oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu dnevniku v ohio
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
5^. xxxi. _ leto xxxi.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 14, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 74
Novi grobovi
^OSEpjjj
' Wo:
ne zloty
popoldne je preminila
'man's bolnišnici Josephine let* ^	Kovač, stara 45
Rd	je na 3 Biedler
niča	O. Bila je čla-
št t.^^uštva France Prešeren Jo GDZ. Zapušča žalujočega Ma Alexandra, hčer Mrs.
King, vnuka in sestro • Angela Rolih. Pogreb se ^rsil v petek iz Svetkovega ^"Gga zavoda.
^ANk
RUPNIK
nič«'	je preminil
Frank
let,
^en
Rupnik,
v bol-
-	star 45
stanujoč na 1249 E. 61 St. (jjjj bil nekje v južni Ame-ijgl' '^^kaj zapušča soprogo dojeno Mayer, sina T/5
Miti	nahaja v vo-
službi na Guamu, sestro
' Joi
I^etti
le Litchesstine in bra-
^	se bo vršil
^isa	ob 10. uri iz Ba-
^ pogrebnega zavoda n a uperior Ave. na pokopa-Calvary.
'^niace vesti
\« -—
'K
% v • ob osmih se vr-^bora Zarja na odru )	Ave. Koncert se
aprila in čas je kra-f^ke ° prosi vse pevce in so gotovo navzoči pri
J^jnik
"Pfiic,
® Vstopnico
zbora Jadran prosi in ono, ki so imeli («] ^ predprodaji, da no-v r ^°tovo vrnejo nepro-^ ftiOf	ali denar, da mu
oce zaključiti račune ne-
® priredbe.
vS»W
%J,®^Luke
S bolnišnici se na-
Qg	(Birchie) Kromar,
iGQ	Kromar iz 665
so vabljeni,
^ sito	niu pa želi-
•i; f&jšnje popolno okreva-
Stassen zmagal v primarnih volitvah v državi Nebraski
Governer Dewey na drugem mestu, senator Taft pa na tretjem
OMAHA, Neb., 14. aprila (sreda)—Iz popolnih volilnih poročil, ki so prišla iz 821 volilnih okrožij izmed 2,024 v državi Nebraski, je razvidno, da je v republikanskih primarnih volitvah zmagal bivši minnesotski governor Harold E. Stassen, ki je dobil 25,672 glasov.
Na drugem mestu stoji new-*~~-
yorski governer Thomas E.
Dewey s 17,543 glasovi, dočim se ohijski senator Robert A.
® Uri
četrtek zjutraj o b bo brala zadušnica
Vida v spomin dru-smrti Agnes Sot.
i%iki
prijatelji so vab-^ Se opravila udeležijo,
izgubile licence
N
fr 'In"
Cey 1 v Clevelandu pet tr-trgovinska do-vPtw., ^^®ndor'š license), ker likava
odkrila, da so go-^^0 p r i prodajnem
tax).
Taft nahaja na tretjem mestu, s 6,957 glasovi.
Izid glasovanja glede ostalih republikanskih p r e d s edniških aspirantov, katerih imena so bila na glasovnici, je bil sledeči:
General MacArthur 2,028 glasov, senator Arthur Vanden-berg 1,675 glasov, predsednik nižje kongresne zbornice Joseph Martin 421 glasov, californijski governer Warren pa 412 glasov.
Farmarska okrožja dala močno podporo Stassenu
Kot razvidno iz nepopolnih volilnih poročil, je dobil Stassen pretežno večino glasov v far-marskih okrožjih, dočim obstoja edino upanje za Dewey a, ako bi poročila iz mestnih volilnih okrožij pokazala, da v teh okrožjih močno nadkriljuje bivšega minnesotskega governerja.
Kar se tiče senatorja Tafta, je posftalo kmalu jasno, da je ostal daleč zadaj, in da v tekmi med Stassenom in Deweyom niti v poštev ne bo prišel. To je močan udarec za njegovo kandidaturo, ki utegne vplivati tudi na izid primarnih volitev v Ohi-ju, ki se bodo vršile 4. maja, in pri katerih se bo moral kosati s Stassenom, ki ima tudi v njegovi domači državi svojo listo kandidatov za delegate za republikansko narodno konvencijo.
Volitve v Nebraski so tudi iz-nova potrdile, kar se je pokazalo že v Wisconsinu, da gen. MacArthur nima nobene prilike, da bi dobil republikansko predsedniško nominacijo.
140 OBTOŽENIH RADI SABOTAŽE V GRČIJI
ATENE, 11. aprila. — Mornariško ministrstvo je danes naznanilo, da bo posajenih na zatožno klop 140 častnikov, podčastnikov, mornarjev in civilistov, ki so obtoženi "sabotaže, špijonaže ter tatvine raznih tajnih dokumentov."
j^^slavija obtožuje Anglijo in Zedinjene da provocirata nemire v Trstu
__
aprila—Jugo-jj^Sijjj-.^'^'^anji minister Sta-W^U '• danes izročil ame-V'^ju ^'^Sleškemu amba-fiiL Vn 1	note, s ka-
tj® iti 1 ija obtožuje An-države v zvezi ^P^'avo na Svobodnem ^'^^mlju. Nota pravi,
■ "^Jo	oblasti pro-
"k,.^rGd,
V^:
?®ni
iTotestni noti pravi vlada, da je an-
\ h "^a
^	organizaci-
Ql)|^" ^ravi, da so zavez-^vtolerantne napram skupinam in da
Jk""^	z namenom, da
" NiiV.	čas podaljšale
I Trata.
protestni
^ Uprava "odgovor-"leW-T' jih vršijo faši-
'''t 50
Rusi baje gradijo močno zračno silo
"dstotkov tržaške lijanske volitve.
policije bilo rekrutirano iz vrst predvojnih fašistov.
Jugoslovanska vlada dalje pravi v noti, da anglo-ameriška uprava ustvarja nmenoma vtis, da je Trst središče nemirov, da bi na ta »^ačin opravičila podaljšano okupacijo in zagotavlja, da angio-ameriške sile skušajo vstvariti tudi vtis, da Trst ne more preživeti kot neodvisno področje in da so dovolile, da se je pri upravi v teku šestih mesecev pojavil deficit v znesku 15,000,000,000 lir.
Beograjski časopis "Borba" pa obtožuje Anglijo in Zedinjene države, da sta povzročili vrsto obmejnih incidentov z namenom, da bi se vplivalo na ita-
WASHINGTON, 13. aprila— Letalski tajnik E. Stuart Symington je danes pred kongresnim odsekom za oborožene sile pričal, da ima vlada informacije, glasom katerih Rusija gradi "največjo zračno silo na svetu," z namenom, "da bo pripravljena na preiskušnjo moči" z Zedinje-nimi državami.
Med tem ko je Symington pričal, pa je finančni odsek brez odlašanja potrdil postavko za ojačenje ameriške zračne sile, kakor je zahteval obrambni tajnik Forrestal. Postavka ni bila niti za en cent znižana.
(Iz Berlina se poroča, da je polkovnik Sergej Tulpanov, politični ravnatelj pri sovjetski vojaški vladi v Nemčiji, n^ nekem zborovanju nemške mladinske organizacije izjavil, da Mar-shallov plan poyeni razdelitev Nemčije in cele Evrope v dva tabora, to pa da pomeni vojno. Tulpanov je dejal, da je Marshal lov plan poizkus, da se "reši potapljajoča kapitalistična ladja.")
*
Stalin pravi, da bo čas zacelil rane nezaupnosti
MOSKVA, 13 .aprila—Tu je bila danes priobčena izjava, katero je podal premier Stalin 7. aprila, na banketu, ki se je vršil ob priliki podpisanja pogodbe med Sovjetsko zvezo in Finsko.
V tej izjavi je sovjetski premier izrazil prepričanje, da se bo s časom in trudom odstranilo nezaupanje in sumničenja med narodi. To je bila prva Stalinova javna deklaracija glede mednarodnih odnošajev izza lani, ko je imel pogovor s Harol-dom Stassenom.
Tukaj se izjava smatra za znamenje, da Sovjetska zveza pričakuje zmanjšanja napetosti med vzhodom in zapadom.
Stalin pa je v istem govoru izrekel tudi nekaj rezkih besed na račun državnikov drugih velikih sil. Dejal je, da ne sklepajo poštenih in pravičnih pogodb z malimi narodi, ker jih ne smatrajo za enakovredne člane v družini narodov.
V LJUBLJANI SODIJO SKUPINO VOHUNOV
BEOGRAD, 13. aprila.— Danes se je v Ljubljani začela obravnava proti dva-najstorici vohunov, ki so obtoženi, da so organizirali oborožene sile kot predpripravo za intervencijo neke tuje sile.
Na čelu obtožencev se nahaja profesor Milko Bitenc.
Obtožnica med ostalim pravi, da so obtoženi pošiljali zaupljive yojaške in ekonomske informacije v inozemstvo in isto tako lažniva poročila o razmerah v Jugoslaviji s ciljem, da pro-vocirajo oboroženo intervencijo in vmešan je v notranje zadeve Jugoslavije,
Rusija zciyyglci predlog
zapadnih sil glede Trsta
Kratke vesti
COSTA BICA BO KMALU V ROKAH UPORNIKOV
PANAMA, 13. aprila — Panamski časopis "Star Herald" je (Janes priobčil vest, da je padec vlade v Gosta Rici neizogiben. Časopis poroča, da so uporniki pod poveljstvom Jose Figu-eresa zavzeli Cartago, ki se nahaja južno od prestolnice San Jose.
Do upora je prišlo 1. marca, ko je kongres razveljavil izvolitev Otilio Ulate Blance za predsednika Cesta Rice. Njegov nasprotnik Rafael Calderon Guar-dia, ki je očividno bil poražen, je hotel obdržati predsedniško pozicijo s silo. Figueres se bori za Blanca.
MATI USTRELILA 4 OTROKE, POTEM PA IZVRŠILA SAMOMOR
PITTSBURGH, 13. aprila. — Mrs. Gilbert E. Morcraft, stara 32 let, je ustrelila svoje štiri male otroke, dve hčerki in dva sinčka, katerih najmanjši je bil 7 mesecev star, najstarejši pa 12 let, potem pa s kroglo vzela svoje lastno življenje.
