornik je še prepričan, da bo s takšno ureditvijo ekoloških otokov mogoče tudi lažje nadzirati kršitve in sankcionirati kršitelje. V celjski občini so v odzivu pojasnili, da se bodo takoj po počitnicah podžupan Vladimir Ljubek, vodja oddelka za okolje, prostor ter komunalo Dušan Slapnik in urbanist-ka Alenka Padežnik sestali s predsedniki mestnih četrti in poskušali najti sprejemljivo rešitev za obe strani. RG, foto: KS Slavko Šlander Vesolje bodo približali z novimi razstavami VITANJE - V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika so lani celovito prenovili razstave in vsebino. V sredo so slovesno odprli štiri nove razstave in dve interaktivni aplikaciji, da bi v center privabili širše občinstvo. Prva novost je temeljna razstava o življenju in delu Hermana Potočnika Noordunga. »Na ogled so vsi prevodi in slovenske izdaje knjige Pro- blem vožnje po vesolju - Raketni motor. V zbirki sta prva izdaja nemškega izvoda iz leta 1929 in ruski delni prevod iz leta 1935, ki je izjemna redkost. Takšne zbirke nima nobena knjižnica v Sloveniji in verjetno tudi ne na svetu,« je razložil direktor centra vesoljskih tehnologih dr. Dominik Kobold. Na ogled je tudi nova razstava Slovenija v vesolju, na kateri predstavljajo dosežke slovenskih podjetij in projektov v vesolju. Tretja razstava je Podobe zemlje, ki na poseben in nov način razkriva delovanje sistema in podaja dosežke opazovanja Zemlje skozi kopico uporabnih primerov. Prav tako je ob 50-letnici prvega pristanka na Luni dobil Zemljin satelit novo razstavo. Na ogled sta tudi dve aplikaciji, Vesolje 360 in simulator letanja Vr Electra. Kot je še dodal Dominik Kobold, si želijo z novimi pridobitvami v center privabiti širše občinstvo, saj so novosti zanimive tako za ljubitelje vesolja kot tudi za znanstvenike. BGO ♦BREZPLAČNA VSTOPNICA -.nwiin .W.W» III' fr/ti I тилпЛЈ I ar OD * OQ ^ллут џ AOJ7Q0JPO * FEBRUARJA QU II 1П; IJ MARCA * CIRKUŠKI ŠOTOR JE ODLIČNO OGREM i m » ■ III/ ■ W Mm Objavljeni so razpisi za pravosodne policiste Na spletnih straneh Ministrstva RS za javno upravo in Zavoda RS za zaposlovanje so od petka objavljeni razpisi za zaposlitev 54 pravosodnih policistov -kandidatov. Tudi vodstva zaporov sama opozarjajo, da že nekaj let primanjkuje kadrov. Rok za prijavo na razpis je do 25. februarja. Nove zaposlitve so predvidene za vse zavode za prestajanje kazni zapora v Sloveniji in za prevzgojni dom v Radečah. V celjskih zaporih je na voljo pet delovnih mest, v prevzgojnem domu Radeče sta dve. Med pogoji za prijavo na ta delovna mesta so peta stopnja izobrazbe, vozniško dovoljenje B-kategorije, pri čemer kandidati ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora na več kot šest mesecev. Zoper njih ne sme biti vložena niti pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki ga preganjajo po uradni dolžnosti. Kandidati morajo biti tudi varnostno preverjeni in zanje ne smejo obstajati varnostni zadržki. Če bodo kandidati ustrezali, bo uprava za izvrševanje kazenskih sankcij z njimi sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za čas usposabljanja za opravljanje nalog pravosodnega policista, vendar najdlje 18 mesecev. Kandidat za pravosodnega policista v času usposabljanja opravlja pripravništvo in se usposablja za samostojno delo pravosodnega policista. Z javnim uslužbencem bodo po uspešno končanem usposabljanju in opravljenem strokovnem izpitu sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. SŠol Iščejo tudi pomožne policiste Slovenska policija je objavila razpis, s katerim k sodelovanju vabijo več kandidatov za pomožne policiste. Zainteresirani se lahko prijavijo v dveh rokih, in sicer do 31. julija letos ali do 31. januarja leta 2020. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki so že zaposleni, pa tudi brezposelni, vendar le, če izpolnjujejo razpisne pogoje, kot so denimo starost od 18. do 60. leta in imajo srednjo izobrazbo ter ustrezne psihofizične sposobnosti. Značilnosti dela pomožnih policistov so delo na vpoklic ob naravnih in drugih nesrečah. Pri zaposlitvi pomožnih policistov ne gre za delovno razmerje, ampak za pogodbeni odnos s policijo. Ta prijavljene po izboru tudi usposobi in jim ponudi plačilo za opravljeno delo. Glede na dva roka prijav bosta tudi dve usposabljanji. Prvo že letošnjega novembra, naslednje pa marca prihodnje leto. Pomožni policisti oziroma rezervisti bodo usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Vpoklicani pa bodo tudi v primerih, ko bo huje ogrožena javna varnost, v primerih krize oziroma izrednega stanja. Pogodbeni odnos s policijo pomeni, da tistim, ki so že zaposleni, obstoječa pogodba o zaposlitvi z delodajalcem ne preneha veljati. Pomožni policisti pod zaprisego podpišejo pogodbo, ki velja pet let z možnostjo podaljšanja. Razporejeni so na tisto policijsko upravo, na območju katere imajo stalno prebivališče. Na tem območju ob morebitnem vpoklicu izvajajo policijska pooblastila. Vpoklicani so še v primerih, ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov. Za opravljeno delo kot pomožni policist oseba poleg plačila za delo prejme tudi plačilo za pripravljenost. SŠol Kdo bo prihajal v Nazarje? Poslanec državnega zbora dr. Darij Kraj-čič, ki je odstopil, je imel od lanskega oktobra svojo poslansko pisarno v Nazarjah. Tam ga bo po vsej verjetnosti kot poslanec nadomestil Nik Prebil. Ta je zaposlen na ministrstvu za zdravje, kjer dela pri ministru Samu Fakinu na področju stikov z javnostmi. Poslanca državnega zbora Darija Krajčiča, ki ima poslansko pisarno v Nazarjah, bo po vsej verjetnosti nadomestil Nik Prebil. Na našem območju sta oba kandidirala za stranko Lista Marjana Šarca. Oba živita na drugih območjih Slovenije. Državni zbor se bo z odstopom Krajčiča uradno seznanil na eni od svojih prihodnjih sej. Krajčič je odstopil po pogovoru v stranki in to zaradi domnevne kraje sendviča v trgovini. Kot je pojasnil, je zaman čakal pri blagajni, kjer je več ljudi klepetalo, nato je odšel iz trgovine. Za svoje dejanje se je opravičil tako zaposlenim v trgovini kot svojim strankarskim kolegom. Krajčič je mladost preživel na kmetiji v Za-drečki dolini, pozneje je stanoval na Ljubnem in v Nazarjah. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v tamkajšnjem gozdnem gospodarstvu. Po izobrazbi je doktor gozdarskih znanosti. BJ Kdaj odprava škode po neurjih? DOBRNA - Občina se pripravlja na odpravo škode, ki je nastala po dveh neurjih. Prvo je bilo predlani decembra in naslednje junija lani. Po prvem je potrebna sanacija drevesne skorje v Zdraviliškem parku in nekaterih cest. Precej škode je povzročilo tudi lansko junijsko neurje, ki je povzročilo nastanek plazov Šubič in Flis. Odpravljanje škode po obeh ne- urjih bo stalo približno tristo tisoč evrov, od česar je 220 tisoč državnih sredstev. K temu bo 80 tisoč evrov dodala občina. Za objavo javnega naročila za izvedbo del mora imeti občina pripravljen svoj proračun. Ta naj bi bil dokončno sprejet prihodnji mesec. Občina računa, da bi se dela za odpravo škode lahko začela sredi tega leta. BJ Od petka do petka IZBIRAMO DOGODEK TEDNA u radio celje vsak petek ob 12.15 — /i Dvorec ima štiri trakte z notranjim arkadnim dvoriščem. Najstarejši trakt je iz let 1578-1590, trije trakti so bili dodani v 18. stoletju, medtem ko je bil leta 1869 dvorec prezidan. Ii I [Ц K i t 4 IV*? \ш ii m n £g I ! 1,8 1- * S T II 1 kil 1 V\ J S S 1___ 11 m 6E 3! I i 8 1 II u, tБ S ——— 7* 1 ШШ V graščini so še vedno bolj ali manj ohranjene freske. Leta 1956 je v graščini začel delovati dom onemoglih, dokler niso oskrbovancev leta 1971 preselili v graščino Šenek na Polz v Šmatevžu pa je poslovne prostore imelo celjsko gradbeno podjetje. ;li, v graščini Park je zasnovan v angleškem krajinskem slogu z romantičnimi sestavinami, značilnimi za 19. stoletje, kot sta razgledni lesen paviljon z ledenico in ribnik z ostanki kovane ograje ter redkimi drevesnimi vrstami. Občina bo park v sodelovanju z društvi začela čistiti že letos spomladi. Po žagi še obnova bližnje graščine Se graščini Štrovsenek obetajo boljši časi? - Škotski investitor naj bi bil v Šmatevžu pripravljen oživiti tudi nekdanji lovski dvor grofov Celjskih BRASLOVČE - Graščina Štrovsenek na območju nekdanje Čmakove žage s tamkajšnjim parkom predstavlja za občino Braslovče izjemno kulturno in zgodovinsko dediščino. Po letih propadanja se, kot kaže, tudi za dvorec le obetajo boljši časi. Obnovil in oživil naj bi ga škotski investitor, ki naj bi v neposredni bližini zgradil do zdaj eno največjih žag v Sloveniji, vedno približno 40 milijonov evrov. Braslovški župan Tomaž Žohar se je s tem namenom nedavno sestal s trenutnimi lastniki, potencialnim novim investitorjem, z zavodom za varstvo kulturne dediščine, zavodom za gozdove, re-stavratorji, s projektanti, z urbanisti in gradbenimi strokovnjaki. Na sestanku v gra- ščini so se dogovorili o prvih korakih in ovrednotili posege za oživitev dvorca in parka. Današnji lastnik graščine -podjetje Štore Steel - naj bi graščino prodal škotskemu investitorju, ki naj bi jo po besedah Žoharja obnovil in oživil ter v njej uredil evropsko izobraževalno središče za lesarstvo in protokolarne prostore. Bližnji park, ki zaradi redkih drevesnih vrst pomeni pomembno naravno dediščino in ga poznajo tudi svetovno znani botaniki, bo občina v sodelovanju z zainteresiranimi društvi začela čistiti in revitalizirati že letos spomladi. Kdaj naj bi se začela obnova graščine, zaenkrat še ni znano. Pri tem ni pogojena z gradnjo bližnje žage, ki bi se lahko v najboljšem primeru začela v drugi po- lovici letošnjega leta. Občina Braslovče je z ministrstvom, vlado in s potencialnim investitorjem že uspela doreči ustrezno logistično povezavo do avtoceste, s katero tovorna vozila ne bodo obremenjevala bližnjih lokalnih cest. Braslovški občinski svet naj bi občinski prostorski načrt glede na trenutno dinamiko nastajanja sprejel do začetka poletja. Od lovskega dvora do doma onemoglih Predsednico Turističnega društva Gomilsko Boženo Kosu veseli, da bo zadnja leta zapuščeno območje Čmakove žage, ki v obdobju socializma med Spodnjesa-vinjčani ni bilo znano le po gospodarstvu, temveč tudi po športnem in kulturnem življenju, le dobilo novo podobo. Zaposleni v podjetjih Beton in Ingrad, ki sta nekoč delovali v neposredni bližini graščine, so uredili športne površine in večnamensko dvorano, ki je bila lesena in je danes ni več. V drugi polovici 40. let prejšnjega stoletja je pri njeni gradnji kot inženir gradbeništva celo pomagal sin zadnjega predvojnega lastnika Štrovsenka. Po drugi svetovni vojni je bila graščina, ki je v 17. stoletju nastala na mestu nekdanjega lovskega dvora grofov Celjskih, nacionalizirana. Leta 1956 je v njej začel delovati prvi dom onemoglih v Spodnji Savinjski dolini. »Na to čudovito graščino imam veliko lepih spominov. Spadam med tistih pet še živečih graščin- skih delavk, ki smo delale v domu onemoglih. Pozimi je bilo v njem tudi do osemdeset stanovalcev, zaposlenih pa nas je bilo le dvanajst,« se je na družabnem omrežju na novico, da naj bi graščino končno le začeli obnavljati, odzvala Alberta Podbregar, ki jo zelo vesli, če bosta Čma-kova graščina in park zasijala kot nekoč. Bili so samooskrbni Oskrbovance so leta 1971 preselili v graščino Šenek na Polzeli, v Štrovsenku pa je poslovne prostore dobilo bližnje gradbeno podjetje Ingrad. Po njegovem stečaju se je zvrstilo nekaj različnih lastnikov. Božena Kosu, ki je kot deklica z vrstniki rada tekala po bližnjem parku, se spominja, da ji je vedno znova zastal dih zaradi ribnika in lokvanjev. Park je bil zasnovan v angleškem krajinskem slogu z romantičnimi sestavinami, značilnimi za 19. stoletje, kot sta razgledni lesen paviljon z ledenico ter ribnik s kovano ograjo in z eksotičnimi drevesnimi vrstami. K urejenosti so veliko pripomogli oskrbovanci doma onemoglih, ki so bili še toliko pri moči, da so lahko delali. »Imeli so velik vrt in njive, kjer so pridelovali solato, krompir in druge vr- tnine. V mesecih, ko je bilo mogoče pridelovati zelenjavo, so bili samooskrbni. Tudi pokrit zimski vrt in skrbno vrtnarko Vidmarjevo so imeli, da je pripravljala sadike za zgodnje sajenje. Če se ne motim, so redili tudi prašiče in kokoši. Vsi iz doma, ki so bili pridni in so imeli še toliko moči, da so lahko delali, so pomagali,« še dodaja domačinka. Svež veter v jadra gomilskemu turizmu Mnoge okoliške prebivalce na območje Čmakove žage in parka vežejo lepi mladostniški spomini. Dolgoletna predsednica turističnega društva zato upa, da bosta graščina in okolica zasijali v novi podobi in s tem dali svež veter v jadra gomilske-mu turizmu. »Graščina bi bila lahko krasno prizorišče kulturnih in protokolarnih dogodkov ter obenem priložnost, da se ljudem predstavijo lokalni ponudniki. V graščini bi lahko namreč razvijali nakupovalni turizem, s katerim bi lahko turisti spoznavali savinjsko kulinariko in dopolnjevali okoliške oglede,« še dodaja predsednica in upa, da bo do obnove, ki zagotovo ne bo mačji kašelj, tudi res prišlo. ŠPELA OŽIR 10 KULTURA Peške lubenice so lahko okrasna stena Tina Kolenik o družbenih vlogah in večni mladosti V AQ galeriji je na ogled razstava vizualne umetnice in perfor-merke Tine Kolenik z naslovom Oblačenje kože. Umetnica, ki je napisala knjigo Koža kot kostum - Oblačenje in slačenje v vsakdanjem življenju in umetniškem ustvarjanju, se v knjigi in na fotografijah sprašuje, kakšen pomen ima koža v sodobnem svetu. Razstava Tine Kolenik obsega dva tematska sklopa. V prvem so fotografije iz cikla Promenada in v drugem iz cikla Oblačenje kože. V Promenadi so vključene fotografije, ki prikazujejo različne družbene vloge in statuse. »Promenada je zastarela družbena navada, ki je bila aktualna od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Na mestnih promenadah so se srečevali ljudje z različnimi družbenimi vlogami in statusi, srečanje so imela politične in poslovne namene, med spoloma je bilo prisotno tudi koketiranje. Na tej promenadi je vladala hierarhija vedenja in oblačenja. Danes se je promenada preselila na družbena omrežja, kjer se posamezniki spet (po)kažemo v najlepši podobi, v Spodnjice iz pomarančnih olupkov (Foto: Tina Kolenik) vlogi, ki jo sami zrežiramo, da bi dobili čim več pozornosti in potrditve,« je razložila Tina Kolenik. Estetsko zanimiva lubenica Skupno vsem fotografijam, avtoportretom na promenadi, je, da imajo pokrivala iz lubenice. Sadež je umetnica uporabila za umetniški projekt. »Najprej sem razmišljala, da bi lahko lubenice uporabila v gledališču kot rekvizite, na primer stol, mizo ali glasbilo ... Kasneje sem pomislila, da bi lahko iz njih naredila pokrivala.« Iz njih je oblikovala pokrivala za različne družbene vloge in statuse. Tako je Tina Kolenik na fotografijah enkrat partizanka, drugič nuna, zakrita muslimanka kot tudi ortodoksni Jud. »Ugotovila sem, da tudi z malo drugačnim pristopom lahko izrazim družbeni kontekst. Poleg tega je lubenica zelo zanimiva tudi z estetskega vidika. Zelena koža in rdeča sredica z rjavimi peškami ponujata likovno vznemirljivo in igrivo izhodišče.« Da je razstava res razgibana in zanimiva, je poleg fotografij Tina Kolenik na steno prilepila peške, ki so ostale pri razpolovitvi lubenic. Na steno AQ galerije je tako prilepljenih 2.170 pešk. Kožo je treba ohranjati mlado za vsako ceno Za drugi del razstave je uporabila fotografije, katerih rdeča nit je Lubenica je lahko dežnik. (Foto: Tina Kolenik) pomarančna koža. Tina je namreč iz pomarančnih olupkov naredila ženske spodnjice. Najdete asociacijo na pomarančno kožo, ki nam je ženskam pogosto neprijetna zadeva? Kot je povedala Tina Kolenik, je za šivanje spodnjic porabila teden dni, saj šivanje z olupki zahteva čas in potrpljenje. Koža ima v postmoderni kulturi, ki je obsedena z videzom, pomembno vlogo. »Postmoderna potrošniška družba je nagnjena k estetizaciji in idealizaciji ženskega ter moškega telesa. Če je včasih veljalo, da obleka naredi človeka, zdaj to velja za našo kožo. Da je zdrava, mlada in lepa, jo je treba negovati. Koži namenjamo veliko časa in pozornosti, ker jo najbolj opazimo. Sodobna potrošniško naravnana družba časti kult mladosti, ki stane. Več kot imamo denarja, več si lahko privoščimo. Tudi najboljših krem in kirurških posegov. Zanimivo je, da v postmoderni kulturi izvajamo operacije na zdravih telesih, da bi dosegli njihovo popolnost,« še razmišlja Tina Kolenik. O popolnosti telesa in kože razmišlja v knjigi Koža kot kostum. BARBARA GRADIČ OSET Zgornjesavinjski posmeh malomeščanstvu V Zgornji Savinjski dolini je bil konec tedna po kulturni plati v znamenju gledališke premiere. Šlo je za premiero Gledališča Mozirskega, ki je uprizorilo delo Malomeščanska svatba. Njegov avtor Bertolt Brecht se je v njem lotil slabosti malomeščanskega razreda. Delo je nastalo leta 1919 in ostaja aktualno za vse čase. V Zgornji Savinjski dolini je gledališka ljubiteljska kultura nasploh zelo razvita. Njen nov dosežek je mozirska premiera. »V malomeščanstvu se delno vsi prepoznamo. Zato je delo kot socialna komedija zelo komično,« je povedal Aleš Podrižnik, ki je pomočnik režiserja. Premiera je bila v soboto v mozirskem kulturnem domu, prva ponovitev je bila dan pozneje, še ena predstava bo tam danes, 21. februarja. Delo je režiral poklicni režiser Miha Golob. Gledališče Mozirsko načrtuje več gostovanj na odrih na Celjskem. O njih bo poročalo na svoji strani na Facebooku. V Malomeščanski svatbi sodeluje na odru deset igralcev. »Težav s pridobivanjem igralcev nimamo. K našemu ožjemu jedru se vsako leto pridruži še kakšen nov, zato gledališka skupina raste,« je povedal Podrižnik. Odkar je njeno delo ponovno oživelo, je pripravila že pet predstav, med drugim lani zahtevno Tolstojevo dramo Moč teme. Pred tem je skupina uprizorila Mišolovko Agathe Christie. Gledališče Mozirsko, ki deluje v okviru Kulturnega društva Mozirje, pripravi vsako leto po eno predstavo. Sedanja uprizoritev v Mozirju je v programu Meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini. BJ Malešev Prešeren še do konca meseca V Osrednji knjižnici Celje (OKC) bo še do konca meseca na ogled razstava Prešeren iz Maleševe zbirke, ki so jo v knjižnici odprli na dan slovenskega kulturnega praznika. Avtorica razstave je Breda Ilich Klančnik, umetnostna zgodovinarka, sicer avtorica obsežne monografije o slikarju in grafiku Mihi Malešu. »Na razstavi smo razgrnili del bogate Maleševe zbirke o Prešernu, izbrali smo del portretnih upodobitev Prešerna, ki so se naslanjali na Goldsteinov znameniti portret, ki je dve leti po pesnikovi smrti nastal na podlagi pričevanj,« je povedala Polonca Bajc Napret, predstavnica za odnose z javnostmi in za prireditve v OKC. V knjižnici so razstavo pripravili za Prešernovanje in se tako pridružili številnim kulturnim ustanovam po Sloveniji, ki so ob prazniku na stežaj odprle svoja vrata. »Z Galerijo Maleš sodelujemo že dolga leta, skupaj smo pripravili že več projektov. Ker je Maleš zelo zaslužen za številne upodobitve pesnika in ilustracije njegovih izbranih poezij, smo se odločili, da bomo letos ob 170-letnici smrti Franceta Prešerna pripravili prav Maleševo razstavo,« je še povedala Polonca Bajc Napret. Odprtja razstave v Osrednji knjižnici Celje se je udeležila tudi Travica Maleš Gre-šak, hči znamenitega slikarja in grafika, ki hrani njegovo zapuščino v Galeriji Maleš v Spodnji Rečici. RG Črtokljunke so prišle v Celje V Celjski kulturnici so na ogled nove majhne ilustracije Andreje Jezernik. Črtokljunke so tokrat ljubezensko obarvane. Doktorica literarnih znanosti, lektorica, fotografinja in izdelovalka nakita Andreja Jezernik je pred letom narisala prvo Črtokljunko. To so bitja, ki spominjajo na ptičice in prihajajo iz Črtnega dola. »Ime se je pojavilo, ko se je narisala prva. Ker so narejene iz črt in imajo kljunčke, so enostavno Črtokljunke,« je razložila Andreja Jezernik. V tem času je nastalo že več kot sto bitij in v Celju predstavlja zadnja ter tudi nekaj nakita, predvsem lesenih brošk. Črtokljunke so zelo majhne ilustracije, velike deset krat deset centimetrov. Izredno majhne in zelo natančno narisane majhne ptičke Andreja Jezernik riše z zelo tankimi črnimi flomastri. Ilustracijo dopolni z akvarelnimi barvami in s črnim tušem. Rdeča nit Črtokljunk v Celju je večna tema - ljubezen. BGO Žalska kultura v rokah Šentjurčanke Od ponedeljka, 18. februarja, je vodenje kulture na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec v rokah Nastije Močnik. Močnikova, ki prihaja iz Šentjurja, je pred tem štiri leta uspešno vodila šentjursko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti. 31-letna Nastija Močnik bo nadomestila dolgoletno vodjo žalske kulture Lidijo Koceli, ki je pred dnevi dobila žalsko občinsko priznanje Savi-novo plaketo za življenjsko delo. Letos bo žalski zavod prav tako objavil razpis za direktorja, saj se Matjažu Juteršku izteka drugi mandat. BGO Poziv za celjske umetnike Zavod Celeia Celje je v sodelovanju z mestnim marketingom in s Centrom sodobnih umetnosti objavil javni poziv za sodelovanje pri promociji celjske ustvarjalnosti v mestu. S pozivom želita podpreti in promovirati celjske umetnike. »Predvsem želimo s tem razpisom celjske umetnike spodbuditi, da pridejo v stik z meščani in obiskovalci Celja, tudi s tistimi, ki redno ne zahajajo v galerijske prostore in podobne ustanove. Kriterij za izbor je poleg izbirnosti in kakovosti umetniškega projekta tudi način nagovora zainteresirane in splošne javnosti v mestu,« je razložila kustosinja Maja Antončič. Poziv je namenjen celjskim vizualnim umetnikom in umetnicam. »Ta razpis je namenjen tudi drugim umetnikom z drugih področij dejavnosti, kot so gledališče, glasba in sodobni ples, ki se prepletajo z vizualno umetnostjo.« Lani je zavod pripravil prvi takšen razpis in nanj se je prijavilo malo več kot deset umetnikov s projekti. Med njimi je komisija izbrala tri. Tudi letos bo komisija izbrala tri projekte, ki najbolj ustrezajo merilom komisije. Za projekte je namenjenih 3.500 evrov. BGO KULTURA 11 Občina se mu je poklonila Pregledna razstava likovnih del Draga Medveda v vojniški knjižnici V Vojniku je na ogled razstava likovnih del Draga Medveda, ki je preživel zadnji del življenja v Novi Cerkvi. Pred tremi leti preminuli vsestranski avtor je od leta 2002 ustvaril tudi veliko likovnih stvaritev. Predstavljene so bile na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Tokrat so na ogled v vojniški knjižnici. Drago Medved je znan tudi kot pisatelj, publicist in novinar. Njegova nova likovna razstava je postavljena na pobudo Občine Vojnik, ki se je želela na ta način pokloniti svojemu zelo ustvarjalnemu občanu. Na pregledni razstavi v knjižnici so tako med drugim na ogled njegova dela iz prvega likovnega obdobja, iz časa, ko se je priselil v Novi Cerkev. Tam je lahko končno imel svoj atelje. Slikati je prenehal zaradi bolezni pred štirimi leti. Medvedova dela so v tehniki akril na platnu. Njegov prvi opus se imenuje Archeo Mystica, ki ga poznavalci njegovega dela označujejo kot likovni hommage arheologiji. Gre za raziskovanje tistega, kar skriva zemlja, med drugim upodobitve najdenih simbolov. Zadnja leta pred smrtjo se je posvetil Archeo Bušmanu, poimenovan po enem od prvotnih afriških ljudstev. »V njihovih jamah so odkrili prve upodobitve različnih živali in različnih simbolov. Drago Medved je vse to raziskoval in nato na svoj način upodobil v akrilni tehniki,« je o ustvarjanju Medvedovih del povedala njegova vdova Ivana Ika. Še v času življenja je predstavil svoja likovna dela na približno petdesetih samostojnih in skupinskih razstavah doma ter v tujini. Poleg tega je sodeloval na petnajstih likovnih kolonijah po Sloveniji in tudi v drugih državah. Preden se je priselil v Novo Cerkev pri Vojniku, je za druge likovne ustvarjalce med drugim pisal kataloge njihovih razstav in besedila monografij. Medvedova retrospektivna razstava je bila že predlani na ogled v celjski Galeriji AQ, in sicer ob 70-le-tnici njegovega rojstva. BRANE JERANKO Foto: arhiv Knjižnice Vojnik Na odprtju razstave likovnih del Draga Medveda je bilo posebej predstavljeno njegovo raziskovalno delo, ki je izšlo posthumno. Naslov njegove knjige je Stebri slovenskega gospodarstva. Posebej predstavljena sta bila uspešna celjska predvojna slovenska gospodarstvenika Rudolf Stermecki in Peter Majdič. Stermecki je bil trgovec in Majdič najpomembnejši celjski slovenski tovarnar ter posestnik. Majdičev mlin je bil prvo večje celjsko slovensko podjetje. Z odprtja razstave likovnih del Draga Medveda Drago Medved v svojem ateljeju Drago Medved (1947-2016) je začel kot stavec v celjski tiskarni. Med drugim je bil tehnični urednik Novega tednika in pozneje njegov odgovorni urednik. Na Radiu Celje je bil tudi urednik kulturnih oddaj. Med drugim je opravljal delo predsednika celjske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Po nekaj letih dela v kulturnem uredništvu dnevnika Delo je postal samostojni novinar. Bil je tudi med pobudniki in sodelavci celjske literarne revije Obrazi in celjskega Tedna domačega filma. Prav tako je avtor več knjig na temo vinske kulture in številnih drugih. Izšla je tudi njegova pesniška zbirka Botritis. Celjski pihalci stopili na oblak Pihalni orkester Celje ima dolgo in bogato zgodovino. Na Valentinovem koncertu, ki so ga člani poimenovali Oblak za dva, so proslavili svojih 35 uspešnih let. Na sporedu so bile skladbe, ki so se jih naučili v preteklem letu. Začetek Pihalnega orkestra Celje sega v leto 1984, ko so se godbenikom Godbe na pihala Emo pridružili člani pihalnega orkestra sekcije Železničarskega prosvetnega društva Franceta Prešerna. V vseh teh letih so bili pihalci redni udeleženci kulturnega življenja v Celju. »Skoraj vedno smo prisotni na prazniku Mestne občine Celje in na različnih prireditvah. Kadar smo udeleženi pri promenadnih koncertih, igramo koračnice, kadar imamo koncerte, se lotimo vsega,« je razložil predsednik društva Andrej Karner. Tudi Valentinov koncert je bil podobno kombinacija vseh zvrsti, ki so jim blizu. Poleg uveljavljenih skladb za pihalne orkestre, ki so jih zaigrali v prvem delu, so v drugem pokazali bolj pop izvedbo. Zaigrali so pesem Čista jeba skupine Mi2 in pesem skupine Tabu Oblak za dva, ki ju je napisal Peter Tovornik. Matjaž Završnik je zanje priredil popularno latinsko skladbo Sway. Malo bolj zaljubljena in počasna je bila skladba I can't stop loving you, ki jo je priredil Jože Privšek. V orkestru je štirideset članov in po mnenju predsednika je orkester primer složnega medgeneracijskega sodelovanja, saj so vanj vključene vse starostne generacije glasbenikov, ki tako kakovostno izpolnjujejo svoj prosti čas. A v prihodnje si želijo pridobiti še več mladih, kar ni enostavno. »Mladina je že tako zaposlena, ima toliko obveznosti poleg šole, da ji je naporno igrati v pihalnem orkestru. Naša prednostna naloga je, da bi v prihodnjih letih pridobili nove člane, vseeno katere starosti, pomembno je, da imajo veselje do glasbe in nastopanja.« BGO, foto: GrupA Od leta 2014 dirigentsko taktirko drži Matjaž Gaber. 12 NAŠA TEMA Celje EPK 2025? Ali naj Celje ponovno kandidira za organizacijo Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2025, ko bo ta projekt spet pripadel Sloveniji? Knežje mesto se je že potegovalo za organizacijo EPK leta 2012, a je takrat naziv pripadel Mariboru, ki je projekt izpeljal z nekaterimi partnerskimi mesti. V tokratni Naši temi smo se zahtevnega in vsebinsko obse-poglobili v pripravo finančno žnega projekta Evropske pre- stolnice kulture, ki ga je Slovenija prvič izvedla leta 2012, ko je bil gostitelj Maribor. V temi z različnimi sogovorniki ugotavljamo, kakšne razvojne priložnosti mestom, ki uspejo s svojo kandidaturo, prinaša or- ganizacija EPK, koliko znašajo stroški projekta, kakšni so poslovni modeli organizacije oziroma financiranja. Predvsem v Naši temi želimo ugotoviti, kateri so argumenti za in kje so zadržki, da se knežje mesto ne bi ponovno spustilo v tekmo za laskavi naziv zaradi grenke izkušnje iz prvega poskusa, to je ob organizaciji EPK 2012. Predstavljamo, kaj Celje lahko v okviru kandidature ponudi na področju infrastrukture in kaj, ko gre za programske projekte, ter kakšni bi bili pozitivni učinki za razvoj mesta tudi po koncu organizacije EPK 2025. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Infrastruktura bolj ali manj na dlani Celje ima na področju kulturne in turistične infrastrukture za (zgodovinskih) stavb je že urejenih in ne bi zahtevale prevelikih naslednja leta ambiciozne načrte, ki so že v izvedbi, medtem ko vlaganj. Vse te pridobitve in obstoječa prizorišča bi bilo mogoče nekateri projekti na »prve lopate« še čakajo. Veliko pomembnih vključiti v prireditveno infrastrukturo Celja EPK - 2025. Projekti v izvedbi: • Paviljon arheologije na Muzejskem trgu (Stara grofija) • Celjski dom (obnova), koncertno in kulturno središče • Znanstvenozabavni park v Generatorju (nekdanji Teko) • Prenova mestnega parka • Ureditev Šmartinskega jezera Načrtovani projekti: • Viseči most s Starega gradu na Miklavški hrib z zgodovinsko potjo po mestu • Dokončanje Knežjega dvora • Nadgradnja Pelikanovega fotomuzeja Obstoječa prizorišča: Potencialni projekti: • Stari grad • Narodni dom • Pokrajinski muzej Celje (Mesto pod mestom, Razstava Celjski grofje, Alma (M.) Karlin) • Muzej novejše zgodovine Celje (Živeti v Celju, Otroški muzej Hermanov brlog) • Galerija sodobne umetnosti (Knežji dvor) • Kvartirna hiša • Ureditev koncertnega in kulturnega središča v Plečnikovi stavbi nekdanje posojilnice • Športni muzej • Celjska zgodba znamenitih osebnosti Ministrstvo za kulturo: razpis še ta mesec »Ministrstvo za kulturo bo še februarja objavilo razpis za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji. Razpisni pogoji in merila ter potek izbora so na podlagi sklepa EU enotni oziroma podobni za vse države,« so povedali na ministrstvu. Ministrstvo bo marca pripravilo javni informativni dan za vse potencialne prijavitelje. Kako je izbran gostitelj Evropske prestolnice kulture? Mesto, ki kandidira za naziv EPK, se mora prijaviti na razpis, pripraviti mora kandidaturo, ki jo predstavi v knjigi in jo odda izbirni komisiji Evropske komisije. Kasneje mesto svoj projekt predstavi in odgovarja na mnoga vprašanja, ki jih na predstavitvi zastavi komisija. Na osnovi uspešne predstavitve so mesta izbrana v drugi krog, v katerem komisija po ogledu mesta, knjige, predstavitve in odgovorov izbere finalista. »Postopek je drugačen, kot je bil v preteklosti za Maribor od leta 2013 namreč veljajo nova pravila: komisija izbere mesto in sporoči izbiro kulturnemu ministrstvu oziroma Vladi RS. Začetek procedure je sicer odvisen od ministrstva za kulturo, ki mora razpisati rok za prijavo in organizacijsko pomagati pri postopku. V letu 2025 bo EPK tudi mesto iz Nemčije, kjer so že davno razpisali postopek, naša komisija pa že ima določen datum sestanka, na katerem bomo v Berlinu izbrali mesta za drugi krog. V tem pogledu Slovenija zelo zamuja in to bo škodilo pripravam slovenskih mest. Upam, da bo slovensko kulturno ministrstvo čim prej razpisalo postopek in omogočilo, da mesta oddajo kandidature,« je pojasnila Suzana Žilič Fišer. Po objavi razpisa imajo mesta približno deset mesecev časa za oddajo kandidature za EPK 2025. Drugi krog izbire kandidatov se bo končal leta 2020. RG Zagotovo pravi izziv, toda ... Celjski kulturniki o morebitni kandidaturi Celja za EPK 2025 Grenkoba ob prejšnji kandidaturi Nekaj pomembnih predstavnikov kulturnega dogajanja v Celju, ki v ustanovah, v katerih delujejo oziroma jih vodijo, oblikujejo programsko ponudbo, smo povprašali, kakšen je njihov pogled na morebitno kandidaturo Celja za organizacijo Evropske prestolnice kulture leta 2025. BARBARA GRADIČ OSET ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, meni, da bi v primeru, če bi Celje dobilo organizacijo Evropske prestolnice kulture leta 2025, to zagotovo bil plus za mesto, za njegovo širšo uveljavitev, prepoznavnost, čeprav bi hkrati to pomenilo tudi, da bi bilo treba v mestnem proračunu zagotoviti veliko denarja. »Žal so moje izkušnje iz kandidature za EPK 2012 dokaj negativne: kljub zelo dobremu programu, ki ga je takrat pripravilo Celje, za katerega je kasneje >off the record< strokovna komisija priznala, da je bil najboljši in edini uresničljiv, je bil na koncu izbran Maribor. Tudi na podlagi te izkušnje pravega smisla za kandidaturo ne vidim.« Bolj se mu zdi pomembna priprava strateškega programa kulture v občini po letu 2020, ko se bo iztekel sedanji program. »Naš program v muzeju bo imel tri nosilne, velike zgodbe, po katerih je Celje prepoznavno ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše: grofje Celjski, rimsko obdobje Celeia ter zgodbo o svetovna popotnici, svetovljanki, pisateljici Almi M. Karlin. Če bi se mestni svet odločil za kandidaturo, bi naš program lahko enostavno samo prenesli v program EPK.« Priložno povezo) Matiji Kovaču v celjskem kultur kulture Celje, se; kandidaturo za EP! dišče za povezovanj valcev in odločevalce in za skupen premislek prihodnosti, kar bi Celju vs »Takšen program bi bil odlična priložnost za > ciljem, kaj si v kulturi želimo tako v smislu v ture. Hiša kulture Celje je pred skoraj dvem Celje že predstavila svoj idejni programski izkazala svojo pripravljenost za prevzem koc občina ni izrazila zanimanja za ta projekt. Re: no precej obremenjujoč za občinski proraču že prepozni, saj že zaradi časovnih omejitev odličnim zasnovam Nove Gorice in Lendave NAŠA TEMA 13 Evropska prestolnica kulture je blagovna znamka Stvar mesta je, kako jo izkoristi - Z dr. Suzano Žilič Fišer o pridobitvah in zamujenih priložnosti Maribora kot organizatorja EPK 2012 Dr. Suzana Žilič Fišer je bila v okviru projekta EPK 2012 generalna direktorica Zavoda Maribor 2012, ki je upravljal ta projekt. Od leta 2014 je v komisiji za izbor bodočih evropskih prestolnic kulture in v komisiji, ki nadzoruje priprave na EPK ter odloča o sredstvih Meline Mercuri, ki so lahko podeljena mestu. Trenutno je v desetčlanski ekspertni komisiji članica z najdaljšim stažem, saj jo je Evropska komisija ponovno povabila v komisijo, kar se redko zgodi, pri čemer je tudi edina članica doslej iz Slovenije. Kako ocenjujete uspešnost projekta organizacije EPK v Mariboru 2012? Maribor je s partnerskimi mesti pripravljal kandidaturo že pet let pred organizacijo in si zastavljal ambiciozne programske ter predvsem infrastrukturne cilje. Zaradi gospodarske krize so se finančne možnosti zmanjšale, a v skladu z danimi razmerami (gospodarska kriza, politična nepodpora in politična nestabilnost) je bil projekt zelo dobro izpeljan. Četudi je prihajalo do velikih zamud pri pripravah, saj se mesto in država zelo dolgo nista uskladila glede ključnih zadev in je bil zavod zelo pozno ustanovljen, so bile zaradi izjemne predanosti ekipe in ustvarjalcev dejavnosti pravočasno končane in dobro izpeljane. To je v evalvacijskem poročilu ocenila tudi Evropska komisija, ki je zelo pohvalila delo ekipe in zavoda. Kako se je organizacija EPK 2012 v Mariboru končala v poslovnem smislu (z dobičkom, izgubo)? V poslovnem smislu je zavod končal z dobičkom oziroma s prihranjenimi sredstvi, ki jih je posredoval Mestni občini Maribor (MOM), presežka je bilo približno za 750 tisoč evrov. Del evropskih sredstev, nagrade Meline Mercuri, je zavod prihranil za obdobje po letu 2012 kot priložnost za nadaljevanje dediščine projekta. Zavod je pričakoval, da bodo to sredstva za nadaljevanje dejavnosti in pomoč kulturnim ustvarjalcem, za razvoj dediščine EPK. st za /anje , vodji projektov nem zavodu Hiša di že priprava na K 2025 dobro izho e vseh mestnih snov na področju kulture o nastavkih za razvoj v ekakor močno koristilo. oceno z jasnim časovnim sebin kot tudi infrastruk-na letoma Mestni občini koncept kandidature in irdinacije priprav, vendar 5 je takšen projekt finanč-n, poleg tega smo danes j ne bi mogli konkurirati ;. Morda pa leta 2038.« EPK Maribor 2012 v številkah: 50 milijonov evrov prvotno načrtovani proračun projekta 28 milijonov evrov dejanski proračun projekta 750 tisoč evrov presežka prihodkov nad stroški (dobiček) 5300 dogodkov 31 vključenih držav 308 izpeljanih projektov 111 pogodbenih projektov v partnerskih mestih Žal pri takratni mestni oblasti nekdanjega župana Andreja Fištravca ni bilo posluha za nadaljevanje dediščine EPK, kar je zelo neobičajna poteza v evropskem prostoru. Kaj je Maribor pridobil z organizacijo EPK? Z organizacijo EPK je Maribor pridobil referenco, da zmore izvesti največji kulturni projekt nasploh. Z mnogimi domačimi in tujini organizacijami so bile vzpostavljene povezave, ki veljalo še danes in so zagotovo mreže za skupne projekte, ki ponujajo dodano vrednost v prostoru, prinašajo širše občinstvo, omogočajo mobilnost ustvarjalcem in ustanovam. EPK je bila priložnost za razvoj kulturnega turizma, ki bi ga sicer morali bolje izkoristiti v MOM in Zavodu za turizem, a ne le na ravni mesta, ampak tudi države. Že to, da je mesto nosilo naziv EPK, danes v evropskih kulturnih in turističnih vodnikih precej pomeni in privabi kulturne popotnike. Seveda so predvsem politični protagonisti v mestu in državi tisti, ki morajo ta dragulj, to blagovno znamko dobro izkoristiti v dobrobit mesta. Gradec je bil EPK leta 2003 in še danes se župan ponaša s tem nazivom, na vhodu v njihovo mesto nas pričaka tabla z nazivom, medtem ko je v Mariboru takratna nova politična oblast takoj leta 2013 table umaknila. Kaj se vam zdi največja zamujena, neizkoriščena priložnost? Področje kulturnega turizma, pridobivanje novih projektov na podlagi preteklih pozitivnih izkušnjah organizacije EPK, nadaljevanje dediščine EPK in dejavnosti, ki bi Maribor postavile v središče regije, so ključ- Dr. Suzana Žilič Fišer je od leta 2011 predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. ne priložnosti, ki jih v mestu niso izkoristili. Za takšne dejavnosti sta potrebna politična modrost in razumevanje potreb meščank in meščanov, predvsem pa bi bilo treba razmišljati o dolgoročnem razvoju. Maribor bi moral takrat prepoznati, da bi moralo biti nadaljevanje takšnega projekta v središču kulturne in gospodarske strategije mesta. Kaj ni bilo uresničeno na infrastruktur-nem področju kljub načrtom? Leta 2007 je vlada z mestom načrtovala 150 milijonov evrov za investicije, povezane z EPK, a kot sem omenila, veliko predvidenega niso izpeljali. Za infrastrukturo je bilo odgovorno mesto, za kar sem se takrat kot generalna direktorica tudi zavzemala, saj je to normalna praksa v vseh mestih. Mesto mora poskrbeti za načrtovanje, izpeljavo in kasneje vzdrževanje infrastrukture, ne pa zavod, ki deluje omejen čas. To je pomembno tudi zato, da ima mesto vizijo z vsako novo infra-strukturno pridobitvijo, saj je po Evropi kar nekaj izkušenj, ko so postavili stavbe, za katere so komaj pridobili sredstva, ki jih je potem za kasnejše vzdrževanje in vsebine zmanjkalo. No, v Mariboru smo zaradi EPK pridobili obnovljen Vetrinjski dvor in lutkovno gledališče, obenem smo opustošenim in zaprašenim stavbam, industrijskim halam dali v letu 2012 nove vsebine ter pokazali, kako je mogoče izkoristiti odrinjene lokacije. Kakšno je sicer vaše mnenje o morebitni kandidaturi Celja in tudi ostalih mest, ki so doslej že napovedala kandidaturo (Lendava, Nova Gorica, obalna mesta, Ljubljana)? Verjamem, da je kandidatura pozitivna priložnost za vsako mesto, saj mu omogoči, da razgrne in prepozna svoje potenciale. Že postopek prinese veliko koristnega za mesto in kulturo, zato menim, da je treba spodbuditi mesta, da kandidirajo. Kljub majhnosti Slovenije so mesta zelo raznolika in lahko pokažejo mnogo inovativnega ter posebnega. Želim si, da bi se mesta lahko dobro pripravila in pokazala Evropi najboljše o sebi in svojih meščanih. ROBERT GORJANC Foto: lastni arhiv OB ROBU Stroški res visoki, a visoke tudi razvojne ambicije Na področju kulturne (turistične) infrastrukture bi Celje imelo kaj pokazati. Predvsem bi izpolnilo ključni pogoj in poslanstvo, da kulturnih prizorišč ne gradi za »enkratno uporabo«, ampak z namenom, da bi živela tudi po EPK in da bi bogatila kulturno ustvarjalnost mesta. V programskem smislu zagotovo tudi ni strahu, da Celje ne bi zmoglo pripraviti vr- ROBERT GORJANC hunskih vsebin in dogodkov, koncertov, gledaliških, plesnih in drugih predstav, razstav. Znanja in sposobnostije veliko, ustanove, organizacije in društva ter posamezniki, ki delujejo na področju kulture, so se dokazali v širšem slovenskem prostoru, z odmevnim dosežki so opozorili nase tudi izven naših meja. Prepričan sem, da bi lahko v Celju sestavili kakovosten programski odbor s sodelovanjem še kakšnega vrhunskega strokovnjaka od drugod, ki bi zasnoval zelo kakovostne prireditve. Te bi bile ob nadgrajeni kulturni infrastrukturi magnet za sodelovanje vrhunskih slovenskih in mednarodnih ustvarjalcev ter ansamblov. V to ponudbo bi se s svojimi projekti lahko umestili domači celjski ustvarjalci, kar bi zanje zagotovo bil izziv za pripravo programskih presežkov. Uresničitev zamišljenih infrastrukturnih projektov in vrhunska programska ponudba bi bili velik magnet tudi za obiskovalce iz vse Slovenije, Evrope in širše, da bi množično prišli v knežje mesto in bi se vanj vračali tudi po koncu EPK 2025. Projekt je finančno zelo zahteven, a bi to Celje ob podpori države zmoglo, sicer zagotovo tudi prvič ne bi kandidiralo, ko so bile tovrstne (finančne) dileme podobne. Še zlasti ob tem, da je večji del infrastrukture že zgrajen. Seveda kandidatura tudi precej stane, a zagotovil za uspeh pri tovrstnih natečajih pač ni. Nenazadnje se dobra kandidatura ne meri samo po razkošju finančnega vložka. In čeprav so primerjave z drugimi mesti smotrne, ne bi smele biti odločilne. Celje je tudi dokazalo, da zna odlično črpati evropska in državna sredstva z različnih razpisov in programov, verjeti je mogoče, da bi naredilo korak naprej tudi pri trženju tega veledogodka in mesta nasploh. Kar bo dobra izkušnja tudi za naprej - za uveljavitev in razmah kulturnega ter siceršnjega turizma v knežjem mestu, kar je eden od ključnih razvojnih ciljev Celja. MOC: previsoki stroški »Stroški kandidature znašajo najmanj 250 tisoč evrov, kar vključuje med drugim tuje svetovalce in pripravo dodatnega umetniškega programa v naslednjih dveh letih. Lendava je na primer za dodaten umetniški program preteklo poletje porabila sto tisoč evrov,« so v Mestni občini Celje izpostavili stroške projekta in v odgovoru na naše vprašanje, ali se bo knežje mesto ponovno potegovalo za kandidaturo, dali vedeti, da se za to ne zavzemajo. »Glede stroškov izvedbe programa, potem ko je mesto izbrano, lahko kot primer navedemo nizozemsko mesto Leeu-warden, ki je z Valletto na Malti letošnja evropska prestolnica kulture. Leeuwarden (približno sto tisoč prebivalcev) bo za program in organizacijo projekta EPK 2018 (brez investicijskih projektov) porabil približno 70 milijonov evrov,« so še navedli v celjski občini. Spomnili so, da so vlogo za EPK 2012 pripravljali z veliko skrbnostjo, vključeni so bili številni udeleženci, pri čemer so porabili tudi kar nekaj denarja. »Kandidatura je sicer pokazala, da Celje premore dovolj lastnih in intelektualnih potencialov, da se lahko enakovredno kosa z vsemi drugimi slovenskimi mesti, pohvalila nas je tudi komisija.« »Kandidatura MOC za EPK 2025 je opredeljena v strateškem dokumentu Program za kulturo mOc 2014-2020, ki ga je sprejel mestni svet. A glede na finančno zahtevnost projekta bomo mestnemu svetu predlagali, da Celje ne bi kandidiralo.« »Ne dihamo dovolj s kulturo« Zgradili vrsto mostov med kulturniki Izkušnja iz Velenja, partnerskega mesta EPK 2012 Gordana Stefanovič Erjavec, umetniška vodja in lastnica Plesnega foruma Celje, je prepričana, da bi bilo za Celje in za vse, ki živijo v občini, dobrodošlo, če bi bilo Celje evropska prestolnica kulture. »Ampak nisem prepričana, da imamo pogoje za to. Še vedno ne dihamo dovolj s kulturo. Na videz se sicer zdi, da se dogaja veliko, kot je recimo sklop prireditev Poletje v Celju, a če se poglobimo v kakovost številnih prireditev, so te povprečne in le redko presegajo to raven. Večinoma so bolj lokalnega značaja. Mesto bi moralo bolj zaživeti s kulturo, bolj bi moralo podpirati projekte, ki ga promovirajo v Sloveniji in tujini. Morali bi bolj razvijati prepoznavnost celjske kulture. Vsi mi, ki delamo na tem področju, se tega zelo dobro zavedamo. Premalo je poznavanja bistva kulture in premalo vlaganja v kulturo. Predvsem je MOC brez jasnega koncepta, kakšno kulturo si želi in kaj naj podpira.« Velenje je leta 2012 kot partnersko mesto Mariboru, ki je tedaj pridobil naslov evropske prestolnice kulture, sodelovalo s 24 projekti. Ti so zajemali vsa polja umetniškega ustvarjanja in so celo leto na številne kulturne dogodke privabljali različne generacije. Učinki sodelovanja pri EPK so po prepričanju organizatorjev vidni še danes. Tedanji vodja programa EPK 2012 v Velenju Peter Groznik se spominja, da so v občini, zahvaljujoč sodelovanju pri projektu, okrepili tradicionalne kulturne vsebine, jih programsko razširili in povečali njihov doseg. »Gre za blagovne znamke, ki so nekoč v Velenju že bile, mi pa smo jih obudili in jim povrnili nekdanji sijaj. Primer je džezovsko dogajanje z Max klub džez festivalom in s povezanimi izobraževalnimi delavnicami. Enako poletne kulturne prireditve, Pikin festival in evropsko prvenstvo v standardnih ter latinskoameri-ških plesih Evropa pleše.« So pa v mesto leta 2012 pripeljali tudi nove vsebine, katerih različice še danes bogatijo kulturno ponudbo Velenja. Ena takšnih vsebin je bil projekt Vodno mesto, ki je prinesel novo življenje in nov poudarek na obalo velenjskega jezera.« Groznik največji učinek sodelovanja pri EKP vidi v tem, da so s prepoznavanjem posameznih kulturniških scen v mestu uspeli zgraditi vrsto mostov med nevladnim sektorjem in javnimi zavodi na področju kulture. TINA STRMČNIK 14 KRONIKA Medtem ko je v dolini že skoraj pomlad, so v gorah še vedno zimske razmere. Te zahtevajo tudi ustrezno opremo. V gore nikar brez ustrezne opreme Čeprav je v dolini že skoraj pomlad, je v gorah še vedno zima Pretekli teden se je na pobočju Krvavice zgodila huda nesreča. 39-letnemu pohodniku je pri sestopu zdrsnilo, nakar je omahnil približno dvajset metrov v globino. Moški se je pri tem zelo hudo poškodoval, prvi so mu na kraju pomagali prostovoljni gasilci iz Lok in Tabora, ki so ga oskrbeli do prihoda gorskih reševalcev. Pri Planinski zvezi Slovenije tako svetujejo večjo previdnost pri obisku gora. Čeprav je v dolini skoraj že pomlad, so v gorah namreč še vedno zimske razmere. Za gorskimi reševalci sta letos že dve posredovanji v gorah, v eni nesreči se je poškodovala tudi mladoletna oseba. Na splošno so za nesreče, ki se zgodijo v slovenskih gorah, še vedno največkrat »krivi« precenjevanje lastnih sposobnosti, neprimerna oprema in nepazljivost. Drobna napaka lahko stane veliko. V gorah v teh dneh velja tudi tretja stopnja proženja snežnih plazov. To pomeni, da se snežna odeja na prisojnih legah hitro spreminja in v sredogorju tudi tali. »Na to moramo biti ustrezno pripravljeni. V gore se moramo odpravljati načrtovano in odgovorno, s primerno opremo in znanjem,« poudarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija Matjaž Šerkezi. »Kadar uporabljamo dereze, v roke sodi cepin, ne pohodne palice, na glavo pa čelada,« opozarja Matjaž Šerkezi. Čelado na glavo Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in posebne snežne razmere. Šerkezi zato svetuje popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. »Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, ga-maše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovo- Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze. stna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in čelno svetilko ter zaradi zaprtih planinskih koč na več tople tekočine in hrane v nahrbtniku,« svetujejo pri planinski zvezi. »Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze,« še opozarja Šerkezi. »Dereze so lahko 12-zobe, klasične, polavtomatske ali avtomatske, specialne ali pohodne ... Derezice oziroma verige v nobenem primeru niso dereze in niso primerna zamenjava za klasične dereze z 12 zobmi in so nevarne, če se uporabljajo v gorah ali tam, kjer teren tega ne dopušča. Derezice so odlične za hojo po poledenelih in zasneženih gozdnih cestah, v urbanih okoljih ali po pobočjih gozdne Pokljuke ter Velike planine, pri čemer niso namenjene za hojo v gore. In ko uporabljate dereze, v roke sodi cepin, ne pohodne palice, na glavo pa čelada.« Nesreče v opomin Prav tako je obvezen del tehnične opreme vsakega gornika plazovni trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, lavinska sonda za fino določanje lege ponesrečenca in lavinska lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih petnajstih minutah po zasutju. »Odhod v gore v zimskem času zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena in upoštevanje osebnih psihofizičnih lastnosti, izkušenj in znanj iz planinske šole. V nasprotnem primeru svetujemo, da se v gore odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali z gorskim vodnikom, lahko se vključite v enega od planinskih društev, kjer imajo usposobljen kader za varnejše obiskovanje gora. Številne nesreče v gorah v zadnjem obdobju naj nam bodo v spomin in opomin, da se v gore odpravljajmo načrtovano, pripravljeno in odgovorno,« še poziva Šerkezi. SŠol Foto: Manca Čujež Moški še vedno v komi Kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine v treh primerih domnevnih zastrupitev v savni Term Dobrna. 53-letni moški, ki je v savni izgubil zavest pretekli teden, je še vedno v komi in v zelo slabem zdravstvenem stanju. Pred njim je prišlo do zelo slabega počutja v savni še pri dveh gostih in to zgolj v enem tednu. »Policisti in kriminalisti o vseh treh primerih intenzivno zbirajo obvestila in opravljajo vsa druga potrebna preiskovalna dejanja,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Čeprav so nekateri mediji najprej poročali o zastrupitvi z ogljikovim monoksidom, naj bi prva mnenja izvedencev v preiskavi to izključila, vendar točen vzrok slabega počutja oziroma nezavesti gostov še ni znan, saj preiskava še ni končana. Savne so v zdravilišču zaenkrat še vedno zaprte. V vmesnem času policija zbira obvestila, zaenkrat podrobnosti o morebitni odgovornosti za te primere niso znane. Več nesreč s pešci Sredi minulega tedna sta se v prometnih nesrečah telesno poškodovala dva pešca. V prvem primeru je v Miklošičevi ulici v Celju 49-letni voznik manjšega električnega vozila pri vzvratni vožnji na hodniku za pešce trčil v 67-letno peško. V drugem primeru se je nesreča zgodila v Levcu. Tam je 33-letni voznik avtomobila na prehodu za pešce trčil v 71-letnega moškega. Prav tako minuli teden se je v nesreči na Cesti Kozjanskega odreda v Šentjurju poškodovala 17-letna peška. Vanjo je na prehodu za pešce trčil 30-letni voznik avtomobila. Okradli sta jo med masažo Pretekli teden je neznana ženska pozvonila pri stanovalki stanovanjskega bloka v Trubarjevi ulici v Celju in ji ponudila masažo. Medtem ko jo je masirala, je v stanovanje vstopila druga ženska in lastnici iz predala garderobne omare ukradla kuverto z gotovino in hranilno knjižico. Policija zato občane opozarja, naj v stanovanje ne spuščajo oseb, ki jih ne poznajo, a če jih že, naj bodo izjemno previdni. Način, na katerega sta neznani storilki okradli Celjanko, je namreč zelo razširjena oblika goljufije. Zadržala vlomilca V Jenkovi ulici v Celju je preteklo sredo moški vlomil v stanovanjsko hišo, in sicer tako, da je razbil steklo na kletnem oknu. Storilca, šlo je za 33-letnega moškega z območja Pre-valj, je zalotila lastnica in ga zadržala do prihoda policistov. Vlom v stanovanjsko hišo policisti preiskujejo tudi na Dobrni. Storilec, ki je v hišo vlomil skozi vrata terase na zadnji strani hiše, je prostore preiskal, vendar po prvih podatkih ni ničesar ukradel. Delavca poškodovana zaradi padca V delovni nesreči, ki se je sredi minulega tedna zgodila v podjetju v Zrečah, sta se poškodovala delavca. Ta sta opravljala popravilo tako imenovanega mostnega dvigala. Delavca sta stara 53 in 56 let. Zaposleni je z viličarjem na višino približno štiri metre dvignil košaro, v kateri sta bila omenjena delavca. Pri prestavljanju viličarja je košara z delavcema padla na tla. Oba sta se pri padcu hudo poškodovala. Prijeli štirinajst ilegalcev V podjetju v Štorah so v petek dopoldne pri razlaganju tovora s tovornega vozila našli šest Afganistancev. Ti naj bi ilegalno vstopili v Slovenijo. V tovorno vozilo so najverjetneje prišli na območju Srbije. Po opravljenih postopkih jih je celjska policija predala hrvaškim varnostnim organom. Dan kasneje so ilegalne prebežnike izsledili še v Rjavici, to je na območju Rogaške Slatine. Pet oseb, med njimi so bili trije državljani Alžirije, državljan Maroka in državljan Tunizije, je zaprosilo za azil. Tri državljane Afganistana so policisti izsledili dan prej na Mejnem prehodu Dobovec. Ti so bili skriti med tovorom kompotov, ki jih je voznik vozil iz Srbije. Afganistanski državljani so v vozilo najverjetneje vstopili na bencinskem servisu na območju Hrvaške. Vse tri je policija že predala hrvaškim varnostnim organom. ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Kako odgovoriti na vprašanje: »Kaj si mislite o svojem predhodnem delodajalcu?« Ko iščete novo službo, lahko računate, da bodo delodajalci želeli slišati mnenje vaših nekdanjih nadrejenih. Na ta način bodo izvedeli marsikaj o vaših delovnih navadah in sposobnostih. In če vas na razgovoru vprašajo ravno obratno in želijo izvedeti, kako ste bili vi zadovoljni z nekdanjim šefom? Raziskave iz leta 2018, ki jih je opravil ameriški zaposlitveni portal, so ugotovile, da kar 76 odstotkov ljudi meni, da so imeli v preteklosti »strupen« odnos z delodajalcem. Le 19 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da nekdanjega nadrejenega dojemajo kot mentorja, samo pet odstotkov kot najboljšega prijatelja. Najslabše delodajalce so največkrat opisali z naslednjimi izrazi: željni zmage, mikromenedžerji, nekompe-tentni, odsotni. Ne glede na to, kakšen odnos ste imeli s svojim nadrejenim, to ni vedno najbolje deliti z delodajalcem, ki vodi razgovor za vašo naslednjo službo. Odgovor na takšno vprašanje veliko pove o vas, ne o vašem šefu, zato ga sogovorniki na intervjujih tudi postavljajo. Bodite pozitivni Strokovnjaki menijo, da je pozitivnost edini pravi odgovor na to vprašanje. Če kandidat grdo govori o svojem šefu, se bo zazdelo, da je sam problem, ne delodajalec. Če ste izredno zadovoljni z njim, povejte natančno, s čim vas je prepričal in očaral. Poudarite pozitivne vidike svojega nadrejenega in znanje, ki ste ga od njega pridobili. Če sogovornik zahteva kritiko na račun svojega kolega iz druge organizacije, se vedno potrudite in jo obrnite v pozitivno smer. Povejte, da ste kljub različnemu načinu dela uspeli najti skupni jezik. Poudarite svoje spretnosti Odgovor na to vprašanje sogovorniku pove, kako si želite (ali ne) biti vodeni. Rad bi izvedel, kako se boste razumeli z njim. Se bo ujel z vami? Kaj mu boste s pri- hodom v podjetje prinesli dobrega in tako skrbeli za dobro vzdušje? Zapomnite si - na razgovoru ste vi, ne vaš nekdanji delodajalec, zato ne pozabite omeniti svojih spretnosti in izkušenj. Bodite osredotočeni nanje in na to, kaj ste se od delodajalca naučili. Je to mogoče upravljanje s časom, komuniciranje s strankami, vodenje sestankov? Izkažite diskretnost in lojalnost Ob tem vprašanju si želi delodajalec izvedeti tudi, kako se znajdete v občutljivih situacijah s strankami, sodelavci ali z drugimi. Zavedajte se, da sogovorniki vaše kritiziranje dojemajo kot ne- sposobnost prilagajanja različnim situacijam, še posebej tistim, ki vas presenetijo. Če ste s predhodnim nadrejenim imeli slabe izkušnje, bodite diskretni in odgovorite, da sta bila izredno različna, ampak ste uspeli najti skupno pot in delovati v korist podjetju. Česa ne povedati Na razgovorih morate biti vedno iskreni, a obstajajo situacije, ki jih ni dobro deliti z zaposlenimi iz drugih organizacij. Poskusite se vedno izogibati konfliktom in negativnim temam, iz vsake situacije pa vedno izvlecite samo najbolje zase. Mojedelo.com 13 MojeDelo.com Natakar (m/ž) (Celje) Iščemo sodelavca za delo v prijetnem lokalu v Celju. Pričakujemo veselje do dela z ljudmi, zanesljivost in odgovornost. Zaželene iskušnje z blagajno in urejenost. Delo obsega strežbo pijač v urejenem lokalu v središču Celja. AB-LEV, d. o. o., Mejna ulica 6, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 17. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Delovodja (m/ž) (Maribor) Tekol, d. d., s 70-letno tradicijo išče delovodjo s V. stopnjo izobrazbe. Pogodba se sklene za določen čas 1 leta, možnost podaljšanja za nedoločen čas. Delo je v Sloveniji v obratu v Mariboru. Zaželeno je znanje hrvaškega, nemškega ali angleškega jezika, a ni pogoj. Kandidat mora imeti izpit B-kategorije. Prijave sprejemamo na maja.kotnik@ tekol.si, Tekol, d. d., Maribor, Ulica Pohorskega bataljona 14, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 16. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Projektant za hidrotehnične objekte (m/ž) (Žalec) Pričakujemo VII. stopnjo izobrazbe ustrezne gradbene usmeritve, znanja in izkušnje pri projektiranju hidrotehničnih ureditev, obdelave načrtov, detajlov in tehničnih opisov, znanja hidrološko-hidravlične-ga modeliranja in izdelave poplavnih kart, poznavanje programskega okolja Autodesk Civil 3D ... Nivo Eko, d. o. o., Ulica Savinjske čete 17, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. CNC-operater na stroju (m/ž) (Vitanje) Iščemo sodelavca za delo na CNC-obdelovalnih strojih. Sodelavca potrebujemo za dolgoročno sodelovanje/zaposlitev. Prijeten delovni tim in dobro vzdušje v kolektivu. Stimulativno in redno plačilo. Orodjarstvo Korošec, d. o. o., Ljubnica 53, 3205 Vitanje. Prijave zbiramo do 13. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: aktivna terenska prodaja oziroma pridobivanje novih kupcev, pospeševanje prodaje, izvedba tržnih dejavnosti za rast prodaje na domačem in tujih trgih (iskanje potencialnih strank in trgov), pridobivanje in obdelovanje podatkov o tržnih razmerah, strokovna prodaja izdelkov iz prodajnega programa delodajalca (senzorska tehnika in pribor) ... FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Celje) Vse kandidate, ki ste v zgornjem opisu prepoznali novo karierno priložnost, vabimo, da se prijavite s svojim življenjepisom na peter. zaversek@siol.net. Sprejmite izziv in postanite del restavracije z več kot 100-letno tradicijo, ki se ponaša z visokimi ocenami v regiji. Peter Zaveršek, s. p., Gostilna Francl, Zagrad 77, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: preventivni servisi strojev, orodij in ostale opreme (dnevni obhodi proizvo-denj, pregledi delovnih sredstev po kontrolni listi za preventivni pregled ...), kurativno vzdrževanje delovnih sredstev (ugotavljanje vzrokov na napravah, razstavljanje delovnih sredstev, zamenjave in popravila). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: spremljanje celotnega procesa dela v proizvodnji brizganja termoplastov. Uvajanje novih projektov skladno s plani, testiranje novih orodij, priprava poročil. Izvajanje in sodelovanje pri vzorčenjih do prevzema projektov v proizvodnjo. Nastavljanje strojev in vzpostavitev stabilnega procesa brizganja. Pregled in nadzor stanja opreme, podajanje predlogov za vzdrževanje, odpise ... Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Grafični oblikovalec (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: grafično oblikovanje za blagovno znamko Skaza Exceeding expectations. Grafično oblikovanje in grafična priprava za tisk vseh vrst tiskovin (katalogi, letaki, brošure). Grafično oblikovanje embalaže in stojal. Grafično oblikovanje materiala za splet in socialne medije. Sodelovanje pri idejnih in kreativnih zasnovah kampanj. Projektno delo. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vodja prodaje (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: upravljanje obstoječih strank in pridobivanje novih strank ter projektov. Grajenje ključnih odnosov s celotno poslovno mrežo. Izdelava investicijske dokumentacije in poslovnih študij (poslovni načrt, strategija prodaje/razvoja ...). Samostojna izdelava kalkulacije (RFQ) in po-kalkulacije ... Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Informatik (m/ž) (Celje) Opis: usposabljanje in zagotavljanje tehnične podpore uporabnikom informacijskih storitev, nadzor nad delovanjem IT-sistemov, pomoč pri načrtovanju, postavitvi in upravljanju IT-opreme in infrastrukture ... Nomago, d. o. o., Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pravnik II (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: izvajanje delovnih nalog na področju delovnega, gospodarskega in civilnega prava, priprava pravnih mnenj in internih aktov, priprava in pregled pogodb, organizacija in izvajanje drugih del, ki se tičejo dejavnosti delodajalca. Aktiva Skupina, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1000 Ljubljana - Trzin. Prijave zbiramo do 16. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist za LKW (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na enakem področju, poznavanje trga rezervnih delov predvsem na področju LKW-programa je prednost, poznavanje dela v MS Dynamics NAV (Navision) in CRM je prednost, vozniški izpit B-kategorije, znanje angleškega jezika, znanje hrvaškega jezika je prednost . Inter Cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 17. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (po Sloveniji (Celje, Slovenj Gradec)) Delo bo vključevalo opravljanje montažnih in vzdrževalnih del na omrežjih, izvajanje meritev, izvajanje inštalacij, vodenje evidenc, izvajanje pomožnih gradbenih del. GVO, d. o. o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Asistent v marketingu (m/ž) (Gomilsko) Ste dinamični in sposobni proak-tivno skrbeti za podporo prodaji? Ste dobri poznavalec spletnih tehnologij za marketinške namene? Znate kreativno razmišljati? Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomil-sko. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Zavarovalni zastopnik (m/ž) in Pomožni zavarovalni zastopnik (m/ž) (celotna Slovenija) Naši zastopniki so zadovoljni z zaposlitvijo, kar se odraža tudi v visokem zadovoljstvu strank. Zastopnikom nudimo fleksibilen delovni čas, stimulativno plačilo, redna izobraževanja in mentorstvo. Prepričajte se! Generali zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skrbnik sistema (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj 3 leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, zaželeno je poznavanje standardov ISO 14001 in IATF 16949, poznavanje orodij kakovosti (FMEA, SPC, Pareto diagram, Ishikawa diagram, 5x zakaj ...), dobro usposobljenost za delo z računalniškimi pisarniškimi orodji ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 8. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. . NET razvojni inženir (m/ž) (Celje (možnost dela od doma)) V svojo ekipo vabimo entuzia-stičnega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju Windows aplikacij v programskem jeziku C . Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacijo s strankami. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) V svojo sredino vabimo novega sodelavca na področju prodaje, zato za nedoločen čas zaposlimo prodajnega inženirja, ki bo skrbel za obstoječe in pridobival nove kupce. Zahtevano je tehnično znanje, po možnosti s področja orod-jarstva. Gorenje Orodjarna, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 3. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Žičničar, žičničar strežnik (m/ž) (Rogla) Pričakujemo pripravljenost na delo na prostem, prijaznost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 28. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. @ MojeDelo.com 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo V Rolco po krofe druge dobrote Kateri kruh boste izbrali? Brez skrbi, Pust mora biti mastnih ust, saj polni krožniki v tem času privabijo obilno letino. V pustnem času se poleg ostale tradicionalne mastne hrane že od nekdaj priležejo krofi. In kateri krof je najboljši? Kako ga speči, da ne bo preveč masten, da bo okusen, da bo imel lep venček, da se nam olje ne bo penilo ...? Zakaj bi si zastavljali toliko vprašanj, če poznamo odgovor, kam po krofe. Kavarna, pekarna, slaščičarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 - v nek- danjem T v središču Celja - je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sveže, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno marmelado ali s čokolado (nutello). Hkrati bomo pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive krhke flancate. Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so orehova, potratna, skutina, pehtranova, kokosova. Gostje vas bodo zagotovo vprašali za recept, če boste na mizo postavili Rolcine domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pa je najbolje pri njih naročiti torto. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na mlajše k različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov pa lahko kupite pri njih pečen kruh. V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponujajo. Dobrodošli vsak dan od ponedeljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro. Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje ltf>lG8 kavama Po potico in sveže domače dobrote v Rolco Od ponedeljka do petka med 6.15 in 19.ura, ob sobotah meči 8. in 13. ura. Gubčeva 1, Celje f rolca ŠPORT 17 Plaketi prejela tudi Pintar in Babnikova Nagrajenca svojo pot začela v Celju in Preboldu Prejemniki Bloudkovih nagrad za leto 2018 so biatlo-nec Jakov Fak in športna plezalka Janja Garnbret, oba za vrhunski mednarodni dosežek, ter Drago Bunčič in Adolf Urnaut, oba za življenjsko delo v športu. Koro-šica Garnbretova je že od zgodnjih osnovnošolskih let članica Šaleškega alpinističnega odseka Velenje. Na 54. podelitvi najvišjih državnih priznanj za šport na Brdu pri Kranju so podelili deset Bloudkovih plaket. Prejeli so jih tudi Tanja Babnik, Rajko Pintar in prekmurski judoist, nekdanji član Judo kluba Z'dežele Sankaku Celje Adrian Gomboc. Prvič doslej se je primerilo, da je prispelo več vlog za Bloudkovo nagrado, 31, kot za Blo-udkovo plaketo, slednjih je bilo 24. Predsednik odbora za Bloudkove nagrade Miroslav Cerar je bil zato upravičeno kritičen: »Ob pregledu vlog in po razpravi je odbor za podelitev Bloudkovih nagrad ugotovil, da je na strukturo vlog vplivala predvsem nova zakonodaja o dodatku k pokojninam, ki ga omogoča zgolj za izjemen športni dosežek ali življenjsko delo v športu ... Iz prispelih vlog se jasno vidi, da so te namenjene predvsem materialnim ciljem in ne tradicionalnim vrednotam športa.« Po mnenju najuspešnejšega slovenskega športnika doslej je za ohranitev vrednot športa eden trdnih in morda zadnjih branikov odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj v trenutni sestavi. Glede zadnjega je odbor razpravljal o možnosti, da bi se sprejel poseben etični kodeks kot podzakonski akt k Zakonu o Bloudkovih priznanjih, ki bi odbor pri delu in odločanju o prejemnikih priznanj zavezoval k etičnim in moralnim vrednotam. DEAN ŠUSTER Usmerja invalidne otroke v šport Rajko Pintar tam, kjer dandanes najbolj uživa, ob skakalnici na Ljubnem. Telovadec, dvigalec uteži, ravnatelj ... Ime Rajka Pintarja je že vrsto let povezano s smučarskimi skoki za ženske na Ljubnem. Predsednik organizacijskega odbora tekem svetovnega pokala je že od leta 2012. Športu se je zapisal že v mladih letih, ko je bil aktiven tekmovalec v športni gimnastiki v Celju v mladinskih in članskih kategorijah (od leta 1963 do leta 1972). Že pri šestnajstih letih je začel prostovoljno delati kot vaditelj orodne telovadbe v Partizanu Celje - mesto. V tem času je z ekipo Celja tudi tekmoval v 1. zvezni ligi v dviganju uteži. Po končani I. gimnaziji v Celju se je vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport UL) in jo uspešno končal v rednem roku. V času študija je prejel nagrado za najboljšo pedagoško prakso v šolskem letu 1973/74. Še v času študija je prostovoljno deloval v Partizanu Vič, kjer je bil eden vodilnih, ki so društvo postavili med najbolj vidna društva na področju športne rekreacije, a tudi tekmovalne športne gimnastike. Številne dejavnosti Po študiju je opravljal delo športnega pedagoga v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Odlikovalo ga je zavzemanje, da bi vsi učenci in učenke sprejeli šport kot pomemben del svojega življenja. Leta 1990 je postal ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji in šport je bil prav na vrhu področij šolskega življenja, ki jim je posvečal največ pozornosti in tudi materialnih sredstev. V tem obdobju se je zelo povečala športna dejavnost otrok. To še prav posebej velja za plavalno opismenjevanje in smučanje (uvedba poletnih in zimskih šol v naravi). Šolsko športno društvo je bilo v šoli srce dejavnosti mladine. V času njegovega delovanja je bila zgrajena tudi nova športna dvorana, stara telovadnica je bila popolnoma obnovljena. V obeh se je vedno našel prostor za brezplačno športno dejavnost otrok, osnovnošolske in srednješolske mladine in študentov. V tem času je bil tudi soustanovitelj Odbojkarskega kluba Ljubno, ki nastopa v drugi državni ligi. Dejaven je bil tudi v drugih športnih klubih in je ves čas zasedal vodilne položaje telesno-kulturnih in športnih organizacijah (TTKS, ZTKO ...) na območju Zgornje Savinjske doline. Zelo dejavno je sodeloval pri športni organiziranosti invalidov skupaj z Zvezo pa-raplegikov Slovenije. Ljubenska ljubezen do smučarskih skokov Prav posebno poglavje je njegovo delovanje na področju smučarskih skokov. Več kot 35 let deluje v Smučarskoskakalnem klubu Ljubno BTC. Iz majhnega kluba je postal klub, ki daje reprezentante Slovenije. Ti našo državo zastopajo na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. V klubu je več kot tri desetletja opravljal funkcije od napovedovalca na tekmah do predsednika organizacijskega komiteja svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Postal je tudi član izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije, v kateri zastopa interese organizatorjev tekem za svetovni pokal v Sloveniji. Poleg tega je tudi predstavnik Slovenije v pododboru FIS za smučarske skoke, otroška in mladinska vprašanja. Prav posebna zasluga Rajka Pintarja je ohranjanje zapuščine inženirja Stanka Bloudka. Uspelo mu je zbrati in ohraniti originalno korespondenco ter dokumentacijo gradnje prve velike skakalnice na Ljubnem, katere projektant je bil prav Bloudek. Originalna zapuščina Stanka Bloudka je zelo redka, zato je ta zbirka toliko bolj pomembna. Del te je objavljen tudi v nedavno izdani knjigi, katere avtor je Rajko Pintar in nosi naslov Ljubenska ljubezen do smučarskih skokov. DŠ, foto: GrupA Tanja Babnik, rojena Kos 11. aprila 1965 v Celju, je osnovno šolo obiskovala v Preboldu, kjer je živela z družino vse do odhoda na študij v Ljubljano. Kot učiteljica v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča (URI - Soča) in v bolnišničnih oddelkih Osnovne šole Ledina usmerja in motivira invalidne otroke že kot osnovnošolce v rekre-ativno-športne dejavnosti. Zadnjih 15 let je tudi glavna organizatorka bolnišničnih olimpijskih iger, ki potekajo vsako leto v Soči. Igre imajo za invalidne otroke zdra-vstveno-rekreativni pomen, poleg tega Babnikova otroke že pred igrami pripravlja za nastop v izbranih panogah. Prve športne izkušnje na igrah so tako pridobili kasnejši paraolimpijci Gal Jakič, Jernej Slivnik, Darko Đurić ... Tanja je trenutno sredi priprav na igre, ki bodo sredi naslednjega meseca v Soči. Na Ledini orala ledino Že kot osnovnošolko jo je zanimalo veliko stvari - ples, gledališče, glasba, različne oblike športa. Glede na talente, ki jih je imela, se je vpisala na Pedagoško gimnazijo v Celju, ki je zdaj Gimnazija Celje - Center. Šolanje je nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer razredni pouk, in na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer pedagogika. Tako je Ljubljana ostala njeno mesto, kjer se je zaposlila in si ustvarila družino. Njena poklicna pot je ves čas povezana z OŠ Ledina Ljubljana in z bolnišničnimi šolskimi oddelki. Z različnimi oblikami dela želi omogočiti otrokom, ki imajo omejene zmožnosti gibanja, čim bolj kakovostno šolanje v procesu rehabilitacij in tudi kasneje v domačem okolju. Njena prizadevanja, da omogoči otrokom in mladostnikom, katerih gibanje je drugačno, čim več pozitivnih izkušenj in jih tako spodbu- Tanja Babnik di na nadaljnji športi poti, so prepoznali tudi v Zvezi za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskem komiteju Slovenije, ki je bil predlagatelj Bloudkove plakete za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Zgled prihodnjim rodovom »Plaketo sprejemam z velikim spoštovanjem do izjemnega človeka, konstruktorja, športnika Stanka Bloudka, predvsem pa s spoštovanjem do vseh otrok, katerih vsakdan je zelo drugačen od vrstnikov in vzornikov. Plaketa je priznanje za skupno delo na področju športa, s katerim želimo otrokom v procesu rehabilitacije in tudi kasneje ter njihovim družinam pomagati in jih osveščati, kako pomembna sta gibanje in šport za kakovostnejše življenje; jim vliti moč, pogum, voljo, samozavest za nadaljnje športne in življenjske cilje. Brez skupnega cilja in sodelovanja vseh zaposlenih v OŠ Ledina, bolnišnični šoli, v URI - Soča in brez zunanjih podpornikov zagotovo bolnišnične olimpijske igre ne bi doživele in preživele 27 let. Prepričana sem, da je bilo in da bo tudi v prihodnje vodilo mojega dela ne le spoštovanje temeljnih človekovih pravic, predvsem otrokovih pravic, ampak še mnogo več. Le tako smo lahko zgled za prihodnje rodove slovenskega naroda in ustvarjamo pravičen, lepši svet za vse,« je med drugim izpostavila Babnikova. Dodala je: »Športne discipline na bolnišnični olimpijadi so postajale vedno bolj prilagojene populaciji sodelujočih otrok in mladostnikov. S skrbno pripravljenimi pravili iger smo uresničili osnovni cilj, in sicer da je vsak lahko dosegel optimalen rezultat glede na starost, zdravstveno težavo in gibalno oviranost.« DŠ Foto: osebni arhiv 18 ŠPORT Pol ducata golov dovolj za vrh! Dobovec dobil derbi in prevzel vodstvo v prvi slovenski futsal ligi Dvorana v Rogaški Slatini je bila zasedena do zadnjega kotička. A gledalci v prvem polčasu niso videli niti enega gola, gostje so bili celo za odtenek boljši tekmeci. Spektakel v malem se je razplamtel v nadaljevanju. Dobovec je v derbiju za prvo mesto s 6:1 porazil Maribor in je po šestnajstih krogih na vrhu lestvice 1. slovenske futsal lige. Prvi zadetek je dosegel ka-petan Dobovca Rok Mordej, ki se je v peti minuti drugega polčasa najbolje znašel po podaji s kota. Kasneje je dodal še enega s strelom preko celotnega igrišča v prazna vrata. »Imamo Damirja Puškarja!« Kar tri gole je dal novinec in največja okrepitev Dobovca Alen Fetić: »Gostje so imeli nekaj priložnosti, vendar menim, da je naša zmaga zaslužena. O tem nenazadnje priča tudi končni izid. Pokazali smo pravi značaj. Tekmeci so nas že pred tekmo odpisali. Mislili so, da smo bili v svoji najboljši formi oktobra pred začetkom tekmovanja v ligi prvakov. Dokazali smo nasprotno. Dobro smo se pripravili, predvsem smo bolje uigrani. Pogrešali smo pomembnega igralca, poškodovanega Kristijana Postružina. Čestitam svojim soigralcem. Zavihteli smo se na prvo mesto, kar bo v končnici za prvaka pomenilo veliko prednost. Vsi vedo, da je zahtevno tukaj gostovati. Dobovec je do danes nepora-žen 834 dni v Rogaški Slatini.« Gledalci so v prvem polčasu pogrešali gole, toda ... »Dve vrhunski ekipi, polni državnih reprezentantov, sta pokazali igro na zelo visoki taktični ravni. Morda je bilo to manj privlačno za obiskovalce. Mi imamo veliko prednost. Naša vrata brani Damir Puškar.« To je Fetić lani najbolj izkusil na svoji koži v dresu Litije v končnici za prvaka proti Dobovcu. »In če bi lani Litija imela Puškarja, bi osvojila naslov državnega prvaka. Letos V pretekli sezoni je bil Alen Fetić (desno) v dresu Litije najtrši oreh za Dobovec v finalu končnice, zdaj je eden ključnih igralcev državnega prvaka. sva skupaj, že dolgo sva zelo dobra prijatelja.« S številko ena bodo Dobovčani lažje napadali naslov državnega prvaka. »Prvič, v polfinalu se bomo izognili Litiji. Drugič, kartoni se prenašajo, vmešajo se poškodbe. Ugodno je, če se v finale uvrstiš brez ran,« je zaključil Fetić. Le Ugra, Inter in Maribor Morda je bila zmaga državnega prvaka previsoka glede na dogajanja v prvem polčasu. Naš sogovornik je bil tudi kapetan Dobovca, eden najboljših igralcev futsala pri nas, Rok Mordej: »Igra se je razživela šele po prvem golu. To je povsem razumljivo v dvoboju dveh najboljših slovenskih moštev. Vedelo se je, da bo zmagal tisti, ki bo storil manj napak. Če potegnem črto, bili smo boljši.« Precej čustvenih izbruhov se je sprostilo. Je bilo to zaradi želje po maščevanju zaradi poraza v Mariboru (5:3)? »Le ruska Ugra in španski Inter v ligi prvakov ter Maribor so »Vzeli smo tisto, kar menimo, da je naše, se pravi prvo mesto po rednem delu. A ponavljam, ničesar še nismo naredili. To je zmaga za naše zadovoljstvo,« je bil sicer nad zmago navdušen trener Dobovca Kujtim Morina, ki je obenem opozoril, da bodo glavne tekme v sezoni še sledile. nam v tej sezoni zadali poraze. Seveda smo se hoteli oddolžiti. Toda pravi bomo morali biti predvsem tedaj, ko se bodo delile lovorike. Prva naloga bo pred nami že čez devet oziroma deset dni v Podčetrtku na zaključnem turnirju slovenskega pokala.« O prvem polčasu je dodal: »Tisti, ki se spoznajo na futsal, vedo, da je bil kakovosten. Lahko bi že tedaj padel gol, na eni ali drugi strani. Vse je prelomil naš prvi zadetek. Mariborčani so stopili proti našemu golu, morali so se odpreti, mi smo izkoristili svojo kakovost, lažje prihajali do priložnosti in visoko zmagali. Prvo mesto po mojem mnenju prinaša prednost v četrtfinalu in polfina-lu, ne pa v finalu, v katerem Alen Fetić: »Dve vrhunski ekipi, polni državnih reprezentantov, sta v prvem polčasu pokazali igro na zelo visoki taktični ravni. Morda je bilo to manj privlačno za gledalce.« igraš prvi tekmi v svoji dvorani in si pod psihološkim pritiskom.« V Podčetrtku bo zahtevno že v polfinalu pokala. »Litija bo nevarna. Če nismo pravi, nas lahko marsikdo preseneti. Zato se moramo potruditi in se uvrstiti v finale, v katerem pa želimo ponoviti lanski uspeh.« Nič tragičnega za Maribor V Rogaški Slatini je bilo na slovenskem futsal derbiju 400 gledalcev. Precej jih je bilo iz Maribora. Edini gol za goste je dal Miloš Stojko-vić, spregovoril je najboljši igralec mariborske ekipe Matej Fideršek: »Tekma je bila podobna tisti v Mariboru, Spet so odločile malenkosti. Naredili smo preveč napak in Dobovec je to znal kaznovati. Pri 0:0 nismo znali zadeti. Kasneje je naše strele zaustavljal Puškar. Izgubili smo prvo mesto, toda to ni nič tragičnega.« Tudi trener Maribora Tomislav Horvat ni bil potrt: »Čestitam Dobovcu za zasluženo zmago, Zadovoljen sem z našo igro. Fantje so dali vse od sebe. To je bil šele začetek dolge serije, ki se bo, upam, končala po naših željah.« Dobovec mora še v Škofije k Bronxu, nato bo pričakal Ivančno Gorico. Zaradi boljšega medsebojnega izkupička z Mariborom si lahko privošči tudi en remi. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Kristjan Čujec je še vedno strup za nasprotne obrambe. ŠPORT 19 Polzelani ostajajo pri eni lovoriki Že četrti pokalni finale Hopsov Košarkarji Sixt Primorske so v finalu zaključnega turnirja pokalnega tekmovanja premagali Hopse s Polzele z 91:72. Koprčani so pred domačimi gledalci prišli do druge pokalne lovorike v dveh letih in tudi druge v zgodovini kluba. Polzelani ostajajo pri enem pokalnem naslovu iz leta 1996. V polfinalu so bili Hopsi s 83:78 boljši od Heliosa iz Domžal. Primorska je s 87:76 premagala Petrol Olimpijo. Odločil drugi polčas Koprčani so zasluženo prišli do tretje lovorike v zgodovini kluba. Najboljši igralec zaključnega turnirja je bil član zmagovalne ekipe Marjan Čakarun, ki je v finalu dosegel 32 točk in zbral 11 skokov. Polzelani so prvo četrtino dobili s 25:19, ob polčasu pa zaostajali za dve točki. Gostitelji zaključnega turnirja so prišli do vodstva s 60:46, potem ko so na krilih domačih privržencev naredili delni rezultat 24:6. Ta je bil ključen za končni uspeh. V dresu Hopsov, ki so imeli tako v polfinalu kot tudi v finalu veliko podporo svojih navijačev, je v finalnem obračunu dobro igral Tjaž Rotar, ki je dosegel 17 točk. »S svojo predstavo sem lahko zadovoljen, vendar me čaka še ogromno dela. Nedvomno bi kakšno svojo točko zamenjal za uspeh ekipe. Tokrat se ni izšlo, smo pa lahko zadovoljni, da smo prišli tako daleč. To nam daje zalet za drugi del sezone. Nismo še rekli zadnje besede,« je dejal Rotar. Grenak priokus Trener Polzelanov Boštjan Kuhar je bil sprva zadovoljen ob uvrstitvi na zaključni turnir najboljše četverice, zatem preboja v veliki finale, vendar pa je jasno, da osta- ja nekaj grenkega priokusa. »Res je. Mislim, da smo finalno tekmo izgubili na začetku drugega polčasa po dveh srečnih trojkah Primorske, kar je dvignilo njihovo ekipo in gledalce. Drugi polčas so domačini odigrali veliko bolje, res pa je, da je Čakarun v drugem delu >mesaril< pod našim obročem. Čestitam Primorski za zasluženo zmago,« so bile Kuharjeve misli. Domači trener Jurica Golemac je dejal: »Ključno je bilo, da smo se v drugem polčasu sprostili, saj smo v prvem delu zgrešili preveč neoviranih metov. V nadaljevanju je le prišla do izraza naša kakovost. Ni bilo lahko nositi vloge velikega favorita, toda naši fantje so samozavestni in težko jih je prekositi v štiridesetih minutah igre.« Članska moštva so zdaj v pričakovanju tekmovanja v ligi za prvaka in ligi za obstanek. Začelo se bo že v sredo, 27. februarja. Hopsi Simo Atanacković je bil s 26 točkami daleč najboljši košarkar Hopsov v polfinalu pokala KZS proti Heliosu. V finalu je zaradi utrjenosti zmogel le pet točk. bodo v soboto, 2. marca, pričakali prav Primorsko. Šentjur z »leseno« medaljo Pred članskim pokalnim finalom je v dvorani Boni-fika v Kopru potekal tudi zaključni turnir mini poka- la. V kategoriji igralcev do 13 let so slavili košarkarji Ljubljane pred Triglavom iz Kranja, tretji je bil ljubljanski Slovan, četrti pa Tajfun Šentjur. Slednji je v tekmi za tretje mesto izgubil proti Slovanu z 58:35. V najboljšo peterko zaključnega turnirja najboljše četverice mini pokala je bil iz ekipe Šentjurja, ki ga vodi Žiga Jug, izbran Maj Dolinšek. Za Šentjurča-ne je sicer na tribuni pesti stiskal tudi športni direktor kluba Dejan Fideršek. MITJA KNEZ Foto: KZS Oblaka nasledil Novak Ženski rokometni klub Z'dežele in glavni trener članske ekipe Sebastjan Oblak sta sporazumno prekinila sodelovanje. Njegov naslednik je Peter Novak. Celjan Oblak je ekipo prevzel sredi leta 2016. V svoji prvi sezoni jo je popeljal do naslova pokalnega podpr-vaka na zaključnem turnirju v Celju in do tretjega mesta v državnem prvenstvu. V naslednji sezoni je v obeh tekmovanjih osvojil tretji mesti. Njegove - sedaj nekdanje varovanke - imajo še vse možnosti, da se uvrstijo v končnico za prvakinje. Pred njimi sta sicer zahtevni gostovanji, v Žalcu in Ajdovščini. Na igro celjske ekipe so vplivale poškodbe in tudi druge težave. Oblakov naslednik je 48-letni Peter Novak, ki je doslej vodil celjske kadeti- Vodstvo Nogometnega kluba Celje se je sprva odreklo uslugam zelo dobrega osrednjega branilca, izkušenega Elvedina Džinića, nato je klub pred zaključkom priprav zapustil še desni bočni branilec Jan Andrejašič. 23-letni Primorec je posojen aktualnemu državnemu prvaku, ljubljanski Olimpiji. V Celje je prišel pred letom in pol iz Kopra, v rumeno--modrem dresu je odigral 26 Peter Novak nje. Svojo igralsko kariero je začel pri Celju Pivovarni Laško, s katerim je bil leta 1999 državni prvak. Igral je še za druge klube, po poškodbi se je podal v trenerske vode. Osem let je bil trener mlajših selek- tekem. Celjski klub je zapustil tudi Srđan Prodanović, trener za fizično pripravo. Varovanci trenerja Dušana Kosiča bodo v soboto odprli spomladanski del državnega prvenstva. V 20. krogu 1. slovenske lige bodo gostili Gorico. V zadnji pripravljalni tekmi so doma izgubili z avstrijskim Wolfsbergerjem s 4:1. Gol je dal Mitja Lotrič. Celjski tabor bo načrte, cilje in želje razkril danes. Velenj- Sebastjan Oblak cij pri moškem klubu, vadil je tudi Urbana Lesjaka, Gašperja Marguča, Davida Razgorja, Vida Poteka, Gregorja Potočnika ... Nazadnje je vodil celjske kadetinje. DŠ Foto: ŽRK Z'DEŽELE Lestvica 1 . SNL MARIBOR 19 14 3 2 55:16 45 OLIMPIJA 18 10 6 3 41:28 36 ALUMINIJ 18 9 3 7 35:28 30 DOMŽALE 18 7 6 6 35:28 27 CEDE 18 6 8 5 22:28 26 MURA 18 6 6 7 26:25 24 GORICA 18 5 7 7 22:29 22 RUDAR 18 5 3 11 20:41 18 TRIGLAV 18 4 4 11 24:43 16 KRŠKO 18 3 610 14:28 15 ski Rudar je z goloma Žige Škofleka in Milana Tučiča v Kidričevem premagal ekipo Aluminija z 2:0 in bo v nedeljo gostoval v Domžalah. DŠ Kako ugnati PSG? Flensburg: Rokometašem Celja Pivovarne Laško se je po nesrečnem porazu na severu Nemčije (27:26) izšlo po željah na drugih igriščih. Gorenje je v slovenski ligi premagalo Ribnico z 31:29, v ligi prvakov je bil Szeged za gol boljši od Motorja, PSG za pet od Zagreba. Nantes je slavil v Skjernu z dvema goloma razlike. Žal Parižani za potrditev prvega mesta v skupini potrebujejo zmago v Celju. Na dnu lestvice skupine B ima Skjern 6 točk, Celje 7, Motor 9 in Zagreb 10. Zagrebčani se bodo skušali rešiti proti Flensburgu, Ukrajinci pa proti Skjernu. Timi želi medaljo Willingen: Na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Nemčiji je bil Timi Zajc iz Hramš osmi. Osmi je tudi v skupnem seštevku, Jerneja Brecl iz Vinske Gore je zasedla petnajsto mesto v Oberstdorfu. Oba bosta nastopila na svetovnem prvenstvu v Seefeldu. Član kluba z Ljubnega Zajc je priznal, da želi osvojiti medaljo. Zdaj na Kitajsko Pjongčang: Na drugem paralelnem veleslalomu svetovnega pokala deskarjev v olimpijskem Pjongčangu sta se Tim Mastnak in Gloria Kotnik uvrstila v četrtfinale. Celjan je na koncu osvojil šesto mesto, Velenjčanka osmo. Deskarska karavana se seli na Kitajsko, v Secret Gardnu NA KRATKO bosta tekmi v veleslalomu in slalomu. Na tri grand slame Oberwart: Judoistka celjskega Sankakuja Anka Pogačnik si je priborila srebrno kolajno na tekmi svetovnega pokala. V kategoriji do 70 kilogramov je bila od nje boljša le Michaela Polleres. V finalu si je Nemka priborila prednost vazarija in jo uspela zadržati do konca rednega dela. Pogačnikova je prej izločila Turkinjo Oner, Kitajko Hon-gyan in v polfinalu Japonko Minei. Pred najboljšimi predstavniki celjskega kluba so trije grand slami zapovrstjo (Düsseldorf, Marakeš, Jeka-terinburg). Sklatiti še »zvezdo« Celje: Košarkarice Cinkarne so v derbiju 15. kroga Jadranske lige z izvrstno igro nadigrale bolgarski Beroe z 90:62. Nato so z zanimanjem spremljale dvoboj med bolgarsko Montano in srbsko Crveno zvezdo. Zmagale so Beograjčanke, kar je ugodno za Cinkarno v boju za uvrstitev na zaključni turnir. Celjanke bodo v naslednjem krogu (sreda, 18.00) gostile prav Crveno zvezdo in bi se z zmago praktično že uvrstile na »final-four«. Dolga rehabilitacija Ljubljana: Celjski smučar Martin Čater je bil operiran v Univerzitetnem kliničnem centru. Zdravnik Marko Macura je bil s posegom na levem kolenu zadovoljen. 