Trupla je našel njen mož, ki je odvetnik pittsburškega šolskega odbora, ko se je zgodaj zjutraj vrnil domov. Policija pravi, da se je tragedija odigrala malo pred polnočjo.
Mrs. Morcraft je bila najdena ustreljena na svoji postelji, poleg nje pa je bilo truplo njenega 12-Ietnega sinčka. Ostali trije otroci so bili očividno ustreljeni v posteljah, ko so spali.
Mrs. Morcraft se je kot dijakinja na Carnegie Institute of Technology učila streljanja in bila znana kot najboljša strelka v šoli. Policijska preiskava je odkrila, da je za pokončanje otrok in sebe porabila samo pet krogel.
Njen mož pravi, da si ne more predstavljati, kaj je ženo tiralo K dejanju. Rekel je, da je bila dobre volje, ko je zvečer zapustil dom in šel na neko sejo. Dostavil pa je, da je bila lani hudo bolna na živcih in da se je od tedaj nahajala v zdravniški oskrbi.
Odbor Z. N. zahteva, da se v Palestino pošlje vojaštvo
LAKE SUCCESS, N. Y., 13. aprila — Komisija organizacije Združenih narodov za delitev Palestine je danes zahtevala, da se v Palestino pošlje oboroženo silo, da se prepreči kaos po 15. maju.
Komisija je v svojem poročilu opozorila izvanredno skupščino, ki se bo začela v petek, da se bo vojaštvo nujnco potrebovalo, brez ozira, kaj bo skupščina sklenila glede načrta za delitev Svete dežele.
"Stalno poslabšanje položaja v Palestini vodi v neizogibno domnevo, da se bo vsled p6-manja zadostnih sil, ki bi upo-stavila in čuvala zakon in red v Palestini po prenehanju mandata, začel kaos, lakota, nasilje in krvolitje v Palestini, vključno v samem Jeruzalemu."
Palestinska komisija pravi, da bi se moralo podvzeti potrebne mere še pred 15. majem, ko se bo prenehal angleški mandat nad Palestino.
J UGOSLOVANSKO-POLJSKI TRGOVINSKI SPORAZUM
VARŠAVA, 13. apria—Poljska in Jugoslavija sta danes podpisali trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo dobrin do konca leta v vrednosti $22,-000,000.
Revizija mirovne pogodbe z Italijo bi pomenila kršitev osnovnih principov demokracije, pravi odgovor iz Moskve
RAZKAČENA MATI UBILA OTROKA
KORKLAND LAKE, Ont., 12. aprila—Policija je danes aretirala Mrs. Lucille LaMarche, staro 21 let, za katero veruje, da je vrgla v peč svojega dva meseca starega sina, ker jo je raz-kačil s svojim jokom.
PRVE POŠILJKE V OKVIRU MARSHALLOVEGA NOCRTA
WASHINGTON, 14. aprila— Danes se je uradno začel izvajati Marshallov načrt za zapadno Evropo. Na tisoče ton ameriškega žita se je začelo tovoriti v ladje pri Galvestonu, Texas.
Ukaz, da se začne tovoriti šest trgovinskih ladij z žitom, je dal upravnik Marshallovega načrta Paul G. Hoffman. Prvim ladjam bodo sledile druge natovorjene s hrano, kurivom, stroji in ostalimi potrebščinami za 16 držav zapadne Evrope in zapadne zone Nemčije.
Pet od prvih šest ladij bodo odplule v Francijo, šesta pa v Nizozemsko.
Židje v Palestini ustanovili vlado
PRILIKE ZA MIR UGODNE, IZJAVLJA FORRESTAL
WASHINGTON, 12. aprila — Obrambni tajnik James Forrestal je danes priporočal uzakonitev predloga za novačenje in splošno vojaško službo ter dejal, da se ako bodo Zedinjene države zadržale odločno, so prilike za mir še vedno ugodne. Med ostalim je dejal, da Rusija še vedno ne poseda atomske bombe.
Istočasno, ko je forrestal pričal pred kongresnim odsekom, pa je skupina odličnih znanstvenikov in verskih voditeljev, med katerimi je bil tudi dr. Albert Einstein, apelirala na kongres, da odloži akcijo glede zakona za novačenje, dokler se ne vidi, kakšen učinek bo imel Marshallov plan.
Naročajte, Širite in čitajte 'Enakopravnosti"
VOJAŠTVO KLICANO. DA POMAGA V POPLAVI, KI OGROŽA JUŽNI OHIO
COLUMBUS, O., 13. aprila. — Danes popoldne je bila edi-nica ohijske državne milice v Marietti poklicana, da nastopi aktivno službo v krajih v dolini reke Ohio, ki je prestopila bregove in še vedno narašča.
Najbolj ogrožano je mesto Marietta, kjer je nekaj družin tik ob strugi reke že zbežalo s svojih domov, dočim druge čakajo, da voda naraste do njih domov, predno se bodo umaknile.
Tudi governer West Virgini-je, ki meji na reko Ohio na južnem bregu, je pozval oddelek državnega inženirskega polka v aktivno službo. Ogrožani so zlasti kraji v okolici Parkersbur-ga.
LONDON, 13. aprila—Moskovski radio je nocoj naznanil, da je Sovjetska zveza zavrgla predlog Zedinjenih držav, Anglije in Francije, da se skliče konferenca štirih velikih sil z namenom, da bi se razmotrivalo o vrnitvi Trsta Italiji in sicer potom revizije mirovne pogodbe ^a Italijo.
Radijsko poročilo pravi, da je^
bil odgovor sovjetske vlade poslan v London, Pariz in Washington.
V ayojem odgovoru Sovjetska zveza poudarja, da je iz Trsta bilo ustvarjeno svobodno mesto na podlagi mirovne pogodbe z Italijo, katero mirovno pogodbo je pripravil Svet zunanjih ministrov štirih velikih sil, podpisalo pa jo je 21 držav.
Kot pravi poročilo iz Moskve,
je v ruskem odgovoru rečeno, da revizija takšnega dokumenta (mirovne pogodbe z Italijo), bi ne bila samo nesprejemljiva,
ampak bi obenem kršila "osnovne principe demokracije."
Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo izključena
Zedinjene države, Francija in Anglija so predlagale sestanek "sil, ki so zainteresirane v usodo Trsta." Po predlogu zapadnih sil bi se sestanek, ako bi bila Rusija na to pristala, vršil v začetku maja v Parizu.
Zapadne sile so tozadevni predlog postavile Rusiji 20.
marca, potem pa zopet urgirale odgovor 9. aprila. Javno pa je predlog, da se Trst potom revizije mirovne pogodbe vrne Italiji, objavil francoski zunanji minister George Bidault v Turinu.
Predlog zapadnih sil se je smatralo za diplomatično potezo, da se pri italijanskih parlamentarnih volitvah 18. aprila podpre prot i-komunistične stranke.
Jugoslavija, ki je bila najbolj prizadeta pri vprašanju vrnitve Trsta Italiji, ni bila sploh vprašana za mnenje. Vložila je uraden protest vsled predloga zapadnih sil, ne sicer vsled vsebine, ampak le načina, na kateri je bil podan. Današnji ruski odgovor pa obenem izključuje tudi jugoslovansko sugestijo, da bi se Jugoslavija in Italija medsebojno sporazumeli v duhu "Tito-Togliattijevih" pogovorov.
Zapadne sile se borile,
da se Trst pusti Italiji
Svobodno tržaško ozemlje, ki obsega 430 kvadratnih milj in ima 330,000 prebivalcev, je bilo ustanovljeno kot protektorat organizacije Združenih narodov s posebno določbo v mirovni pogodbi za Italijo. Nahaja se na meji med vzhodno in zapadno Evropo (ali pa kot to ameriški tisk običajno nazivlja na meji "železne zavese").
Pri konferencah ministrov za zunanje zadeve štirih velikih sil je bil prav Trst eno najbolj kočljivih vprašanj. Trst je zahtevala tako Jugoslavija kot Italija.
Zedinjene države so pri diskusijah zagovarjale Italijo, dočim je Rusija močno podprla zahteve Jugoslavije. Končno pa je kot kompromisna rešitev bil sprejet predlog, da se iz Trsta ustvari Svobodno mesto.
JERUZALEM, 14. aprila — Predstavnik Židovske agencije je danes naznanil, da so Židje na svojih področjih Palestine že ustanovili svojo lastno vlado in sicer mesec dni pred naznanjenimi načrti.
Glavni zionistični svet je včeraj naznanil, da se bo proglasilo neodvisno Židovsko državo v Sveti deželi 16. maja, ko se bo angleški mandat prenehal.
"Židovska samovlada je že živeči organ. Tega se očitno ne zavedajo v Lake Successu," je rekel predstavnik Židovske agencije.
"Za židovsko vlado je predvir devan kabinet 13 ministrov, med njimi premier, ministri zunanjih zadev, ekonomije in financ, obrambe, trgovine in industrije, delavstva, poljedelstva, pravde, prosvete in zdravja.
Doslej se še ni objavilo imen ministrov.
Pri koncu je predstavnik izjavil:
"Mi se lahko branimo. Ponavljamo, da ne želimo vojne z Arabci, lakšna vojna lahko samo povzroči trpljenje in izgube tako njih kot nam. Arabci bi se morali pomiriti z dejstvom, da je židovska samouprava stalni pojav na Srednjem vzhodu. Pripravljeni smo, da se z Arabci sporazumemo glede načrta za medsebojno sodelovanje na podlagi enakopravnosti statusa in prilike."
MED AMERIŠKA KONFERENCA SE BO NADA LJEVALA
BOGOTA, Columbija, 13. aprila—Glavni delegati 21 držav, ki tvorijo vse-ameriško konferenco, so danes sklenili, da v razdejani Bogoti nadaljujejo z delom.
Sklep, da se konferenca zaključi v Bogoti, kjer se je tudi začela, je v soglasju s čuti delegatov, da se ne bi smelo dovoliti, da bi se komunisti lahko bahali, da so "jih vrgli ven."
V zvezi z nemiri, ki so izbruhnili v Columbiji, je sovjetska agencija Tass označila za "nesmiselne potvorbe" vesti, da so baje "ruski agenti" sodelovali pri dogodkih v Bogoti.
JUTRI BODO PRIMARNE VOLITVE V NEBRASKI
OMAHA, 11. aprila. — V torek se bodo v državi Nebraski vršile primarne volitve, ki bodo igrale važno vlogo v zadevi vprašanja, kdo bo bodoči republikanski predsedniški kandidat. V borbi za delegate so senator Taft, gov. Dewey in bivši minnesotski governer Stassen, ki so danes vsi podali izjave, da bodo zmagali.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
14. a
prila 19^^
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRUTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
Foi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
■•$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ITALIJANSKO LJUDSTVO PRED VELIKO ODLOČITVIJO
I,
Prihodnjo nedeljo se bodo v Italiji vršile volitve, ki bodo ne samo odločile o usodi italijanskega ljudstva, ampak bodo obenem izvršile velik vpliv na bodoče dogodke v zapadni Evropi.
Pri teh volitvah sodelujejo tudi Zedinjene države. Brez vsakega spoštovanja suverenitete italijanskega naroda poskušajo z grožnjami, podkupnino, obljubami in propagando proti komunizmu in Sovjetski zvezi vplivati na svobodno izbiro italijanskega ljudstva. Milijone pisem je po nasvetu predsednika kongresa Martina bilo poslanih v Italijo. Pri tej pisemski kampanji, ki je bila posebno živahna zadnja dva tedna, so sodelovali * tudi ameriški časopisi, ki predstavljalo ameriške monopole in katerih simpatije so seveda na strani klike bankirjev, industrijalcev, veleposestnikov, cerkvene gospode, ki danes s pomočjo de Gasperija, poskušajo uvesti v Italijo klero fašistično diktaturo po vzorcu Francove Španije.
Kot smo že na tem mestu omenili, je "Cleveland Press" šel tako daleč da je odprto svetoval ameriškim državljanom italijanskega porekla naj pišejo svojim sorodnikom, da bo prišlo do vojne, ako bodo pri volitvah zmagali levičarji.
V soglasju s Trumanovo doktrino in Marshallovim načrtom za pobijanje "komunistične nevarnosti" pa je naša vlada podvzela celo vrsto "diplomatičnih" potez, katerih namen je, da se pomaga bivšemu vatikanskemu knjižničarju de Gasperiju—ali pa, kot ga italijanski levičarski tisk nazivi je "ameriškemu ministru za italijanske zadeve." Najprej je prišel predlog o vrnitvi Trsta Italiji, s katerim se je hotelo zanetiti sovraštvo napram Jugoslaviji in odvrniti pozornost italijanskih volilcev od socialnih in ekonomskih vprašanj, ki jih de Gasper i jeva klerikalna vlada ni rešila. Potem pa so z veliko pompo Zedinjene države izročile Italiji neke stare ladje in obljubile, da ji bodo vrnile okrog $35,000,000, ki so bili v Ameriki zamrznjeni. Sedaj pa pritiskajo, da bi se Italijo sprejelo v članstvo organizacije Z. N. Obljubljajo pa še mnogo drugih stvari, ako bodo Italijani poslušali nasvete naše vlade. V nasprotnem slučaju pa so seveda grožnje. Italijanom grozijo, da ne bodo več dobivali nobene pomoči iz Amerike, ako bodo volili za komuniste in končno jim grozijo tudi z vojno.
Resnična demokracija se ne zateka k takim metodam pritiskanja na druga ljudstva. Resnična demokracija bi morala spoštovati želje drugih narodov, pa če nam to ugaja ali pa ne. Volitve v Italiji so vprašanje, ki prizadeva izključno le italijansko ljudstvo in o katerem italijansko ljudstvo mora odločiti po svoji vesti in po svojemu lastnemu prepričanju. Cemu je treba pritiskati, strahovati, groziti z represalijami? Cemu je treba na vsak način prisiliti italijansko ljudstvo, da glasuje za veleposestnike, bankirje, industrijalce, cerkvene predstavnike, reakcionarce in fašiste? Ali ni to res dokaz, da naša zunanja politika ne pod-, pira stvar demokracije, ampak najhujše sovražnike resnične ljudske demokracije?
Druga tuja sila, ki se odprto vmešava v volitve v Italiji, je Vatikan. Dočim poskuša naša vlada potom materij al-
UREDNIKOVA POSTA
se male skupine veleposestnikov in kapitalitov, za politične in materijalne interese Vatikana, ki v sami Italiji lastuje veleposestva in delnice vodilnih italijanskih monopolov. Iz tega razloga je popolnoma razumljivo, zakaj Vatikan s takšno vnemo sodeluje pri volilni kampanji. V Jugoslaviji so na primer škofje s pastirskimi pismi podprli zločinski fašistični režim Ante Paveliča, ki je cerkvi dal posebne privilegije, toda ti isti predstavniki Vatikana pa so obsodili Titovo vlado, ki je izvedla agrarne reforme, dala kmetom zemljo in med ostalim razkosala tudi cerkvena veleposestva.
Ni dvoma, da se italijansko ljudstvo, ki je katoliško, še vedno nahaja pod vplivom duhovnikov, pa naj bo tudi pri takšnih ne-verskih vprašanjih kot so volitve. Toda prav to zlorabljanje verskih čutov italijanskega ljudstva v politične namene potrjuje, kako prav je imel ruski pisatelj Maksim Gorki ko je je zapisal: "Eni narod držijo za roge, da bi ga drugi lažje molzli."
(Konec jutri)
PISMO IZ SLOVENIJE
Bliža se koncert Slovana
Euclid, Ohio. — Zelo hitro poteka čas in kaj kmalu bo prišel dan koncerta pevskega zbora "Slovan". Dne 2. maja bo zbor prvič priredil svoj koncert
Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Tako se bo občinstvu prihranilo dolgo pot v belo Ljubljano.
Vstopnice na ta koncert, ki obeta biti zelo bogat po vsebini, so že sedaj v predprodaji, in jih lahko dobite v Oražmovi slaščičarni v SND, St. Clair Ave., kot tudi pri vsakemu pevcu zbora.
Torej, zbor Slovan se prijazno priporoča cenjeni javnosti za obilen poset. Sezite po vstopnicah in rezervirajte si 2. maj za "Slovana". Pričetek koncerta bo ob 4. uri popoldne.
Frank Rupert, tajnik.
Za Mladinski pevski zbor SDD
Izseljenci iz Avstralije in Nove Zelandije se vračajo v domovino
V stari Jugoslaviji so se morali delavci v znatnem številu seliti v tujino, da si tam poiščejo kruha, ki so ga v domovini
vanske ladje v Novo Zelandijo po osvoboditvi.
Odposlanci so obenem povabili posadko na veliko svečanost, ki so jo pripravili naši izseljenci. Svečanosti se je udele-
zaman iskali. V pretežni večini žilo okoli 2,000 naših izseljen-
To bo dan naše mladine, dan naše mile pesmi, dan naše lepe besede, dan vedno novih po-gankov narodne zavednosti,
dan ki bo prikipel višek pono- ^^J^i nova Jugoslavija ima de-sa, veselja in tihe sreče in nas kruha za vse svoje sinove,
so se selili v Ameriko, ki je več desetletij privlačevala evropske izseljence sploh, ker je bila na glasu kot nekaka obljubljena dežela, kjer je vsakomur dana možnost, da se dokoplje do prostorčka na soncu.
V zadnjih dveh desetletjih pred vojno, ko so ameriške oblasti omejile dotok izseljencev v deželo strica Sama, pa so mnogi Jugoslovani, zlasti iz Dalmacije, začeli iskat srečo na čisto drugem koncu sveta—v daljnji Avstraliji in Novi Zelandiji. Kakor drugod, so si tudi tam naši rojaki s pridnim delom služili vsakdanji kruh ter obenem dvigali blagostanje tujih ležel. Danes jim tega ni treba več,
objel ko bomo gledali to našo cvetno mladino, to cvetje našega naroda.
Nedeljo 25. aprila si določite, da boste prišli v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. in
Mnogo jugoslovanskih izseljencev je to uvidelo in se je že vrnilo v domovino, tako iz Amerike kakor tudi iz Avstralije.
Sedaj je na potu v domovino kakih 500 naših izseljencev iz napolnili dvorano kot pri prejš- j Nove Zelandije. Potujejo z ju-njih priredbah, se med mladino j goslovanskim parnikom "Rad-navžili veselja in j' s tem tud< j nik," ki je dne 2. marca odplul pomagali pri njenem daljnem delu. Tam nas ne bo doseglo grmenje političnih šarlatanov in vojnih hujskačev, k i človeku
poskušajo izčrpati živce in mu krajšajo življenje. Tam nam bo nekaj ur veselega in med mladino zadovoljnega uživanja pripomoglo k zdravju več kot pa en obisk k zdravniku in vse to za mnogo manj denarja — za 75 centno vstopnino. ■ ! Stare maniice in očetje ne po-I zabite opozoriti svoje hčere in
sinove na to prireditev in pri-
iz E remantla.
Prihod "Radnika''
v Novo Ze-
cev in delegatov jugoslovanskih društev in organizacij v Novi Zelandiji. Navzoči so bili tudi zastopniki sindikalnih organizacij. V dvorani je posadki "Radnika," ki so jo naši rojaki pozdravili z navdušenimi vzkliki in ovacijami Jugoslaviji, izrazil dobrodošlico predsednik jugoslovanskega sveta izseljencev v Novi Zelandiji, ki je med drugim dejal, da so izseljenci izredno veseli, da jim nova Jugoslavija nudi mčžnost povratka v domovino in da bodo zato zastavili vse svoje sile za uresničenje petletnega gospodarskega načrta. Nato so govorili še predstavniki raznih drugih društev in organizacij, med njimi društva "Maršal Tito" ter predstavniki izseljencev, ki se bodo vrnili v domovino.
Predsednik ' sindikata luških delavcev Nove Zelandije H. Varnss je dejal, da je srečen, ko vidi predstavnike tiste dežele, ki so jo tako. občudovali med vojno in ki jo sedaj občudujejo spričo velikih naporov pri obnovi in izgraditvi države. Imel je priliko prepričati se o lažeh, ki jih s"Gtcvna reakcija širi o Jugoslaviji. V imenu 40,000 čla-
na*
letnega gospodarskega Jugoslavije.