26-letnega Čatra čaka dolga rehabilitacija. V tej sezoni najboljši slovenski smukač se je poškodoval 8. februarja na drugem treningu smuka na svetovnem prvenstvu v Areju. Magnetna resonanca je pokazala natrgano sprednjo križno vez, poškodovan meniskus in hrustanec. Maruša, Tina in Luka Lincoln: Celjska atletinja Maruša Černjul je zmagala na dvoranskem atletskem mitingu v ZDA. Članica celjskega Kladivarja je v skoku v višino preskočila 186 centimetrov in prepričljivo slavila. To je bilo njeno zadnje tekmovanje pred evropskim prvenstvom. V Celju bo opravila še nekaj treningov, preden se bo z reprezentanco odpravila na Škotsko. V izbrani vrsti bosta tudi Tina Šutej in Luka Jane-žič (oba Kladivar). Le še zaključni boji Polzela: V Savinjski košarkarski ligi se je končal redni del tekmovanja. Na vrhu lestvice je brez poraza ekipa Kovinarstvo Rožič iz Žalca. V polfinalu se bo 24. februarja na Polzeli pomerila s kK Kasaze. Drugi polfinalni par sestavljata Instalacije Verhovšek Šentjur in Fibles team Nazarje. Tekmi za tretje in prvo mesto bosta v nedeljo, 10. marca na Polzeli. (DŠ) V Celju Gorica, Rudar v Domžalah 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE POSEST ROTOMOULDING I PIPING I TOOLING POSTANI DEL NASE EKIPE! SI ŽELIŠ SVOJO KARIERNO POT ZAČETI ALI NADALJEVATI V HITRO RASTOČEM PODJETJU? SMO PODJETJE, KI CENI POŠTENOST, ODGOVORNOST, ZANESLJIVOST IN DELAVNOST. KOMERCIALIST (tuji trgi) več zaposlenih s področja: RAZVOJNI INŽENIR MONTER PLASTIKE SKLADIŠČNIK PROIZVODNJA - POMOŽNI DELAVEC Obišči spletno stran www.aplast.si , preglej podrobnosti razpisanih delovnih mest, pošlji vlogo na matično podjetje Zagožen d.o.o ali po elektronski pošti zaposlitve@zagozen-aplast.si in postani del naše ekipe! PRODAM HIŠO s kaščo, takoj vseljivo, 138 m2 stanovanjske površine, 8.700 m2 zemljišča, prodam - po dogovoru. Telefon 031 277-528. 272 ODDAM V CELJU na Ostrožnem oddam v najem poslovni prostor za različne dejavnosti, velik 35 m2. Telefon 031 625-384. 154 100 m brajde in košnjo iz sadovnjaka oddam v najem. Telefon 041 976-668. 268 NAJAMEM STROJI VOZILA PRODAM PRODAM CITROEN picasso 3 karavan, prevoženih 30.000 km, priklop, klima, plin, srebrne barve, garažiran, prodam v mesecu marcu. Telefon 070 612-705. ČELNI nakladalec za traktor Lindner 1065, letnik 1985, komplet z vpetjem, prodam za 1.400 EUR. Telefon 041 999910. n ČELNI nakladač, čelno hidravliko za traktor Universal ali Zetor, dvobrazni plug Batuje Fužinar, 12 col, hidravlični cilinder za dvig grebena pri nakladalni prikolici, hidravlični cilinder za odpiranje za cisterno Creina, hidravlični dvig za Sip Spider 350, vitel, 5 t, in razširjena platišča za Universal DTC, prodam. Telefon 041 999-910. n NJIVO ali travnik vzamem v najem v okolici Dramelj, Proseniškega ali Ljubečne. Telefon 031 787-009. 245 H AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 236 legnmEtall OPREMA TRGOVIN, D. O. O., ŠENTJUR OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Kraj dela: ŠENTJUR PRI CELJU Področje dela: DELO V PROIZVODNJI Pričakovane izkušnje: 1-3 LETA Oblika zaposlitve: DOLOČEN DELOVNI ČAS z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas 1. Upravljalec CNC-strojev (2 delovni mesti) 2. Upravljalec NC-strojev (3 delovna mesta) 3. Varilec (3 delovna mesta) Pisne vloge z opisom dosedanjih delovnih izkušenj skupaj z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni na naslov: TEGOMETALL, OPREMA TRGOVIN, D. O. O., »ZA RAZPIS«, C. Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. PRODAM BELO otroško posteljo z jogijem in blazinami prodam za 70 EUR. Telefon 041 333-086. 222 PRAŠIČE, težke od 90 do 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam (tudi dostavim, razdelam, naredim klobase, salame). Telefon 051 803-957, 051 707-433. 246 BIKA, težkega 330 kg, starega 10 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 8 PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, prodam. Domača vzreja in domača hrana. Cena ugodna, dostava všteta. Telefon 03[ 524-147. 193 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Nad 100 kg ugodno. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061. 194 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p KOZLIČKA, starega eno leto, prodam. Štore, telefon 041 863-237. 238 BREJO telico prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 953-636. 239 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tiba-ot, telefon (02) 582-1401. n Naročili sprejemamo na Ш m 835,Mtrtofl|attnlani RA RA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, prodamo. Sprejemamo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p TELICO simentalko, staro 11 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 264 TELICO sivko, brejo v 7. mesecu, poceni prodam. Telefon 031 243-282. 266 KOZLIČKA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 531-683. 269 MLADO kravo simentalko, po drugi telitvi, tele je staro 4 tedne, prodam. Telefon 031 412-963. 277 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 070 555-403. 274 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Dobrota tvojega srca in tvojih pridnih rok za vedno ostajata v naših srcih. V SPOMIN ALOJZ CENTRIH (1936 - 2007) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega BOŽIDARJA PERPARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre JOŽEFE LOČNIKAR se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalja ter darovali cvetje in sveče. Sinovi Janez, Bojan in Martin z družinami Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Zapustil nas je CIRIL LESJAK iz Šentjurja (25. 11. 1927 - 10. 2. 2019) Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za vso podporo, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Šentjur za vso skrb in pomoč. Žalujoči: njegovi najdražji »Kjerkoli si, naj te Božji mir poišče, v svetlobi bo zdaj tvoje bivališče. Vso ljubezen si nam dala, za vedno v naših srcih boš ostala.« ZAHVALA V 96. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in teta PAVLA JANEŽIČ Klamfarjeva Pavla iz Prekope pri Vranskem (13. 6. 1923 - 2. 2. 2019) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vašča-nom, znancem, predstavnikom društev ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in za izraze sožalja. Iskrena hvala tudi Meti in Slavku Roterju, Janku Vraniču, Aniti, Vesni, Danici Karničnik, Štefki Ocvirk, Jerci Novak, dr. Pavli Rode Zalokar, dr. Ljubi Centrih, patronažnima sestrama, pevcem Savinja, govorniku g. Banku, g. župniku Jožetu Turineku, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Marjan z družino, vnuk Robi z družino in ostalo sorodstvo Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. V SPOMIN 18. februarja je minilo leto dni, kar nas je zapustil IVAN BORŠTNIK s Ponikve (1. 5. 1941 - 18. 2. 2018) Zelo te pogrešamo. V naših srcih bo vedno živel lep spomin nate. Vsi tvoji Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te več med nami ni. V SPOMIN 17. februarja so minila tri žalostna leta, kar te ni več med nami, ALOJZ ROZMAN iz Kostrivnice pri Kalobju (27. 8. 1940 - 17. 2. 2016) Radi bi se zahvalili vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče. Vsi njegovi n n p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n il II Uli HM 1 aslrologlnja 2 L I Ш0 A I ж I ^ I cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operatorja PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO, staro od 14 dni naprej, kupim. Telefon 070 556-695. 263 TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 270 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM OKROGLE suhe bale prodam. Cena 30 EUR/kos. Telefon 041 233-973. 234 OČIŠČENA orehova jedrca, 8 EUR/kg, prodam. Štore, telefon 041 347-627.238 VINO, belo in rdeče, preverjene kakovosti, iz virštanjskega okoliša, prodamo. Telefon 051 200-320. 247 SENO v kockah, lepo, »sončno«, prodam. Telefon 041 793-916. 249 SENO in otavo v »rifuzi« prodam. Telefon 031 501-430. 254 BELO mešano vino, 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 161-786. 257 200 l vina jurka, izabela, neškropljeno, in žganje sadjevec prodam. Telefon 031 806-041. 265 OSTALO PRODAM ČRN0-bele race, majhne petelinčke, tudi po parih, enkratni pevci, in jajca za valjenje prodam. Telefon 051 421-126. 228 za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si NAMENSKO »kufer« prikolico, dokumenti urejeni, velikost 1,050 x 1.050 x 500, nosilnost 350 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 621-281. 271 SILAŽNE bale, nož za rezanje silaže in domače peteline prodam. Telefon 031 731-350. 256 NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik rjave nesnice na začetku nesnosti. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance za meso. V ponudbi imamo dnevno sveža jajca in kakovostno krmo za piščance in kokoši nesnice. Telefon (03) 700-1446. p Poroke Celje Poročila sta se: Danijela ANIČIĆ iz Štor in Džemal BAJRIĆ iz BiH. Šentjur Poročila sta se: Natalija CEROVSKI iz Podlešja in Boštjan ZORKO iz Šentjurja. SUH javor in bor, 50 in 35 mm, ugodno prodam. Telefon 040 827-587. 255 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Možno kasnejše dedovanje. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 5824611, 030 252-407. 215 Smrti Celje Umrli so: Terezija BROZ iz Celja, 86 let, Josip BEZEN-ŠEK iz Celja, 77 let, Marija KOŽEL iz Bovš, 87 let, Neža SENEGAČNIK iz Celja, 91 let, Daniel MELAVC iz Celja, 87 let, Marija HRASTNIK iz Celja, 82 let, Miodrag MILO- ŠEVIĆ iz Celja, 68 let, Jožefa ZAVRŠNIK s Polzele, 84 let, Zofija JUTERŠEK iz Sp. Rečice pri Laškem, 78 let, Zlat-ko KLAKOČAR iz Žegarja, 73 let, Jože ZAJC iz Plešiv-ca, 67 let, Ivan VORŠNIK iz Klanca, 70 let, Božidar PER-PAR iz Celja, 83 let, Marija PUNGARTNIK iz Topolšice, 71 let. Žalec Umrla je: Marija KAPI-TLER iz Ločice ob Savinji, 74 let. Velenje Umrli so: Ernest TACOL iz Florjana pri Šoštanju, 54 let, Maksimiljan SREBRE iz Šoštanja, 77 let, Milica RA-DOSLOVNIK iz Raven pri Šoštanju, 87 let, Andreja MANDELC iz Rečice ob Paki, 81 let, Milka VALENTIĆ iz Velenja, 80 let, Jožef GOR-ŠEK iz Šoštanja, 78 let, Bojan OVČJAK iz Topolšice, 66 let, Alojzij PENŠEK iz Velenja, 91 let, Slavica ZAVERŠNIK iz Skornega pri Šoštanju, 85 let. 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 21. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 22. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 23. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 24. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 25. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 26. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 27. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Posluh: Ker te ljubim 2. Lunca: Če bi le enkrat me objel 3. Javor: Zdaj je vse drugače 4. Vžig: Sine, oprosti mi 5. Gadi: Na valentinovo Kino CINEPLE Spored od 21. 2. do 27. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski četrtek: 13.20, 17.30, 19.30 petek, nedelja: 13.00, 18.00, 20.30 sobota: 13.20, 17.30, 19.30, 22.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 19.50 Alita: Bojni angel - akcijski, fantazijski, 3D četrtek, sobota: 18.20, 20.50 petek, nedelja: 18.50, 21.15 ponedeljek, torek, sreda; 18.30, 21.00 Aquaman - akcijski, pustolovski četrtek, sobota: 12.30 petek, nedelja: 12.20 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirani petek, nedelja: 14.20 Berlin, ljubezen moja - drama četrtek, sobota: 19.10 petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija, drama četrtek, sobota: 15.50, 19.50 petek, nedelja: 15.00, 19.10 ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 19.20 Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, sobota; 18.40 petek, nedelja: 19.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.45 Grinch - animirani, družinski, komedija četrtek, sobota: 15.40 petek, nedelja: 13.15 Instant družina - komedija četrtek, nedelja: 15.20, 17.40, 20.00 petek, sobota: 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.00 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski četrtek, sobota: 13.00, 15.10, 17.20 petek, nedelja: 13.40, 15.50,16.45 ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski, 3D četrtek, sobota: 14.00, 16.10 petek, nedelja: 12.30, 14.40 ponedeljek, torek, sreda: 16.20 Ledeno maščevanje - akcijski, drama, triler četrtek, petek, sobota: 21.15 nedelja: 21.00 ponedeljek, torek, sreda: 20.50 Lego film 2 - animirani, pustolovski četrtek, sobota: 13.30, 17.00 petek, nedelja: 16.10, 18.20 Mala gospodična Dolittle - družinski četrtek, sobota: 12.10, 14.20,16.30 petek, nedelja: 12.50, 15.10, 17.20 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.40 Metulj - drama četrtek, sobota: 21.30 petek, nedelja: 15.30 ponedeljek, torek, sreda: 21.20 Mia in beli lev - pustolovski, družinski ponedeljek, torek, sreda: 18.40 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - animirani četrtek, sobota: 13.15, 15.00 petek, nedelja: 14.50 Prijatelja za vedno - komedija, drama četrtek, sobota: 17.50 petek, nedelja: 21.10 ponedeljek, torek, sreda: 21.10 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski četrtek, sobota: 12.20, 14.40 petek, nedelja:12.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.00 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirani, komedija, pustolovski četrtek, sobota: 12.00 petek, nedelja: 13.00 Soba pobega - fantazijski, triler četrtek: 18.30, 20.30 petek: 18.10, 20.15, 22.20 sobota: 18.30, 20.30, 22.30 nedelja; 18.10, 20.15 ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.20 Srečen smrtni dan 2 - grozljivka, triler četrtek: 16.40, 20.00 petek: 16.40, 17.10, 20.40, 22.40 sobota: 16.40, 20.20, 22.20 nedelja: 16.40, 17.10, 20.40 ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.30 Zvezda je rojena - muzikal, drama petek: 22.10 sobota: 21.50 IIICII*0|»Ol 13. Festival gorniškega filma ČETRTEK 18.00 Oktober v Mongoliji / Leming - Mali velikan s severa 20.00 Viacruxis /A. O. - V coni / Utrinki iz Drašnic REDNE PREDSTAVE: PETEK 18.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija 20.00 Lepi fant - drama SOBOTA 16.00 Mala gospodična Dolittle - družinska domišljijska komedija 18.00 Šepet nežne ulice - romantična drama 20.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija NEDELJA 16.00 Mala gospodična Do- little - družinska domišljijska komedija 18.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili? - komedija 20.00 Lepi fant - drama SREDA 19.00 Šepet nežne ulice - romantična drama KINO VELENJE Počitniški kino ČETRTEK 17.00 Eliot rešuje Božič - animirana družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Bohemian Rhapsody - drama, biografski PETEK 17.00 Mala gospodična Dolit- tle - družinska domišljijska komedija 19.00 Instant družina - komedija Redne predstave: PETEK 17.30 Super fuzbalistični - športna komedija 20.00 Tatiči - kriminalka, drama 21.15 Srečen smrtni dan 2 - sr-hljivka SOBOTA 17.00 Mala gospodična Dolittle - družinska domišljijska komedija, sinh. 18.00 Tatiči - kriminalka, drama 19.00 Instant družina - komedija 21.15 Srečen smrtni dan 2 - sr- hljivka ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V četrtek, 28. februarja 2019, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev knjige Glasbeni pojmovnik: antropološka soočanja z glasbo. Gost večera bo avtor knjige dr. Rajko Muršič. Vabljeni, vstopnine ni! Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si NEDELJA 16.00 Mala gospodična Dolittle - družinska domišljijska komedija, sinh. 17.00 Super fuzbalistični - športna komedija 18.00 Srečen smrtni dan 2 - sr- hljivka 19.00 Tatiči - kriminalka, drama 20.15 Instant družina - komedija PONEDELJEK 17.30 Zelena knjiga - biografska komična drama 20.00 Lepi fant - biografska drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 2. 19.00 Galerija Velenje_ Dominik Mahnič in Stojan Knežević: Pod svobodnim soncem odprtje razstave 19.30 SLG Celje_ Moliere: Ljudomrznik abonma Premiera in izven 19.30 Kulturni dom Mozirje Malomeščanska svatba Gledališče Mozirsko, abonmajska predstava 20.00 Max klub Velenje_ Jonathan Kreisberg Standard trio feat. Howard Curtis koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje PETEK, 22. 2. 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasbeni spomini z Jožefovega hriba: Ali ljubite swing? Voditelj: Danijel Pšeničnik; vstop prost 18.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje Darko Slavec odprtje razstave akademskega slikarja 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tinkara Kovač trio koncert za izven 19.00 Kulturni dom Mozirje Na vrhu nebotičnika večer slovenske popevke z MePZ Ljubno ob Savinji z gosti 19.30 Gledališče Zarja Celje Tatjana Peršuh: Alica komedija v izvedbi KUD Franc Kotar, Trzin; gledališki abonma in izven 19.30 Slomškova domačija Uniše pri Ponikvi Mateja Količ: Iz trpljenja v življenje 3. Slomškov večer NAPOVEDNIK 23 DOGODKI MED 28. 2. in 7. 3. 2019 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 28. februar, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti ČETRTEK, GLASBA FILM 28. februar, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Vprašanje človekove svobode in njene meje Predavala bo mag. Tatjana Rozman PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 4. marec, Šri Lanka ob 17. 30 V okviru U3O bo predavala Nadja Mirnik TOREK, GLASBA FILM 5. marec, Predstavitev knjige Od talenta do uspeha ob 17. uri Predaval bo Nenad Vladič SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 6. marec, Lutkovna predstava Izgubljeni gumbek ob 17. uri V izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje SREDA, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 6. marec, Monokomedija: Ljubezenski oglas ob 17. 30 V izvedbi Vesne Andelkovič ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 7. marec, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti ČETRTEK, GLASBA FILM 7. marec, Adamičev odnos do komunizma in Sovjetske zveze ob 17. uri Predaval bo Milan Mrdenovič NE Naših 100 „Poklon preteklosti" SPREGLEJTE Slikarska razstava članov KPD Svoboda 20.00 Branibor klub Celje Brezplačni stand up večer 20.00 Galerija Velenje_ Han Bennink, Peter Evans, Ben van Gelder, Georg Vogel, Jure Pukl koncert v sklopu Kreativne jazz klinike Velenje 21.30 Celjski mladinski center Tribute to Pearl Jam koncert; vstop prost SOBOTA, 23. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 18.00 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert udeležencev Kreativne jazz klinike Velenje 2019 19.00 Dvorana Lepa Njiva Mozirje Materin greh tragedija Franceta Bevka, premiera 19.30 SLG Celje_ Moliere: Ljudomrznik abonma Sobota večerni in izven 19.30 Kulturni dom Vransko Feniks, ko opeka zagori drama v izvedbi Društva Mali petelin 20.00 Celjski dom_ Profesor Kuzman mlajši monokomedija o di(v) jakih in (m)učiteljih NEDELJA, 24. 2. 15.00 Dvorana Lepa Njiva Mozirje Materin greh tragedija Franceta Bevka, ponovitev 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tomaž Plahutnik in Ljoba Jenče koncert za citrarski abonma in izven 18.00 Kulturni dom Škofja vas Tonček Žumbar: Tašča. com komedija v izvedbi KD Vivod, Šentvid pri Stični; gledališki abonma in izven TOREK, 26. 2. 11.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Zima odprtje razstave slik in fotografij, ustvarjenih na likovnem ekstemporu v parku šole; vstop prost novi tednik 14.00 Gallusova dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsiga klavir, diatonična harmonika, komorne skupine, pihala in petje 17.00 Knjižnica Šentjur Pekarna Mišmaš lutkovna predstava v izvedbi lutkovnega krožka OŠ Ponikva 19.30 SLG Celje_ Moliere: Ljudomrznik abonma Torek večerni in izven SREDA, 27. 2. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skoraj najboljši cirkus gledališka predstava; gostuje: Teater Cizamo 17.15 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Zimski nastop komornih skupin osnovne stopnje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Branko Gradišnik: Julij avgusta - Strogo zaupno po Zakavkazju pogovor s pisateljem bo moderirala Nina Flisar Ostale prireditve ČETRTEK, 21. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Zemlja pleše voden ogled razstave, počitniško druženje za otroke in odrasle 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zimske ustvarjalne delavnice 10.00 Knjižnica Šentjur Izdelava pustnih mask delavnico bo vodila Nada Vreže 10.00 Vila Rožle Velenje_ Počitniški živ žav tudi v petek ob istem času 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Počitniška ustvarjalna delavnica delavnici bo vodila Nada Mlinarević; brezplačno 17.00 Zbirno mesto TIC Celje Mednarodni dan turističnih vodnikov brezplačno vodenje po knežjem mestu s celjskim vodnikom Urošem Mijoškom 17.00 Mestna knjižnica Velenje Franc Sever Franta z njim se bo pogovarjal Vinko Mihelak 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna ulica vodi: Silvo Pur 18.00 MK, Mestna knjigarna Celje_ Predstavitev procesa prisotnosti spoznavni večer 20.00 Celjski mladinski center Open mic večer predstavitev mladih pevk in pevcev; gostja ob spremljavi pianista Aljaža Šumeja bo Karin Možina -Karyn; vstop prost PETEK, 22. 2. 10.30 Galerija Velenje_ Zimske počitniške likovne delavnice brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke, starejše od osmih let 12.00 Vila Rožle Velenje Počitniški živ žav zaključna produkcija Gledališča za poredne mulčke 16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje Tudi drevesa imajo čustva predavanje in pogovor, vodi: Stojan Knez 17.00 Mestna knjižnica Velenje Filmoljubci: Koyaa srečanje bosta vodili Andreja Kac in Maja Praprotnik 18.00 Grad Komenda Polzela Govorica prostora predavanje Irene Zorko 21.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Petar Grašo koncert; po koncertu zabava z didžejem SOBOTA, 23. 2. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 7.00 Izpred pisarne PD Žalec Iz Laškega v Celje malo drugače pohod 9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Galerija Velenje_ Zimske počitniške likovne delavnice PONEDELJEK, 25. 2. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Vrtnarim, torej sem! Poljudno predavanje Nade Vreže v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pustna ustvarjalna delavnica za otroke z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Knjižnica Podčetrtek Oman potopisno predavanje Mojce Čujež; vstop prost 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina »Se rojana u srajčice, Šavrinka?« predava: Rožana Koštial TOREK, 26. 2. 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Posvečuj Gospodov dan! predavanje iz sklopa Deset božjih zapovedi za življenje danes; predava: Anton Lavrič, CM 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Stres, kuga sodobnega časa predavanje Maje Megla SREDA, 27. 2. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom, starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Mestna knjižnica Velenje Komunikacija ali kako naj to povem? Predava: Janja Rednjak 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Športnik leta 2018 gost prireditve bo maratonec Bogomir Dolenc Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica Osrednja knjižnica Celje: slikarska razstava Naših 100, dela članov KUD Svoboda Celje; do 20. 3. Likovni salon Celje: samostojna razstava Neže Knez; do 31. 3. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja 2019 Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Igorja Banfija Hoja po vodi; do 28. 2. Celjska kulturnica: likovna razstava miniaturnih slik Črto-kljunke Andreje P. Jezernik; do 5. 3. AQ galerija Celje: razstava Tine Kolenik Oblačenje kože, Cikel selfijev; do 25. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava Ignacij Orožen - ob 200-letnici rojstva, avtorice Alenke Hren Medved; do 28. 2., razstava Prešeren iz Male-ševe zbirke avtorice Brede Ilich Klančnik; do 28. 2. Galerija Železarskega muzeja Štore: razstava 50 let z vami Livarna Kovis; do 25. 2. Dom sv. Jožefa Celje: razstava slik Nostalgični Vlado Geršak in njegov čopič; do 26. 2. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 28. 2. Savinov likovni salon Žalec: razstava Linija uvida, dialog kiparja Darka Golje in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden; do 28. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: likovna razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča; do 6. 3. Knjižnica Laško: fotografska razstava Boštjana Rančigaja Rajski utrinki; do 28. 2. Knjižnica Mozirje: spominska razstava akademskega slikarja Alojza Zavolovška 1928-2017, Spomini v podobah; do 1. 3. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Najstarejša slovenska interniranka Fanika Raček, ki je praznovala 106. rojstni dan, je preživela taborišče Auschwitz - Najraje gleda televizijski kviz Vem! »Vas sem pa že nekje videla!« mi je dejala Fanika Raček iz Latkove vasi, ki je pred dnevi praznovala 106. rojstni dan. Gospa častitljive starosti, ki je bila rojena še v Av-stro-Ogrski, se ni zmotila. V preteklih letih sem jo namreč obiskal kot novinar. V dneh praznovanja rojstnega dne je imela zelo veliko obiskov, od preboldskega župana Vinka Debelaka do predsednika države Boruta Pahorja in predstavnikov slovenskih izgnancev, organizacije borcev NOB, upokojencev in številnih drugih. Gospa, ki je bila rojena še v času cesarja Franca Jožefa, je živa enciklopedija. Med drugo svetovno vojno je bila zaprta v najhujšem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. »Tam je bilo neizmerno hudo. Morali smo garati, bili smo brez pijače. Hrana je bila slaba. Le ob večerih smo dobili košček kruha, ki smo ga morali imeti še za zajtrk,« se spominja strahot taborišča. »Bili smo bosi, na delo smo hodili peš dve uri daleč,« je še povedala. Jude so nacisti še huje mučili. »Nekoč se je razburjen esesovec med delom pognal nad čakajoče taboriščnike s konjem, da bi jih pregazil. Ampak konj se je ustavil!