Govor poveljnika so navM^'
pozdravili z viharnimi vzkliki ®
ovacijami Jugoslaviji in
lu Titu. Nato so predstavni '
jugoslovanskega sveta izselj®
cev izročili poveljniku
ka" darove za maršala
ženske iste organizacije so Pf
obdarovale posadko in povelJ®
ka. Svečanost je zaključila
sta zabava s petjem in godb"-
Odhod parnika je
več tisoč ljudi. Ko je parnikP
skozi luko, ga je spremljalo v
ko število ribiških ladjic iii co
nov. Manifestacij je bilo kon
šele, ko je parnik zapustil
Izseljenci, ki se z "Radniko®^
v domovino, bodo
zacetk"
vračajo speli v aprila.
Jugoslavijo v
živi'"'
Uredbi o odkupu klavne in volne
Vlada F'ederativne republike Jugoslavije je uredbo o , obveznem ^ klavne živine od kmetova c®'
orali 0" dolo* vse
landijo je bil za naše tamošnje j nov sindikatov iz Auckianda je rojake velik dogodek. Ko je par-1 pozdravil posadko predsednik nik priplul v luko Auckland, ga j krajevnega sindikalnega odbora je na obali navdušeno pozdra-1 ter izrazil željo, da bi se vzpo-
vila velika množica izseljencev, od katerih so mnogi prišli iz od-
stavili čim tesnejši stiki med delovnim ljudstvom Nove Ze-
daljenih krajev, da bi videli par- landije in Titovo Jugoslavijo.
Q n^^\ra'7npm
živme	^
kmečkih delovnih zadrug ^ državnih kmetijskih poseste^' smislu te uredbe bodo mo vin.orejci prodajati državi čeno količino živine, in trste goveda, prašičev, ovc, ^ njet, koz in kozličev. bo odkupovala po določeni žavnih cenah. Prodajalci poleg kupne vsote prejeli P° ne bonde za nakup industrij ^ ga blaga po nižjih enotni nah, kakor velja to pri o kmetijskih pridelkov.
Slično uredbo je izdala ^
nik nove Jugoslavije in slišali od njegove posadke novice iz domovine. Parnik je obkrožilo
Federativne ljudske repu Jugoslavije tudi glede ga odkupa volne, ki se bo i^^ jal po državnih (vezanih) in bodo prodajalci poleg .
„fitrezajo^
veliko število čolnov, natrpanih z našimi izseljenci, ki so s pet-
V imenu posadke je govoril poveljnik "Radnika," kapetan Lončarič, ki se je zahvalil za
kupnine prejeli tudi atrijskega blaga po nižjih
število bondov za nakup i'
illOt'
bomo imeli obilo zabave. Pri te-l^ka svojemu veselju. Posebno)
Kdor hoče dolgo mlad ostati^
visoko starost doživeti,
k mladini mora se podati z njo živeti, delati, peti! | zboru je mnogo otrok tukaj ^^^poslanstvo jugoslovanskih no-Kaj bo v nedeljo popoldne 25. | rojenih staršev.	j vo^elandskih izseljencev je po-
aprila? Eni vedo, drugi pa ne. I Torej pridite pfav gotovo v:^:a2"lo_po.eljmka m posadko
sprejem, ki ga je bila deležna
nih cenah.	_ jjj,a
Uredba o odkupu živini
_______ -- __________ — ^ . .	. . . _	posadka. Nato je govoril o juna-! namen zagotoviti potrebne
peljite tudi otroke s seboj, ke^; in viharnimi klici dajali du-, borbi jugoslovanskih naro- 'čine mesa za, redno preskrbo
......'	'	in sp*
Kako pa naj človek vse ve? Je^ nedeljo popoldne 25. aprila v
ladje ter izrazilo v imenu vseh
pa pravilno, da ako tisti, ki ve,!slovenski delavski dom na Wa-itamoAnjih Jugoslovanov veliko
tudi drugim pove, da bo imeUerloo Rd.!	|veselje spričo izrednega dogod-
Mladinski pevski zbor koncert, 1	J. Tomšič.' ka kot je prihod prve jugoslo-
dov med vojno ter njihovih naporih pri obnovi in izgraditvi Jugoslavije. Svoj govor je zaključil s pozivom na izseljence, ki se vračajo v domovino, kakor tudi na tiste, ki še ostanejo v Novi Zelandiji, naj čim več pripomorejo k uresničenju pet-
1 lovnega prebivalstva 'g v , torej med ukrepe, storj , svrho dviga življenjske delovnega ljudstva.
! Uredba o obveznem na_ volne ima namen preskrbe mačo lahko industrijo s P'' no volno.
Gandhi'-zadnje razdobje
Iz angleške revije "Labour monthly" priobčujemo članek R. P. Dutta, odličnega poznavalca Indijskih razmer. Ob Gandhi-jevi smrti so namreč tisti, ki poskušajo dušiti Indijsko osvobodilno gibanje, licemerno točili s')lzc in razglašali velikega borca za pravice indijskega ljudstva za svojega svetnika. S tem so hoteli prikriti svoje mračnjaške spletke, vendar pa jih jasno razkrinkava prav zadnje razdobje Gandhijevega življenja, s katerim nas seznanja pisec.

množic iz stoletnega spanja, akcionarnih spletk in netenja' je napravila nacionalno množic, ki so sicer tičale v sto-j raprtij, bila pa je to tudi usod-' ranljivo, ker je imperiali^^^i;.
Gandhi je iftnrl tako kot je ži-* vel—v boju za stvar Indije in človeštva. Umrl je tako kot Abraham Lincoln, kot Marat, kot Jaures, kot toliko prvih borcev v boju za osvoboditev človeštva—pod rokami morilca, orodja temnih sil.. On, ki bi bil v sta-
rpsti 78 let lahko iskal miru in
nih sredstev vplivati na italijansko ljudstvo, se Vatikan j se po polstoletni vodilni vlogi ukvarja bolj z "duhovnim" pritiskom. S prižnic v cerkvah Italije, pred temi usodopolnimi volivami, grmijo duhovniki proti komunizmu in v svoje pridige mešajo politične in volilne parole. Po navodilih iz Vatikana pozivajo vernike,
umaknil, se je vrgel na branik, če so drugi odpovedali ali popuščali, in je dal življenje in kri, da bi rešil Indijo ogabne orgije
Pravega Gandhija težko spoznaš v oficielnih svečanosti.
Njegovi čestilci ga hočejo na- toda se še niso zavedale praviti za svetnika, če je bil i y dobrem in slabem je Gand-namreč sploh kak človek člove-čanski, preveč človečanski, je
tero vezeh starih tradicij, ver- na posledica četrtstoletnega pri-skega in socialnega koservati-J diganja "nenasilja," ki je ubija-vizma, naivnega in fantazijske- i lo revolucionarno energijo mnoga gledanja v preteklost ali žic.
utopičnega hrepenja, odetega v j ^ Toda umrl je zvest svojim na-jezik mitoloških legend—pa so čelom, borec na svojem mestu, kljub temu tipale svojo pot na- rodoljub, mučenik za človeštvo prej do temeljne socialne spre-' in spodbuda vsem, ki pridejo za membe. Noben drug voditelj ka- njim:
kor Gandhi ni mogel v tej pre-1 Gandhijevega nesmrtnega de-hodni dobi premostiti vrzeli ^la za indijsko nacionalno gibJl-med dejansko meščanskim vod-^ nje in za osvobodilni boj človeštvom nacionalnega gibanja in štva tu ni treba omenjati. On je med množicami, ki so se prebu- prižgal plamen upora proti imperialistični nadvladi. On je spravil nacionalno gibanja iz ozkega kroga liberalne ustave v
politika izigravala verske ke in je pomagala
strašne žetve, ki se
končala z njegovo
snirtj"
roko hinduškega sov:
inist^'
po" lier
ni imel jasne socialne
je združil idealizacijo & nega
doktrine
vanj'
iei"
nai Oddaj« .voje glasove za de Gasparija. M.la^k,
noi	u 1+1" 1 • L J TI-!-----.--'""J-----------O-------- ttjegova poštenost, pogum invedati lastnih interesov. To so sledica prcho'Uega razdobja v
St ter je zagrozil da bo vse katoličane, ki bodo vohlrgustovi pogodbi, pred katere ljubezen do človeštva, vse to se bile na indijski pozornici že gibanju, ki ga je zastopal. Le
Va I	ra tlPnri	i vr\r*r»i 1 i ?	C	Ii'__i„.i:_________:i	1	...	I	o J	i
hi to uresničil in je gibanje vo
I dii in zdelo se je celo, da ga je; množice. Boril se je za demokra bil to Gandhi. Njegovi nasprot-1 ustvaril. Gandhi je bil tuj sa- i tično enotnost nad krajevnimi niki lahko poudarjajo njegovo : modernemu delavskemu raz-11 azprtijami. Kot njegov veliki mehkobo in nedoslednost na na-1 redu, otroku tovarniške indu- i prednik Tolstoj ^e vzbujal gore-čin, ki samo razodeva njihovo j g^rijc in njegovi filozofiji— če sovraštvo do okov lažnive ci-lastno neznatnost in '^^sposob- marksizmu. To se je spremenilo vilizacije, čeprav ni imel jasne nost, da bi razumeli veličino, ki, postopno, ko so se množice socialne teorije, da bi nakazal je bila v njem.	j vidnim vodstvom delavske- pot do rešitve.
Veličina G»ndhijevega duha, [ga razreda začele dejansko za-^ Njegova mehkoba je bila po-
za Demokratično fronto izobčil iz cerkve. S podobnimi posledicami je svaril.
I blešči in zasenči mnoge nedo-! vidno prave razredne sile in raz- počasi se je dvignil do borbe
represalijami so zagrozili tudi najvišji cerkveni voditelji. | Mrtvega vsi časte. Ameryj^ in'slednosti, protislovja in celo na-
Škofi pišejo politična pastirska pisma in se mešajo v Churchill, ki so ga preganjali pake pri vodstvu, ki so bile izraz
notranje zadeve Italije, brez ozira na Kristusov nauk; ". . .! v življenju, so vrgli cvetlico na socialnih razmer njegove dobe,
moje kraljevstvo ni od tega sveta."	j njegovo grmado. Toda spominski je bila še zmedeno nezrelo
Jasno je, da bi Vatikan želel podobno vlado kot jo ima	poslednjo bitko in na prehodno razdobje ljudskega in
fašistična Španija, in ni nobenega dvoma da bi'de Gasperi|"T"	narodnega prebujenja, ki ga je govega življenja.	:iiulujem, so ga že navdajali sta-
®	'	vjuapci (pokopan V togem mavzoleju ofi-1 povzročil m vodil.	■ Apostol "preprostega življe-,n nazori "lojalnosti," kar se je
redni odnosi, ki se jim ni bilo proti imperializmu. Ko je služil več treta skrivati pod mitolo- vojsko v imperialistični unifor-škc prevleko.	'mi, čeprav samo kot sanitejec
Gandhijeva smrt je nekako pri nosilnicah v burski vojni, ali simbolizirala vsa nasprotja nje- kar je bilo še huje v vojni proti
'kmeta" z oznanje
- -"
zemljiškega posestnika, talista, sta postala alni nauk in njegovo ' jglci'' lo orodje velikih interesov, ki so se bližala laciji pred imperializnio^ ^
Bal se množničnega videl v naraščajočem gjiji" lavcev in revnih kmet® in nevarnost "rdečega P"""? ^ n' anarhije," do zadnje?^ uvidel, da grozi nost nasilja in anarhij® ^ ne pa z leve strani, Ija reakcija orožje nneH®' razprtij. Njegova tcofiJ®
silja" je torej dcjansko^^.gjo^
interesom posedujočih lin končno interesom
ima.
' Tako se je zgodilo ' po drugi svetovni	o
[ razgibal največji n3.cio'^.^jysK I por', v dnevih ' mornariške vstaje
slavne „ ul'' ko f
te želje ponižno izpolnil, ako bi dobil pri volitvah zadostno cielnih pogrebnih svečanosti. Ta Nad četrt stoletja je bilo vinja" je umrl v knežji palači naj
večino, da bi lahko zatrl vsako opozicijo z istimi metodami, kot jo je zatrl Franco v Španiji.
Vatikan se meša v italijanske volitve-, akoravno s tem
spomin je namreč političen di-, Gandhiju utelešeno indijsko na- j bolj brezobzirnega izkoriščeval-namit, ki utegne še iz njegovega j cionalno gibanje in to v dobi, nega multimilionarja iz. vlada-pepela razgibati Indijo v novo ! ko je prava vsebina gibanja in' jočega indijskega razreda de-
^opet pokazalo v prvi svetovni ^'ojni. Kot njegov prednik Tilak je skušal združiti borbeni nacionalizem z indijsko preroditvi-)o, čeprav je skušal očistiti hin-
cah vladala hindu-n^'^® . j gaij* enotnost, je videl	^
nevarnost, "da bo In jjif
na poulični druhali j" pozdravil vladno
varjal kompromisni
krši Lateranski sporazum, ki prepoveduje duhovnikom	P^^^' tem- j njegovo zavestno vodstvo izra- narnih mogotcev.
litične aktivnosti. Toda, kot pri vprašanju "obrambe demo-'"™ silami, ki skušajo udušiti ižalo samo stremljenje indijske. Apostol—"nenasilja" je umrrduizem in se je neutrudljivo bo-1 imperializmom, kracije," ki se ga tako očitno izrablja za podpiranje reak-	osvobodilno borbo. Zad- [meščanske revolucije. In ven-!kot žrtev odvratnega morilske-i ril proti krajevnemu in kastne-
penaiizmom.
Ko pa je prišel dogovor v obliki Mo ve koncesije in se J®
gfli
,• „ u • 1 I 4 «	^ ;nja.Gandhijeva leta so bil(i de-:dar je množični upor, ki je bil g.i in gangsterskega nasilja, ki nip separatizmu.
^	režimov, a o se vprašanje jonsko krona njegovega življe-1 gonilna sita, razodeVal pred-. je bilo v glavnem posledica dol- j loda ta kombinacija nacio-
obrambe vere izkoiisca za najbolj materijalistične intere- nja.	vsem prvo prebujenje kmetskih goletnih imperialističnih in
in re- nalizma in hinduške preroditve
(Dalju ria 3
sir3"

aprila 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
PRIMORSKA VESTI
24. marca, 1948.
^^Jinkaua imperialistična s Trstom
'^žaškim delovnim množicam
zlo	ob prvih vesteh o
j^Sasni ameriško - britansko-®°ski noti glede odstopitve svobodnega ozemlja J' povsem jasno ozadje te j)U imperialistične igre, ki je sprožena točno v trenutku, , ^^ predvolilna borba v Itali-®yojemu vrhuncu in ko jj "^^joča režimska propagan-^^Gbovala injekcije od zu-jjyj^ ^%okratičnim ljudjem, ki Hom° totalitarnim reži-ICra ^^^^°^'^eriške vojaške aiane^ ^ Trstu, so prav dobro tode	in varajoče me-
^Padnjaškega reakcionar-t^koi	Zaradi tega smo
Hon	za katerim gr-
li jjv zajec. Navedena nota Hjjjg ^^gega nego predvolilni za potuho reakcioriar-jo	v Italiji, ki ima-
(5 ^ ^ Trstu svojo podružni-
'^hko iz bližine spo-druščino, ki ji je do-
vsako sredstvo, za do-
sebičnih ciljev. Na-
^tek
šovinisti so sicer prvi ^^vriskali, toda kmalu '"ka'	spoznanju, da so
demokratične pravice ter svoboščine, ki se jim te množice ne bodo nikdar odrekle.
Poizkusi manifestacij v Trstu so ob tej enotni volji tržaškega delovnega ljudstva klavrno propadli. Ko so se neke skupine šovinistov približale poslopju, kjer ima svoj sedež Zveza primorskih partizanov, tedaj so jih v društvenih prostorih zbrani partizani nagnali z junaškim klicom "Na juris". Tržačani se niso zganili kljub očitni podpori tržaškega radia in policije. Tudi italijanske zastave so bile zelo na redko po sejane.
Glas tržaške protifašistične mladine
nikdar dovolila, da bi postal Trst vojaško oporišče anglo-ameriškega imperializma.
Hvaležnost Kenč padlim partizanom
Znano je, koliko so Renče na Goriškem žrtvovale v narodni osvobodilni borbi za lepše dni Slovenskega Primorja. Okoli 150 borcev iz Renč je darovalo svoje mlado' življenje na oltar svobode. Te dni pa so se zbrali zidarji iz Renč in sklenili, da se bodo padlim, borcem častno oddolžili na ta način, da jim bodo sredi Renč postavili spomenik. Vsa Vipavska dolina se pripravlja, da se pridruži počastitvi spomina padlih Renč in okolice.
17,093: 424
Dne 10. marca je potekel rok z a vlaganje prošenj z a spremembo slovenskih nasilno poi-talijančenih priimkov v prvotno obliko in sicer na osnovi ukaza okupacij vojaške uprave štev. 75. Rezultat tega za Slovence
Pritisk, ki ga čuti tržaška protifašistična mladina dan na dan, je rodil močno mladinsko organizacijo, ki jg rasla v odporu proti kolonialnim meto-dam	v^aW[e|^mwandm%a dwzajetdl
oMaa
imoMaWa vm&o pnHk^ da bi vbzemh	pmsarj ^poi-
onemogwWa Zvem a^žbaisUčJ kdyan&m^ prwnkmna ne mbdme v n^mi poUdmL
kulturni in gospodarski borbi.
Povezana v tej svoji organizaciji s e tržaška demokratična mladina bori v vrstah vsega tržaškega delovnega ljudstva, združena v skupnih akcijah tržaške delovne in i mladih Slovencev ter Italijanov, Množice, mimo katerih! delavcev, kmetov in dijakov. Ta
lof gg ni mogoče iti. Ka-Nm delovno ljudstvo že
J
k
mladina je izpričevala svojo moč nedeljo 21. marca ob pri-no in hrabro bori- i četku svetovnega mladinskega
C,k	T	P/ed sedanjimi
pravice, kakor se i tedna z velikim zborc^vanjem v
siti lastne slovenske priimke brez vsakršnih poniževalnih prošenj. Tako si je anglo-ameriška vojaška uprava po nepotrebnem nakopala novo blamažo.
Novice iz šempasa
Kakor po vsem Slovenskem Primorju, tako se tudi v Šem-pasu razvija vaško kulturno prosvetno delo, ki je tesno povezano z vsem našim življenjem, z vsemi našimi prizadevanji. Letos bomo gradili zadružne domove, ki bodo žarišče vseh pobud na vasi. šempaški igralci ter igralke pripravljajo tri igre, poleg tega dve enode-janki iz političnega življenja slovenskih žena. Preteklo nedeljo je gostovala pri nas odrska skupina iz Grgarja z rusko veseloigro "Milijon težav". Grgar-ci so nas zelo navdušili za bodoče delo. Pogovorili smo se z njimi zaradi obojestranskih gostovanj, ki naj nas še tesneje povežejo.
Namesto trupel—bodeča žica in bombe
Neka četa išče trupla po kraških jamah. Tudi v takozvani
Golob j i jami" pri Bazovici je
šističnega zakona iz leta 1926, | stikala za njimi. Namesto "žr-se je sedaj pokazalo, da se je, tev" pa so našli veliko bodeče odzvalo ukazu št. 75 komaj i^jce in želez ja, izpod katerega
424 prosilcev, ki jim je bila prošnja "ugodno" rešena. Pri navedbi v uradnem listu so pri objavljenih slovenskih primkih izpustili strešice ter s tem zopet izpričali svojo nepoboljšlji-vost. To razmerje 17,093: 424 name veliko pove. V tem razmerju je dokaz, da se ne mara-
%
zahtevajoč s v o j o j nila, da bo še bolj utrdila svojo
pri javni upravi, ka-1 organizacijo ter bratstvo med teh zborovanjih Osvo- slovensko in italijansko mladl-Of.opozarjali ljudski | no. Hkrati pa hoče tržaška pro-i' da služi predlog o ^ tifašistična mladina pospešiti ■ Trsta k Italiji samo pr^orave za praznovanje letoš-' sr H ^^^'^(^vano propagan-} njega prvega maja, ko bodo tr-Mg J ^®tvo, tako kažejo tr-'l žaške ljudske množice pokazale %	množice trdno vo- j svojo voljo, da hočejo živeti v
ati svojp borbo za; miru in bratstvu. Mladina ne bo
oblastniki v Trstu, ki so Slovencem z ukazom štev. 75 veleli prositi, da bi smeli nositi svoje lastne ob rojstvu pridobljene priimke.