« je obujala spomine 106 let stara gospa. »Nekoč, ko smo šli iz taborišča na delo, se je ena od taboriščnic iz moje kolone zgrudila na tla. Svojo sotrpinko sem pobrala, stražar, ki je to opazil, pa me je pretepel. Za kazen, ker sem stopila iz vrste,« so oživeli spomini na Auschwitz. Ob neki drugi priložnosti se je zgrudila druga sotrpinka. Gestapovec je neki ženski ukazal, naj jo zakoplje, čeprav je bila še živa. »Naše so vedele, da punca ni mrtva, ampak nezavestna. Morale so jo zakopati, vendar so jo namenoma tako, da je Po podatkih republiškega statističnega urada živi v Savinjski regiji 17 občanov, ki so stari več kot sto let (od tega je pet moških). V celotni Sloveniji je 187 stoletnikov (od teh le 33 moških). Najstarejši človek v Sloveniji je ženska, ki bo letos stara 110 let. Sledijo ji štirje moški, ki bodo letos dopolnili 108 let. Stosedmi rojstni dan bo letos praznovalo pet žensk in en moški, stošestega pa šest žensk (med njimi slavljenka iz Latkove vasi) in štirje moški. Letos bo dopolnilo 105 let dvanajst žensk in en moški. Gre za podatke Centralnega registra prebivalstva. Slavljenka Fanika Raček z domačimi. Čeprav niso sorodniki, zanjo zelo lepo skrbijo že desetletja. Pošalila se je »Danes mi ne kroji življenja gestapo,« se je pošalila in nas močno nasmejala slavljenka, ko smo zamenjali temo. Zanjo zelo lepo skrbijo Majda Jelen in njen mož Blaž, Maj-dina hči Nataša in drugi sorodniki. Majda skrbi za gospo Faniko že več kot štiri desetletja, čeprav nista so-rodnici. Skupaj živijo kot družina, slavljenka pa njihovo skrb zelo ceni. Faniki Raček zdravje v tako visoki starosti še kar dobro služi. Zelo slabo sliši, tudi s krvnim tlakom ima težave. Po zajtrku do kosila počiva, nato še po kosilu. »Zvečer zelo rada pogleda televizijski kviz Vem. Občasno jo zanimajo tudi drsanje na ledu in smučarski skoki,« je povedala skrbnica 106-letnice, gospa Majda. BRANE JERANKO Foto: IVAN LIPIČNIK imela zagotovljen dovod svežega zraka. Ko je gestapovec opazil, da se je pokopana čez nekaj časa začela premikati, je nanjo naščuval psa, ki jo je raztrgal do smrti,« je opisala še eno od grozot Auschwi-tza, ki jih je doživela. Gospa Fanika izvira iz Zabuko-vice, in sicer iz družine Vipotniko-vih, ki je veliko sodelovala v predvojnem komunističnem gibanju. Njen brat Albin je bil udeleženec ustanovnega sestanka Komunistične partije Slovenije na Čebinah ter partizanski prvoborec iz leta 1941. Med prvoborci so bili tudi njen mož ter še več sorodnikov, ki so sodelovali s Slavkom Šlandrom, narodnim herojem. Tako se je 106-letna slavljenka razveselila voščila preboldskega župana Vinka Debelaka. Tednikovei.nzaodbe St. 8 / Leto 74 / Celje, 21. februar 2019 »Za naju je Kozjansko središče sveta« str. 32-33 ШШ ш>- - Po dolgih desetletjih se še Prvi festival kriminalnih vedno ljubijo str. 28 romanov str. 34-35 Pri Arnoldu Schwarzeneggerju str. 45 26 INTERVJU »Vsi smo vplivneži, le večjim in drugi z manjšim do: Simon Šketa - od radijskega tehnika, vodje odnosov z javnostmi v Mobitelu do internetnega vplivneža in marketin-škega guruja Če ste se na svetovnem spletu kdaj spraševali, kaj bi kuhali, ste zagotovo že naleteli na njegovo kulinariko s podpisom SKETA.si. Z bratom Sašem že dolga leta oblikuje kulinarični portal, ki ga v letu obišče skoraj vsaka druga Slovenka in vsak deseti Slovenec. V svetu družbenih omrežij se počuti kot riba v vodi. Tudi zato, ker je njihovo bistvo doumel veliko pred drugimi. Učinkovito ga je obrnil v svoj prid in postal eden bolj prepoznavnih internetnih vplivnežev v Sloveniji. Kariero je začel kot radijski tehnik, glasbeni redaktor in moderator v medijski hiši NT&RC. Izostren čut in poglobljeno zanimanje za digitalne novosti ter mobilno tehnologijo sta ga v času mobilne histerije izstrelila med najbolj zaželene pisce tovrstnih vsebin. V določenem obdobju je objavljal v vsaj desetih različnih medijih in kot pravi, se je dalo od tega izvrstno živeti. Po rodu Žalčan je šolsko dobo preživel v Laškem in Rimskih Toplicah, ljubezen ga je nato pripravila do selitve na Planino pri Sevnici. Zadnja leta srečno živi v Preboldu, kjer s sinom in partnerico po službi v prestolnici uživa v odmaknjenosti periferije. Pred sedmimi leti je po smrti nekdanje partnerice ostal sam s takrat šestletnim sinom. Tudi to je bila ena od prelomnic, po katerih se je marsikaj spremenilo. Človek ne more mimo tega, da imate za sabo kar nekaj težkih izkušenj. Res je bilo pestro. Čeprav me vse te selitve niso posebej zaznamovale. Morda le v tem pogledu, da nisem nikjer zares zasidran. Če' bi kdaj hotel kandidirati za župana, ne vem, katero občino bi izbral (smeh). To, da sem moral v glavnem sam poskrbeti za otroka, je stvari postavilo v drugačno luč. Nenazadnje se je tudi zaradi tega začela moja kulinarična zgodba. Vsak dan sem pač moral nekaj skuhati. Vas ljudje prepoznavajo zaradi tega? Na cesti ne. V kakšni trgovini ali večji gostilni pa se mi pogosto zgodi, da me kdo malo vprašujoče gleda. Glede na statistiko obiskov mojega portala je verjetnost, da me v malo večji skupini ljudi kdo prepozna, precejšnja. Ampak v vaškem okolju je to hitro moteče. Čeprav bi za slavo in prepoznavnost ljudje vendar naredili marsikaj. Slava sama po sebi ni nič. Je le dober pripomoček, da lahko opravljaš svoj posel. Nama z bratom se je zgodila po naključju, s to kulinarično zgodbo. Spominjam se, da je bila prva objava precej banalna. Spekel sem palačinke ali nekaj takega. Velik odziv me je spodbudil, da sem še naprej objavljal. To so bile čisto povprečne fotografije s telefonom, nobenega pravega znanja o tem nisem imel. To sem počel približno leto. Potem sva moči združila z bratom pod naslovom SKETA.si. Sašo je že pred tem zasnoval portal Presno.si. Splet kot medij mi je bil blizu in najprej sem želel biti bloger, kakršen je na primer Roni Kordiš. Ampak glede na svojo službo (Simon v družbi Telekom Slovenije deluje na področju digitalnega komuniciranja, op. p.) sem se skoraj pri vsaki temi znašel v konfliktu interesov. Kulinarika s čim takšnim ni obremenjena. Objavljal sem preproste recepte. Tudi zato, ker na začetku drugega nisem znal. Nikoli se namreč nisem imel za kuharja ali kulinaričnega strokovnjaka. A to, kar sem skuhal in delil na omrežju, je bilo avtentično in domače. Ljudje se zapletenih receptov z dragimi sestavinami, s posebnimi tehnikami in z opremo ustrašijo. Jaz sem bil nekdo izmed njih, ki si je pač zadal, da bo vsak dan nekaj dobrega skuhal. In to sem konsistentno in redno tudi počel. S to razliko, da niste mogli kolo-bariti med desetimi recepti, kot to uspeva večini ostalih smrtnikov, ki morajo kuhati in v vsakdanji noriji skrbeti za družino. Zadal sem si cilj. V vsakem primeru sem moral poskrbeti za hrano, saj rad dobro jem. In tako sem si zadal, da bom vsak dan skuhal nekaj novega. Kar mi je vsaj za silo uspelo - da ni bilo ravno zažgano - sem objavil. Moj sloves se je po spletu počasi širil »od ust do ust«. Kasneje sva z bratom precej vlagala tudi v oglaševanje na Facebooku. Brez tega lahko imaš najboljše vsebine, a se preprosto skoraj nikomur ne prikažejo. V poslovno zgodbo se je vse skupaj razvilo šele čez leta. Portal običajno odkrijejo mladi po končani fakulteti. Študentski boni usahnejo, iz generacije v generacijo se niti osnovno kuharsko znanje ne prenaša več in potem nastopi rešitev s spleta ... Zdi se, da ste imeli družabna omrežja v malem prstu že takrat, ko smo se ostali spraševali, če sploh klikniti na modri FB-logo. Z družbenimi omrežji sem rasel, vedno so me zanimala. Všeč mi je bilo delo na radiu, vendar gre pri tem za enosmerno komunikacijo. Svetovni splet je zelo široko in demokratično odprl možnost takojšnje povratne informacije. Kot nekoga, ki je zaposlen na področju odnosov z javnostmi, me dogajanje na socialnih omrežjih mora zanimati. Prav tam se najprej odrazita duh časa in aktualno dogajanje, pogosto šele potem preide v medije. Socialna omrežja omogočijo stik z ljudmi in promocijo. Sicer pa se na portalu SKETA. si s svojo podobo ne izpostavljava preveč. Ljudje ne pridejo gledat naju, ampak jest. Po drugi strani želijo, da ima kulinarični nasvet ob strani tudi obraz, da ima zgodbo. Zaradi tega imamo radi kulinarične oddaje, zaradi tega kupujemo kuharske knjige Jamieja Oli-verja in podobnih. In zato je za korporacije tako pomembno, da povežejo svojo vsebino z obrazom, ki ga ljudje cenijo in mu verjamejo. Korporacije ravno tega nimajo. V Sloveniji, kjer imamo težave z izpostavljanjem osebnosti, še toliko manj. Ena redkih izjem je bil na primer Mirko Tuš v Skupini Tuš. Današnji čisto resen posel je torej nastal iz konjička. Resen posel, ki ima več dimenzij. Če sem se v življenju česa naučil, sem se tega, da moram tržiti svoje kompetence. To je zbirka vseh veščin in znanj z radia, iz medijev, podjetij Mobitel in »Človekova osebnost je njegova edina pred nostpred vsem drugim. Je edina stvar, ki je korporativni mediji nimajo. Z bratom se zavedava, da ne moreš biti vsem všeč. Na portalu loviva ravnotežje med tem, da se poskušava čim manj izpostavljati, in med tem, da osebnega pečata ni premalo.« »Jasno mora biti, zakaj je nekdo vplivnež, kaj sporoča. Žal je veliko vseznalcev, ampak to ni avtentično in ni vredno zaupanja. Zanimivi so histogram vplivneži, ki lah ko imajo celo precej širok krog sledilcev, ampak pri najboljši volji ne morem ugotoviti, kdo so in kaj I sploh počnejo. To jih loči od zvezdnikov, ki tudi v resničnem življenju ohranjajo svoj status.« Telekom Slovenije, kuhanja in še od kod. Vse to lahko kombiniraš in uporabiš kjerkoli. Pri kulinariki na primer sem moral biti svoj avtor, snemalec, montažer, tehnik, strokovnjak za družbena omrežja, spletne portale in marketing. Ob tem si nisem mogel privoščiti nobenih finačnih pričakovanj. Z bratom sva šele po dveh, treh letih pokrila svoje začetne stroške. Ves ta čas sva trdo in vztrajno delala. Če bi bili v vlogi zaposlovalca, bi vas torej bistveno bolj zanimale sposobnosti in veščine kot šolska potrdila? Iskreno povedano je šola samo prvo sito. Dobro jo je imeti, ampak sama po sebi ne pomeni veliko. Kar znaš, je tisto, kar šteje. Vsak bi se moral nekje na izobraževalni poti vprašati, od česa bo živel. Študij je načeloma super, ampak za marsikoga je lahko podaljševanje izgovor, ker preprosto ne ve, kaj bi sam s sabo. Veliko ustvarjalnih načinov obstaja, da človek odkrije svoje potenciale. Zanimivo je, kako multi-nacionalke iščejo mikro poslovne partnerje. Zanima jih, kaj si v življenju že počel, kako bi se lotil konkretnega izziva, kako učljiv in prilagodljiv si. Cena je zadnje, po čemer vprašajo. Predvsem jih zanima, kakšen človek si, kako deluješ in če se lahko nate zanesejo. Ker smo ljudje v takšnih verigah najšibkejši členi. In to je temelj dolgoročnega sodelovanja. Glede na to, da so številni dijaki prav zdaj pred pomembno odločitvijo, bi jim svetovali, naj naberejo več veščin in manj nazivov? Nazivi naj bodo predvsem posledica dosežkov, ne toliko akademskih prelomnic. Če ste na primer direktor medijske hiše, se predstavite kot nekdo, ki vodi hišo, ki je že trideset let najboljša v regiji in takšna ostaja tudi pod našim vodstvom. To bi bil dober uvodni napis. Ne napišite, da ste doktor znanosti. Kaj to sploh pove, če niste ravno zdravnik? V resničnem življenju je dobro izpostaviti nekaj, kar znamo narediti. Čas naših sogovornikov je omejen in pogovarjali se bodo s tistim, ki mu zaupajo. Če imam magisterij, sem morda le teoretično dobro podkovan. Naziv je dober začetek, ampak samo začetek. Družabna omrežja so porodila celo vrsto novih poklicev. Danes se veliko ljudi okliče za FB-svetovalce, strokovnjake digitalnega marketinga in podobno. Kaj lahko od njih pričakujemo? »Receptov na spletu je na tisoče. Predstavljajte si nekoga, ki ima deset ali dvajset evrov za sestavine, omejen čas in lačno družino, ki bi jo rad presenetil. Izbral bo recept nekoga, ki mu zaupa. Če izbere mene, moram zaupanje upravičiti.« »Na spletu se moramo vprašati, kakšno identiteto bomo gradili, na katerih področjih smo močni in kje šibki, kaj hočemo doseči in kam priti. Dokler tega ne vemo, je najbolje objavljati čim manj ali le stvari, ki bi jih povedali vsakomur na ulici. Če z nekonsistentnim in banalnim zbujanjem pozornosti le zbiramo všečke, je to največja neumnost. Ljudje si to zapomnijo, vetovni splet še bolj.« ■Socialna omrežja so seksi, ker se lahko pokažemo navzven. Hkrati so nevarna, ker o nas povedo bistveno več kot naše besede. Poleg tega v ozadju delujejo algoritmi, ki nas poznajo bolje kot naši najbližji Zavedati se moramo, da smo na spletu produkt, zato moramo paziti, kaj objavljamo.« INTERVJU 27 da eni z segom« »Ko vse svoje kom-petence združimo in damo na mizo, pogosto ugotovimo, da znamo narediti marsikaj. Če smo v kakšni veščini res dobri, jo lahko tržimo posebej. Kar je krasno. Vsakdo mora namreč plačati položnice. « Prvo vprašanje je, kaj sploh počnemo na FB. Večinoma zapravljamo čas in razdaj-mo svoje osebne podatke nekomu, ki jih potem trži za oglaševanje. Javno razkrivamo osebne stvari, ki jih pred dvajsetimi leti nikakor ne bi. V vsakem primeru upravljamo svojo osebno blagovno znamko, česar nas na nobeni ravni šolanja ne učijo. Ne zavedamo se, da je naša javna podoba naša največja dragocenost. In prav na FB, kjer večino odnosov ustvarimo digitalno, jo najbolj intenzivno oblikujemo. Če bomo čez nekaj let hoteli postati politik ali ravnatelj, je že danes pomembno, kaj izjavljamo na družabnih omrežjih. Brez resnega finančnega vložka in cele ekipe nam na tej ravni profila ne bo urejal nihče. Večina teh strokovnjakov predvsem svetuje o izvedbenih možnostih, širjenju dosega in nas morda obvaruje kakšnih očitnih napak. Vsebinski proces pa se začne že veliko prej. Vsak mora biti sam sebi svoj PR--ovec oziroma predstavnik za stike z javnostmi. Vedeti mora, kaj želi. Še posebej, če razmišlja o najemu svetovalca. V tem primeru so družbena omrežja že resno orodje in ne več šala. To ne velja le za medijsko izpostavljene ljudi, ampak verjetno za vsakega posameznika, tudi najstnika. To velja še posebej za otroke. Težko jim je soliti pamet, ampak sledi mladih generacij bodo na spletu od rojstva do smrti. Pri tem v otroštvu sploh nimajo možnosti vplivanja in soodločanja, če si to sploh želijo. Vedeti moramo še nekaj. Vsa omrežja so narejena tako, da zelo olajšajo objavljanje in karseda otežujejo brisanje objav. V resnici je večina objav na družbenih omrežjih nepremišljen trenutni vzgib - imam nov avto, položila me je gripa, ali mi pristoji nova pričeska, maček je spet ušel iz stanovanja ... Večina nas od včeraj do danes pozabi, kaj smo objavili. Nekdo, ki nas želi v daljšem obdobju preveriti, pa si lahko ustvari zelo jasno ali tudi popačeno sliko. Facebookova psihološka ocena naše osebnosti bi bila torej zelo točna? Tako zelo, da bi jo bil sam za razumno ceno pripravljen plačati. In zato je dobro, da imamo v EU strogo zakonodajo v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. V ZDA je to področje precej manj regulirano. Si predstavljate, da ima nekdo dostop do vseh povezanih baz podatkov - FB, Google, Gmail, Instragram .? Če bi nas ob prijavi za položaj ali službo profilirali na ta način, ne vemo, kako všeč bi nam bila ta slika. Zato je pomembno o tem razmišljati pet korakov vnaprej. Povprečen FB-svetovalec tega namesto nas ne bo naredil. Seveda je zakonitosti socialnih omrežij mogoče izkoristiti tudi v svoj prid. Jaz se vedno vprašam, kaj bi imel Marc Zuckerberg od tega. In poskušam njegovo filozofijo uporabiti za svoj posel. Temu se reče »growth hacking«. Angleške »influencerje« smo prevedli v vplivneže. Že s pomenom besede imamo Slovenci težave. Pod vplivneži si danes predstavljamo vse kaj drugega kot skupino ljudi, ki je pred kratkim z veliko odmevnostjo obiskala bruseljski parlament. V naši kulturi je eden največjih vplivnežev Jezus Kristus. Brez FB in vse tehnologije je pred dva tisoč leti nagovoril - in še danes mu uspeva - dobršen del planeta. S komunikacijo smo vsi v nekem svojem krogu ljudi vplivneži. Razlika v primerjavi s tistimi drugimi je v dosegu in profesionalizmu. Vplivneži poskušajo za i'*V i denar tržiti svoj osebni vpliv in integriteto. Tu so vedno razpeti med naročniki in javnostjo. Status vplivneža jim podeli javnost, ko jim sledi na spletu. Dober vplivnež se zaveda, da ga javnost upošteva predvsem zaradi njegovih osebnih neplačanih vsebin. Če se razproda, bo izgubil svoje občinstvo in s tem tudi zanimanje oglaševalcev. Zato je treba vedno tehtati in se kakšni ponudbi tudi odreči. V Sloveniji imajo mnogi vplivneži krizo lastne identitete in zaupanja. A če ohranijo pravo mero in svojim sledilcem jasno povedo, kako stvari stojijo in s kom sodelujejo, jim tega ne zamerijo. V življenju nič ni zastonj. Se vam je zdela dobra ideja, da so v evropski parlament povabili vplivneže? To se mi je zdela zelo neumna ideja in sam kot vplivnež bi takšno povabilo zavrnil. Preprosto se ne bi želel vpletati v politiko. Politika ljudi vedno razdeli. Tudi na portalu za kulinariko. Zakaj bi se s podporo neki politični opciji odpovedal vsaj 80 odstotkom svojih sledilcev? Komentarji pod temi bruselj skimi objavami na spletu so bili večinoma negativni. Ljudje so se norčevali iz resne sfere, ki oblikuje življenje vseh nas. Žal tudi zato, ker ta resna sfera izbira tako populistične metode. Morda bi bilo drugače, če bi vsak od teh vplivnežev EU-politiko vsebinsko razdelal glede na področje, ki ga sicer pokriva. Jaz bi na primer hotel vedeti, kaj bo EU naredila v zvezi z boljšim označevanjem hrane in kako bo preprečila takšne afere, kot jih spremljamo v zadnjem času. To bi bilo nekaj več od selfijev v dvigalih. V prvi vrsti je zgrešil naročnik, vplivneži pa so se odločili, kakor so se pač odločili. Kako vidite prihodnost marketinga? Vedno bolj bo individualiziran. Vsak marketing poskuša človeka prepričati v neko odločitev, naj bo nakupna ali glasovalna. Nekoč je edini vpliv prihajal s prižnice v cerkvi, danes je človek bombardiran povsod. Največji izziv je ujeti posameznika v točno določenem trenutku in mu povedati točno tisto, kar mora slišati. Zato je treba o njem ogromno vedeti. In zato so podatki danes največja valuta. Mi pa se ne zavedamo, da jih trosimo z vsako dejavnostjo na spletu in z vsako kartico zvestobe. In zato še enkrat pravim, da je evropska politika varovanja osebnih podatkov dolgoročno pametna zadeva. In kje je potem prihodnost medijev? Mediji so že v vlogi vplivnežev, vendar po slovenski zakonodaji z njimi niso izenačeni. To bo nujno treba spremeniti, ker ne gre za pošteno igro. Za medije veljajo določena pravila igre, za vplivneže ne. Mediji bodo morali sprejeti, da so njihovi avtorji, novinarji, vredni veliko več, kot so jim pripravljeni priznati. To so njihovi notranji vplivneži, ki predstavljajo kredibilnost in vrednost celotnega medija. Zaradi teh so ljudje pripravljeni plačevati naročnino in kupovati tiskan medij. Televizija se od vseh medijev še najbolj zaveda, da samo ljudje ustvarjajo medij in krepijo blagovno znamko. In tisto, kar je pri mediju nekaj vredno, je njegova blagovna znamka. Tega se vsaj politiki na drugi strani zelo zavedajo. In zaradi tega se daljnovidni mediji z vsemi močmi potegujejo za dobre kadre. Bil bi neskončno vesel, če bi bili vsi novinarji prisotni na FB in Instagramu. Mene zanima ozadje nastajanja zgodbe, zanima me novinarjevo mnenje. Ampak tega se vsi izogibajo. Kot da novinar ne bi smel imeti osebnega mnenja. Za bralca je to veliko bolj transparentno, kot če je zadaj brezosebna medijska znamka. Očitno smo tako ustvarjalci na eni kot medijski uporabniki na drugi strani še vedno obremenjeni s tradicionalno obliko klasičnih medijev. Gre samo za različen kanal, še vedno je vsebina tista, ki šteje. Res pa je vsebina kanalu prilagojena. Mislim, da bodo klasični mediji na neki točki pod svoje okrilje sprejeli neodvisne spletne vsebine. Vplivneži namreč potrebujejo znanje in medijsko infrastrukturo, klasični mediji pa bolj razvito digitalno komponento. Sprašujem se, zakaj se ne povezujejo v oboje- »V prihodnosti bo v marketingu veliko več usmerjene komunikacije k posamezniku in manj enotnih velikih kampanj. Vplivneži so v tej zgodbi pomembni, ker so drugačni in avtentični. Ne predstavljajo klasičnih oglasov, ki smo jih na vsakem koraku siti.« stransko zadovoljujoč ekosistem. Verjetno zato, ker spletni mediji oglaševalsko še niso tako zanimivi - tudi to se dolgoročno spreminja - in so v medijskih hišah na stranskem tiru. Težava je tudi, ker klasični mediji vse vplivneže po vrsti malo podcenjujejo. Ker pač niso končali fakultete za družbene vede. A realno ima marsikateri vplivnež večji doseg kot klasični mediji. Če zaokroživa ... Kako človek pride od in-trovertiranega radijskega tehnika do prepoznavnega vplivneža oziroma nekoga, ki prav uživa pred kamero? Gre za osebno preobrazbo, ki mi jo je omogočilo življenje. V svojem primeru sem hvaležen tudi mami, ki me je skoraj prisilila, da sem šel delat na radio. Vedela je, da se bom moral družiti, se odpreti, in radio je bil za to idealen. Izgubil sem strah pred javnostjo, pred nastopanjem. Vse v življenju je mogoče, če se seveda kar naprej ne prepričujemo v nasprotno. In čisto za konec - internetni vpliv in prepoznavnost ste dobili v času, ko so vas izkušnje naučile, da je to v življenju še najmanj pomembno. Kakšna je bila ta lekcija? Da moram sebe vedno postaviti na prvo mesto. Vem, grdo se sliši. Ljudje ob tem malo pomolčijo, potem me vprašajo, če mi otrok ne pomeni vsega. Seveda mi pomeni. Ogromno. Ampak če bom jaz nesrečen in siten, mu ne bom mogel nuditi tistega, kar potrebuje. Kaj šele, da bi mu bil zgled. Enako je v partnerskem odnosu. Zato smo dolžni poskrbeti zase in ob tem še za najbližje. To je moje vodilo. In seveda to, da sem odprt za eksperimente in da nikoli ne rečem, da česa nikoli ne bom počel. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »Ne vem, kaj bom počel čez pet let. Morda se bom ukvarjal s kulinariko, zelo verjetno s čim drugim. Trenutno se posvečam strokovnim temam v marketingu in na to temo bom začel tudi predavati. Tega se veselim. In igram se z mislijo, da se bom čez nekaj let podal v politiko. Mislim, da bi imel kaj povedati in da bi znal družbi tudi kaj doprinesti.« 28 REPORTAŽA Po dolgih desetletjih se še vedno ljubijo Valentinovo tudi v domu za starejše občane - V Domu ob Savinji živijo štirje zakonski pari - Občasno nastanejo nove ljubezni Nikoli ni prepozno Ljubezenske iskrice seveda niso »rezervirane« le za zakonce. Za ljubezen ni nikoli prepozno, tudi v domu za starejše občane ne. Občasno preskočijo iskrice med stanovalci doma. »V našem domu ljubezni tudi nastajajo. Nekateri se tukaj spoznajo, drugi se mogoče poznajo že od prej in se tukaj ponovno srečajo. Kakšna ljubezen se pri nas tudi konča, ampak takšno je življenje,« nam je povedala direktorica doma Bojana Mazil Šolinc. Valentinovo je praznik novejšega datuma, ki ga praznuje vedno več Slovencev. To je dan, ki je v nekaterih deželah po svetu že dolgo posebna priložnost za izkazovanje ljubezni. Tega seveda ni nikoli preveč in veliko ljubezni potrebujejo tudi najstarejši občani, tako kot se je izkazalo ob zadnjem valentinovem v Celju. Nekateri je žal svojim boljšim polovicam ne morejo več izkazovati, drugi to srečo še vedno imajo. Roko na srce, valentinovo je tudi star slovenski ljudski praznik, čeprav nekoliko drugačen. Saj veste, Valentin ima ključe od korenin ... Mogoče celo od srčnih ... V Beli krajini so stari ljudje na valentinovo gledali celo kot na prvi spomladanski dan. In ko so prišli novi časi, so se pojavili novi prazniki, na drugačni osnovi. Tako so se valentinovega spomnili v celjskem domu za starejše občane, v Domu ob Savinji. Tam so praznovali »ljubezen« na prireditvi, ki jo je pripravila Zlatarna Celje. Žena »le« druga ljubezen? V tem domu so med številnimi stanovalci štirje zakonski pari. Dva od njih sta med prireditvijo predstavila svojo dolgoletno skupno življenjsko pot, ki je še vedno v znamenju ljubezni. To so različne zgodbe in različna naključja, a vse skupaj z enim samim imenovalcem, z dolgoletno ljubeznijo. Maks Mulej je med pogovorom voditeljici Pevka Ditka z eno od stanovalk doma in z voditeljico praznovanja valentinovega Andrejo Petrovič Med praznovanjem valentinovega so stanovalci peli in se skupaj z zaposlenimi zabavali. prireditve Andreji Petrovič »priznal« hud greh. Javno je priznal, da ni bila njegova Marta, s katero sta poročena že 63 let - nikoli in še vedno ni - njegova prva ljubezen. »Pred poroko sem Marti po- stavil pogoj, da bo moja prva ljubezen ostalo letalstvo. Da bo Marta šele druga ljubezen. In nikoli v življenju mi ni rekla, da ne smem na letališč e,« je povedal čil in šaljiv Maks. »Res je, nikoli mu nisem branila, da bi šel na letališče,« je dodala Marta. Resnici na ljubo Maksa veže z letalstvom kar deset let daljša velika ljubezen kot z njegovo najdražjo, saj je član organiziranih letalcev že kar 73 let. Kot modelar je začel leta 1945 v celjski gimnaziji. Zakonca Mulej sta se spoznala v knežjem mestu, kamor je prihajala Marta iz domačega Krškega na obiske k sestri. Danes, v tretjem življenjskem obdobju, živita zakonca Mulej v skupni sobi doma za starejše občane. In kakšen je recept za tako dolgo, zrelo ljubezen, je voditeljica povprašala Marto. Je potrebno odrekanje? »Veliko odrekanja,« je šaljivo dodala gospa Marta in zbrane močno nasmejala. Hude preizkušnje V Domu ob Savinji živita tudi zakonca Jonke, katerih hči - njun edini otrok - je že pokojna. Zakonca ne stanujeta skupaj, ampak sta žal na različnih oddelkih doma, primernih njunemu zdravju. Izjemno čil 84-letni gospod Leopold Jonke prehodi vsak dan od štiri od pet kilometrov, njegova Marija je nepomična in ima težave zaradi demence. Marija soproga včasih prepozna, včasih ne. To je zgodba o ljubezni, dolgi 58 let, ki ne mine kljub najhujšim preizkušnjam. »Spoznala sva se med delom v istem podjetju, v celjskem Liku Savinja. Ona je bila delavka, jaz sem bil vodja obrata,« se spominja Leopold. Veliko se je spremenilo od takrat. »Želim si, da bi lahko žena vsaj vstala,« je velika Leopoldova želja. Na veselem praznovanju valentinovega za razmišljanje o težjih plateh življenja, ki jih prinašajo leta, seveda ni bilo časa. Udeleženci prireditve, to so stanovalci in zaposleni, so se objeli, peli in se ob različnih šalah močno nasmejali. Najbolj jih je seveda navdušilo prepevanje pevke Ditke, ki se je v zadnjem času v Sloveniji lepo uveljavila. Nasvet komercialista »Mož mi zjutraj skuha kavo in mi jo prinese v posteljo,« je pohvalila svojega soproga Ivana Marta Aman. »Ali vas tudi kaj zmasira?« je bila poredno radovedna voditeljica Petrovičeva. »Da, včasih živce,« se je pošalila Marta. Zakonca Aman sta poročena že več desetletij, k matičarju sta odšla maja, v mesecu ljubezni. In kako ohraniti takšno trdno, dolgoletno ljubezensko zvezo, kakšen je recept zanjo? »To je tako, kot je bilo v moji službi. Kot komercialist sem se vedno poglobil v notranjost stranke,« je resno svetoval gospod Ivan. »Dolgo sva že skupaj, predolgo pa še ne,« se je spet pošalila Marta. Ivan Aman je prišel v dom pred sedmimi leti iz bolnišnice. Naslednje leto se je vselila še njegova Marta. In kaj sta počela v življenju v letih službe? Marta Aman je delala v »samoupravi« Zlatarn Celje, kot se je združeno podjetje nekoč imenovalo. Tam se je odlično počutila in še vedno se ji zelo toži po sodelavkah in sodelavcih. Ivan je bil kot komercialist najprej v Slovenija-lesu, nato je bil v Gorenju med drugim vodja prodaje kuhinj. »Spomini na Gorenje so čudoviti, služba je bila čudovita in takšni so bili tudi ljudje, ki sem jih srečeval,« se spominja Aman. Delal je na terenu, vse do Makedonije, najbolj všeč mu je bilo v Banja Luki. Amanova sprejemata nov poslovenjen praznik valentinovo različno. Ona nima posebnega odnosa, njemu je zelo všeč. Nekaj »valentino-vskega« pa močno druži tako Amanova kot tudi druge pare v Domu ob Savinji - dolgoletna ljubezen. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Zakonca Mulej. Gospod Maks je šali »priznal«, da ni bila njegova Marta nikoli njegova prva ljubezen ... REPORTAŽA 29 Tudi ravnateljico OŠ Frana Roša Mojco Kolin so premamili zanimivi poskusi. Znanstvena dogodivščina v telovadnici šole. Andreja Perat je otrokom predstavila nekaj zabavnih eksperimentov. Naredil sem in znam! Na osnovi tega deluje Hiša eksperimentov, ki svoje poslanstvo širi med otroki tudi s pomočjo mobilne enote - Prvič v Celju Za to, da se nekaj naučimo, so pomembne izkušnje. »Mi ne učimo, ampak navdušujemo za učenje,« je geslo Hiše eksperimentov iz Ljubljane, ki od leta 2014 to svoje poslanstvo izvaja tudi s pomočjo potujoče enote, imenovane Hiška eksperimentov. V Celju je gostovala prvič, in sicer so jo povabili v OŠ Frana Roša, kjer so vsi učenci lahko spoznali približno 50 eksperimentov od več kot 80, kolikor jih je na voljo v matični hiši. Na odprtju dneva sproščenega učenja so otroci slišali himno hiše, ki jo je napisal Adi Smolar, nato so lahko v eni od učilnic šole in v telovadnici izvajali različne poskuse ter se nato udeležili še znanstvene dogodivščine, pri kateri so na zabaven način spoznali lastnosti plinov. Med drugim so prisostvovali izstrelitvi doma narejene »rakete« ... Drugačno učenje Kot pravi ravnateljica šole Mojca Kolin, so bili učenci že večkrat v Hiši eksperi- mentov v Ljubljani, od koder so se vedno vrnili navdušeni. »Poznamo delovanje hiše, ki skrbi za dostopnost znanosti na način, da je razumljiva otrokom. Zato smo povabili Hiško eksperimentov, da bi znanost približali vsem otrokom v šoli. Ob tem so lahko v zadnjih dveh urah prišli na ogled še njihovi starši in vsi, ki jih to zanima.« Da Hiša eksperimentov ni zanimiva le za otroke, pove podatek, da jo obiskujejo tudi odrasli, družine in starejši ter da lahko v njej celo praznujejo rojstne dneve, ki so na ta način nekaj posebnega. Hiška eksperimentov pa obiskuje šole in doslej se jih je zvrstilo že več kot sto, je povedala njena koordinato-rica Andreja Perat. Pri tem računa, da dober glas seže v deveto vas, zato ne izvaja posebne promocije. »Vsakokrat, ko pridemo v šolo, pripravimo malo drugačen izbor eksperimentov, saj tudi v hiši dodajamo vedno nove. Otroci imajo radi eksperimente v smislu izvedi sam. Pri vsakem imajo napisana navodila, kaj je treba narediti, in razlago, kaj so videli in doživeli pri izvedbi.« Zanimivo, da so mislili tudi na zdravje otrok in jim nazorno predstavili, koliko gibanja je treba, da »pokurijo« čokolado ali drug nezdrav prigrizek. Navdih tudi za učitelje Vsak lahko najde kaj zanimivega zase, saj so eksperimenti z različnih področij. Ob tem so lahko navdih tudi za učitelje, pravi Peratova: »Pri ponovnem obisku šole nas učitelji navdušeni obveščajo, da so marsikateri eks periment prenesli v pouk pri obravnavi določene tematike in ga celo nadgradili. Učenci se ob tem spomnijo dneva, ko so lahko sami eksperimentirali, in tudi tisti, ki niso naravoslovci, ugotovijo, da je to lahko zanimivo.« Najprej je treba prebrati navodila. Franjo Roškar, ki v OŠ Frana Roša uči tehniko, je navdušen nad takšnimi dogodki. »Pouk tehnike je zasnovan tako, da prispeva k razvijanju ročnih spretnosti in razumevanju fizikalnih dejstev in gostovanje Hiške eksperi- mentov je krasen doprinos k temu. Še posebej zanimiv se mi zdi poskus z valji, ki se enkrat gibljejo navzdol po strmini in drugič navzgor.« Otroci so se medtem zatopili v delo in se zabavali ob neobičajnih preizkusih. Morda je bil to za koga dan, ko je odkril svojo življenjsko pot ... TATJANA CVIRN Foto: GrupA V slogi je moč tudi pri izvajanju poskusov. 