Ogromna večina Slovencev je torej pokazala, da je tako zavedna, da je uprav plebiscitar-no potrdila upravičeno zahtevo, da se Slovencem onemogoči no-
šo potegnili bombe in granate srednjega in težkega kalibra. Tako je zopet shlapela pravljica po "žrtvah" po kraških jamah.
O tem in onem
V Trstu so umrli 69 letni Angel Bernardic, 85 letna Marija Zupan, por. Humar, 44 letna Anna Deela, 74 letna Marija Mezgec, vdov. Rautnik, 571etni Franc Stopar, 69 letna Marija Horvatin roj. Butinar, 77 letna Anita Višič, 64 letni Anton Vg,-lič, 74 letni Anton Raspolič, 37 letni Lucian Mermolja, 77 letna Ivanka Lozej in 83 letna Katarina Štrekelj. Pokojnikom svetal spomin!
^dhi"zadn|e razdobje
(j}i
Dh	z 2. strani) proti vsemu slabemu, kar se je
i "Pred nekaj dnevi sem se se-; stal z voditeljem RSS in sem ce-j lo hvalil RSS zaradi njegovih iz-ijav. Kmalu pa sem se prepričal.
razkosanje Indije dogajalo v Indiji."
■^0 fp , — -J------ •=>' m učiua
» ^ (^.^^'onarnega desnega; povedo
'Adh,-	je i duše:
spore
m ojaceno go-
In nadaljeval je z besedami.
-mj ^ed vodilnimi poli-prvi, ki je dvi-& glas.
k, Juli-jp
P ("Steklega leta, ko /°ditelji opevali svita-
da sem bil prevaran. Člani RSS ne smejo ostati na kongresu."
Govoril je o dr. Shyama Prasad Mookerjeju, ministru za vso agorTijo njegove	jn preskrbo v indijski
entralni vladi:
iQ . j® Gandhi izja-! kdaj bo prišla zora." k ^'^inionski statut za :
a
"Vse ,se mi zdi temno, zelo temno in zelo malo nade vidim. Nekateri ljudje pravijo, da pride po temni noči svetla zora, jaz pa vidim samo temo noči, ne
A
Vojno nevarnostjo
r tak
®^rdel,	Angli-
razkosano in v ■ ' Vojni." Septembra ^ Vojno nevari Pakistanom
oj po Mountbat-, razvneli na pro-C	Indije krajevni
^ ,^;^oprelitje, je Gandhi Indije in zelo trpel ■ ^aj tu le priobčimo nekega pri jate-
C'Crt f Gandhi 19«
V *^0 , duso, da pokažemo I ki ^jazni in razočaranji v ^ JG moral prestati \i;\^i!®^.'h.dneh, ko jo toli-k tiolitj, '^dijskih in britan-r, prepevalo pesmi k ^^dhi je rekel v tem
te	kako je to, da
1% /^šne stvari dogaja-
Si"«®"-
iL.,.eg , Dolga leta se 'v^j °i'il in vedno bolj ter se vzpe-V	sedaj, ko smo
pa se vendar ^trahote in kongres \ ^ bi učinkovito i)0-jih i)rcprečil. Kak-napravili—kaj-
'i	jih napraviti?
(Jf
Toda Gandhi ni obupal. S svojim slabotnim telesom in neukrotljivo voljo se je vrgel v prvo vrsto bitke za enotnost. In v tem zadnjem herojskem boju je pričel dobivati prijatelje—ne več na desnem, ampak na levem krilu. Na svojem velikem propagandnem delu v Kalkuti in Del-riiju je nastopil v tesni povezanosti s komunisti. Končno sta se Gandhi in revolucionarni delavski razred znašla skupaj v skupni borbi za demokratično r^notnost naroda.
Komunisti niso samo pomagali organizirati borbo, ampak r.o ga za borbo opremili. Razlo-;:ili 80 mu pogubno vlogo reakcionarnih krajevnih organizacij tako imenovanih RSS, ki so jo pi'cpovedali šele po Gandhijevi smrti in po smili Hinduja Ma-hasabbc. Sprva Gandhi—kakor je pozneje to sam javno izjavil, tega ni hotel verjeti. Sestal se je z voditelji RSS in ti so mu rekli, da so samo pobožni Hinduji 7, najbolj nedolžnimi smotri. Toda preden j so položili obremenjujoč akt s stvarnimi dokazi. Gandhi,se je prepričal.
Ca se Gandhiju to prepričanje še bolj utrdi, so bila potreb-
"Ali je doktor Shyama Prasad tu? Ni ga. želim, da bi bil tu. On je pristaš Mahasabhe. Mahasabha je sovražnik kongresa. Zato zanj v kongresu ni mesta, ali pa naj zapusti Mahasabhe."
Januarja je vrgel Gandhi v
Komaj je Gandhi končal svoj post, je bil nanj izvršen prvi atentat. Policijska preiskava— tako se doznava—je odkrila obširno zaroto. Vendar se zdi, da niso napravili nobenih ukrepov za zaščito Gandhijevega življenja. Patel, kot minister za notranje zadeve, je bil šef policije.
Dne 30. januarja je bil Gandhi umorjen.
Patel je stal ob Gandhijevem truplu in potem je po radiu govoril narodu. Izrekel je hladne besede;
"Kako lepo bi bilo, če bi bil i umrl med svojim postom in se to ne bi zgodilo."
Preiskava bo morda odkrila
27 letni Aldo Palmi je popil sline, 37 letni Henrik Madres si je prerezal žile na zapestju, 18-letna Alojzija C. iz Rojana je pila strupeno pijačo. Vsi trije so hoteli v smrt, pa se jim ta večje količine neke strupene ki-odločitev ni posrečila.
65 letnai: Anna Kamper se je vrgla s 4. nadstropja v ulici Ca-staldi 4. Bila je takoj mrtva. Moževa nedavna smrt jo je tako potrla, da se je odločila za smrt.
V Ricmanjih je nastala eksplozija naboja, ki je smrtno ranil 27 letno Kristino Štrajnovo iz Istrske ulice v Trstu, ki je šla z možem in sinčkom na izlet v Ricmanje.
Osem trupel so našli delavci pri komanju na vrtu vile v ulici San Michele 20. Trupla so bila
PRODA SE
trgovino z žensko opravo, spodnjim perilom in drugimi potrebščinami. Nahaja se na prometnem kraju. Sedanji lastnik jo vodi 12 let ter jo sedaj prodaja radi odhoda iz mesto. Pokličite po 4. pop. — IV 0642.
Hišo za eno družino
s 6 sobami, se proda. V najboljšem stanju ter se lahko v kratkem času vselite vanjo.
1018 E. 76 St.. EN 5878
IŠČE SE MOŠKEGA
za delo na farmi. Prednost ima taki, ki želi imeti dober dom, hrano in plačo. Pišite na Box 62, c'o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Zastopniki "Enakopravnosti
Za sL clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih St.

Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHNSTEBLAJ ' 775 East 236 St. REdwood 4457
Za nevrburško okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
bilko svoje zadnje orožje—post. j nekaj ozadja zarote. Nekateri Ko je 12. januarja oznanil svoj opozarjajo na podobnost med
post, je rekel:
Gandhijevim umorom v Indiji in
"Smrt bo zame slavno odreše- ^^^d umorom Aung Sena v Bur-njc, bolje bo to kakor da bi bil ■ ' pred nekaj meseci. Oba sta pasivna priča uničenja Indije." j najodlične^ša voditelja svo-Oznanil je svoj post ne samoJ^^ narodov Aung Sen je tudi za enotnost, ampak tudi proti' odobraval kompromisni dogo-temu, kar imenuje—s citatom,^or z imperalizmom potem pa IZ prijateljskega pisma iz And- j j® kazal znake odpora in se je hre v 'Madrasu—"razcepljenost P' ičel pogajati za enotno fronto v kongresnih krogih, denarno j« komunisti, ko so ga nenadoma pridobitna dejavnost več članov odstranili streli desničarskih
ekstremistov.
Gandhijeva smrt je pretresla
zakonodajnega sveta in skupščine in slafcotnost ministrov,"
in izjavil: Korupcija, ki jo opi-1indijo in jo predramila.
suje ta prijatelj, ni morda edin-1 3tven primer v Andhri. Pazi-i Končno je ljudska zahteva
I dosegla prepoved RSS, čeprav ...	! bo učinkovitost tega ukrepa za-
Gandlu je ce o imenoval 1 a- ^ od nastopa oblasti. Ofen-tela, dcsnicars ega diktatorja proti temnim silam se na-kongresnega stroja, ko je izja-> ^aljuje
vil, daonniPatclov"kimovec"j Razvija se resna preizkušnja
m. doda .	levičarskih in desničarskih mo-
"Ct .je Sar dar Patel oficielni, či, demokracije in reakcije, bor-sovražnik muslimanccv, naj' cev za neodvisnost in zavezni-
Pandit Nehru zahteva od njega,' kov imperializma. Potreba po
da sc umakne.	i demokratični enotnosti levice je
S to odkrito ofenzivo proti večja kakor kdaj prej.
temnim silam v Indiji je Gandhi' Demokratične sile Indije bo-/apečiitil svojo usodo. V štabu' do nadaljevale z borbo, da
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočirn se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam, bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.: vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
S
moglo vse|„.^ dejanja, šel je na vseindijski'desnega krila so pričeli šepeta-1 Gandhijeva smrt ne bo zaman, '	I kongresni pdbor v novembru in ti: "Staremu možu se je zmeša-'da bo borba kronana z zmago
r	I začel z ofenzivo. Žigosal je pri- lo; bolje bo zanj, če se umakne; resnične neodvisnosti in demo-
k t...
srno gradili kon
že razpadal i" staše RSS in Hinduja Mahasa-'s poti. Letaki reakcionarnih vo- kratične enotnosti v Indiji.
da je propadel,' bk na kongresu in v vladi. Izja-^ditoljev so odkrito pozivali k, Gandhi—čeprav mrtev — go-
'^oči, da bi se boril vil je:
'umoru Gandhi ja in Uehruja. I vori Indiji in svetu.
Oblak Mover
Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 Bast 61 Street HE 2730
napol poapnena, Domnevajo, da gre za trupla članov družine grofov.Prandi, ko so imeli navado, da so pokopavali umrle družinske člane kar na vrtu.
V	Gorici se je na ulici smrtno ponesrečil z motorjem 27 letni Bruno Perko, bivši partizan in navdušen planinec. Slava njegovemu spominu!
Pevsko in glasbeno društvo ter Slovensko planinsko društvo v Gorici sta poživeli svoje delovanje.
V	Doberdobu je presegel Pe-
ro, Medlinov devet "križev", pa kljub svojim devetlesetim letom še zmerom prepeva,.
Ako res želite, da bi vas vaši lastni otroci bolj spoštovali in razumeli, kupite knjigo Robert St. Johna "The Silent People Speak". V njej je opisana zgodovina naših bratov in
sester v starem kraju!
-#-
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Rx for on Interesting Coreer
BTB-MA-eOa
These pharmacy technicians ore working in the modern, well-equipped laboratory of the 34th Generol Hospital in Korea. Young men who show both on aptitude and a desire for specialization in the field of pharmacy may rcceive training and experience which will help them prepare for such a career or a similar one in the U. S. Armv or the U. S. Air Force.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri;
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V ' AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
14. aprila
1948
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
I
PRVA KNJIGA
.J
(Nadaljevanje )
Aksinja je dvignila oči in zardela, ko se je srečala s pre-dirnim stotnikovim pogledam, ki je brez besed izražal svojo pohoto. Občutila je kljubost in mržnjo, ko je videla, da te ostre oči strme vanjo. Nepremišljeno je odgovarjala na neumna vprašanja, ki jo je z njimi obkladal Jevgenij Nikolajevič, in se poskušala odstraniti.
—	Grem. Moram nakrmiti race.
—	Malo počakaj. Ni sile . . . — Stotnik se je nasmihal in potresal z nogami v tesnih jahalnih hlačah.
Veliko je spraševal Aksinjo o prejšnjem življenju, delal pripombe z globokim, očetovemu podobnim glasom in streljal poželjive poglede s svojimi kakor studenčnica jasnimi očmi.
Ko je Grigorij opravil delo, se je vrnil v izbo. Stotnik je pogasil plamene svojih oči, mu ponudil cigareto in kmalu potem odšel.
—	Zakaj je ostal tukaj? — je Grigorij zamolklo vprašal Aksinjo, ne da bi jo pogledal.
—	Le kako naj vem? — Aksinja se ni nič kaj naravno nasmehnila, ko se je spomnila stotnikovega pogleda. — Prišel je in se usedel tjale: vidiš, Grišenjka, poglej, takole, — in je posnemala stotnikov način sedenja, kriveč hrbet kakor le-oni, — in je ostal in venomer potresal z nogami. Toliko da mi ni bilo slabo: njegova kolena so ostra, ostra.
—	Očarala si ga: kaj jaz vem, kaj si mu napravila? — Priprte Grigorijeve oči so hudobno gledale.
—	Mar mi je on!
—	Le pazi se dobro, če ne, ga bom lepega dne treščil po stopnicah.
Aksinja je gledala Grigorija in se ni nehala smejati, ker ni vedela, ali se šali ali resno misli.
15
Četrti teden v postu je bilo konec zime. Na Donu se je blizu brega nabral nekakšen umazan šobast naborek; led, deloma plavajoč po gladini, je posi-vel, se napel in preluknjal. Proti večeru je bilo slišati z gora zamolklo grmenje, ki je po napovedih starih naznanjalo zmrzal, namesto tega pa se je z naglimi koraki bližal čas od juge.
Zjutraj je še pokrivala vodo tenka plast ledu, a proti poldnevu se je zemlja ogrela in ozračje je prevzel vonj po marcu, po zmrzlem lubu češenj, po sprh-neli slami.
Miron Grigorjevič je zlago-ma pripravljal vse potrebno za
oral. Okoriščal se je z dnevi, ki so se venomer daljšali, brusil v vozarni brani zobe in skupaj s Cetjkom sestavljal dve novi ogrodji za kolca.
Ded Grišaka je opravil velikonočno dolžnost četrti teden v štiri deset dnevnem postu. Prišel je iz cerkve ves višnjev od mraza in se pritoževal snahi:
—	Toliko da nisem zmrznil zavoljo popa. Nič prida duhoven ni, res . . . Mudi .se z opravilom kakor kmet s svojo košaro jajc, ko jih nese na semenj. Prava mora!
—	Bolje bi bilo, očka, ko bi opravili velikonočno dolžnost na veliki teden; takrat bi bilo malo topleje.
—	Pokliči mi Natal jo, naj mi splete par nogavic iz še debelejše volne: v tehle sivih in pre-pranih, ki jih nosim, bi še volku zmrznile tace.
Natalja je bila v očetovi hiši "kakor kmet na kotu"; venomer je mislila, da se bo Grigo-ril vrnil k njej in v svojem srcu ga je nenehoma čakala, ne da bi poslušala glas pameti. Ponoči jo je trapilo žgoče domo-tožje in vila se je kakor strta pod nezasluženo bolečino. Temu se je kaj kmalu pridružila še druga nesreča in Natalja se je z dušo, polno hladne groze, ponoči premetavala v svoji dekliški izbi, kakor se ptič, ki mu je strel odlomil kreljut, premetava po dnu jarka. Že takoj prve dni jo je začel Mitjka opazovati drugače kakor poprej in nekoč jo je ustavil v veži ter jo brez uvoda vprašal:
—	Se ti toži po Grišku?
—	In kaj to tebi mar?
—	Potolažil bi te rad . .
Natalja se mu je zazrla v oči in se zgrozila. Mitjka je pripi-ral svoje zelene mačje oči in v vežni temi so se mu iskrile pohotne zenice. Natalja je zaloputnila vrata, zbežala v izbico deda Grišaka, tamkaj dolgo stala in poslušala burno utripanje svojega srca. Drugi dan se ji je Mitjka približal na dvorišču. Po-kladal je bil živini in na krzneni kučmi in na laseh so mu še visele zelene travne bilke. Natalja je ravno podila pse od korita, kjer je bila pripravila pičo za prašiče.
—	Nikar si preveč ne ženi k srcu, Natalja . . .
—	Pri priči bom poklicala očeta! — je zavpila Natalja in nastavila roke v obrambo.
—	Ponorela si!
—	Pojdi stran, prekleti!
—	Čemu vreščiš?
—	Zgini stran, Mitjka! Ce ne, pojdem pri priči k očetu in mu bom vse povedala. Kako me gledaš? Oh, oh, nesramnež. Le kako te more zemlja nositi?
Helen Hayes Tells How To Make "Old Warriors" Chicken Pie
"Although my career keeps me terribly busy," aaya Helen Hayes, distinguished stage, screen and radio actress, "I manage to spend some lime In my kitchen each day. I love to cook, and best of all, I like to make this chicken pie":

"Old Warriors" Chicken Pie
hen (6 or 7 Iba.)	1 dozen hard boiled
can* of JiVench niu»h- salt and pepper rooms (fresh mushrooms 1 tablespoon of chopped darken color of pie.)	celery
pie crust (for eight people)
Store hen In refrigerator for 2-4 hours. Boll as you would for salad and add seasoning as desired. Allow chicken to cool and soak in cooking water for another 24 hours. Then skim off all fats that have risen to top of pot and place in clean used fat can. Halve mushrooms and slice eggs separately. Dice chicken and place a layer in bottom of deep baking dish. Then add a layer of sliced eggs and a layer of mushrooms. Repeat layers until dish is full. Meantime, boil away half of the stock in which the chicken was cooked and pour remainder Into dish. Cover with a very short pie crust and bake as an ordinary pie.
"No matter how busy I am," says Miss Hayes, "I see to It that ail niy used kitchen fata and table scraps are salvaged. It's really snmrt and thrifty, for meat dealers pay well for every pound turned in '
Helen Hayes
—	Nu, kakor vidiš, me nosi in se mi ne vdre pod nogami. — In Mitjka je v potrdilo svojih besed zateptal s škornji po tleh in uprl roke v bok.
—	Pusti me pri miru, Mitjka!
—	Zdaj te bom pustil, ampak ponoči bom prišel k tebi. Pri-mojduši, da res!
Natalja je odšla, trepeta je po vsem telesu. Zvečer si je pripravila ležišče na skrinji; hotela je imeti ob sebi mlajšo sestro. Vso noč se je neprenehoma premetavala z boka na bok in z vročičnimi očmi strmela v temo. Čakala je, da bi zaslišala naj-rahlejši šumot, pa bi zakričala, da bi se razlegnilo po vsej hiši; ali tišino je motilo samo smrčanje deda Grišaka, ki je spal v sosednji izbi, in počasno hrkanje mlajše sestre, zleknje-ne ob boku.
Dnevi so minevali in ubožica je čedalje bolj hirala.
Mitjka, ki še ni prebavil sramote, prizadejane mu od Mo-hova, se je potikal okrog ves zamišljen in hudoben. Zvečer je hodil na prežo in redko je prišel domov pred dnem. Hodil je v vas k nič prida ženskam in kvartat k Stepanu. Miron Grigorjevič ni še nič rekel, ali opazoval ga je dobro.
Nekega večera v velikem tednu je srečala Natalja Pantele-ja Prokofjeviča pred trgovino Mohova. On ji je prvi pomig-nil:
—	Počakaj no malo.
Natalja so je ustavila. Ostro
jo je zabolelo, ko je zagledala temni obraz Panteleja Prokofjeviča s krivim nosom, ki jo je tako spominjal Grigorijevega obraza.
—	Zakaj ne prideš nič več k nam? — je začel starec, izmikajoč se njenemu pogledu, kakor da je on kriv pred Nataljo. — Moji stari se toži po tebi . . . Boji se zate . . . Nu, kako ti kaj gre?
Natalja se je rešila neprostovoljne zmedenosti.
—	Hvala vam ... — in spotaknila se je ob besedi "očka"; potlej je dokončala, vsa zmedena : — Pantelej Prokof jevič.
—	Zakaj ne prideš nič v vas?
—	Veliko dela imam doma.
—	Naš Griška, ah! — Starec je bridko zmajal z glavo in potem dodal: — Lepo je zagodel, mrha! . . Skupno življenje sd je tako lepo začelo pri vaju . . . eh! . . .
—	Nič ne pomaga, očka! — ^ j J lu ipavo in ostro kriknila Natalja. — Ni nama bilo, kakor je videti, namenjeno.