30 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Volja do življenja je prvi pogoj za svetlobo v novem dnevu Viljem Kregar ob izidu svoje knjige Kako mi je uspelo premagati raka na debelem črevesu Po vseh merilih ima za sabo lepo in uspešno življenje. Njegov knjižni prvenec opisuje življenjsko zgodbo fanta, ki je od revnega »knapovskega« otroka napredoval do direktorja in učitelja. Pri dopolnjenih osemdesetih letih se je začel zavedati, da je naš čas omejen in da so zdravstvene težave pač del življenja. A diagnoza rak ga je vseeno hudo udarila. Razum ga je prepričeval, da je konec, a srce se z njim ni hotelo strinjati. Vili Kregar je v osnovi srečen človek. Če odmislimo operacijo na srcu in menjavo srčne zaklopke pred petimi leti, v življenju ni bil nikoli zares bolan. Še več. Kot pravi, se pri dopolnjenih 82 letih pravzaprav ne spomni, da bi ga sploh kdaj kaj bolelo. Pri osebni zdravnici se je torej znašel bolj iz preventivnih razlogov kot zaradi resne potrebe. A vendar so krvni izvidi zdravnici zbudili sum, da je nekaj naro- »Vsakdo bi se moral vse življenje izobraževati. Med mojimi študenti so bili v glavnem bančni uslužbenci, trgovke in podobni. Še vedno jih z veseljem srečam. Malokdo se zaveda, kako dostopne so šole ob delu. Blizu so in šolnina je zno sna.« »Najbolj me je prizadela diagnoza. Rak. Bil sem prepričan, da to pomeni smrt. Tudi v moji družini je kosil rak. Ob vsem tem sploh nisem imel občutka, da sem bolan. Nič mi ni manjkalo. Zavest, da je konec, je bila zato še toliko hujša.« »Slabih novic ni dobro držati v sebi. Bolje je o tem spregovoriti, čeprav diagnoza rak res ni nekaj, s čimer bi se človek hvalil. Ampak konkreten načrt o možnostih in priložnostih lahko v stiski precej pomaga.« be. Zaloge železa v krvi so bile nenavadno nizke. In namesto da bi mu predpisala železov preparat in ugasnila simptom, je hotela izvedeti vzrok teh telesnih sprememb. »Poslala me je na rentgen pljuč in ultrazvok trebuha. Nič ni bilo videti. Na kolonoskopiji pa so odkrili rakasto tvorbo,« se spominja Kregar. Spoznanje, da ima raka, ga je nepričakovano težko zadelo. »V moji glavi je bil rak sinonim za smrt. Vsi, ki sem jih poznal in so imeli to bolezen, so umrli. Tudi v moji družini je bilo tako. Pomislil sem, da lahko grem »Glede na to, da sem prvo knjigo napisal na pisalni stroj, sem danes še in še hvaležen, da sem se naučil uporabljati računalnik. V digitalnem svetu nisem zelo domač, strani na Facebooku na primer nimam, drugače pa mi računalnik res zelo prav pride.« domov in preprosto počakam, da bom umrl.« »Vsemu bomo kos« Vilijeva tri dekleta - žena, hči in vnukinja - niso bila pripravljena tako hitro obupati. Podarila so mu uokvirjen rebus »vsemu bomo kos«. In ko se je nekoč ravno zagledal v ta napis, je k njemu prisedla 14-letna vnukinja. »Dedi, to so danes rutinske operacije. Ne boj se, vse bo še dobro. Tako mi je rekla, meni pa se je za malo zdelo, da me mora otrok bodriti. Nekaj volje do življenja pa vendar še imam,« se zasmeje sogovornik. S samopomilova-njem je opravil. Tudi drugo zdravniško mnenje je bilo enako neizprosno kot prvo. Edina možnost je bila operacija, po potrebi še podporne terapije. »Pred pregledom sem bil tik pred odhodom na potovanje. Zdravnik mi je pot odsvetoval, ampak počutil sem se zdravega in v resnici nisem videl razloga, da bi se odpovedal Italiji in doma čakal v negotovosti.« Bilo je prijetno potovanje, ki si ga z vprašanjema kako in zakaj ni pustil greniti. »Imam krasno sposobnost, ki bi jo rad prenesel še na ženo, ampak ne gre prav dobro,« se smeje. Sam sem znal težke misli vedno popolnoma odriniti. Nobene koristi ni od njih. Kasneje sem svojo knjigo poslal tudi nekaterim sopotnikom s tega potovanja. Vsi so se čudili, kako niso ničesar opazili, saj se za mano ni vlekel noben oblak depresije in žalosti.« Čutil sem, da jim ni vseeno Knjigo, ki je v samozaložbi izšla lansko poletje, se je odločil napisati zaradi dveh razlogov. Ker je sam živ dokaz, da rak ne pomeni nujno smrtne obsodbe in ker je sit negativnih zgodb iz zdravstva. Njegova izkušnja z zdravstvenim sistemom in osebjem je namreč več kot pozitivna. »Najprej sem se operacije bal. Ko sem končno dojel, da je to moja rešitev, se je izkazalo, da morda zaradi let in težav s srcem zanjo ne bom primeren. To me je v določenem obdobju še najbolj skrbelo.« A na srečo anestezi-ologinja glede posega ni imela pripomb. Na predvečer operacije je na Vilijevo posteljo sedel njegov kirurg, znan onkolog dr. Brecelj. »Zelo jasno in domače se je pogovoril z mano. Vprašal me je, česa me je strah. Stome, sem odgovoril. Obljubil mi je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo ohranil naravno funkcijo črevesja in mi ne bo treba nositi vrečke »Verjamem, da imam angela varuha. To se mi je že večkrat potrdilo. Vsebina knjige w dokazuje, da mi je na tej poti ob strani stala tudi cela vrsta zemeljskih angelov.« za blato. Po tem pogovoru sem tako trdno zaspal, da so me morali zjutraj zbuditi,« razlaga sogovornik. Dan po operaciji je bil že na nogah, po nekaj dneh je sam skrbel za higieno in po dveh letih, pravijo, o njegovem raku ni nobenega sledu. Pisanje knjige precejšen miselni napor Danes živi, kot je pred izkušnjo raka. Dvakrat letno gresta z ženo na potovanje. Spomladi na kakšno daljšo pot z letalom, jeseni z avtobusom po Evropi. Bil je že na Japonskem, Islandiji in še marsikje. Ker ne mara dela na vrtu in v sadovnjaku, je prevzel skrb za kuhanje. »Z ženo imava običajno obilen zajtrk, sredi dneva kosilo, zvečer se hladilniku bolj ali manj izogibava. Za kakovostno starost je zelo pomembno, da imaš kilograme pod nadzorom,« pravi Kregar. Da ohranja pod nadzorom svoje misli in spomin, trenutno piše že tretjo knjigo. »Pišem o stanovanjski problematiki mladih in o vseh težavah, ki jih to za širšo družbo s seboj potegne.« Danes mu pisanje predstavlja predvsem nujen vsakodnevni umski napor, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je na podlagi razpisa ministrstva za šolstvo napisal kar dva učbenika za gospodarsko poslovanje. Septembra 1982 smo v Novem tedniku z Viljem Kregarjem na to temo objavili tudi intervju. Diplomirani ekonomist je bil ob koncu svoje kariere sicer direktor podjetja Avtocelje. Po upokojitvi je skoraj dve desetletji še učil v višji strokovni šoli Abitura. »Res bo nekaj na tem, verjetno so me tudi študentje ohranjali mladega,« se nasmeji zadnji dve leti tudi zares upokojeni profesor. Upokojitev izziv posebne vrste Rad je učil. Še posebej zato, ker si po upokojitvi nikakor ni predstavljal, da se bo prelevil v vrtnarja. Ko mu je prijatelj ponudil možnost honorarne pedagoške zaposlitve, je bil nadvse vesel. Nekaj izkušenj je imel že pred tem, začetek upokojenske dobe pa je tako okronal s polletnim izobraževanjem na pedagoški fakulteti, da je izpolnil tudi pravno formalne pogoje. »Nikoli ni konec, ne smeš se predati. Pa naj gre za izzive v službi, na življenjskih prelomnicah ali za zdravje.« Svojo življenjsko zgodbo je sicer popisal v prvi knjigi. Kot pravi, se je rodil v Šmarju pri Jelšah, se pri štirih letih preselil v Celje in živel v štirih državah. Celo kariero je preživel v enem podjetju. V Avtocelju je začel kot vajenec in končal kot direktor. A kot zaključuje Kregar, ne glede na status v življenju nihče ni imun na vedno nove začetke in nove izzive. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 31 Do zdaj so že presegle pričakovanja Če bo šlo tako naprej, bomo imeli novo skupino zmagovalk Skupina, ki sodeluje v Akademiji zdravega življenja, je vstopila v drugo polovico projekta spremembe življenjskega sloga. Kako hitro teče čas, kajne? »Kondicija je že veliko boljša, tudi počutje je boljše,« so dejale udeleženke ta ponedeljek, ko so se spet srečale na vadbi in predavanju. Več telesne dejavnosti je ob upoštevanju nasvetov že prineslo nekaj izgube teže. Prvo zlato pravilo projekta, ki ga velikokrat poudarjamo, je, da hitra izguba teže nikakor ni zdrava in dolgoročno lahko prinese zdravstvene težave. V ospredju je zato spremenjen način življenjskega sloga, šele ta s seboj prinese tudi dolgoročne celostne spremembe. Vse posameznice v skupini so izrazito dejavne, kar pomeni, da so do zdaj (po- leg skupinskih vadb) vse opravile tudi vse domače vadbe, ki jim je predpisala strokovna ekipa 24alife. Če priznamo, so nekatere izvedle pravzaprav še več oblik telesnih dejavnosti, kot je bilo dogovorjeno. To je za celotno ekipo velik dosežek, saj je akademija naravnana predvsem na psihologijo, kar pomeni tudi na motivacijo. Nekaj korakov naprej, posebej v miselnosti, bodo nekatere v skupini morale storiti predvsem na področju načina prehranjevanja, ampak akademije še ni konec, kar pomeni, da je za to še nekaj časa. Pomembno je, da pravilen način prehranjevanja ozavestijo v času projekta. Sj l0vl ted" radlo M f 24se Svetuje mag. inž. preh. Damijana Presečnik Kajti ko enkrat akademije ne bo več, bosta vztrajnost in znanje tista, ki jih bosta vodila. V nove zmage. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Tudi vi kupujete z »očmi«? V ponedeljek je imela skupina poleg vadbe tudi zanimivo predavanje o napakah, ki jih ljudje delamo med nakupovanjem. Zdaj ekipa že pozna trike prodajalcev, ki želijo, da kupci kupijo čim več, torej da tudi porabijo čim več denarja. V ponedeljek so udeleženke med drugim izvedele, da ni nujno, da je sok, na katerem piše, da je stoodstotno iz sadja, res takšen ... Izvedele so tudi, kako to prepoznati, še preden zanj odštejejo denar, in kakšna je razlika med takšnim sokom in nektarjem. Dobro je vedeti tudi, zakaj ima določeno živilo enakega proizvajalca drugačno ceno, če je v proizvajalčevi embalaži od tiste, ki je v embalaži določenega trgovca. Kje je torej »keč«? Vsega, kar izbrana skupina v akademiji izve, vam seveda ne moremo izdati. Lahko samo zapišemo, da je tisto, kar stane največ pri pakiranem izdelku - embalaža! In od te je tudi odvisno, kakšen je rok uporabe pri živilu. Ne vedno od živila ... Berite deklaracije na živilih. Včasih boste presenečeni. Morda boste ugotovili, da lahko kupite na primer jagodni čaj, v katerem sploh ni jagod ... »Najnižja cena izdelka je rezultat številnih kompromisov v proizvodnji, od kakovosti surovin do agresivnosti proizvodnih procesov.« Ena od preteklih nalog za ekipo v Akademiji zdravega življenja je bilo tudi fotografiranje lastnih obrokov. Tako je lahko nutricionistka Damijana Presečnik videla, kakšne obroke si sodelujoče v projektu pripravljajo. »Zelo ste bile pridne in samo pohvalim vas lahko, da se držite načel, ki ste jih do zdaj slišale v akademiji,« je dejala Presečnikova. In imela je prav. STROKOVNJAKINJA SVETUJE Pametno nakupovanje hrane Zdravo življenje oziroma zdravo prehranjevanje se ne začne na krožniku, ampak veliko prej. V trgovini. Če želite jesti zdravo hrano, jo morate znati tudi kupiti. Kar je pri tako številnih izdelkih na policah ter pri številnih trikih trgovcev in proizvajalcev hrane precej težko. Zato pojdite v trgovine pripravljeni in upoštei>ajte nekaj pravil za pametno nakupovanje. Glavno vodilo, ki bi ga rada izpostavila, je: ne odhajajte v trgovino lačni! Zaradi lakote boste nakupili več imaprej pripravljene manj zdrave hrane in nezdraiih prigrizkov, predvsem pa več hrane, ki bo na koncu, na žalost, pristala v smetnjaku. Vedno si pripravite nakupovalni seznam Napišite na listek samo tisto, kar res potrebujete, in to tudi kupite. Če trgovino dobro poznate, si lahko seznam pripravite v vrstnem redu, kot so živila razporejena v trgovini. Tako boste manj krožili med trgovskimi policami, zaradi česar bo manjša verjetnost, da boste kupili nepotrebno hrano v kričeči embalaži, ki privablja vaše oči in roke. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste imeli polno košaro in vam je zmanjkalo prostora ter volje, da bi kupili še nekaj zdrave hrane? Predlagam vam, da najprej nakupite sveže sadje in zelenjavo ter ostalo zdravo hrano, šele na koncu se sprehodite med policami z manj zdravo ponudbo. Tako enostavno, kajne? Zagotovo se je že zgodilo, da ste šli v trgovino »samo po kruh«, nato ste domov prinesli polno vrečo izdelkov. Ob tem se poraja vprašanje, ali morate res po hrano samo v trgovino. Kaj, če bi hrano kupovali na tržnici, v pekarni, pri lokalnem kmetu, čebelarju? Če vam izdam, da nakupovalna središča ustvarijo ogromno prihodka iz impulzivnih navad potrošnikov, bi se vam tudi finančno obrestovalo, če bi kdaj odšli po hrano k lokalnim ponudnikom. Poleg tega bi podprli tudi domačega proizvajalca in kupili preverjeno ter kakovostno hrano. Berete deklaracije? Eno zelo pomembnih pravil pametnega nakupa je primerjanje cen in kakovosti živil. Pri tem morate vedeti, kaj pri izdelku sploh pričakujete in kakšna je cena osnovnega živila. Vzemimo za primer šunko, ki je mesni izdelek, torej naj bi vsebovala predvsem meso, kajne? Če kilogram mesa stane približno osem evrov in je cena šunke štiri evre za kilogram, ne morete pričakovati, da je šunka kakovostna. Ko preberete deklaracijo šunke, lahko vidite, da vsebuje poleg mesa in začimb še vodo, škrob in številne dodatke - od zgoščevalcev, emulgatorjev, konzervansov ... Jih v šunki res pričakujete? Z branjem deklaracije si lahko močno približate informacijo o tem, ali je živilo res kakovostno. Lačne oči Ko se sprehajate med policami trgovin, vas lahko embalaža hitro privede do napačnih prepričanj o vsebnosti izdelka. Če naštejem le nekaj primerov... Sadni jogurti ali sadni čaji, v katerih, po sliki sodeč, pričakujete več sadja, kot ga v resnici vsebujejo... Sokovi ali nektarji, ki imajo na sprednji strani embalaže izpostavljeno samo eno vrsto sadja, a so v resnici mešani... Izdelki, na katerih piše »brez dodanega sladkorja«, medtem ko v deklaraciji najdete dodana sladila in podobno . Zavedejo vas lahko tudi napisi, kot so »domače«, »naravno«, »z dežele«, »s kmetije«, kar naj bi pomenilo, da so izdelki slovenski, pri čemer lahko na zadnji strani embalaže preberete, da so uvoženi iz tujine. Zato je tudi v tem primeru branje deklaracije izjemno pomembno. Preverjajte tudi rok uporabe živil. Predvsem takrat, ko izdelek kupujete po akcijski ceni. Trgovci marsikdaj izdelkom znižajo ceno, ki so pred potekom roka uporabe. S tem sicer ni nič narobe, vendar morate biti pozorni, ali takšen izdelek kupujete za takojšnjo uporabo ali za zalogo. IZZIV ZA BRALCE Nakupujte pametno V tem tednu vas izzivam, da upoštevate vse zgoraj omenjene nasvete za pametno nakupovanje. Pred odhodom v trgovino se najejte in si pripravite nakupovalni listek ter se ga v trgovini tudi držite. Ne nasedajte trikom trgovcev in proizvajalcev. Z branjem deklaracije poskrbite, da boste s police izbrali najbolj primeren izdelek. No, ne pozabite, da lahko mleko kupite tudi na mlekomatu, kruh v pekarni in med pri lokalnem čebelarju. 32 PORTRET »Za naju je Kozjansko središče sve Kantavtorja Yani Pearl in Martin Martis - Avstralka in Primorec za dom izbrala Prevorje - Njuna glasba bleščeč, a neodkrit biser Za povprečnega poznavalca je Prevorje skoraj sinonim za klasično kozjansko hribovsko cesto s sto in enim ovinkom. Ko se mimo vaškega središča pot spusti in s šentjurske strani že počasi prelije v sosednjo občino Kozje, človeka nevsiljiv kažipot usmeri proti Krivici. Do končnega cilja je tudi Googlov zemljevid počasi odpovedal pokorščino. »Sta našla?« naju je na od snega še precej razmočenem dovozu v kleni primorščini pozdravil Martin. »Midva že, ampak kako sta vidva?« je v zraku obvisela moja pristna nejevera. Žareče oči in širok nasmeh gostitelja so obetali eno tistih zgodb, ki jih je preprosto treba slišati ... Tistega večera pred dese- dnov šla v Gvatemalo, da bi timi leti je bilo povabilo na koncert za Yani bolj rešitev v sili kot resnično veselje nad kulturnim udejstvovanjem. Iz Mexico Cityja, kjer je učila angleščino, je za nekaj te- Prvi koncert v Celju bo 8. marca 2019 ob 21. uri v lokalu Zlata jama v Gubčevi ulici 8. »Najino glasbo je težko žanrsko ukalupiti. Lahko povem, da je moja nona ob njej izjemno uživala, člani >bajkerskega< kluba pa nič manj.« Yani in Martin svojo glasbo predstavljata predvsem na svoji spletni strani www.yandm.rocks. Martin pa ob vsaki polni luni novo skladbo objavi na www.martinmartis. com. izpopolnila svojo španščino. Ker v hostlu zanjo še niso imeli prenočišča, se je znašla v prvi vrsti pod odrom, kjer je med drugimi igral tudi Martin. Ko se mu je sredi igranja strgala struna na kitari, je med menjavo naključno prisedel k Yani. »Mimogrede mi je povedal, da je iz Slovenije. In seveda dodal, kako najbrž nimam pojma, kje to je. In jaz sem mu lahko povedala, da čisto po naključju natančno vem, kje to je. Morda sem mu bila ravno zato všeč,« smeje obuja spomine Yani. Na njeno srečo je malo pred tem na potovanju spoznala Slovenko, ki jo je o svoji domovini prav lepo poučila. V naslednjih tednih so se njune poti bolj ali manj naključno ves čas preple- tale. »Za nekaj tednov sem odletel v oddaljeno džungelsko skupnost učit glasbo v tamkajšnjo srednjo šolo. Ko sem se vrnil, sem jo spet srečal v prijateljevem glasbenem studiu. Ure in ure sva se pogovarjala, hodila na hrib nad mestom in predvsem skupaj igrala, Yani je pela.« V prijateljski navezi sta se z avtoštopom odpravila čez ZDA vse do Kanade. Po približno pol leta je Martin ugotovil, da je čas za vrnitev domov. Sedel je na letalo in odletel v Evropo. »V prijateljevem stanovanju v Belgiji sem v miru prisluhnil svojim posnetkom. Ko sem slišal njen vokal ob zvoku svoje kitare, me je nenadoma spreletelo. Kakšen tepec sem!« Čez pet dni je spet sedel na letalu za Kanado. Ko se je vračal, je Yani sedela ob njem. »Ko sva se srečala z Yani, me je prevzela moč njenega vokala. Ona je bila navdušena nad mojim inštru-mentalizmom. A potem sva se preselila na Kozjansko in se v prvi vrsti ukvarjala s kmetovanjem. Hotela sva se povezati z zemljo, obuditi znanje in izročilo prednikov ter biti čim bolj samooskrbna. V zadnjem letu sva se spet močneje posvetila glasbi. Rada bi se vrnila na koncertne odre.« Poseben izziv za Martina so etno glasbila. Indijski sitar mu je podaril prijatelj. Glasbeni studio sta si uredila v stari kozjanski hiši, ki je bila ob novogradnji predvidena za rušenje. Yani in Martin sta le prebila prehod iz novega v staro. »Ta hiša je neverjetna. Rada bi jo uredila do konca. Kadar gostje v njej prespijo, pravijo, da se ne spomnijo, kdaj so nazadnje tako dobro spali.« S flavto se približuje svetu klasične glasbe. A velikanom tega sveta se Martin pokloni na povsem svoj način. Zmagovalca čakata pametna telefona Samsung Galaxy S9, ki ju podarja podjetje Novatel iz Celja. f NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE novi tednik radio celje Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! PORTRET 33 »Verjamem, da so korenine pomembne. Če ne veš, od kod prihajaš, ne moreš vedeti, kam greš. S svojimi predniki sem se želel povezati tudi z obdelavo zmelje. Moja nona je bila v naši družini zadnja kmetica. Založila me je s semeni in z napotki, sicer pa sem ta svet odkrival na novo. Tu na Kozjanskem te vrzeli ni. Tu ljudje še vedno kmetujejo in živijo najbolj pristno.« eta« Po sledeh romantičnih zgodb Yani se je rodila v mestecu nedaleč od Melbourna. Njena starša sta živela precej hipije-vsko življenje in tako je deklica zrasla ob obiskovanju glasbenih koncertov in festivalov. Z velikimi očmi je spremljala očetove romantične zgodbe, kako je s kombijem in skupino pouličnih umetnikov prepotoval Evropo. »Bilo je povsem naravno in sprejemljivo, da si bom svet ogledala tudi sama. In tako sem pri osemnajstih letih šla v Veliko Britanijo. Oče ji je umrl, ko je bila stara štirinajst let. Čeprav ni bil posebej dober glasbenik, se od njegove kitare ni več ločila. Naučila se jo je igrati. Prepevala je že od nekdaj. »Menda sem bila kot malčica v avtomobilu sposobna ure in ure nepretrgoma prepevati pesmi, ki sem si jih sproti izmišljevala. V duetu z Martinom je danes ona tista, ki ustvarja besedila, pripoveduje zgodbe in jih ob spremljavi občuteno deli z občinstvom. »Le kako bom klavir tovoril po svetu?« »Ne bo šlo!« je bil eden prvih resnih pomislekov, ki se jih Martin spomni iz svojega otroštva. »Bil sem še čisto majhen - danes ne morem verjeti, da sem tako razmišljal - in želel sem igrati klavir. Ne kakšen pianino, ampak takšen pravi, ogromen koncertni klavir. A sem očitno nekje glo- Yani je iz pečice ravno vzela jabolčno pito. »Jabolka sva obrala v svojem sadovnjaku, recept sem tudi izbrskala iz slovenske kuharice,« pravi gostiteljica. boko v sebi že vedel, da me srbijo podplati in da želim videti svet.« Tako se je fantiček posvečal dedkovi kitari, doma sestavljenim bobnom iz loncev in kozic ter z rokami in nogami igral na klavir pri sošolcu doma. Da ima glasbo v genih, ni bilo nikoli dvoma. Njegov oče je v 60. letih igral v znani jugorok skupini Era, dedek je igral vse od harmonike do trobente, vodil glasbeno šolo in igral v svoji »plehbandi«. A Martin kljub temu nikoli ni prestopil praga glasbene šole. »Pri štirinajstih letih sem se zavestno odločil, da bom glasbenik, da bom ustvarjal glasbo. Vsega sem se naučil sam, od glasbene teorije do vseh glasbil, ki jih danes igram.« In Martin igra skoraj vse, kar prime v roke. Če izvzamemo godala, blesti na klavirju, vseh mogočih klasičnih in etno pihalih, na kitari, obvlada tudi indijski sitar in avstralski didžeridu. Sčasoma tudi glasba iz nahrbtnika ne zveni več lepo Po drugem pristanku v Belgiji je Martin že vedel, da je njegov dom tam, kjer je Yani. Vseeno sta morala počasi v Slovenijo, kjer Martin ni bil že celo leto, na njegov urnik pa je trkal dogovorjen termin za koncert. »Kupila sva celo letalski karti, a potem letalo zamudila. Proti domu sva sredi decembra štopala,« se smeje Martin. Mimogrede je z italijanskim prijateljem Yani razkazal še Benetke. Ampak drugačne, kot jih je videla na slikah. »Bilo je krepko čez polnoč in nikjer ni bilo žive duše, nobenega turista, domačina, še psa ne.« In po vseh dogodivščinah sta le prišla v Slovenijo, Martin naravnost na oder. V naslednjih dveh letih sta še vedno veliko potovala, si ogledala Evropo, nekajkrat obiskala Avstralijo. Vedno pogosteje ju je obhajalo spoznanje, da ne moreta ustvarjati glasbe iz nahrbtnika. »Kadarkoli sem kam šel, sem bil obložen kot mula. A skoraj nisem imel druge prtljage kot glasbila.« Da si želi vse to odložiti v svoj lasten glas- beni studio, je vedel že dolgo. A to je hkrati pomenilo, da si morata z Yani najti dom in se končno nekje tudi ustaliti. Imava dom, samo še bencinsko črpalko najdeva Yani in Martin prostodušno priznata, da sta na svoj kozjanski griček padla kot padalca z drugega sveta. »Nihče od naju ni bil na nič vezan. Iskanja svojega doma sva se zato lotila zelo sistematično,« pravi Martin. »Veliko sveta sva videla in veliko krajev nama je bilo všeč. Razmišljala sva o Srednji Ameriki, Španiji, Avstraliji ... Ampak povsod naju je kaj zmotilo - sušno in prevroče podnebje, nerodovitna zemlja, družba, polna nevarnosti in kriminala,« razlaga Yani. »Tudi prednost domačega državljanstva ni zanemarljiva. Tako sva se odločila, da je Slovenija najboljša možnost.« Nista določila, kje želita najti svoj kos zemlje, a sta imela precej jasno predstavo, kako naj bi izgledal. »Ogledala sva si nešteto posesti od Tolminskega do Prekmurja in Dolenjske. Vedno je kaj manjkalo. Potem sva prišla na Prevorje in sploh se nama ni bilo treba pogovarjati. Spogledala sva se in oba vedela, da je to >to<,« pravi Martin. V treh dneh sta sklenila kupčijo, se vselila v hišo in čez nekaj dni bližnje sosede povprašala, kje je najbližja bencinska črpalka. »Po moje so si mislili, da nimava dveh čistih,« se zareži Primorec. Pogrešava druženje pod vaško lipo Na približno dveh hektarjih zemljišča si Yani in Martin pri- delata večino hrane. »Poskušava biti čim bolj samooskrbna. Nekaj časa sva imela koze, kokoši in race. Delala sva skuto in sir. Krasno se nama je zdelo. A sva se morala temu odpovedati. Lani sva glasbo po dolgem času spet postavila v ospredje.« Še vedno imata deset čebeljih družin. Kot samouka že od začetka z njimi gospodarita na povsem naraven način. »To je zelo težko in tudi zato sva šele lani prvič točila med. Vsi čebelarji si pomagajo s kemikalijami. Midva tega nočeva. Potem je čisto vseeno, če med kupiva,« pravi Martin. In dodaja, da ne želita biti novodobna puščavnika. »Po zdravi pameti je dobro zložiti najboljše od obeh svetov, vse dobro od naših prednikov in tisto, kar nam nudi sodoben svet.« Yani pravi, da se na Pre-vorju počuti vedno bolj domače. »Ljudje so sprva zadržani, a ko te sprejmejo za svojega, so topli in prijazni.« Sosedje jima priskočijo na pomoč s traktorjem ali z motorno žago, ko je treba podreti drevo, prišleka pa v zahvalo pri njih poprime-ta za grablje ali katero drugo orodje.« Lani je bilo zelo naporno leto. Pri sebi nisva uspela obrati grozdja, pri sosedih pa seveda nisva manjkala na trgatvi. Že januarja se hecam, da je jesen rezervirana za sosede,« se smeje Martin. A za pristno vaško povezanost mu manjka lipa v središču vasi. »Ne hodiva ravno v gostilne, drugih priložnosti, da bi spoznala ljudi v bližnji in daljni okolici, pa skoraj ni. Upava, da jih bova končno lahko nagovorila tudi s pomočjo glasbe na bližnjih odrih.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »Oba z Yani sva bila očitno malo posebna najstnika. Prvi album, ki sva ga dobila, je bil od Enye. Sam sem kasneje seveda poslušal vse drugo - Deep Purple, Rolling Stones, Led Zeppelin, a tudi glasbenike, kot so Cat Stevens, Simon and Garfunkel in seveda veliko etno glasbe z vsega sveta. Zanimalo me je vse z dušo in s smislom.« »Vsako glasbilo je čudež zase, vsako ima svojo zgodbo. Zato nikoli nisem mogel izbrati samo enega, pa naj je to moje prijatelje še tako živciralo. Tega, kar igram na prečno flavto, si nikoli ne bi upal igrati na kitaro. Včasih igram flavto, a me vprašajo, če je to Bach. Ampak Bacha nisem igral nikoli. Ko primem v roke kitaro, se odpirajo povsem drugi svetovi fanka, roka ali keltske glasbe.« »Hotel sem se vpisati na glasbeno akademijo, da bi študiral kompozicijo. Potem sem srečal priznane in cenjene umetnike, ki so v moji glasbi našli nekaj izvirnega in posebnega. Spoznal sem nekatere klasično izobražene glasbenike, ki brez not niso znali zaigrati nič. Takrat sem pri sebi sklenil, da se glasbeni svet pač deli na glasbenike in glasbene izvajalce.« »Nikoli v življenju se nisem naučil nobene skladbe kakšnega drugega avtorja oziroma skladatelja. Neko daljše obdobje sem imel celo glasbeni post. Nobene glasbe nisem poslušal, da bi bil čim manj pod vplivom drugih. Tako sem vedno igral izključno svojo oziroma bendovsko avtorsko glasbo.« 34 REPORTAŽA »Kako bi bilo, ce bi v podhodu I ■ ^mi i I ^^ ^ - . Kriminalni roman je dobil svoj prvi festival - Mojca Širok, Tadej I I Čl L I U U I tJ ^^ Golob in Avgust Demšar so predstavili svet, kjer so umori povod za literarno delo i~"V J - » 1 pi-»** - 'A* »* ii --Ш ■ t j J9* 1 ■ ' . '.F* - »V kriminalnih romanih, sploh v takšnih, kot je moj, ki je politični triler, govorimo o problemih, ki so ljudem blizu in so del njihovega vsakdana. Zanimivi so še toliko bolj, ker pišem o kriminalnih dejanjih organizacij, o katerih malo vemo in na katere nimamo nobenega vpliva, ker so neke vzporedne oblasti. Ko bereš o tem in se roman konča s sklepom, se bralcu zdi, da je o neki stvari nekaj zvedel in se naučil. V resničnem življenju pogosto to ni mogoče, bralec v romanu pa doživi olajšanje in se za dva dni izgubi v vzporednem svetu,« je Mojca Širok, novinarka, ki je med drugim izdala zelo prodajan in bran kriminalni roman Pogodba, razložila mamljiv svet kriminalk. Prepoznaven obraz javne televizije je z literarnima kolegoma na prvem festivalu kriminalk, ki ga je pripravila Splošna knjižnica Slovenske Konjice, osvetljevala svet kriminala, ki ne polni samo časopisnih strani, temveč tudi liste novih slovenskih romanov. Kriminalni romani so tudi Goloba Jezero je že bila no- v Sloveniji že nekaj let zapovrstjo najbolj brane knjige. V knjižnici je zanje potrebna rezervacija, v knjigarnah jih včasih niti nimajo na zalogi, ker poidejo. Ta poseben žanr, ki je navdušil tudi slovenske bralce, so v ospredje postavili v Splošni knjižnici Slovenske Konjice in pripravili festival Trije umori. Sledili so tudi slovenskim usmeritvam in bralcem ponudili nekaj več. »Kriminalka je zelo inteligenten žanr. Zelo težko jo je dobro napisati in sploh ni tako lahko branje.« Slovenski bralci smo pograbili kriminalke, a kot pravi publicist in glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlanov, smo pri tem gra-bljenju malo posebni. »V tujini so kriminalke že dolgo časa eden najbolj branih žanrov. V Sloveniji so se dobro prijele pred nekaj leti. Razlog, da bralci zadnja leta posegajo tudi po kriminalkah, je mogoče iskati tudi v tem, da smo pri nas dobili več kakovostnih slovenskih kriminalk, kjer so zgodbe umeščene v slovensko okolje.« Poleg tega smo se zahtevni Slovenci navadili, da naši avtorji pišejo berljive kri-minalke. Kriminalka Tadeja dopisnica iz Rima in Vatikana, od koder je poročala kar trinajst let. Izdala je knjige o italijanskih fenomenih. V valca. »Mafija naredi vtis, ker ima vpliv in denar. Ko trčiš ob takšno organizacijo in si sam na šibkejši strani, se tudi podredimo, če si od tega obetamo korist.« Številnim že napisanim novinarskim prispevkom o mafiji je v »Čudno je bilo, ko sem soseda, ki je po poklicu zdravnik, začel spraševati, kolikšna je smrtna doza inzulina. Samo čudno me je gledal. Vedel je namreč, da ima moja mama sladkorno bolezen, in je zagotovo pomislil, kakšen sin sem, da jo hočem umoriti.« minirana za nagrado kresnik. Kriminalka je eden od žanrov, ki potrebuje inteligentnega bralca, saj mora ta ves čas branja sodelovati. »To ni knjiga, ki bi jo samo bral od začetka do konca, ampak pri njej dejavno ugibaš, kdo je morilec, kaj je motiv za umor. Kriminalka je zelo inteligenten žanr. Zelo težko jo je dobro napisati in sploh ni tako lahko branje.« Harla- nov tudi meni, da je branje kriminalke zabavno. »Bralec pri kriminalki razmišlja, dejavno sodeluje, se z drugimi bralci pogovarja o nadaljevanju zgodbe in mogočih morilcih. In vse to ga pritegne. Poleg tega moramo vedeti, da na izjemno priljubljenost kriminalk vpliva tudi to, da živimo v zlati dobi televizijskih kriminalnih serij.« Namesto kuharske knjige kriminalka Mojca Širok je ena tistih avtoric, ki uspešno sledijo vsesvetovnim smernicam. Večini Slovencev se je vtisnila v spomin kot prodorna knjigi Zadnji rimski cesar je opisala zgodbo Silvia Berlu-sconija, človeka z denarjem in mediji, ki dobi politično moč v državi s krhko demokratično tradicijo in z neurejeno medijsko zakonodajo. Naslednja knjiga je bila o italijanski mafiji Oblast brez obraza, sledila je knjiga o revoluciji v rimskokatoliški Cerkvi od Benedikta do Frančiška. Napisala je tudi daljši prispevek za Mladino o papežu Frančišku. Po knjigi o Silviu Berlusconiju je razmišljala, kakšen bi lahko bil njen naslednji izziv. »Leta 2011 sem končala prvi knjigi o mafiji in Silviu Berlus-coniju ter že razmišljala, da bi napisala kuharsko knjigo, ki bi bila nekakšno kuharsko potovanje po Italiji. Ideja o kriminalnem romanu je ob tem prav tako ves čas zorela in urednica založbe Mladinska knjiga Nela Malečkar mi je povedala za nagrado modra ptica ter mi postavila rok, da moram roman končati do sredine avgusta. To sem naredila, pisala sem ob prostih dnevih. Na koncu sem za knjigo Pogodba dobila nagrado modra ptica za literarni prvenec.« V knjigi bralca popelje v osrčje mafijskega dogajanja, kjer so meje med državo in mafijo zabrisane. Kriminalna organizacija je nekaj, kar vedno naredi vtis na opazo- vprašaš, kakšni so ti ljudje. Nekaj je na njih strašljivega in tudi očarljivega. Ljudje smo takšni, da stremimo k moči in oblasti in se jima kriminalnem romanu dodala intimno zgodbo. »Hotela sem opisati ta svet podzemlja, hotela sem, da to, kar je bilo v mojih prispevkih strogo prepovedano, kot so razmerja in čustva med ljudmi, dobi novo obliko. Pri zgodbah, za katere nisem imela ozadja in sem si jih morala malce izmisliti, sem si dala duška. V sebi sem nosila zgodbo o umorih, o preiskavi in sem vanjo vpletla ljudi in še zaplet.« Kriminalka postavlja ogledalo družbi Če je Mojca Širok uporabila mafijo za svoj glavni motiv, je Tadej Golob, ki slovenske bralce navdušuje z detektivkama Jezero in Leninov park, glavni motiv REPORTAŽA 35 »Kriminal in zločin sta družbeno povezana in kriminalke so knjige o družbi. Zelo pomembno je, da so postavljene v slovenski kulturni prostor, ker razkrivajo neke naše težave, četudi jih je večina tudi globalnih. Zločini se vedno zgodijo zaradi najglobljih strasti, kot so prikrita ksenofobija, šovinizem in rasizem, zato je kriminalka žanr, ki razkriva človeška srca, duše. Vsaka družba potrebuje kriminalko, da ji postavi zrcalo.« poiskal v slovenskem okolju, v lepoti Bohinjskega jezera. »Kriminal in zločin sta družbeno povezana in kriminal-ke so knjige o družbi. Zelo pomembno je, da so postavljene v slovenski kulturni prostor, ker razkrivajo neke naše težave, četudi jih je večina tudi globalnih. Zločini se vedno zgodijo zaradi najglobljih strasti, kot so prikrita ksenofobija, šovinizem in rasizem, zato je kriminalka žanr, ki razkriva človeška srca, duše. Vsaka družba potrebuje kriminalko, da ji postavi zrcalo,« je povedal Harlamov. Ob tem pokaže tudi na težave, ki vodijo do tega »ubijajočega« trenutka, in na to, kako se družba sooča z določenimi težavami. V slovenski prostor je svoje kriminalke odlično postavil Avgust Demšar. Pri pisanju se drži žanrskega pravila. »Eno od pravil, ki je staro sto let in se ga še vedno držim, je, da to ni ljubezenski roman, se pravi, da ljubezen in erotika nimata v zgodbi kaj iskati, temveč je namen kriminalke storilca na koncu pripeljati pred roko pravice, kakršnakoli ta že je, in ne mladih zaljubljencev pred oltar.« »Detektivke ne beremo samo zato, ker kriminalist na koncu reši primer, ampak ker sestavlja svoj osebni nered. Glavni kriminalist ima karakterne lastnosti, zaradi katerih nas očara. Ni samo odličen rešitelj zločinskih problemov, temveč nam je pri nekih drugih osebnih rečeh podoben,« je prepričan Aljoša Harlamov. V detektivkah Tadeja Goloba malce kompliciran kriminalist Taras Birsa, ki je, kot pravi pisatelj, nekakšna mešanica njega in Clinta Ea-stwooda, rešuje velike probleme. Človeka si zamislim kot morilca ali žrtev Ste pomislili, da slovensko okolje ne nudi dovolj zgodb, ki bi jih lahko uporabili v kriminalkah? Vsi trije avtorji imajo drugačno mnenje. »Prejšnji urednik v založbi mi je predlagal, da bi redno prebiral črno kroniko, da bi na teh straneh dobil idejo za nove zgodbe. Nikakor se nisem mogel pripraviti do tega, saj sem imel veliko več kriminala v svoji glavi, kot ga je v črni kroniki. Poleg tega kriminala veliko več vidim v vsakdanjem življenju, kot o njem preberem na teh črnih straneh. Ljudi, ki jih srečujem, postavljam v svoje zgodbe. Vsakega novega človeka, ki ga spoznam, si zamislim kot morilca ali kot žrtev.« Po zgodbe v celjski zapor Tadej Golob si je za boljši uvid v glave morilcev umislil delo v celjskem zaporu. »Življenje je silno pestro. Ko sem eno leto delal z zaporniki, sem srečal moža, ki je zabodel ženo pred celjskim nakupovalnim središčem. Prav tako sem delal z moškim, ki je žensko privezal na drevo in jo mučil do smrti, da bi iz nje dobil podatek o nekem denarju. Prav tako sem s pomočjo odvetnika Petra Čeferina dobil podatke o Milici Makoter in Ivanu Periću. Če imaš odprte oči, dobiš materiala, kolikor hočeš.« Čudno parkiran avto je zanjo že zgodba za umor Mojca Širok je novinarka na javni televiziji in se z zgodbami, ki bi jih lahko uporabila v kriminalnih romanih, dnevno srečuje. Zaradi javne prepoznavnosti jih pogosto ne more uporabiti v knjigah, ker bi se ljudje prehitro prepoznali. »A kadar sem kot novinarka jezna na slovenske podleže, si rečem: >Še eno takšno lumparijo in te bom v tretjem poglavju romana ubila.< Ko je bil pred dnevi pred našo garažo neznan avto parkiran 24 ur, sem mu najprej pustila listek z napisom, da se tam ne parkira. Ker se nekaj časa nič ni zgodilo, sem si v glavi že naredila cel scenarij, kje leži mrtev lastnik avtomobila. Na koncu se je izkazalo, da je šlo za študentko in da sploh ni vedela, da je to garaža. Pogosto razmišljam, ko hodim v podhodu pod RTV, kako bi bilo, če bi v tem podzemlju našli truplo. Moja domišljija je res neizčrpna.« Golob in Demšar imata znance, ki jima za verodostojnost knjig pomagata pri pregledovanju forenzičnih ali zdravniških stvari. »Dobro je imeti krog ljudi, ki ti pomagajo, da je lahko zgodba še boljša, še bolj resnična. Ker za pisanje knjig uporabljam psevdonim, marsikdo ni vedel, da pišem kriminal-ke. Nekaj časa mi je mariborski sodnik nevede pripovedoval zgodbe s sodišč. Ko je izvedel, kaj počnem, so zgodbe utihnile. Še posebej je bilo čudno, ko sem soseda, ki je po poklicu zdravnik, začel spraševati, kolikšna je smrtna doza inzulina. Samo čudno me je gledal. Vedel je namreč, da ima moja mama sladkorno bolezen, in je zagotovo pomislil, kakšen sin sem, da jo hočem umoriti,« se je pošalil Demšar. Družba, ki vodi do zločinov, potrebuje zdravilo Kot je omenil Aljoša Harlamov, kriminalka kot žanr odpira vprašanja, na katera moramo znati kot družba odgovoriti. »S tega vidika je izredno hvaležen žanr, ne samo zaradi celovite zgodbe, ampak tudi za branje, ki ga lahko iz knjige preselimo na družbo. To je branje sodobne družbe. Upam, da si bo čim več ljudi, ki posegajo po kriminalkah, zastavilo vprašanje, zakaj je prišlo do tega zločina, in bodo poiskali rešitve pri sebi kot tudi v slovenski družbi.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA »Pogosto razmišljam, ko hodim v podhodu pod RTV, kako bi bilo, če bi v tem podzemlju našli truplo. Moja domišljija je res neizčrpna.« 36 AKCIJA 18. Jasna Kovačič 19. Urh Krajšek 20. Tjaša Kotnik 21. Tobias Druškovič 22. Tea Wfi MATURANTKA IN NAJ MATURANT OSMA SEZONA AKCIJE • Foto: Nataša Müller • Oblikovanje: Andreja Balja V osmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant boste bralci lahko v naslednjih mesecih ponovno izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela bosta na javni prireditvi, ki bo 14. junija v središču Celja, prejela privlačni nagradi, telefona Samsung Galaxy S9. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portre-tno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi O Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Ta mesec se bo v časopisu zvrstil prvi krog kandidatov, marca in aprila bomo predstavili še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU), ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ), EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC) IN SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT). 1. Jan Ogrizek 3 CV SŠHVU 2. Tina Maurič 3CVSŠHVU 3. Gaj Mandelj 4 AT SŠHVU 4. Vladlena Salyayeva 4ATSŠHVU 11. Simon Lokošek 3 M ŠCŠ 12. Vanessa Obrovnik 3 SP ŠCŠ 13. Alen Lamper 4 T ŠCŠ 14. Anja Vodušek 4 T ŠCŠ 15. Matevž Antloga 4 A EŠC 16. Maja Mušič 4 A EŠC 23. Kevin Kolenc 4 B SŠGT 24. Mojca Bračun 4 B SŠGT 25. Renato Plevnik 4 C SŠGT ,» K AÄ 26. Eva Šibal 4 C SŠGT 27. Tomaž A. Vesenjak 28. Nuša Ribežl Medved 4 Č SŠGT 4 Č SŠGT Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! AKCIJA 37 Banfič 23. Kevin Kolenc 24. Mojca Bračun 25. Renato Plevnik 26. Eva Šibal 5. Timotej Burlak 4 HT SŠHVU 6. Angelika Vasle 4 HT SŠHVU 7. Mišel Senčič 5 DHTSŠHVU 8. Ana Razpotnik 5DHTSŠHVU 9. Klemen Kunstič 2 PTI ŠCŠ 10. Manica Obajdin 2 PTI ŠCŠ 17. Justin Funtek 4 C EŠC 18. Jasna Kovačič 4 C EŠC 19. Urh Krajšek 4 E EŠC 20. Tjaša Kotnik 4 E EŠC 21. Tobias Druškovič 2 APTI EŠC 22. Tea Banfič 2 APTI EŠC 29. Matic Hrup 3 D SŠGT 30. Lucija Kovač 3 D SŠGT 31. Luka Kunst 3 E SŠGT 32. Ema Špingler 3 E SŠGT 33. Luka Kveder 2 F SŠGT 34. Tadeja Korun 2 F SŠGT Trenutno vodita Vanessa Obrovnik in Simon Lokošek iz Šolskega centra Šentjur. Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 5. marca, do 12. ure. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije junija v središču Celja. Glasujte za »svojega« kandidata Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. KUPON Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAJ IVI™3RANTKA IN NAIftiAVURANT Glasujem ZA nai maturantko / naj maturanta pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? DA NE Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. L _ _ _ _ _ _ _ _ _ J S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 38 ZA ZDRAVJE Poskrbite za svoj Večini se to, da slišijo, zdi samoumevno, vendar še zdaleč ni tako. Samo v Sloveniji je več kot 1.500 ljudi gluhih, veliko več je naglušnih. V povprečju preteče kar sedem let, da ljudje, ki se jim slabša sluh, sploh poiščejo pomoč. Zanikanje, slabo poznavanje posledic izgube sluha, slaba osveščenost, kje in kako poiskati pomoč, so glavni vzroki, da ljudje s težavami s sluhom ne poiščejo pravočasno ustrezne in strokovne pomoči, navajajo pri Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije. SŠol Včasih je slušni aparat edina rešitev Naglušnosti je več vrst, od blažje do zelo težke. Naglušne osebe za razliko od gluhih v večji meri razvijejo glasovni govor in ga tudi uporabljajo s kretnjami (slovenskega znakovnega jezika) ali brez njih. Čeprav mnoge naglušne osebe komunicirajo tudi brez slušnega aparata, je ta zanje skoraj nepogrešljiv v bolj hrupnih okoljih, saj hrup otežuje razumevanje govora. Za ljudi, ki imajo zmerno ali težjo obliko naglušnosti, je slušni aparat ključnega pomena. Zaradi razvoja tehnologije in napredka elektronike so danes slušni aparati že tako majhni, Čeprav večina ljudi meni, da je izguba sluha povezana le s starostjo, to ni res. Težave s sluhom imajo ljudje vseh starosti, vedno več je mladih, čeprav je seveda še vedno največ starostne da so v sluhovodu skoraj nevidni. Čeprav slušni aparat ne more posamezniku povrniti normalnega sluha, mu pomaga premagati težave, ki jih ima zaradi okvare sluha. Neupravičeni predsodki Včasih so obstajala določena mnenja o slušnih aparatih, ki danes ne držijo več. Tako ni res, da slušni aparati neprestano piskajo, da jih je težko vzdrževati ali da so zelo dragi. Večina slušnih aparatov deluje samodejno, programirani so v skladu s potrebami posameznega uporabnika, zato je ravnanje z njimi enostavno. Vzdrževanje ušesnega vložka je preprosto, če ljudje pri tem uporabljajo čistilni pribor, ki je zanj namenjen. Država vsaki zavarovani osebi, ki ima urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, v Republiki Sloveniji zagotavlja brezplačen standardni slušni aparat. naglušnosti. Pri otrocih je treba te težave odkriti čim prej, ker je pravočasna pomoč zelo pomembna. Ne le za izboljšanje sluha, ampak posledično tudi za učenje govora in jezika. Nekatere težave z naglušnostjo se da odpraviti tudi z zdravljenjem in operativnimi posegi, največkrat pa je edina rešitev slušni aparat. Ta je vedno prilagojen posamezniku in njegovim potrebam. »Če je vzrok za naglušnost v sluhovodu ali srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj sta okvarjena prevodni in ojačalni del slušnega organa. Kadar je naglušnost posledica napak ali bolezenskih sprememb v zaznavnih celicah v slušnem delu notranjega ušesa (kohlei), ki jih imenujemo dlačnice, ali na živčnih vlaknih, govorimo o zaznavni naglušnosti.« »Poslabšanje sluha povzroči, da s težavo sledimo pogovoru, kar lahko sčasoma pripelje do občutka izoliranosti, izčrpanosti ali celo osamljenosti. Pogosto se izgubo sluha oziroma naglušnost povezuje s starostjo, včasih tudi z zmanjšano inteligenco. Posledica tega so težave že v času šolanja, na delovnem mestu, kar skoraj vedno slabo vpliva na socialno in družabno življenje. Poslabšanje sluha močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim hitreje, ko se pojavijo težave s sluhom.« Vir: widex.si Za preizkus sluha in slušnih aparatov obiščite > najbližji ' slušni center! —- SLUSNI APARATI - WIDEX d.o.o. www.widex.si Preizkusite novi pametni slušni aparat WIDEX EVOKE CELJE, Linhartova ulica 22 T: 03 588 30 99 ŠEMPETER, Rimska cesta 70 T: 03 700 22 00 novi tedniki radio celie Ušesno maslo tudi vzrok težav Pogost vzrok za nekoliko slabši sluh je tudi čezmerno kopičenje ušesnega masla v ušesu. Ušesno maslo normalno pokriva kožo zunanjega sluhovora in tako čisti ter varuje uho. Težave nastanejo, kadar je izločanje ušesnega masla prekomerno ali je njegovo odstranjevanje nepravilno. Ponavadi je teh težav več poleti, ko med kopanjem v uho zaide voda, zaradi česar ušesno maslo nabrekne in zamaši sluhovod. Pri čiščenju ušesa z vati-ranimi palčkami se tudi zgodi, da palčke ušesno maslo le potisnejo globlje v sluhovod. Če je ušesnega masla preveč, se lahko pojavijo pritisk v ušesih, vrtoglavica, šumenje, bučanje, odmevanje in glavobol. Temu se lahko pridružijo celo okužbe in poškodbe zaradi poseganja s palčkami v uho. Za odstranjevanje ušesnega masla so na voljo brez recepta tudi različni pripravki v obliki razpršil in kapljic, ki so največkrat na osnovi morske vode. PODLISTEK 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Regijsko srečanje folklornih skupin v Šoštanju, maj 2018 Končno se zasliši fantovska pesem, prihajajo! Z njimi je tudi godec. Fantje se v pesmi malo postavljajo pred dekleti, še pohvalijo se, da so bili včeraj zvečer drugje! No, dekleta iz domače vasi bodo že omehčali, skupaj zaplešejo »vevrco«, nato še »špacirval-cer«, pri katerem se skrivaj spogledujejo in že skoraj pobotajo. Fantje zapeljejo dekleta v »malendrco«, ki marsikje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. velja za nespodoben ples. Vendarle ga zaplešejo, saj so pred začetkom rajanja plesišče prekrižali in blagoslovili. Pri »potrkani« se dekleta malo izmikajo fantom, v zadnjem plesu pastirica pa se skupaj prav živahno zavrtijo. Pripravila: Vera Orešnik in Srečko Maček Foto: arhiv društva Plesno ljudsko izročilo Celjske folklorne skupine (8) Na sred' vasi - plesi iz Sel pri Borovljah V vasi se pripravljajo na zabavo s plesom ( »gavdo«). Marjeta ni dobre volje, saj Andrej včeraj zvečer ni prišel pod njeno okno. Tudi ostala dekleta so včeraj zvečer zastonj čakala svoje simpatije. Dekleta na vas prihajajo po dve in dve ali v manjših skupinah, to je priložnost za pogovor. Fantov še ni na spregled, zato dekleta sama zaplešejo »vevrco«. ALBUM S CELJSKEGA Sankanje ob Savinji, Celje, 1956 Fotografija je spomin na s snegom bogate zime in s tem povezane zimske radosti ter na lepo brezskrbno otroštvo, ki so ga preživljali celjski otroci v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Foto: Vincenc Jenšterle Prispevala: Cvetka Jenšterle Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-36 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Jani Jenšterle na sankah na Savinjskem nabrežju s pogledom na nekdanji kapucinski most v ozadju Kako si s sodobnimi storitvami olajšamo vsakdan Andreja Lakner, vodja NLB Poslovalnice Celje Ko razmišljamo o tem, katera dejavnost je z razvojem pustila velik pečat na vsakodnevnem življenju, večini od nas verjetno prve na misel pridejo telekomunikacije. Morda se nam tudi zdi, da se v bankah ni kaj dosti spremenilo. Vendar pa sta tehnologija in posluh za potrebe strank botrovala številnim izboljšavam in današnja izkušnja poslovanja z banko je popolnoma drugačna kot pred leti. Ena izmed takih izboljšav so gotovo najsodobnejše plačilne kartice. Debele denarnice s svežnjem bankovcev in kovancev so namreč preteklost. Ni nam več treba skrbeti za to, da imamo pri sebi dovolj gotovine za plačevanje obveznosti. S pojavom plačilnih kartic je namreč tudi plačevanje doživelo pravo revolucijo - od plačilnih kartic z magnetnimi trakovi, kartic s čipom do brezstičnih kartic. »Plačevanje z brezstičnimi karticami je postalo samoumevno, z njimi pa lahko plačujemo skoraj povsod - hitro, preprosto in varno - kartico le prislonimo k plačilnemu terminalu in pri večjih nakupih plačilo potrdimo z vnosom številke PIN,« pojasnjuje Andreja Lakner, vodja NLB Poslovalnice Celje. Gotovine tako praktično skoraj ne potrebujemo več, ko pa jo, je ta zaradi široke mreže bankomatov vedno na dosegu roke. Tudi bankomati so vse bolj sodobni in postajajo prijaznejši. »Najsodobnejši brez- stični bankomati omogočajo dvige z brezstičnimi karticami. So hitri, priročni in varnejši, saj kartico k bankomatu le prislonimo, zato smo lahko brez strahu pred t. i. skimmingom,« nadaljuje Laknerjeva. Dostop do bančnih strokovnjakov kadarkoli in od kjerkoli Prav tako izvajanje bančnih storitev danes ni več omejeno na čas in prostor bančnih poslovalnic. V spletnih in mobilnih bankah lahko kadarkoli in kjerkoli izvajamo osnovne bančne storitve, v nekaterih sklepamo tudi hitre kredite. Včasih pa moramo ali si želimo kaj urediti tudi v osebnem stiku z bančnim strokovnjakom. Takrat je dobrodošlo, če nam banka prisluhne in olajša dostop do njih. V NLB si prizadevamo bančne storitve približati strankam na način, kot vam najbolj ustreza. Tisti, ki se najbolj domače počutite s telefonom, lahko z nami poslujete v telefonski banki NLB Teledom, ki je dostopna 24 ur na dan vse dni v letu. Če vam je ljubši bolj oseben stik, pa lahko do bančnikov dostopate, se z njimi posvetujete, preverite stanje na računih in uredite veliko drugih stvari tudi s pomočjo video klica. »Pomembno nam je, da vam ponudimo pomoč takrat in tam, ko jo najbolj potrebujete, zato so naši strokovnjaki v NLB Kontaktnem centru dostopni ves čas, tudi ponoči, in vse dni v letu, s pomočjo spletnega klepeta, video klica, telefona in e-pošte,« še zaključuje sogovornica. Promocijsko besedilo 40 MLADI ZA MLADE Obiskal nas je kuža Beni V OŠ Polzela redno sodelujemo v akciji zbiranja hrane za živali. Koordinatorica in srce te akcije v naši šoli je Majda Pur, velika ljubiteljica štirinožcev. Tokrat so se akcije udeležili tudi učenci 6.c-razreda. Z navdušenjem so prinašali hrano in je v mesecu januarju zbrali največ v šoli. Tako nas je za nagrado obiskal kuža Beni, terapevtski pes. Pripeljal ga je lastnik Dušan Vengust, predsednik Društva za zaščito živali Veles. Gospod Vengust nam je pripovedoval o tem, kako grdo znajo ljudje ravnati s kužki. Najprej jih kupijo za svoje otroke. Ko se ti kužkov naveličajo, jih enostavno odvržejo. Na praktičnih primerih jim je razložil, kako vemo, ali bomo znali s kužkom odgovorno ravnati. Otroci so ga poslušali z odprtimi usti, hkrati so ljubkovali kužka Benija, ki je pri tem neizmerno užival. Po odzivih sodeč, lahko zapišem, da smo bili vsi ganjeni in da med nami ni nikogar, ki bi lahko s kužkom grdo ravnal. DANICA GOBEC, razredničarka Učenka Estera Kužnik je o tej akciji zapisala: V šolskem letu 2018/19 v naši šoli zbiramo hrano za živali. Povedali so nam, da bo tisti razred, ki bo zbral največ hrane, nagrajen s prav posebno nagrado. Učenci 6.c-razreda smo upali, da nam bo uspelo. Prišel naj bi kuža Beni, ki je med novoletnimi prazniki očaral Celjane. Ko nam je nekega dne učiteljica povedala, da smo srečni nagrajenci, smo bili zelo veseli in hkrati presenečeni. V petek, 25. januarja, smo drugo uro odšli v učilnico, kjer sta nas že čakala ljubek kuža in njegov lastnik. Najprej smo malo božali Benija, potem nam je gospod povedal, kako moramo skrbeti za domače živali, kaj moramo razmisliti, preden si kupimo ljubljenčka, in da pes ni igrača, temveč prijatelj. Kuža Beni je zelo prijazen in vsem se je takoj prikupil. Obisk psička je bila lepa izkušnja in vsi si želimo, da bi se ponovil. kavne poslikave Kot jo je umetnost pripraviti, tako bi jo morali zaužiti kot umetnino, pravi o kavi arabski pregovor. Umetnosti poslikave kave se učijo tudi dijaki Šole za storitvene dejavnosti v ŠC Velenje. Po nekaj mesecih vaj dijakom že uspe pripraviti dobro kavo in prav segreti mleko, da dobijo peno, na katero lahko slikajo srčke, smrečice, tulipane in figure po svojih zamislih. Dijaki so se novodobne umetnosti učili pod vodstvom strokovnjakov 1. slovenske šole za bariste Topespresso, ki jo je ustanovil Matic Zanoškar, ter učiteljev v šoli. V petek, 1. februarja, je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo GASTexpo Topespresso latte art grading system Slovenija. Šolo za storitvene dejavnosti sta zastopala Urška Jazbec in Kosta Ko-cev. Tekmovala sta v kategoriji baristov, ki so lastniki certifikata zelenega lončka. Oba sta dokazala, da sta mojstra v poznavanju postopkov in pripravi dobre in umetniško poslikane kave. Sodniki so izbirali med odličnimi baristi. Ob razglasitvi se je zelo veselil Kosta Kocev, saj je osvojil drugo mesto in srebrno priznanje, kar mu omogoča udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo jeseni 2019 v Milanu. Prisotnost sodnika Luigija Lupija, t. i. »očeta« latte arta, potrjuje, da je bilo tekmovanje na zelo visoki ravni. V šoli so ponosni na uspešne dijake in jih zelo spodbujajo, naj se vključijo tudi v obšolska izobraževanja. Tako je izobraževanje za bariste le eno od področij, za katera se dijaki v šoli pripravljajo in si utirajo pot do kakovostne zaposlitve in poklicne kariere. SP Nova kakovost v izobraževanju - Dom, domovina in svet v verzih mladih poetov Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC pripravili kulturno prireditev, s katero se je končal šolski pesniški natečaj ob 170-letnici smrti Franceta Prešerna. Ves december so dijaki kovali rime, lovili ritem besed in z njimi izražali svoj odnos do doma, domovine in sveta. Približno 50 pesmi se je nabralo in zato je bilo precej težko izbrati tiste najboljše, ki so bile s pomočjo deklama-torjev predstavljene na prireditvi na dan pred kulturnim praznikom. Prireditev so v celoti oblikovale pesmi dijakov, ki so jih v venec domoljubja povezali glasbeniki pod vodstvom Metke Jagodič Pogačar, prof. Na prireditvi so se ob Francetu Prešernu spomnili tudi Valentina Vodnika, ki je umrl pred natančno 200 leti in je vedno verjel v sloven- skega človeka, v njegov pogum in njegovo pokončnost. Da njegova vera ni bila zaman, so z nastopom in s pesmimi dokazali tudi dijakinje in dijaki, ki so se na najlepši možen način poklonili kulturnemu prazniku, domovini in domačemu jeziku. Ob tem niso pozabili, da smo del velikega sveta in hkrati zaznamovani z domom. Na prireditvi je dijak Vid Palčnik, idejni vodja pesniškega natečaja, razglasil tri zmagovalne pesmi, ki jim je komisija treh profesorjev in enega dijaka dodelila največ točk. Pri pesnje-nju in razmišljanju o domu, domovini in svetu so se najbolje odrezali: Neža Hrovat (M-4.d), Brezmejnost, Jaša Malič (M-1.c), Dom in Miha Korošec (M-3.d), Dom, domovina in svet. Neži in Mihu je bila mentorica Mojca Drev Uranjek, prof., Jašu pa Brigita Renner, prof. DAMJANA HUNDRIĆ MLADI ZA MLADE / BRALCI POROČEVALCI 41 Drugo mesto v hitrem in zanesljivem računanju Na državnem tekmovanju v hitrem in zanesljivem računanju LEFO, ki je bilo 19. januarja v OŠ Litija, je dijakinja I. gimnazije v Celju Nika Zabukovšek v kategoriji srednješolcev zasedla drugo mesto in se uvrstila na meddržavno tekmovanje, ki bo aprila v Estoniji. NP Lani jih ni bilo in smo jih pogrešali ... Ni čudno, kajti Šempetrani predstavljajo nekaj edinstvenega, nekaj, kar lahko doživimo samo z njimi. Pridejo župnik, ki daruje sv. mašo, župan, ki prijazno nagovori naše stanovalce in sodeluje v programu, ter pevska skupina La Vita, ki vedno bolj navdušuje s svojim čudovitim petjem. Ljudski pevci in pevke ponesejo s spomini naše stanovalce v mlada leta, seveda tudi harmonika ne manjka. Tonči Babič s svojimi aforizmi začini program tako, da ne vemo, ali bi se smejali ali bi se zamislili nad povedanim. 81-letni Franc Šušterič je z recitalom in s pesmijo privabil solze v oči poslušalcev (sam je sestavil že 1.500 pesmi). Ob nastopu skupine Nojeki zastane dih, vsaka beseda je odveč, privilegij je, da jo imamo priložnost poslušati. Za vso koordinacijo in organizacijo je zaslužna prizadevna Terezika Kunej, ki smo ji še posebej hvaležni. Šempetrani, hvala vsem. Želimo vam, da se vse dobro, kar sejete in dajete, tisočkrat povrne. KRISTINA KAMPUŠ direktorica Scefrane zastave Bralka nas je opozorila na razcefrane zastave, ki kazijo podobo pred stavbo Maksimilijana v Celju. Ker ne gre za katerokoli stavbo, ampak v njej delujejo pomembne ustanove, med drugim okrožno državno tožilstvo, je njena pripomba, da bi morali poskrbeti za nove zastave, povsem upravičena. Foto: SHERPA Valentinov koncert V nedeljo, 10. februarja, smo v Celjskem domu izvedli tradicionalni Valentinov koncert Vocal BK Studia. Na njem so ob spremljavi zasedbe BK Studio band v sestavi Leon Firšt - klaviature, Danej Pukl - električna kitara, Luka Vinko - bas kitara in Gregor Hrovat - bobni z izborom najlepših slovenskih duetov iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe nastopili pevke in pevci Vocal BK Studia. Mladi umetniki so navdušili številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo (pre)majhno dvorano Celjskega doma. Foto: Gregor Vrečko Paprika ima mlade Paprika ima mlade, bi lahko zapisali ob fotografiji. Neobičajno zelenjavo je pri pripravi juhe odkril Jože Podpečan s Hudinje. Pravi, da je papriko kupil v enem od trgovskih središč in da takšne še ni nikoli videl. Narava je pač polna presenečenj, če ji pri tem pomaga človek s raznimi preparati, lahko zraste vse mogoče. 42 BRALCI POROČEVALCI Srečanje upokojenih steklarjev Rogaške Ko pride čas slovesa in vstopa v drugo življenjsko obdobje, ostanejo le še spomini na delo in pripadnost steklarskemu poklicu v Steklarni Rogaška Slatina. Srečanje je organiziral sindikat tovarne s predsednikom Stjepanom Kri- žnikom. Ta je prisotne lepo pozdravil, med drugim nekdanjega direktorja Jožeta Pelka, in jim zaželel veliko prijetnega druženja. »Ko sem prišel v Rogaško Slatino, sem slišal starše, ki so govorili svojim otrokom, češ da bodo morali v steklarsko šolo, če se ne bodo pridno učili. Bil sem žalosten, da je ta poklic tako zapostavljen. Trudimo se vrniti čast poklicu steklarja. Trenutno imamo kar 45 štipendistov. V tovarni imamo veliko robotov, a vendar brez vaših pridnih rok ne bi bili poznani po vsem svetu po ročno izdelanih izdelkih,« je v nagovoru poudaril Jim Walsh, sedanji direktor Fiskars Steklarna Rogaška. Za razpoloženje je poskrbela skupina KAS. Na srečanju so pripravili zelo bogat srečolov. Na koncu sta upokojence obdarila Stjepan Križnik in Robert Šalamon. »Danes redko doživiš, da se druženja udeleži tudi direktor. Zelo smo počaščeni in se mu iz srca zahvaljujemo, kakor tudi Stjepanu za organizacijo,« so ponosno povedali prisotni. MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: Robert Šalamon Šesti dobrodelni jadralni ples za otroke v stiski Z morjem odpiramo vrata narave, z dobrodelnostjo vrata srca. Ko negujemo in spodbujamo dobrodelnost, v nas raste človek. Z njim podajamo roke pomoči potrebnim, z njim odpiramo jadra zgleda, upanja in družbene odgovornosti. V petek, 1. februarja, smo se v Kristalni dvorani gradu Šenek zbrali na dobrodelnem plesu člani in podporniki Jadralnega kluba Maltezer s Polzele. V izvrstnem vzdušju smo obeležili šesto leto organizacije dobrodelnega plesa za otroke v stiski iz socialno najbolj ogroženih družin in zbrali največ sredstev do zdaj. Ob dogodku, popestrenem s kulturnim programom, ki sta ga vodili Kaja Žnidarčič Savorgnani in Polona Turnšek, smo zbrali 1.253 evrov. Lani smo omogočili letovanje na morju sedmim otrokom. Ob tem smo izredno hvaležni in veseli vse podpore posameznikov in podjetij, ki čutijo z nami odgovornost, sočutje in vzajemno vizijo, da prispevamo k lepšemu jutri najmlajših. Prav tako smo bili veseli dobrodelnega nastopa Dunje Vrhovnik in Matjaža Vrhovnika ter Roberta Rauterja z duom Stil. Morje in veter učita jadralca, da zna z njima najti pravo smer. Učita ga, da za občutek svobode ni dovolj zgolj zapustiti obale. Ker valovi, kaplje, tokovi nenehno preizkušajo njegovo vedenje, vztrajnost, preudarnost in odgovornost. In to so lastnosti, s katerimi se približujemo drug drugemu in z njimi ustvarjamo lepši jutri. LJUBO ŽNIDAR, predsednik Jadralnega kluba Maltezer Tamara pomaga živalim Zmagovalka resničnostnega šova Ljubezen po domače Tamara Korošec je v medijih izrazila željo, da želi pomagati živalim, društvom in ljudem, ki potrebujejo pomoč. Zato smo jo v DPMŽ Celje vljudno povabili in poprosili za pomoč, ki bi nam zelo prav prišla, saj je precej naraslo število muc, za katere vsak dan skrbi naše društvo. Tamara se je vabilu odzvala in hitro smo našli skupno idejo. Prišla je v Štore v Mercatorjevo trgovino, kjer celo leto zbiramo priboljške v nastavljeni hišici, ki so jo izdelali učenci Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠC Celje. Vanjo je darovala hrano in priboljške za manj srečne živali v Štorah in okolici. Da je bil dogodek bolj zanimiv, so tudi njo presenetili učenci Osnovne šole Štore. Dva sta ji v zahvalo izročila risbici, na katerih so ona in njen izbranec šova Renato ter njune živali. Za njeno lepo gesto se ji je posebej zahvalil župan Občine Štore Miran Jurkošek, ki ji je podaril simbolično darilo občine. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje, Foto: Nataša Müller BRALCI POROČEVALCI 43 Diamantna poroka zakoncev Drobne Najbližji domači so se na biserni poroki Marije in Viktorja Drobneta iz Dobrine dogovorili, da se bodo srečali čez pet let na 65-letnici njune poroke. In pred dnevi so se odzvali njunemu vabilu ter ju pričakali v gostišču Bo-horč v Šentjurju. Čestitke ob njunem žlahtnem jubileju, ki ga dočaka malokateri zakonski par, so kar deževale. Bilo je pred 65 leti ... Njuna zgodba se je začela 28. januarja 1954, ko je Viktor Drobne popeljal svojo postavno sosedo in znanko iz šolskih klopi Marijo Hrovatič pred oltar. Mnogi še pomnijo, da je bila »ohcet« Drobnetovih gostija in pol. Prav nič drugače ni bilo na zlati, biserni in tokratni - diamantni - poroki. Na slednji jima je čestital tudi prvi mož Občine Šentjur mag. Marko Diaci in v šopek želja spet dodal prepričanje o ponovnem snidenju čez pet let. Takrat bo Drobnetov rod, v katerem so se rodili trije otroci Vili, Poldka, in Marica ter osem vnukov, zagotovo bogatejši še za kakšnega pravnuka. Trenutno se lahko pohvalita s štirinajstim pravnuki. Klenost in moč za premagovanje zdravstvenih tegob, ki jih prinesejo zlata leta, črpata iz časov, ko sta trdo garala: Viktor kot gozdar in miner, Marija kot gospodinja na kmetiji. Ljudska pesem, ki je plemenitila njuno življenjsko pot, se je slišala tudi na njunem slavju in Viktorju so pritegnili prav vsi, ko je zapel tisto svojo najljubšo En starček je živel ... V prostem času sta bila dejavna pri dobrinskih ljudskih pevcih in v cerkve- nem zboru, Viktor je bil tudi cerkveni ključar ter gasilec in še bi se kaj našlo. In spet se je potrdila stara modrost, da kdor poje, ostaja večno mlad. »Ostanita tako mladostna in predvsem zdrava, draga dia-mantnoporočenca Drobne! Nasvidenje spet čez pet let na obletnici poroke, pa kakorkoli se bo že imenovala!« MN Šestdeset skupnih let V cerkvi sv. Petra v Šempetru v Savinjski dolini sta v začetku februarja po 60 letih skupnega zakona svoje zaobljube obnovila Cecilija in Stanko Cerovšek. 7. februarja 1959 sta si zvestobo obljubila v cerkvi Matere Božje na Sladki Gori. Kljub temu da sta prihajala iz različnih krajev, Cecilija iz Ključarovcev pri Veliki Nedelji in Stanko s Pečice pri Sladki Gori, ju je pot združila na državnem posestvu v Šempetru, kjer sta se oba zaposlila. V življenju sta postala pono- sna starša hčere Silve in sina Srečka, zgradila dom za svojo družino, ki se je vanj vselila leta 1971, ter kljub vzponom in padcem skupaj ustvarjala spomine, ki jih še zdaj rada obujata. Življenje so jima polepšali tudi vnuki Samo, Beno in Anja. Sta tudi ponosna prastara starša pravnukom Niki, Aleksu in Evi. Po dolgi skupni poti sta oba še vedno dejavna, solidnega zdravja, rada urejata okolico hiše in sprehajata psička, ki jima krajša dni s svojimi vragolijami. AV Od petka do petka Ji IZBIRAMO DOGODEK TEDNA I radio celje vsak petek ob 12.15 UGRIZNITE V ТШ КДО novi tednik]! radio celje HIŠA N .KITA АГ IjVIAS C , VjersaJ Pust bo tokrat zlatih ust. 5. marca bomo v Jutranjem ritmu ob 8.30 gostili srečne izžrebance, ki bodo ugriznili v krof. V enem od krofov, ki jih bodo spekli v Pekarni Gersak, se bo skrival zlat prstan Hiše nakita Adamas. Sodelujete lahko s kuponi iz časopisa, na spletni strani www.radiocelje.com in www.novitednik.com, FB-strani Novi tednik in Radio Celje ter na Instagramu tednik.radio.celje. ^P Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Tel. številka: Podpis: Datum: Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom Zlati krof, ali ga prinesite na oglasni oddelek do 28. februarja do 11. ure. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku in Instagramu. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, d. o. o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. G Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19,3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 44 VRTNARIMO Prebujanje narave Valentinovo tekmovanje v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Valentinovo tekmovanje je tradicionalno šolsko tekmovanj«;, ki je vsako leto vprvi polovici februarja. Cvetličarsko učilnico, hodnik in rastlinjak zasedejo tekmovalci on njihovi pomočniki, ki se po merijo v dveh kategorijah za laskavi na slov naj cvetličarja/-ko in naj votnarja/-ko. Valentinovo tekmovanje je med dijaki in študenti zelo priljubljeno, prvi trije uvrščeni z vsakega področja zastopajo šolo na državnem tekmovanju na sejmu Flora 2019. Osrednja tema letošnjega tekmovanja sovpada s prihodom pomladi innosi naslov Prebujanje narave. Za naj cvetličarja se je prijavilo osem ekipi, ki so tekmovale v izdelavi fantazijske namizne dekoracije in okroglo oblikovanega spiralno vezanega iopka. Konstrukcije in ogrodja so lahko tekmovalci pripravili že pred tekmovanjem. To je büo v sredo, 13. februarja, med 9. in 11. uro. Laskavi naslov je v skupni razvrstitvi za naj cvetličarja osvojil Tilen Lipnik s pomočnikom Timotejem Burlakom; oba obiskujeta četrti letnik programa Hortikulturni tehnik. Drugo mesto je pripadlo dijakinjama petega letnika programa Diferencialni hortikulturni tehnik Anji Knez in pemočnici Rebeki Robnik. Tretje. mesto je osvojila Katja Vačovnik s pomočnico Janjo Zidanšek, obe ita dijakinji drugega letnika pnognamo Cvetličar. S področja vrtnarstva se je pomerilo deset ekip, ki so izdelovale vrtnarski nasad, velik 1 mx 1, 5 m. Vi šina izdelka ni smela presegati 2 m . Poleg dijakov se jv v tej kategoriji pomerila tudi ekipa študentov prvega letnika smeri Hortikulturni inženir višje strokovne šole. Vse ekipe so bile zelo izenačene. Zmagovalna ekipa, ki sta jo sestavljala Borut Pustatičnik in Angelika Vasle, sta predstavila terasno zasaditev. Oba dijaka obiskujeta četrti letnik programa Hortikulturni tehnik. Drugo mesto sta osvojila dijaka drugega letnika programa Vrtnar Andraž Penič in Andraž Čretnik, tretje mesto pa sta zasedli dijakinji četrtega letnika programa Diferencialni hor-tikulturni tehnik Valentina Vaš in Nina Rogelšek. Delo ocenjevalca v kategoriji za izbor za naj cvetličarja/ko je na tekmovanju prevzel Simon Ogrizek, sicer tudi mednarodni sodnik, ki je ocenil, da so bili vsi izdelki kakovostni. V kategoriji za izbor naj vrtnarja/-ke je ocenjevanje prevzel Alen Kovačič, vodja enote ArboretumVolčji Potok v Celju. Vsem udeležencem tekmovanja iskreno čestitamo zv sodelovanje in za izvirne ideje. Izkušnje s tekmovanja so lepa popotnica za nadaljevanje profesionalne poti. ROMANA ŠPES Foto kolaž:VERONIKA CVETKO Trudimo se po najboljših mg№|[ »Že od prvega letnika se udeležujem tradicionalnega Valentinovega tekmovanja. S sodelovanjem na tekmovanju se mi je odprlo ogromno možnosti za dodatna znanja, spoznavanje novih, pomembnih ljudi na področju cvetličarstva in še mnogo drugih pozitivnih dejavnikov. Občutki, ko ustvarjam s cvetjem, so nepopisni. Skozi moje misli gredo strah, veselje, vznemirjenje in ponos. Prav lepi je pogled na šolske hodnike, ko nas toliko dijakov in študentov ustvarja in se trudi po najboljših močeh. Najboljšim tremvpanogi cvetličarsiva in vrtnarstva j v ponujeno možnost sodelovanja na državnem tekmovanju Flora, kj (er tekmuj njo ieOmovalci iz vse Slovenije. Sama sem vsako leSo dobila So priložnoit in jo izkoristila za vojv, nove tehnike in spletanje prijateljskih vazi med sotekmovalci. Za takšne občutke. možnosti in znanje se lahko zahvalim mentorici Ani Sotošek ter seveda Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Vsem, Id se vidijo v tem poklicu in ustvarjanju, vabim, da se nam pridružijo in tudi sami doživijo takšne čudovite trenutke.« Anja Knez, dijakinja 5. letnika Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje NAMIG ZA IZLET 45 Rojstna hiša Arnolda Schwarzeneggerja v vasici Thal pri Gradcu. Pred hišo je postavljen njegov kip. Supermoderna cerkev v Thalu, ki spominja na dela Hundertwasserja. Gre za delo arhitekta in umetnika Ernsta Fuchsa. Pri Arnoldu Schwarzeneggerju Njegov rojstni Thal pri Gradcu je zelo zanimiva vas - Od dečka s prirojeno srčno napako do najbolj znanega mišičnjaka na svetu S Štajerske sta v Ameriki uspela dva človeka, ki ju pozna skoraj vsak Zemljan. Iz slovenskega dela Štajerske je, kot dobro vemo, Melania Trump, iz avstrijskega dela je hollywoodski igralec in nekdanji guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger. Njegov rojstni kraj je prikupna vasica Thal pri Gradcu, oddaljena približno pet kilometrov od velikega mesta. Vas je zelo zanimiva in turistično privlačna. Thal je skrit v hribih zahodno od mesta, podobno kot je v Celju skrit Zagrad. Med vožnjo z avtomobilom po zahodnem robu Gradca sem odcep za Thal težko našel, saj je zelo slabo označen. Ko sem prišel na cilj, se je dolgo iskanje odcepa obrestovalo, saj je vas res vredna ogleda. Pot me je najprej pripeljala do Thalove supermoderne cerkvene stavbe zelo pisanih barv v slogu fantastičnega realizma. Še najbolj me je spomnila na dela avstrijskega arhitekta in umetnika Hundertwasserja, vendar je thalska cerkev delo Ernsta Fuchsa. Ta Dunajčan judovskih korenin, ki je med očeti fantastičnega realizma, je umrl pred štirimi leti. Izjemna cerkev je nastala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Od nje je čudovit razgled daleč po Thalu, in sicer po valoviti in redko naseljeni pokrajini. Zdi se, kot da Thal ni na samem pragu velikega Gradca, ampak nekje daleč na podeželju. Blizu cerkve sta sedež občine in šolska zgradba, ki je trenutno živahno gradbišče. Najbolj obiskana znamenitost Thala je na naslednjem gričku, ki je deset minut hoje od Fuchsove cerkve. Ko sem bil pred približno desetletjem in pol v Thalu, ni »uradno« še prav nič spominjalo na njegovega najbolj znanega sina Arnolda Schwarzeneggerja. Danes je seveda drugače. Na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, po širši okolici je speljana Pešpot Arnolda Schwarzeneggerja ... V tem, in sicer svojem prvem domu Čoln ob spominski pešpoti ob jezeru Tha-lersee, v katerem je Arnold svoji Mariji obljubil zakonsko zvezo. se je rodil takoj po drugi svetovni vojni, leta 1947. Rodil se je materi gospodinji in očetu žandar-ju kot drugi sin. V rojstni hiši je nato preživel otroštvo in mladost. Arnolda so tam vzgajali v duhu tistega časa, to je strogo. Leta 1968 je odšel v Ameriko, kjer se mu je uresničil ameriški sen. Tam se je poročil z nečakinjo predsednika Johna Kennedyja, z novinarko Mario Shriver. Njun zakon je obogaten s štirimi otroki, poleg tega ima Arnold še enega nezakonskega. Mati tega je bila noseča celo istočasno kot Arnol-dova Maria. Pred osmimi leti se je par ločil. Po Arnoldu Schwarzeneggerju je bila lani celo poimenovana najmanjša znana muha na svetu Megapropodiphora arnoldi. Avstrijcem se je zameril Onkraj velike luže je uspel - najbolj znan in najuspešnejši bodibil-der na svetu - predvsem kot igralec in kot politik. Zanimivo je, da se je Arnold rodil celo s prirojeno srčno napako. Kot otrok se je ukvarjal z nogometom, boksom in s plavanjem, nato je začel kot štirinajstletnik dvigovati uteži. Pri devetnajstih letih je postal med mišičnjaki doslej najmlajši mister universum. Že takrat je rad gledal filme z različnimi borbenimi junaki. Nato se je v Hollywoodu proslavil s Cona-nom, Terminatorjem in številnimi drugimi filmi. Za Schwarzeneggerja je predstavljalo piko na i leto 2003, ko je postal guverner Kalifornije. Med njegovim vladanjem v tej zvezni državi so se pojavili v domačem Gradcu in daleč po Avstriji ostri Arnoldovi nasprotniki in to zaradi njegove naklonjenosti smrtni kazni. Med drugim so zahtevali odvzem njegovega avstrijskega državljanstva. Ko je kot guverner zavrnil pomilostitev še drugega na smrt obsojenega zapornika, je prišlo v Gradcu celo do preimenovanja mestnega štadiona Arnolda Schwarzeneggerja. No, ta nosi danes celo že svoje tretje ime. Kljub vsemu je prejel Schwarzenegger po tistem visoko avstrijsko, francosko in nemško priznanje, vendar predvsem za svoja prizadevanja na področju varovanja okolja. V današnjem Thalu pri Gradcu spominja nanj še marsikaj. Med gozdovi je skrito umetno Thalsko jezero (Thalersee), ki ga pozimi pokriva debela ledena površina. Okoli jezera je speljana Arnoldova pešpot. Ob njej je postavljen celo čoln, v katerem je mladi Arnold svoji Mariji obljubil zakonsko zvezo. Ob njem je tabla, ki opozarja na to dejanje, skupaj s fotografijami nekdanjih zakoncev. Ne manjka niti tabla z dolgim seznamom filmov, v katerih je nastopil slaven thalski rojak. Ob vsem tem turisti skorajda pozabimo na ostanke graščine v Thalu, ki je čisto blizu mišičnjakove rojstne hiše ... BRANE JERANKO Skulptura robota Ramtron, ki je postavljena pred rojstno hišo Arnolda Schwarzeneggerja. Sestavljena je iz delov odpadnih avtomobilov. Notranjost nevsakdanje cerkve v Thalu 46 RAZVEDRILO Vstanite, saj vam bom vzel le 20, ne 200 evrov. Oven Tehtni ca ImÜ Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Na sodišču Sodnik vpraša Janeza: »Priznate, da ste iz izložbe ukradli dragoceno ročno uro?« Janez: »Priznam, res je. V izložbi je bil kar velik napis Izkoristite priložnost!« Volitve Kandidat za župana na- V bolnišnici V sprejemnici bolnišnice sprašujejo bolnika: »Hrano imate?« »Ja.« »Kaj pa pižamo, odejo in brisačo?« »Tudi.« »In kdo je ta človek z vami?« Bolnik: »Zdravnik. Za vsak primer, če ga nimate.« Sreča po petdesetem Srebro v laseh, zlato v zobeh, sladkor v krvi, kamni v ledvicah, svinec v nogah, neusahljiv izvor plinov. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. govori volivce in reče: »Vsi župani pred mano so vam obljubljali vse mogoče in v svojem mandatu niso naredili nič. Jaz vam pa nič ne obljubljam in boste videli, da bom držal besedo.« Na tržnici Rozika reče Micki: »Včeraj sem bila na tržnici in sem šla mimo tvojega moža, a me ni videl.« Micka: »Ja, mi je povedal.« Če smo iskreni, v mladosti nismo niti sanjali, da bomo nekoč imeli toliko bogastva. Šala »Dobro jutro, je to občina?« »Ja, želite?« »Mi lahko poveste kakšno šalo?« »Pri nas delamo, nimamo časa za šale!« »Haha, dobra!« Meseci »Janezek, kateri mesec ima 28 dni?« »Vsak, gospa učiteljica, le da jih imajo nekateri še več.« Ženska je kot svet: Pri 2C letih je kot Afrika - ne dovolj raziskana. Pri 3C letih je kot Indija - topla, zrela in skrivnostna. Pri 4C letih je kot ZDA - tehnično popolna. Pri 5C letih je kot Evropa - zapravljiva in z bogato preteklostjo. Pri 6C letih je kot Sibirija - vsi vedo, kje je, a nihče noče tja. Glasujte za naju! Obljubljava vam med in mleko. Vse slikovne šale vir: splet Telefonski zombiji na cesti! V stavku »Živela sta srečno do konca svojih dni« manjka beseda - skupaj ... Pravijo, da je vsak četrti človek na svetu Kitajec. Nas je šest v družini, kar pomeni, da eden ni naš. Feng šui dieta: vrata hladilnika obrni proti steni! Vedeli boste, da je prav, da umirite svoj temperament, vendar bo to občasno težko. Z vašim vedenjem bodo v veliki meri upravljale strasti. Vaša pričakovanja se bodo spreminjala in včasih resnično ne boste vedeli, kje ste in kaj hočete. Misel na nekoga vam že nekaj časa ne da miru. Imate občutek, da bo pot do uresničitve vaše želje še dolga, in prav nič se ne motite. Tokrat delujte na dolgi rok. Bik Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Od četrtka do sobote popoldne boste gostili Luno v svojem znaku, zato bodo ti dnevi dobri za druženje, nakupe, zmenke, različne krajše poti in izlete. Malo več previdnosti v petek zaradi vpliva Saturna ne bo odveč. Zaradi stiske s časom se boste morali odpovedati prijetni zadevi. Nič hudega, ponovno boste dobili novo vabilo, na katerega se boste kasneje lahko odzvali. Okoliščine bodo namreč drugačne. škorpijon Z Venero v sorodnem zemeljskem znaku in z Marsom v svojem se boste odlično počutili. Ponudbe bodo deževale, vendar se ne boste odločali po trenutnem razpoloženju. Čutili boste, da ste deležni pritiskov na drugih področjih, zato ne boste imeli jasne slike o dogajanjih. Prav je, da ne hitite in da si v svojem prepoznavnem stilu vzamete resnično dovolj časa za graditev strategije in razmislek. Konec tedna bo pester in zanimiv, Luna bo potovala po vašem znamenju in zaradi nje boste lažje reševali vprašanja, ki vas mučijo že dlje časa. Intuicija bo močno povečana, prisluhniti ji bo treba. Imeli boste sposobnost, da boste prepričali okolico o pravilnosti svojih besed. Finančno boste sicer še morali počakati na priliv, ampak denar zagotovo bo. Presenečenju se ne boste mogli izogniti. Dvojčka Pri delu bo treba pohiteti, če želite imeti v prihodnjih dneh nekaj dni prosto. Dobro se boste organizirali in uspeh se vam nasmiha. Nekaj vas bo motilo, še sami ne boste točno vedeli, kaj. Spraševanje o partnerjevi zvestobi je nesmiselno. Predvsem vi ste tisti, ki želite svobodno dihati, ne glede na to, ali ste v partnerstvu ali ne. Sami ste vzpostavili sistem, ki vam ustreza, zato ostanite pri njem. Rak Strelec V ponedeljek zvečer bo Luna vstopila v vaš znak in v torek tvorila zadnji krajec. V tem času se bo treba malo prilagajati ljudem in okoliščinam. Energija bo nihala, sočasno s tem tudi vaše počutje. Sicer pa visoko dvignite glavo, saj ste poželi pravi uspeh. Mogoče se tega še ne zavedate, saj bodo potrditve prišle kasneje. Veliko ste postorili, veliko dela vas še čaka. Ne boste se ustavljali, vaša pot vodi strmo navzgor. Kozorog Nekdo vas bo hotel prepričati o pravilnosti svojih odločitev, ki nimajo veliko skupnega z vami. Spraševali se boste, čemu sploh namenjate svoj prosti čas, in sklenili, da je dovolj razdajanja za tuje ljudi. Sami sebe končno postavite na prvo mesto! Luna na vas deluje z dvojno močjo, saj je vaša vladarica. Vendar njen vpliv ne bo negativen. Vaša kreativna plat se bo prebudila, ideje bodo deževale, uresničite jih. Moč vaše potrpežljivosti bo večkrat na preizkušnji in trdno se boste oklepali svojih pravil. Kljub temu velja svarilo. Ravnajte preudarno, zaletavost vam lahko zelo škoduje. Želeli boste narediti nekaj pomembnega in mikal vas tudi večji zaslužek. Zagotovo bo sledilo izboljšanje na finančnem področju. Neko prijateljstvo se bo krepilo in v veselje vam bo, da ta oseba ne pričakuje prav nič od vas. Vodnar Prišel bo čas obračuna in inventure. Tisto, kar ste dajali na stran in s čimer se niste želeli ukvarjati, bo ponovno priplavalo na dan. Pristopili boste selektivno in modro, saj boste točno vedeli, kaj mora imeti prednost. Ne slovite zastonj kot izjemni pri organizacijskih veščinah. Trenutek za uživanje v bolj prijetnih plateh življenja bo prišel na vrsto malo kasneje. Najprej boste želeli priti na čisto z obveznostmi. Kar precej dela se je nabralo, kljub temu da vse opravljate sproti. Prav zaradi tega vam ne bo jasno, kaj morate spremeniti ali kaj mogoče celo opustiti. Trenutno ste preobremenjeni, zato velja svarilo. Svetujem vam veliko pozornost na zdravstvenem področju, drugače vam bo zmanjkalo tudi delovne vneme. Obetajo se manjše težave z zbranostjo, vendar jih boste s potrpežljivostjo premagali. Ribi Devica V četrtkovem dopoldnevu boste lahko izjemno uspešni, zato izkoristite ta čas za uresničevanje svojih idej in načrtov. Uživali boste v razgovorih z ljudmi, od katerih se lahko kaj naučite. Vaš nastop bo odličen, prav tako počutje. Kar nekaj vam je že uspelo, za ostalo potrebujete samo čas. Na čustveno področje svojega življenja boste tokrat znali zreti tudi z glavo, ne samo s srcem, kar bo dobro. Sonce je v tem tednu že vstopilo v vaše znamenje in iz dneva v dan vam bo povečevalo vitalnost, zato bo tudi počutje bistveno boljše. Odlično vam bo služil tudi Merkur, ki prav tako potuje po vašem znaku. Pokažite končno svoja prava čustva, skrivanje za masko brezbrižnosti vam lahko škoduje. Pri denarnih zadevah vam svetujemo veliko previdnost, saj ste že prekoračili mejo dovoljenega. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka IGLAST GRM Z DROBNIMI JAGODAMI VEČJE LETALIŠČE MEDNARODNA OZNAKA NIGERIJE RAZLIČICA IMENA JULIJA PREČNI TRAM V KOZOLCU PASJA HIŠICA AMERIŠKI IGRALEC (VAL) ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA OKLEPNO VOZILO LETALO, AEROPLAN GRŠKI MITOLOŠKI LIK TRINITRO-TOLUEN KDOR KAJ OČITA SOČNI, MEHKEJŠI DELSADU MESTO V BiH ODISEJEV OTOK ANTON INGOLIČ AMERIŠKI IGRALEC CRUISE 14 ILUSTRATOR KDOR JE ZAPOSLEN NA LETALIŠČU REZINA (POG.) NAVIHANEC (LJUBK.) ANGLEŠKI IGRALEC HOWARD TALNA OBLOGA NESPAMETNO DEJANJE NEKDANJI IRAŠKI POLITIK AZIZ OTOK V IRS. MORJU 20 TV-IGRA V NADALJEVANJIH AMERIŠKI REVOLVER GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC ANG.GLASB STEVENS NEVARNA PADAVINA SREDNJE HITER HOD KONJA SOPRANIST-KA BRODNIK NEKD. SL. SMUČAR (PETER) SATURNOV SATELIT SPONA, OKOV NESPAMETNA ŽENSKA ODPORNOST PROTI OKUŽBI IRENA POLANEC ROČNO ORODJE ZA KOŠNJO SPOLNA ZDRUŽITEV ŽIVALI SLOVENSKI MIKROBIO-LOG (MIHA) PEKARNA UREJEVALEC IZŽLOŽB KRASTAV ČLOVEK (REDKO) POLITIK ERJAVEC PODOFICIR-SKI VOJAŠKI ČIN FIZIKALNA ENOTA GL. MESTO PERUJA RDEČA POLJSKA CVETLICA PREBIVALCI ARLESA KROMPIRJEV SVALJEK NEKD. POLITIK REJC MESARSKO OPRAVILO MANJŠA VODNA KOTANJA 10 ŠANSON-JERKA MAVRIČ GORIVO ZA LETALA 18 MANJŠA TORBA LETOVIŠČE PRI KOPRU OBUVALO ZA DOMA ODMAKNJEN PREDEL VEČJA KAMNITA GMOTA PREDOR ODPRTA PRIPRAVA NA VOZILU ŽALOST (STAR.) NASPROTJE SVETLOBE ALI ŽERDIN NADNARAVNO BITJE SREDNJE-VEŠ. VOJ. PRIPRAVA HLADNO OROŽJE PRIPOMOČEK ZA LOV GRŠKI BOG NEBA KATRA ZAJC SRBSKI REŽISER KUSTURICA 8 STROKOVNJAK ZA VINA PREBIVALEC POKRAJINE NA VZHODU FRANCIJE 22 SUDOKU 349 5 4 7 5 8 6 9 4 7 1 9 6 5 9 4 3 2 8 4 7 8 3 7 1 6 2 3 SUDOKU 40 1 8 7 2 1 9 2 4 5 6 3 7 5 4 9 3 8 2 5 2 4 1 3 7 6 5 REŠITEV SUDOKU 348 REŠITEV SUDOKU 39 2 8 5 9 3 1 4 6 7 1 3 7 8 4 6 5 9 2 4 9 6 2 7 5 1 3 8 5 6 9 3 1 2 7 8 4 3 2 4 6 8 7 9 1 5 8 7 1 4 5 9 3 2 6 9 1 8 5 6 4 2 7 3 6 5 2 7 9 3 8 4 1 7 4 3 1 2 8 6 5 9 5 2 1 3 6 7 8 9 4 7 3 9 8 4 2 5 1 6 6 8 4 9 5 1 7 2 3 2 9 5 6 1 8 4 3 7 4 1 8 2 7 3 9 6 5 3 7 6 4 9 5 1 8 2 1 5 3 7 8 6 2 4 9 9 6 7 1 2 4 3 5 8 8 4 2 5 3 9 6 7 1 PREDPIS IRIDIJ 17 13 ENAKI ČRKI 2 3 PREB. IRSKE ORANJE 12 19 21 MEDMET 5 9 7 15 16 BARIJ 6 11 novi tednik Vedno г илтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Nagradni razpis 1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. februarja. Geslo iz številke 7: Valentinovo za zaljubljene. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Zdenka Cestnik iz Laškega. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Marija Železnik s Frankolovega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Vida Remenih iz Dramelj. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 RUMENA STRAN Luko Dončica spodbujali tudi navijači iz Žalca Slovenski košarkarski navdušenci so se v prvi polovici februarja mudili v Združenih državah Amerike. Med njimi je bil tudi znan žalski navijač Aleksander Javor-nik, ki je postal prepoznaven na evropskem košarkarskem prvenstvu, ko je oblečen v izvirno opravo, ki je na hitro spominjala na Titovo, navijal za slovensko reprezentanco. Tokrat je z ostalimi slovenskimi ljubitelji športa, povezanimi v Klubu navijačev Slovenije, odpotoval v Dallas. Oblečeni v barve slovenske zastave in z napisi Luka Dončić so bili opazni tako v košarkarski dvorani kot na različnih spletnih portalih. Največ pozornosti je požel Aleksander Javornik, ki je z svojo izvirno opravo postal prava maskota slovenskih navijačev. Žalčan je bil še posebej vesel, ker je lahko ob tej priložnosti poklepetal z Dončićem in njegovo mamo Mirjam Poterbin. Javornik je Aleksander Javornik je mlademu slovenskemu košarkarskemu asu podaril navijaško majico Kluba navijačev Slovenije. za piko na i mlademu slovenskemu košarkarskemu asu, ki z izvrstnimi predstavami navdušuje iz tekme v tek- mo, podaril navijaško majico Kluba navijačev Slovenije. ŠO Foto: FB Tokrat z vinom, čez nekaj let z vodo? Tako je vseh šest županov občin Spodnje Savinjske doline prejšnji teden nazdravilo po podpisu partnerskega dogovora o sodelovanju pri zagotavljanju zdrave in nemotene oskrbe s pitno vodo. Po barvi sodeč je bilo tokrat v kozarcih še vino. Čisto mogoče je, da bo rujno kapljico konec leta 2022, ko naj bi bil projekt gradnje infrastrukture za vodooskrbo končan, nadomestila voda. Občine bodo za izboljšanje oskrbe s pitno vodo v teh letih skupaj pridobile kar 2,5 milijona evrov evropskega denarja. ŠO, foto: TT Z leve: polzelski župan Jože Kužnik, žalski Janko Kos, taborski Marko Semprimožnik, preboldski Vinko Debelak, vranski Franc Sušnik in braslovški Tomaž Žohar Tesno povezana s Francijo Po rodu Žalčanka se je na I. gimnaziji v Celju navdušila za francoščino ter jo doštudirala skupaj z novinarstvom. Danes je Manica Janežič Ambrožič (levo) voditeljica in odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija, za svoje obveščanje javnosti o aktualnem političnem in družbenem dogajanju v Franciji pa si je pred dnevi prislužila še francosko državno odlikovanje, imenovano vitezinja nacionalnega reda za zasluge Francoske republike. Manici ga je podelila francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari. Ob tem ji je na Face-booku ponosno čestital tudi Slavko Deržek, njen nekdanji razrednik in profesor francoščine, ki je prav tako francoski odlikovanec in ima naziv vitez akademskih palm. Foto: Francosko veleposlaništvo v Sloveniji Navdušeni za kulturo Na nedavni podelitvi priznanj Celjske zvezde za dosežke v kulturi je bil navzoč tudi lastnik in direktor podjetja Mik Celje Franci Pliberšek (levo), sicer tudi znan kot velik podpornik kulture (pa tudi športa). Bržčas si po prireditvi ni mogel kaj, da Urošu Rošerju, predsedniku KUD Zarja Trnovlje, ne bi čestital za prodoren in pronicljiv govor na slovesnosti. Pričakovati bi bilo, da je že po »službeni dolžnosti« navdušenka za kulturo tudi Polonca Rošer, soproga Uroša Rošerja in uslužbenka Mika, kjer dela kot strokovna sodelavka za kadrovske in pravne zadeve. V resnici je zelo dejavna v kUd Zarja, kjer nastopa v številnih gledaliških predstavah. Foto: SHERPA Zvezdniške debate Štore v srcu V očitno zelo živahno razpravo sta se na pogostitvi po koncu slovesnosti podelitve priznanj Celjske zvezde zapletla slikar Narcis Kantardžić, lanski prejemnik srebrnega grba MOC za dosežke v likovni umetnosti, in Violeta Vatovec Einspieler, dolgoletna novinarka v celjskem dopisništvu Večera in nekoč tudi naša sodelavka, od nedavnega upokojenka. Najbrž sta kakšno rekla o celjskih kulturnih zvezdah, za debato o letošnjih prejemnikih celjskih grbov je bilo namreč prezgodaj, saj so bili nominiranci objavljeni nekaj dni po slovesnosti ob kulturnem prazniku v Narodnem domu. Foto: SHERPA Če človek živi v Štorah in je tesno povezan s krajem in njegovo železarsko tradicijo, seveda ne sme spregledati razstave o 50-letnici livarne. Fotografije o njenem nastanku in delovanju bodo še do ponedeljka na ogled v Galeriji Železarskega muzeja na Teharjah. Ladislav Kaluža se je zadnja leta pred upokojitvijo sicer vozil v službo v Ljubljano, kjer je bil sekretar sindikata delavcev trgovine, a tesna povezanost z dogajanjem v Štorah, zlasti na športnem in gasilskem področju, je ostala. Pred leti je za dolgoletno delo v športu prejel zlati grb občine in zato tudi njegova prisotnost na razstavi ni bila posebno presenečenje. Foto: GrupA