Pantelej Prokof jevič se je zmedel, ko je zagledal Nataljine oči, zvrhane solz. Ustnice so se mladi-ženi pačile v naporu, da bi držala jok..
—	Zbogom, duša draga! . . . Nikar si ne ženi k srcu zastran tega vražjega psa. Niti enega tvojega lasu ni vreden. Morebiti se bo vrnil. Tako rad bi ga vi- i del; napovedal bi mu jih malo! j
Natalja je odšla in skrila gla- j vo globoko med ramena, kakor,
da so jo bili pretepli. Pantelej Prokofjevič je dolgo stopicljal v zadregi; človek bi bil dejal, da se misli pognati v tek. Natalja se je obrnila, preden je zginila za vogel: njen tast je šepa-je šel čez trg in se močno opiral na palico.
16
Sestanki pri Štokmanu niso bili več tako pogosti kakor prej. Bližalo se je lepo vreme in ko-zaki so se pripravljali na spo-mladne opravke. Prihajali s o sam^ še oni iz mlina: Valet, Da-vidka in strojnik Ivan Alekseje-vič. Na veliko sredo zvečer so se sešli v delavnici, štokman je sedel na svoji klopi in uglajal s pilo prstan, ki ga je bil izrezal iz srebrnega rublja. Skozi okno jd padal snop žarkov zahajajočega sonca in risel na tla rume-nordečkasti kvadrat. Ivan Alek-sejevič je vrtil med prsti klešče.
—	Zadnjič sem bil pri gospodarju, da bi se pogovoril z njim glede bata. Treba bi ga bilo odnesti v Milerovo; tam bi ga lahko popravili, mi pa, kaj neki moremo narediti? Dobil je takole široko razpoko. — On Ivan Aleksejevič je z mezincem pokazal velikost.
—	Ali ni v Milerovem neka tovarna? — je vprašal Štokman, pilil in sejal okrog sebe silno droben srebrn prah.
—	Martinovke so. Lani sem bil po naključju tamkaj.
—	Veliko delavcev?
—	Kolikor le^ hočeš. Najbrž kakih štiri sto.
—	In kako se jim godi? — Štokman je delal in nenehoma otresal z glavo; zato so mu besede prihajale iz ust pretrgano, kakor bi jecljal.
—	Kar dobro živijo. Sploh niso proletarci; so, tako . . . nekakšno govno.
-	— Zakaj? — je radovedno zinil Valet; sedel je zraven štok-mana in imel pod koleni prekrižane prste kratkih in lopatastih rok.
Mlinar Davidka je bel od moke, ki se mu je bila ulegla na lase, hodil gor in dol po sobi, suval dišeče ostružke in z .nasmehom prisluškoval njihovemu suhemu hrestenju. Zdelo se mu je, da se sprehaja po gozdu, po tleh, čez in čez pokritih z odpadlim listjem, ki se mu mehko vdira pod nogami, pod njim pa je čutiti prožno odpornost mlade, mehke zemlje.
Ker so vsi skupaj premožni,
—	je nadaljeval Ivan Aleksejevič. — Vsak ima svojo bajtico, svojo ženo in vsakršno udobnost. Razen tega so po večini baptisti. Njihov gospodar je pridigar in, kakor pravijo, "roka roko umiva", a sta obedve tako umazani, da bi ju ne bilo mogoče očediti niti, če bi ju s strgačo strgal.
—	Ivan Aleksejevič, kaj so. "baptisti"? — je vprašal Davidka.
—	Baptisti? Nekako po svoje verujejo v Boga, kakor tisti mnogobožci.
Pottoble Sprayer Gets Tops of High Trees
LANSING, MICHIGAN—A low cost, portable high pressure power sprayer get* spray material into the tops and centers of mature fruit or shade trees. Made by John Bean, this Spartan sprayer will also kill weeds, rid barns and poultry houses of insect pests, flies and mosquitos, protect vegetable and flower gardens. The sprayer delivers up to 3 gallons a minute at pressures up to 200 lbs. The all steel 16 gallon tank has jet agitation to keep spray material mixed. Other features are: gasoline or electric power, nigh pressure hose, special full control spray gun and aluminum extension pipe for getting extra "reach".
—	Vsak osel po svoje ponori, — je dodal Valet.
—	Torej, stopim k Sergeju Platonoviču — je nadaljeval pripoved Ivan Aleksejevi.. — Pogovarjal se je z Atjopinom in mi je dejal, naj počakam v prednji sobi. Sedem torej in čakam. S'kozi vrata sem poslušal, kaj sta govorila. Gospodarju se je razvezal jeziček: "Prej ko prej, je dejal, se bo vnela vojska z Nemcem, bral sem v neki knjigi." In Atjopin — veš, da ta venomer govori. — "že, a ne strinjam se z vami, kar se tiče vojske." — Ivan Aleksejevič je tako dobro oponašal Atjopina, da je Davidka obstal z odprtimi usti in se kratko zarezal; potlej je pa utihnil, ko je zagledal porogljivi Valetov pogled.
—	Ne more biti vojske z Nemčijo, ker živi od našega kruha, — je nadaljeval Ivan Aleksejevič, ponavljaje pogovor, ki ga je bil slišal. Pri teh besedah se je vmešal v pomenek še en glas, ki ga takrat nisem prepoznal, a se je pozneje izkazalo, da je bil to nek častnik, sin gospoda Listnickega. "Vojska", pravi, "bo med Nemčijo in Francijo zastran vinogradov; mi se za vse! na svetu ne bomo vmešali."
—	Kaj se tebi zdi, Osip Da vidovič ? — je vprašal Ivan Aleksejevič in se obrnil k Štokmanu.
—	Jaz ne znam prerokovati, — je odvrnil le-ta izmikajoče in ogledoval na dlani dokončani prstan.
—	Če si bodo skočili v lase, se bomo gotovo vmešali tudi mi. Tudi če bi ne hoteli, bi nas potegnili s silo zraven, — je modroval Valet.
—	Vidite, dečki moji, kako je s to rečjo, — je začel štokman
POŠTEN MOŠKI
srednjih let želi dobiti v najem sobo, s hrano ali brez. Kdor ima za oddati, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
lesena, na E. 77 St. 3 in 4 sobe, fornez na plin, klet pod vso hišo, dva porča; se proda. Za dogovor pokličite
HE 2751
LINSIE'S QUALITY DELICATESSEN STORE
11511 MILES AVE.
Imamo najboljše meso za sendviče, grocer i j o, sladoled, cigare in tobak. Odprto od 7. zj. do 11. zv.
THE COURT REALTY
3680 E. 71 ST.. BR 141.4
Ko imate za prodati ali hočete kupiti hišo za eno ali dve družini, pokličite nas.
W. Nawrocki, lastnik
ANN'S MODERN BEAUTY SALON
3583 E. 131 ST.
Lepotilni parlor, kjer nudimo osebno postrežbo vsaki odjernalki, Vsa dela spadajoča v lepotičje izvršimo v popolno zadovoljstvo.
KRAŠKA' KAMNOSEŠKA OBRT
15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 2237
Edina slovenska izdclovalnica nagrobnih spomenikov
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo Jamceno


j.. (k
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
in ljubeznivo vzel Ivanu Alekse-jeviču klešče iz rok.'	,
Govoril je zfelo resno in oči- ■ vidno hotel natančno razjasni-: ti položaj. Valet je skrčil noge,, ki so mu visele od klopi, David-j ka je zakrožil ustnice, ne da bi i docela pokril vlažno belino moč-j nih zob, in štokman je z razbo- ^ ritostjo, ki je bil vajen, pojasnjeval v kratkih, jedrih in natančnih stavkih, kakor da bi si jih bil že prej pripravil, razloge spopada med kapitalističnimi deželami, ki hočejo trge in kolonije. Zmotil ga je jezni vzklik Ivana Aleksejeviča:
kaj
—	Počakaj no malo, je vse to nam mar?
—	Tebe in tebi podobne glava bolela zavolja mačka gih, — je med smehom " Štokmana.
—	Ne bodi otročji, — j® gel v besedo Valet, -poznaš stari pregovor: d je se tepo, hlapce bole."
--- lim,--- je šolMiskizogfgl
Ivan Aleksejevič m se o trudil, da bi razbil trdo o misli v svojih možganih-
(Dalje prihodnjih)
"Gospfr
JOS. ŽELE IN SINOVI
0583
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdico«
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpowS Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
Tel.: IVanhoe
452 EAST 152nd STREET
DON'T MISS THE
Duquesne University Tamburitzans COLORFUL
MUSICAL REVIEW
SUNDAY, APRIL 18th
8:30 P. M.
SEVERANCE HALL
CLEVELAND, OHIO Admission $2.40—$2.00—$1.60 (lax included) ,	Sponsored by the
ZUMBERAK LODGE (859)
Croatian Fraternal Union Central Ticket Distribution Golub Funeral Home—4703 Superior Av^
POŠILJKE
za Jugoslavi)'^
DOBROVOLJNI ODBOR bo odzdaj naprej stalno	<
naročila za moko in pakete ter ista odpiremljal v JU9 ameriškimi in jugoslovanskimi ladjami.
Preko nas lahko pošljete:
MOKO Za ceno 13 DOLARJEV vrečo bele moke (10°
prve kvalitete.
STANDARD PAKETE
'A"—108 funtov čiste teže za —-'B"— 67 funtov čiste teže za — 9'^	jy
V ceni teh paketov kakor v ceni moke so vključeni vsi ^u''' stave do prejemnikovega naslova kjerkoli v JugoslavO''^^. zavarovanje. V slučaju, da prejemnik ne bi dobil paketa vam povrnemo denar ali pa pošljemo drugo pošiljko
PRIVATNI PAKETI Pakcte, katere sami spakiraj^^ j^fof
na nas, a mi jih odpremimo v Jugoslavijo. Za podrobn
PAKET PAKET
macije glede odpošiljanja paketov pišite po tozadevne
rr
DOBROVOLJNI ODBOR.
245 West 18th Street
New York
Dobrovo
VAŽNO: čeke in Money Orders nnpiSite na ime
Če vam 'Enakopravnost' ja, naročite jo za poskušnjo vas® mu prijatelju in znancu. Če kaka priporočila za izboljšavo va, sporočite ga in skušalo s0 bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio