Posamezna Sttev. Pin 2*- l*©*0 1* Ljubljana, 21. j talij a 1930. Štev. 21. Izhaja vsak ponedeljek opoldne. Naslov uredniš va in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljub jan?, Wolfova ul. 1. — Izdaja- Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40' , celoletno Din 80'— telj: za konzorcij „športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Ke nper e Ciril, Lji bljana, Gra- Narcčnina se plačuje vnaprej. čišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija" l redstavmk F\. Kolman. Ljubljana, Celovška c. 61 POZIV vsoti! IflllbOIH ■ Clsnoin JZSS« Da omogočimo stalno medsebojno korespondenco med svojimi člani, smo se odločili, vporabiti tednik „Športni list" kot svoje službeno glasilo. Tednik „Športni list“ bo vodil stalno rubriko o zimskih športih ter bo prinašal v njej vse važne objave organizacij ter pomočila o zimskih športih, sezname izvršenih verifikacij, sklepe saveza itd. pri nas in v tujini. Vabimo Vas, da se v svrho zanesljivega informiranja o delu v zimskih športih naročite na ta list, naročnina je minimalna, ter da rešite vse potrebno kratkim potom, ne da čakate na dopis Saveza. Klubom in podsavezom priporočamo, da objavljajo vse, kar se tiče zimskega sporta in zimskih športnikov, v tej rubriki, da dobimo tako stalni in dober medsebojni kontakt. Dovolili smo si, poslati vsem klubom in podsavezom po 2 izvoda ter jih prosimo, da obdrže ta izvoda in jih naroče. Kdor bi tega ne želel, naj vrne list na upravo. J z s s. Športni list službeno glasilo IZSS — Regata na Bledu — Naši v Uruguayu — Plavalno prvenstvo Zagrebškega PP — Prvenstvo LPP v plavanju — Prvi jugoslovanski Marathon — Objave IZSS Veslaška regata na Bledu Sobota 19. julija: 1. Štirica s krmarjem za nagrado nTeW'SprrtaT- - - — 1. Dunav Pančevo 7:13.4; 2. Gusar Split 7:19.4; 3. Krka Šibenik z 7:23.6; 4. V. K. Beograd, I. HVK Zagreb. V začetku vodi Gusar, ki se bori s Krko. Pri 1300 m se pomakne v ospredje Pančevo in zmaga v finišu sigurno. 2. Dvojka brez krmarja za nagrado ministra vojske in mornarice: 1. V. K. Beograd 8:12; 2. Gusar 8:48. Beograd je takoj na vodstvu in Vodi pri 500 m z 2 dolžinama čolna. Busar dohiteva a pride pri 1250 m iz proge, kar pa takoj popravi. Krasen finiš Beograda. 3. Enojka (skiff) za nagrado Jadranske straže: 1. Gusar 8:15.2; drugi tekmovalec AVK je pri 1000 m obrnil in se vrnil v hangar. 4. Dvojka s krmarjem za nagrado mesta Subotice: 1. V. K. Beograd 8:21, 2. Gusar 8:24. Do 750 m vodi Beograd, 1000 rn pasira skupno z Gusarjem, nakar Beograd finišira. 5. Štirica klinker za nagrado M. Betrovič-Obučina: 1. Gusar 7:34; 2. V. K. Beograd; d- Dunav 5 dolžin zadaj. Napeta borba od starta do cilja. Pri 1500 m uide Gusar neuzdržno naprej. 6. Štirica brez krmarja za nagrado Obrada Simiča: 1. Dunav 7:1.6, 2. Gusar, 3. Krka. BVK ni startal. Do 1200 m se menjala vodstvo med Gusarjem in Krko. V kasnem finišu pobegne Dunav in 2rnaga sigurno. v 7. Double-scuil za nagrado mesta Magreba: 1. Gusar 7:22, 2. HVK 5 dolžin zadaj, 3. Ljublj. SK. Gusar vodi do Glja. HVK je vložil protest, ker ga je r’aje Gusar oviral. x 8. Osmica s krmarjem za nagrado V. kraljice: v 1. Krka 5:51, 2. Gusar 5:59. V za-^tkp vodi VK Beograd, nato pre-Zairie vodstvo Giisar, ki vodi do 450 m za tri četrtine dolžine. Krka 'bajno spurta in zmaga v fenomenal- nem času. Beograd je ca 200 m pred ciljem zajel vodo in se je začel pokapljali. Ko so samo še glave veslačev gledale iznad površine je prispela rešitev, rešen je bil tudi čoln. Vzrok neverjetno dobremu času je bil močan veter v hrbtu, ki je znatno olajšal veslanje. Nedelja 20. julija: 1. Štirica s krmarjem za nagrado zdraviliške občine Bleda; 1. Dunav 7:46.6; 2. Gusar 7:53.2, 3. HVK, 4. Krka. »Augern« Dunaj ni nastopil. VK Beograd je zgubil smer in je izstopil. 2. Dvojka brez krmarja za nagrado predsedništva tekme: 1. V. K. Beograd 8:53, 2. Gusar 9:17. 3. Štirica klinker s krmarjem za nagrado U. Uroševiča: 1. Gusar 8:28.6, 2. V. K. Beograd 8:39.6, 3. Dunav 8:57. V začetku vodi Beograd, Gusar zmaga v finišu. 4. Double-scuil za nagrado Auto-kluba, Ljubljana: 1. Gusar 8:36.2, 2. HVK 8:59.8. Vozil je tudi Ljublj. SK, kateremu se je pa pri 750 m pokvaril sedež in je odstopil. 5. Enojka (skiff); 1. Gusar 10:49. Beograd je pri 1000 m odstopil. 6. Štirica brez krmarja za nagrado bana D. Serneca. L Dunav 8 min., 2. Gusar 8:0.8; 3. HVK 8:4.8, 4. Krka 8:22.6. Najzanimivejša točka dneva. Do 1000 m vodita izmenoma Gusar in Krka, nato pritisne Dunav in zmaga z minimalno razliko. 7. Enojka (skiff) svobodne gradbe: 1. Gusar 9:15, HVK je pri 1200 m izstopil. 8. Osmica za pokal saveza: 1. Krka 7:05, 2. VK Beograd 7:22. Gusar ni nastopil radi pokvarjenega čolna. V dvojki klinker z in brez krmarja se razen Gusarja ni nikdo prijavil in je Gusar zmagal ro\v-over..(brez tekme). . ; Bled je bil v soboto in v nedeljo pozorišče velikih veslaških tekem. Program prvega dne je obsegal izključno tekme za prvenstvo Jugosla-\ ije, dočinrbi sc morala v nedeljo vršiti mednarodna tekmovanja, ki so pa izostala, ker ni bilo nobenega inozemskega udeleženca in so nastopili samo klubi iz Jugoslavije. Tekmovanje se je vršilo na 1900 metrov dolgi progi s startom v Zaki in ciljem pri Kazini. Na cilju je bil postavljen radio-zvočnik, ki je sproti obveščal publiko o poteku tekem na progi. Organizacija tekme je bila prav dobra, obisk je bil pa minimalen, česar je kriva previsoka vstopnina. V nedeljo je bilo sicer več gledalcev, prispelo je mnogo gostov iz Ljubljane in Zagreba, vendar se inkaso ni dosti razlikoval od sobotnega. Proga je žalibog ležala tako, da gledalci na cilju niso imeli točnega pregleda. Na častni tribuni so zasedli mesto: zastopnik N. V. kraljice komandant Dravske divizije general Sava Tripkovič, dalje ban ing. Dušan Sr-nec s soprogo itd. Tekmovanja so se udeležili sledeči klubi: Gusar (Split). Krka (Šibenik), Veslački klub Beograd, Vesi. ki. Dunav (Pančevo), Hrvatski vesi. ki. Zagreb in Ljubljanski športni klub. Posebno sta se odlikovala oba rečna kluba iz Pančeva in Beograda, ki sta se pokazala pomorskim klubom ne samo enaka, temveč v gotovih panogah kot mnogo boljša. Gusar je prišel do popolne veljave šele v nedeljo. V nedeljo dopoldne se je vršla v Zdraviliškem domu 7. redna skupščina Jugoslovansk. veslaškega saveza, kateri je prisostvovalo 9 klubov. Poslani sta bili pozdravni brzo-, jay^i pokroviteljici N. V. kraljici Mariji in min. predsedniku gen. Živkovi-ču. Pri volitvah je bil izvoljen odbor: predsednik dr. Ivo Stallo (Split), I, podpredsednik: Riko Kilar (Beograd), II. podpredsednik Rihard Višin (Split), tajnik: Gjuro Radimiri (Split), blagajnik: Ljubo Katalinič (Split); pdborriik ing. Janko Janša za dravsko banovino. Med slučajnostmi se je obširno razpravljalo o tekmovanju v yol de mer,.ki se bo vršila v drugi polovici avgusta in ne bo imela več značaja prvenstva. Razpravljalo se je o tem, da se omogoči tudi slabšim klubom nastop na tem tekmovanju. Odločilo se je, da se ne bo dovolil nastop v tekmovanju za yol de mer onim veslačem, ki so že tekmovali v višji kategoriji čolnov. Jugoslovenski veslaški savez se bo bržkone letos udeležil II. mednarodnega tekmovanja, in sicer za evropsko prvenstvo v Belgiji, kamor bo delegiral našo reprezentanco upravni odbor. Nadalje obstoji možnost, da pošlje savez tudi četvorec na dijaške športne igre v Darmstadt. Obširno se je razpravljalo o vprašanju prireditve evropskega prvenstva v 1. 1932, ki se mora po naročilu mednarodne zveze vršiti v naši državi. Tozadevno je bil izvoljen poseben odbor s sedežem v Beogradu, ki mu predseduje admiral Priča. Za prireditev II. mednarodne regate v naši državi je bil sestavljen poseben regatni odbor Zagrebčanov in Beograjčanov, ki bo pristojen za izvršitev vseh priprav za bodoče mednarodne regate pri nas. Nedeljski nogomet Maribor: Železničar : Rapid 1:1 (0:0). Prijateljska tekma brez posebne kakovosti. Rapid je bil sprva boljši, pozneje pa je Železničar izenačil. Igra je tekla deloma preostro. V predtekmi je olb-boy moštvo Rapida zmagalo nad old-boy moštvom GAK' iz Gradca s 3:1 (1:1). Doseženi rezultat ne odgovarja popolnoma poteku igre, ker so bili gostje precej v premoči, toda niso znali izrabiti šans. Dopoldne je rezerva Železničarja odpravila rezervo Rapida s 4:0 (2:0). Celje: SK Celje : HŠK Čakovec 7:2 (2:0). Domžale: SK Disk : SK Korotan 3:1 (3:1). Zagreb: Marsonia (Brod) : Sla-vija (Sisak) 2 : 0 (1 : 0). Tekma za prvenstvo pokrajine ZNP, ki jo je brodski prvak zasluženo odločil v svojo korist. Beograd: Jugoslavija : Slavija (Sarajevo) 6:2 (4:0). Split: Hajduk : Gradjanski (Zagreb) 4:1 (2:1). . Svetovno prvenstvo v Montevideu — Velik uspeh Jugoslavije, ki pride v finale Svetovno prvenstvo v glavnem mestu Uruguay a — Montevideu je v polnem teku. Dosedanji nastopi ev-lopskih udeležencev so prinesli sen-zacijpuelne rezultate. Nepremagljivi Jugoamerikanci so morali parkrat občutiti Evropo, ki je močno omajala njihov sloves. Prvi zastopnik Evrope, ki je zmešal račune, je bila Jugoslavija. Visoki favorit za naslov svetovnega prvaka — Brazilija, je morala kloniti pred izvanredno igro naše enajsterice. Kako je bilo to mogoče? Ves svet je strmel — kako pa tudi ne bi: Jugoslavija, ki se že od 1. 1920. stalno udeležuje olimpijad, je bila že v prvi igri poražena s 7:0, številka 7 je postala že tradicijonelna in sedaj — od kje naenkrat tak uspeh. Mnogi niso verjeli, ko je prišlo poročilo in so se tolažili češ, tu mora biti pomota. Pa je ni bilo, nenadna poročila so potrdila, da je brazilijan-ski lev obležal na bojišču — živela Evropa, naj žive naši reprezentanti. Stric Sam je bil naslednji bav-bav, ki je eliminiral južnoameriškega favorita, toda nič zato — države Južne Amerike so si domišljevale, da so že Uruguayci — lekcija ne bo škodovala. V naslednjem prinašamo poročila o posameznih tekmah. Francija : Mehika 4:1 (3:0). Svetovno prvenstvo sta otvorila v nedeljo 13. t. m. dve romanski državi. Francija je zmagala sigurno nad Mehiko, ki je najšibkejša od udeležencev. Igra Francozov je bila zelo dobra, posebno je imponiral njihov start in brzina. Zedinjene države : Belgija 3:0 (2:0). Igra Američanov je bila več kot ostra, vsi igralci so atletsko razviti in goje sistem, kakor Angleži — pred 20 leti. Kljub primitivni igri so zmagali zasluženo. Belgijci so pritisnili po odmoru, bilo pa je prepozno. Jugoslavija : Brazilija 2:1 (2:0). Novi Narodni štadion še ni bil dovršen, igralo se je na igrišču kluba »Penarol«. Naši so nastopili v postavi: Jakšič - Ivkovič, Mihailovič -Arsenijevič, Stevanovič, Djokič -Tirnanič, Marjanovič, Bek, Vujadi-novič, Sekulič. Brazilijo je zastopalo 6 igralcev iz Sao Paulo, po dva iz Bahije in Rio de Janeira ter eden iz Santa Catarine. Brazilijansko moštvo se je odlikovalo predvsem v startu in izvanredni hitrosti. Zanimivo je, da so naši reprezentanti prednjačili v tehniki, osobito pa v taktiki. Vsi so igrali z veliko voljo do zmage, ki tudi ni izostala. Točno ob 15. uri (po našem času ob 21.) je dal sodnik iz Čile začetni znak. Brazilija ima začetni udarec in igra mirnejše od naših. Igra je prvih 15 minut izenačena. Brazilija igra na prodore, naši forsirajo nizko igro kratkih pasov. Izkažejo se Vujadino-vič, Marjanovič in Tirnanič, ki često stvarja velike nevarnosti pred brazi-lijanskim golom. Vratar odlično brani več ostrih strelov. Obramba starta ostro, naši streljajo samo iz večje daljave. Nato premoč Jugoslavije. Napad kombinira 20 m pred golom Brazilije. Po vrsti streljajo Bek, Sekulič in Marjanovič — gol »visi v zraku«. Posamezne prodore Brazilije zadrži solidna obramba Jugoslavije z ostrim startom na moža. Štiri sijajne parade Jakšiča. Gledalci navijajo za Brazilijo. V 23. min. sijajen prodor Marjanovič - Tirnanič, zadnji pelje proti golu, predribia levega backa in strelja nizko v desni kot — vratar se vrže — žoga leti pod njim v mrežo 1:0 za Jugoslavijo, gol je bil neubranljiv. Grobna tišina, samo mala jugoslovanska kolonija aplaudira. Brazilija igra na izenačenje. Foul na Arsenijeviču, Stefanovič se dvakrat znajde v »Škarjah«— sodnik ne žvižga. Našima branilcema prija ostra igra Brazilije — Mihailovič igra sijajno z glavo, »Miljutinac« (Ivkovič) si zna pridobiti avtoriteto svojo drznostjo in bliskovitim startom. Jakšič reši skoro siguren gol in vlovi v levi ogel plasirani strel tik na črti. Jugoslavija se osvobodi. Ivica Bek pomaga preveč defenzivnemu Stevanoviču. Djokič se sijajno vigra z levo stranjo napada, tudi tu je nemogoče prodreti. Desni krilec Brazilije se kot senca drži Vujadinoviča, ki je parkrat s svojimi triki prevaril obrambo. — Zveza med napadom in krilci je zopet vzpostavljena Napad deluje brezhibno, Bek forsira desno stran. Ars'inijivić pasira T Ivaniču, ki doda z glavo Marjanoviču, sledi najlepša akcija v igri: žoga gre po desnem krilu štirikrat z glave na glavo — nasprotni half je preigren iu zaostane — Tirnanič pelje strmo proti golu, pritegne nase levega branika, nato točen visok pas na mejo kazenskega prostora k Marjanoviču, ta z glavo nekritemu Beku — volley udarec in 2:0 za Jugoslavijo v 30. minuti, Cela akcija je bila izvedena tako rafinirano in tako bliskovito, da je bila protiakcija nemogoča. Nervoznost pri Braziliji, ki prične s surovo igro. Naša obramba je radi izredne hitrosti nasprotnikovega for-varda v škripcih, Jakšič je stalno zaposlen, bombo srednjega napadalca odbije s pestjo, na kar slede trije zaporedni streli z desne strani — žvižg za polčas reši hujšega zla. Tempo se po odmoru še stopnjuje. Brazilijanska obramba je napram kratkim dodavanjem notranjega tria Jugoslavije brez moči — Jugoslavija igra s sedmimi napadalci, stranska krilca pritiskata naprej. Obe naši krili sta tehnično neprimerno boljši kot nasprotnikovi, specielno Tirnanič briljira s svojimi bliskovitimi prodori. Cim bolj igra Brazilija surovo, tem večja je fairnessa naših. Igra se samo na polovici Brazilije. V 16. min. ima Sekulič sigurno šanso — grd foul. Kazenski strel pošlje Sekulič proti golu, kjer stoji na črti poleg gola Vu-jadinovič — hiter okret in žoga je v mreži. Sodnik ne prizna, Češ, da je stal Vujadinovič izven igrišča — naši protestirajo — brez uspeha. Desna stran Brazilije je zelo nevarna — levo je Ivkovič s svojim startom tako ustrahoval, da sploh ne pride do igre. V 17. min. predribia desna zveza, najboljši igralec Brazilije, našo obrambo in strelja povsem nepričakovano — gol je bil neubranljiv in vreden akcije. Naši se pomaknejo v obrambo in sporadično napadajo, predvsem desna stran. Bombo Beka komaj drži vratar, pri tem se desni back dotakne žoge z roko. Več grobih foulov v kazenskem prostoru Brazilije ne odžvižga sodnik, izgleda da namenoma noče diktirati 11 m. V 40 min. je za nas stvar zelo kočljiva: napad notranjega tria, center predribia Ivkoviča, ki pade, noga je že zamahnila po žogi — Jakšič se požene z ogromnim skokom in sname žogo dobesedno z noge. Brazilija odneha in zmaga je sigurna. Naše moštvo je igralo izvanredno, še nikdar popreje ni nudila katerakoli jugoslovanska reprezentanca tako odlično igro. Zmaga je bila zaslužena. Romunija : Peru 3 : 1 (1:0). Istočasno se je proslavil tretji zastopnik Evrope na igrišču »Nacional«. Romuni so nastopili z dvema rezervama (dva igralca sta na potovanju zbolela) in so zmagali sigurno. Rezultat bi bil še večji, da ne bi nasprotnik igral zelo surovo. Pet igralcev so blesirali, od teh ima eden zlomljeno nogo. Peruanci, katerih moštvo sestavljajo sami mestici, so nudili inferiorno igro. Argentinija : Francija 1:0 (0:0). Argentinija je le s skrajnim naporom zmogla Francijo, ki je poleg tega nastopila z dvema rezervnima igralcema. Igra je bila zelo zanimi- va in do odmora odprta. Francozi so imeli več ugodnih šans, katerih pa radi pomanjkljive tehnike niso znali izkoristiti. Izvrstna obramba Francije se drži zelo dobro. Po odmoru igra Argentinija v stilu amsterdamske olimpijade, napad za napadom drvi proti nasprotnemu golu. V 35. min. serumage pred golom in leva zveza zabije edini in zmagonosni gf 1 poleg kritega vratarja. Obe moštvi sta nudili užitka polno in fair igro. Francija je z rezultatom lahko zadovoljna. Jugoslavija : Bolivija 4:0 (0:0). Hat-trick Bek-a. Naša reprezentanca se je z zmago nad Bolivijo plasirala na prvo mesto svoje skupine in pride v končni finale. Tako velikega uspeha ni nihče pričakoval, tudi največji optimisti so računali, da bo Jugoslavija že takoj pri prvem nastopu izgubila in izpadla. Prišlo pa je drugače. Naša enajsterica se je pokazala jugoamerišklm favoritom nadmočna in je po vrsti dosegla dve krasni zmagi. Jugoslavija ni mogla ponoviti krasne igre napram Braziliji. Malce je podcenjevala protivnika, ki pa je nudil mnogo večji odpor kakor se je pričakovalo. Naglasiti je treba, da je nesrečen slučaj nanesel, da si je desno krilo Bolivije Mediare zlomil nogo. Nesreča se je zgodila v 9. minuti 1. polčasa in je Bolivija igrala torej vso igro z 10 igralci. Tudi našo moštvo je doletela blesura Djokiča, ki pa k sreči ni težjega značaja. V 2S. min. po odmoru je dobil udarec v nogo in je moral zapustiti igrišče. Naše moštvo je nastopilo v postavi: Jakšič - Ivkovič. Mihailovič - Ar-senfjevič, Stefanovič, Djokič - Firna-nič, Marjanovič, Bek, Vujadinovič, Najdanovlč. Tekmo je vodil uruguayski sodnik g. Mateucci objektivno in zelo dobro, dovolil pa je ostro igro. Takoj v začetku igre se je opazila boljša tehnika Bolivije in večja požrtvovalnost. Na igro našega tea-ma je zelo vplival močan veter, ki je raztrgal marsikatero kombinacijo. Naši napadajo, vendar streljata Bek in Marjanovič trikrat mimo gola. Napad Bolivije postane agresivnejši, vendar je naša obramba na mestu. Do odmora ne more nobena stran noseči gola. V drugem polčasu se igra v strašnem tempu, borba obeh nasprotnikov je gigantska. Napad Jugoslavije igra zopet v stari formi. Bek forsira desno stran. V 15. min. krasna kombinacija desne strani in Bek doseže z bombnim strelom vodstvo. Igra se na polovici Bolivije. Zopet napada desna stran. Bek dobi žogo, predribia oba branilca in strelja s 15 m neubranljivo pod prečko. 2:0 za Jugoslavijo v 19 minutah! Bolivija takoj zgubi žogo. Bek vprizori zelo nevaren napad, pred kazenskim prostorom dobi težji udarec v nogo in mora zapustiti igrišče. Že po treh minutah se vrne, kar Bolivija takoj občuti — krasno se proigra in doseže v 23. minuti hat-trick. Gol je bil streljan iz bližine. 3:0 za Jugosl. Zmaga je sigurna, toda nasprotnik ne kloni. Vprizori serijo napadov in Jakšič ima polne roke dela, med drugim ubrani skoro že siguren gol. Igra je vedno ostrejša. Djokič je ranjen in je radi silnega tempa s svojimi močmi pr: kraju. Popusti popolnoma in zapusti v 28. mm. igrišče. Tempo je peklenski, kar občuti tudi levi krilec Bolivije, ki se drži komaj na nogah in mora v 31. min. z igrišča. Bolivija igra z 9 igralci, naši z 10. Situacije se menjajo tako bliskovito, da ne more noben igralec niti sekunde stati na mestu. Bolivija tempo še bolj poveča! Naša obramba je zelo zaposlena in že izgleda, da ne bo izdržala silovitih napadov nasprotnika. S skrajnim naporom vseh sil ne dovolita Ivkovič in Mihailovič, da pride nasprotnik do strela. Mihailovič se izkaže s sijajno igro z glavo in izvanrednim startom. Ivkovič je izboren v taktičnem pogledu, njegovo plasiranje je vzorno. Jakšič je nepremagljiv, najtežji streli iz daljave in največje bližine postanejo njegov plen. Naš napad — desna stran, stopi v akcijo in razbremeni za nekaj časa našo obrambo. Pred golom Bolivije nastanejo kočljive situacije. V 37. minuti zopet serumage in Vujadinovič zabije iz neposredne bližine v gol in postavi končni rezultat 4:0 za Jugoslavijo. Naši dalje napadajo —- obramba nasprotnika stoji kakor zid. Tempo popušča. Mihailovič razčisti še kritično situacijo in sodnik da znak za konec borbe, kakršne jugoslovanska reprezentanca še ni igrala. Naši najboljši so bili Bek, Tirnanič, Mihailovič in Jakšič. Celokupni ameriški tisk stavlja naše moštvo med najboljše na turnirju. Od vseh strani prihajajo čestitke. Župan Montevidea je poslal našemu poslaniku v Argentiniji brzojavno čestitko. Po tekmi se je vršila svečana seja mestne občine, na kateri je naša ekipa poklonila županu krasen album Beograda. Naslednjega dne se je vršil banket na čast prvega kvalificiranega semifinalista v svetovnem prvenstvu — Jugoslavije. Zedinjene države : Paraguay 3:0 (2:0). Zmaga je bila popolnoma zaslužena. Zedinjene države so se s tem kot druga država plasirale v semi-finale. Čile : Mehika 3:0 (1:0). Čile je pokazal zelo dobro igro in se smatra kot enakovreden protivnik Argentinije. Zmaga je bila sigurna. Uruguay : Peru 1:0 (0:0). Favorit za svetovno prvenstvo je popolnoma razočaral. Uruguay je nastopil kompleten in je s težko muko dosegel edini gol. Po tekmi so si bili vsi edini, da ima svetovni prvak letos minimalne šanse v odločilnih tekmah in da najbrže ne bo dosegel več, kot tretje mesto Čile : Francija 1:0 (0:0). Argentinija : Mehika 6:3. Anton Kristan Povsem nenadoma je preminul 17. t. m. ponoči velik prijatelj športnega pokreta in njega mecen — Anton Kristan. Slovenski sport je zgubil z njim velikega pobornika in ogromno zaslombo. ^ Najbolj občuti njegovo izgubp SK Svoboda v Ljubljani, čije častni predsednik je bil pokojni. Kljub ogromnemu delu na gospodarskem polju, je našel Anton Kristan vedno dovolj časa, da je z nasveti in dejansko podpiral težnje SK Svobode. Letos, ob priliki desetletne kluba, je prevzel njegovo predsedstvo. Kruta usoda ga je ugrabila v najlepši moški dobi in zadejala našemu sportu globoko rano. Zapustil nas je idealist, kakršnih pozna naš sport le malo. Slava njegovemu spominu! Prava Kolinska cikorija KOLINSKA TVORNKA CIKORIJE \\\ LJUBLJANA Primorje ali Ilirija? Pred tekmami za prvenstvo Ljubljane Plavalno prvenstvo Slovenije si je lani priboril SK Ilirija — ali ga bo tudi letos? Najbližja prihodnost — petek, sobota in nedelja — nam no prinesla rešitev tega vprašanja. Zadnja glavna skupščina J. P. S.-a je prvenstvena tekmovanja temeljito reorganizirala: dočim smo doslej imeli skupnega prvaka v plavanju, skokih in water-polu, je sedaj prvenstvo razdeljeno na 6 delov: v plavanje juniorjev, plavanje seniorjev, skoke juniorjev, skoke seniorjev, water-polu juniorjev in water-pclu seniorjev. Težko je staviti prognoze za zmagovalca v poedinih kategorijali; povsem pa je jasno, da se bo borba za nadmoč vršila le med našima starima rivaloma Ilirijo in Primorjem. Na papirju ima gotovo več šans Ilirija: porabila je zimski čas, da je pod strokovnim vodstvom trenerja vzgojila kader novih, mladih tekmovalcev in jih v šest-tedenskein treningu v svojem letnem kopališču pripravila na prvenstvo. Na ta način si je Ilirija ustvarila zlasti močno damsko juniorsko ekipo, ki bo brez-dvornno imela v prvenstvu veliko besedo! Tudi juniorsko moštvo predstavlja prav solidno kvaliteto, predvsem pa je kvalitativno dokaj izenačeno. V seniorskih disciplinah bomo videli na startu stare llirijanske kanone: Jenka, Severja, Turnška, Grilca, Otrubo itd., poleg naših najboljših skakačev, Strnada, Kordeli-ča. Čerčka itd. Uspehi Primorja leže več ali manj na ramah njihovih gotovo odličnih poedincev, med katerimi treba v prvi vrsti omeniti talentiranega mladega fenomena Draška Wilfana, dalje Sturma, Hockovo, Thumo, Gaberščka ... Še bolj negotov je rezultat v water-polu. Tu bo borba tembolj ogorčena, ker bo podsavezni prvak zastopal Ljubljano na državnem prven- stvu: juniorskem v Ljubljani in seniorskom v Dubrovniku. Tekmovanje se vrši na kopališču Ilirije in se prične v petek popoldne ob 17. uri ter se nadaljuje v soboto in nedeljo ves dan. Program in vrstni red tekmovanja je naslednji: Program prvenstva Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza: Petek popoldne ob 17. uri. L juniorji 50 m prosto Semifinale, 2. juniorke 100 m prosto Semifinale, 3. seniorji 100 m hrbtno Semifinale, 4. seniorke 100 m hrbtno Semifinale 5. seniorji 400 m prosto Semifinale, 6. seniorke 200 m prsno Semifinale, 7. juniorji 100 m hrbtno Semifinale, 8. juniorke 100 m hrbtno Semifinale. Sobota dopoldne ob 9. uri: L juniorji 100 m prosto Semifinale, 2. iuniorke 100 m prosto Semifinale, 3. seniorji 1500 m prosto finale, 4. seniorke 100 m hrbtno Semifinale 5. seniorji 200 m prsno Semifinale, 6. juniorji 100 m prsno Semifinale, 7. juniorke 100 m prsno Semifinale, 8. seniorji 100 m prosto Semifinale, 9. seniorke 400 m prosto finale, 10. juniorke skoki finale, 1. (water-polo juniorji), 2. (water-polo seniorji). Sobota popoldne ob 15. uri. 1. juniorji 50 m prosto finale, 5. juniorke 100 m prsno finale, 6. juniorji 100 m hrbtno finale, 4. seniorke 200 m prsno finale, 5. iuniorke 100 m prsno finale, 6. juniorji 100 m hrbtno finale, 7. seniorke 4X100 m prosto finale, 8. seniorji 4X200 m prosto finale, 9. juniorji skoki finale, 1. (water-polo juniorji), 2. (water-polo seniorji). Nedelja dopoldne ob 9. uri. 1. juniorji 4X50 m prosto finale, 2. juniorke 3X100 m mešano finale, 3. seniorke 3X100 m mešano fin., 4. seniorji 400 m prosto finale, . '-5. seniorji 200 m prsno finale, 0. juniorji 100 m prosto finale, 7. juniorke 100 m hrbtno finale, 8. seniorji skoki iz stolpa finale, 9. seniorke skoki iz stolpa finale. 1. (water-polo juniorji), 2. (water-polo seniorji). Nedelja popoldne ob 15. uri. 1. juniorke 4X50 m prosto finale, 2. juniorji 3X100 m mešano finale, 3. seniorke 100 m prosto finale, 4. seniorji 100 m prosto finale. 5. juniorke 100 m prosto finale, 6. juniorji 100 m prsno finale, 7. seniorke 100 m hrbtno finale, 8. seniorji 3X100 m mešano finale, 9. seniorke skoki iz deske finale, 10. seniorji skoki iz deske finale, 1. Water-polo juniorji, 2. Water-polo seniorji. Ljubljanske državne rekorderke (Konec.) Vzor pridnosti in marljivosti pri treningu bi mogla biti vsakomur Zorka Bradačeva, ki je opetovano rušila neoficielni rekord Splitčanke Nevenke Gorsinove na progi 100 m prosto juniorke, postavljen v rekordnem poizkusu julija 1. 1928 s časom 1:35.6. Zorka stalno plava okrog 1:30 in je torej na tej progi prvakinja srednjih šol in prvakinja kluba! Vkljub svoji mladosti — ne vem, ali je že izpolnila 15. leto — trenira z redko resnostjo. Tudi ona je prvotno bila prsna plavačica. Pri lanskem državnem plavalnem prvenstvu pa se je navdušila za crawl in pod vodstvom trenerja g. Deutza je z nenavadno marljivostjo dosegla zavidljive uspehe v sprintu! Vsa je navdušena za plavanje, vedno bi hotela biti v vodi, trenirati, če ne stila, pa z žogo v rokah 10ÜÜ m preplavati samo z nogami. Če pa ne plava, pa gotovo sedi na vogalnemu ležišču s štirimi žemljami v rokah. Pa jih kaj hitro zmanjka, tistih štirih žemelj namreč! Pred mesecem dni morda je v trening-tekmi plavala damska juniorska štafeta Ilirije v postavi Bradač - Fettich - Jenko - Lampret 4X50 m prosto v času 2:41.6, torej znatno boljše od državnega rekorda, ki ga je lani na državnem prvenstvu z 2:49 postavila štafeta dubrovniškega Juga. Tako smo dobili še tri nove sprin-terke-rekorderke. Vera Jenkova je že renomirana plavačica. Interesantno je pri njej, da je bila prva ljubljanska juniorka, ki je znala crawl. Ob pričetku svoje karijere je torej bila izrazita sprinterka. Pozneje je seveda postala prav navdušena prsna plavačica, se je pa po lanskem državnem prvenstvu iznova popolnoma posvetila prostemu stilu, kjer predstavlja danes prav odlično kvaliteto. Pri vseh svojih odlikah ima pa eno veliko napako: kolosalno tremo pri tekmah. Vsekakor je to slabost, ki jo treba na vsak način odpraviti, kar pa je možno edinole s čim pogostejšim tekmovanjem. Brezdvomno kolosalen naravni talent je Nada Lampretova, ki ne trenira niti eno leto, je pa že dosegla tako formo, da ji je vsakokrat zasi-gurano mesto med favoritkami in je treba ž njo prav resno računati. Njena velika odlika je lep, racionalni stil in predvsem vzdržljivost, dočim ji na drugi strani morda malce primanjkuje borbenosti, ki pa si jo bo na tekmovanjih sigurno pridobila. Plavanje vzame silno silno resno. Ve, da more s svojim velikim talentom doseči še velike uspehe, ve, da ima odlične naravne prednosti in na vso moč stremi za tem, doseči čim večje uspehe in gotovo je, da jih bo s tako voljo faktično tudi dosegla. Pravzaprav mora jih doseči. Majda Fettichova plava komaj 5 mesecev. Hudobni jeziki pripovedujejo, da je postala plavačica — radi linije! Naj bo tako ali tako: Majda je dobra plavačica, danes celo neofi-cijelna rekorderka. In — če je tistim Upravni In nadzorstveni svet ter ravnateljstvo Zadružne banke v Ljubljani naznanja tužno vest, da je velezaslužni in neumorno delavni ustanovitelj in predsednik, gospod Anton Kristan minister na r., predsednik Zveze gosp. zadrug, itd. itd. v četrtek, dne 17. t. m. ob 22. uri preminul. Nenadomestljivega pokojnika smo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 20. julija 1930 ob 3. uri popoldne iz palače Delavske zbornice, Miklošičeva cesta na evangeljsko pokopališče. Ohranimo mu trajno hvaležnost in časten spomin. V Ljubljani, dne 18. julija 1930 hudobnim govoricam res kaj verjeti tudi v tem pogledu je Majda gotovo dosegla popoln uspeh! Umevno! Pridno je posedala trening, marljivo trenirala crawl — vse to, pa še njen talent, pa je velika plavačica, rekorderka celo, tukaj! Majda ima gotovo še mnogo iz-gledov v plavanju. Njeni današnji rezultati so zanjo kot začetnico presenetljivo dobri in če bo šlo tako naprej, jo gotovo čaka še mnogo slave v plavalnem sportu. Prejšnji teden so se na kopališču »Jadrana« v Splitu vršila tekmovanja srednješolcev v plavanju. Letos je tekmovalo 86 dijakov, kar znači dosedanji rekord. Tekmovanju je prisostvovalo veliko število gledalcev. Prvenstvo si je priborila Tehnična srednja šola, ki je dobila s 66 točkami okusno štatuo plavača, slede realka s 60, gimnazija s 58 in trgovska akademija s 30 točkami. Poleg znanih playačev »Jadrana«, je nastopilo veliko število dijakov, ki niso bili včlanjeni v nobenem klubu. Samo tekmovanje se je vršilo v vzornem redu. Vsi plavači so pokazali dober stil, posebno start je bil vzoren. Te činjenice jasno kažejo, da je plavalni sport v Splitu že globoko vkoreninjen med najširšimi masami. Da bodo v klubih včlanjeni plavači, kar se tiče stila dobro odrezali, je bilo pričakovati, meeting sam pa je pokazal, da znajo to tudi drugi številni kopalci na obalah Splita. Važnost tovrstnih tekmovanj je eklatantna. Mnogo sposobnih plava-čev, ki plavajo le za zabavo, je mogoče na ta način upoznati in klubi lahko črpajo iz tega rezervoara vedno sveže, uporabne moči. Koliko neizrabljenih sil je v Splitu, dokazuje najbolj dejstvo, da se je po tekmovanju prijavilo v »Jadran« 25 talentiranih plavačev, ki si bo z njimi znatno ojačil svoje vrste. Ni čuda, da nastopa »Jadran« vsako leto s toliko novimi plavači na državnem prvenstvu. Doseženi uspehi so bili naslednji: 50 m prosto: 1. Brainovič Alfred 30.2, 2. Ivaniševič Ivan 31.6, 3. Bona-čič F. 32, 4. Barač V., 5. Kuzmanič P., 6. Meštrovič M. 100 m hrbtno: 1. Nadali P. 1:34.2, 2. Marič P. 1:34.6, 3. Pazinovič K. 1:34.8, 4. Matošič N., 5. Meštrovič M. 50 m prosto izpod 16. leta: 1. Ivič M. 33.9, 2. Radič R. 34.4, 3. Zekan V. To so naše rekorderke v kolikor je bilo dosedaj slišati od njih. Mlada, krepka dekleta — nobeni ni še čez 18 let, najmlajša jih šteje komaj 14. Seveda — ni izključeno, da skoro sigurno je, da se še kje skriva kak nepoznan talent, ki bo morda že v najbližji bodočnosti, v prihodnjih dneh zasijal na našem športnem nebu. Pa bomo dobili spet novo rekorderko, morda dve, morda še več... 34.5, 4. Pera M., 5. Bešker I., 6. Vi-ličič R. 101) ni prosto: 1. Brainovič A. 1:1U.2, 2. Bonačič F. 1:11, 3. Ivaniševič i. 1:13.2, 4. Kuzmanič P., 5. Barač V., 6. Rumora F. 100 m hrbtno: 1. Nadal P. 1:34.2, 2. Ivaniševič 1. 1:37.4, 3. Barač V. i :37.7. 3X50 m mešano: 1. gimnazija 1. 1:58.9, 2. teh. sred. 2:0.2. Kaj pa mi Ljubljančani? Lani je Ilirija prvič priredila v svojem kopališču srednješolsko prvenstvo. Startale so sicer skoro vse ljubljanske srednje šole, toda novega materijala nismo videli — nastopili so samo že v klubih včlanjeni plavači. Ljubljana je kot prva dobila športni bazen v Jugoslaviji in s tem je bila dana našemu plavalnemu sportu možnost velikega razmaha. Resno smo začeli konkurirati obmorskim klubom, kajti dana nam je bila možnost, da treniramo tudi preko zime in na ta način nadoknadimo ono, kar imajo obmorski klubi radi daljše sezone. Toda to je še premalo, treba bo še marljivega dela in zatajevanja tekom večih let, da se bomo posta-/ili v isto vrsto, kot naši Dalmatinci. Začeti je treba pri naraščaju, za kar pa je potrebna gotova doba izpopolnjevanja, uspehi ne pridejo preko noči. Kako je temu hitreje odpomoči?. Med rečnimi klubi je Ljubljana na vodilnem mestu. Ilirija je celo lani prekosila bivšega dolgoletnega prvaka in prvoboritelja v jugoslovanskem plavalnem sportu — sušačko Viktorijo, zelo se je približala drugoplasi-ranemu Jugu, toda razdalja med prvakom Jadranom in Ilirijo je še vedno ogromna. 349 točk je dosegel Jadran, torej več kot dvakrat toliko kot Ilirija, ki je dosegla 171 točk. Te ogromne diference ni mogoče tako hitro izravnati z vzgojo naraščaja. Imamo hitrejše sredstvo, zakaj so plavalne sile v Ljubljani cepljene, strnimo jih, združeni v enotno falango bomo lažje in hitreje premostili razdaljo. Ako je našim klubom kaj do razmaha plavalnega sporta, se ne 10. etapa Luchon — Perpignan 323 km. 12. julija so se dirkači, po enodnevnem počitku zopet podali na pot. Mrzel dež je spremljal tekmovalce, v vožnji navkreber je bilo mnogo padcev in vozači so se zelo raztresli. Binda si je pri padcu razbil sedlo in zamudil pri popravilu 15 minut. Nato je ponovno padel in izgubil nadaljmh 17 minut. Ko je videl, da ne more ostalih več dohiteti, je obupal, vstopil s kolesom na avto in s tem odstopi, od nadaljnega tekmovanja. Zmagal je zopet Pellissier v času 11:57:18, tudi 2. m 3. mesto sta zasedla Francoza Leducq in A. Magne, prvi Italijan je bil šele na na 4L mestu. Skupno stanje: L Leducq 76:1U: 34, 2. A. Magne 76:16, 3. Guerra 76:22:16, 4. Demuysere 76:25:37, 5. Pellissier 76:32:28. Stanje po državah: L Francija 228:59:2, 2. Belgija 229:52:4, 3. Nemčija 232:3:12, 4. Španija 232:4:16, 5. Italija 234:30:11. ' Pireneji so prekoračeni, pot pelje zopet v ravnino. 13. julija je bil celodneven počitek v Perpignanu. 11. etapa Perpignan — Montpellier 168 km. V ponedeljek 14. t. m. se je vožnja nadaljevala. Zopet je zmagal stari lev Pellissier s 4:55:19 pred Guerro, A. Magnem in Leducqom z istim časom. 4:58:13. Povprečna hitrost 34 km na uro. V skupni klasifikaciji ni nikakih sprememb, le Španija se je pomaknila pred Nemčijo. L Leducq 81:8:47, 2. A. Magne 81:14:15, 3. Guerra 81: 20:29, 4. Demuysere 81:36:50, 5. Pellissier 81:27:46. — 1. Francija 244: 50:47/2. Belgija 244:58:11, 3. Španija 247:33:34, 4. Nemčija 247:34:9, 5. Italija 249:9:42. 12. etapa Montpellier — Marseille 194 km. Naslednjega dne je vodila proga v prestolico južne Francije. Zmagal je A. Magne v končnem spurtu in je s časom 6:41:42 potisnil Pellisiera, Taverna, Leducqua in še 12 vozačev na drugo mesto z diferenco ene sekunde. Povprečna hitrost 31.50 km. Guerra je bil 31. s časom 6:43:24. bo težko zediniti — le v slogi in skupnem delu je moč. Na razpolago imamo lepo letno in zimsko kopališče, okoristimo ju in koncentrirajmo svoje sile pravočasno, uspeh ne bo izostal. France Skupno stanje :L Leducq 87:50: 29, 2. A. Magne 87:55:25, 3. Guerra 88:03:53, 4. Demuysere 88:05:32, 5. Pellissier 88:09:29. L Francija 263:55:31, 2. Belgija 265:08:17, 3. Španija 266:55:02, 4. Nemčija 267:44:10, 5. Italija 269:57: 12. 13. etapa Marseille — Cannes 207 km. V sredo 16. julija je bila proga po krasnih cestah francoske riviere za tekmovalce naravnost užitek. Vozili so ves čas skupaj — 100 m pred ciljem vodi za malenkost Taverne (Belgija), tu ga nenadoma prehiti Pellissier. Tik poleg njega se pa pojavi tudi Guerra — ogorčena borba do cilja, Guerra zmaga za pol kolesa, tretji Bonduel. Kot četrti se je plasirala cela kopica vozačev. Čas zmagovalca 6:21:46. Stanje L Leducq 94:12:15, 2. A. Magne 94:17:41, 3. Guerra 94:25:39, 4. Demuysere 94:27:18, 5. Pellissier 94:31:15, 6. P Magne 94:45:21. 1. Francija 283:1:11, 2. Belgija 284:8:36, 3. Nemčija 286:39:31, 4. Španija 286:56, 5. Italija 288:3:39. Orig. amerikansko nalivon peroEagle jedostibolj-še In kljub temu dosti cenejše. A. PMEIL©© MarijVn t?g 8 Oglejte si našo izbiro ali telefonirajte na 3-4-5-6, da Vas obiščemo. Za vsako roko dobite primerno Eagle nalivno pero. Božo Kramaršič- Srednješolske plavalne tekme v Splitu Tour de KONZUMNO DRUŠTVO Zfl SLOVENIJO r. z. z o. z. v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu pretresljivo vest, da je dne 17. julija t. 1. ob 22. uri preminul v polni svoji delavnosti gospod Anton Kristan predsednik nadzorstva Konzumnega društva za Slovenijo, minister n. r., predsednik Zadružne banke, predsednik Zveze gospodar, zadrug itd. Pokojnika smo spremili dne 20. julija ob 3. uri popoldne iz palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vse njegovo življenje je bilo spomenik neutrudljivemu delu na zadružnem in socijalnem polju. /t Ulji LJUBLJANSKI VELESEJEM javlja turobno vest, da je včeraj preminul gospod Anton Kristan minister n. r., predsednik raznih gospodarskih zadrug i. t. d. Blagopokojni je bil član našega načelstva. Neumorni gospodarski strokovnjak zapušča neizpolnjivo vrzel. Ljubili in spoštovali smo odličnega moža nezlomljive volje. Slava njegovemu spominu. V Ljubljani, dne 18. julija 1930, Konzumno društvo za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani Predsedstvo. Plavalno prvenstvo ZPP niorji 3:2. Viktorija je s to zmago zasedla tudi 1. mesto v water-polu ju-niorjev. Siguren prvak ZPP za 1.1930 je »Karlovačko sportsko udruženje«. J' .‘Sri'»* Stahe Sporn (SK Ilirija) prvi jugoslovanski prvak v Marathonu V soboto so se pričele v Karlovcu plavalne tekle za prvenstvo ZPP. Tekmovanja so se udeležili »Viktorija« Sušak, »Hašk« in »Concordia« iz Zagreba, »Karlovačko sportsko udruženje (KSU) in »Gradjariski« Karlovac. Tekmovanje je zelo trpelo všled dežja in všled tega tudi rezultati niso baš dobri. 1. seniorji 400 m prosto: 1. Žu- nič (Gradjanski, Kärlovac) 7:13:8; 2. Lucijanić (KSU); 3. Španić (KSU); 4. Cuič (KSU); 5. Hondi (Hašk, Zagreb), 100 m hrbtno, seniorji: 1. Maju- rec (Gradjanski, Karlovac) 1:29:6; 2. Frankbvič (Gradjanski) 1:30; 3. Sik (KSU) 1:46:8 in 4. Pintar (KSU). 100 m juniorke, hrbtno: 1. Herma Račič (KSU) 2:00:2; 2. Ranka Ron-čevič (KSU) 2:25. Skoki: juniorji, 3 metre: 1. Jam-brišak (KSU) 35.5 točk: 2. Stiplošek (Concordia, Zagreb) 31 točk. 200 m prsno seniorji: 1. Franko-vič, (Gradjanski, Karlovac) 3:07; 2. Lukačič (KSU) 3:15; 3. Majurec (Gradjanski, Karlovac) 3:27:4. 100 m hrbtno juniorji: 1. Mutav-džič (KSU) 1:47:7; 2 .Vučetič (KSU) 1:57:1. 50 m prosto, juniorji, Semifinale: 1 skupima: 1. Čortan (KSU) 32:4; 2. Maričič (Gradjanski. Karlovac) 33:9. 50 m prosto, juniorji, Semifinale, II. grupa: 1. Jambrišak (KSU) 31:2(!); 2. Šuljič (Concordia, Zagreb) 32: 3. Boris Balaš (Gradjanski, Karlovac) 35. Water-polo, druga semifinalna tekma: »Viktorija« prepusti KSU par forfait tri točke, dočim dosežejo juni-orji »KSU« proti »Gradjanskemu« rezultat 4:3 (0:2). ........... V nedeljo dopoldne so se tekme nadaljevale. Ker je prišlo pri water-polo tekmi med moštvima KSU in Gradjanskim, Karlovac, do incidentov, je Gradjanski v znak protesta odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Ker je tudi SušaČka »Viktorija« na- stopila samo v water-polu, so tekme mnogo izgubile na zanimivosti. 1. 1500 m seniorji prosto: 1. Lu-cianič 31:48, 2. Cujič 36.20; 3. Jadrič (vsi KSU) 37:51). 50 m prosto juniorji: 1. Jambrišak (KS.U) 31; 2. Šuljič (Concordia) 31:2, 3. Cortan (KSU) 32:4. 100 m prosto juniorke: 1. Račič Herma (KSU) 1:35:7; 2. Matota Milica (C.) 1:43:9; 3. Kogoj Lena (C.). Skoki seniorjev 3 m: 1. Grilc (KSU) 86 točk; 2. Jadrič Josip (KSU) 68.6 točk. Mešana štafeta seniorjev 4X200 m: 1. KSU i5:l. 100 m prosto seniorji: 1. Špa-novič KSU 1:19; 2. Pagač 1:19:8; 3. Petrovič Nenad Hašk 1:24:6. 100 m prsno juniorji: 1. Čortan KSU 1 :35; 2. Gavrilovič KSU 1:36:5. 100 m prsno juniorke: 1. Matota Milica C. 1:41:9; 2. Matančič Danica C. 1:46; 3. Rončević Ranka KSU Štafeta juniork 4X50 m: 1. Concordia 3:20:1; 2. KSU 3:07:1. 1:50; 4. Mužnar Romana KSU. 100 m svobodno juniorji: 1. Šofič C. 1:14:8; 2. Cortan KSU 1:17:5; 3. Novakovič in 4. Miličevič. Skoki 10 in 5 m: 1. Grilc KSU. Water-polo: seniorji Viktorija : KSU 3:1 (1:1). Igra je bila precej ostra: 2. mesto je zavzelo moštvo KSU, 3. prvo moštvo KSU. vmoštv5bodovar-3,Vi.!č3DV.o Ša Mešana štafeta juniorjev 3X100 m: U KSU 4:51; Concordia diskvalificirana: Mešana štafeta juniork 3X50 m: 1. KSU 2:19:3; 2. Concordia 2:30:8. Mešana štafeta feniorjev 3X100 m: 1. KSU 4;28:7. Štafeta juniorjev 4X50 m prosto: 1. KSU 2:15:3 (izvrsten čas); 2. Čon-cordia.. « : . . ... 50 m juniorke prosto: L Račič, Herma KSU 40:2; 2. Kogoj C. 42:8; 3. Račič Karla KSU 46:6; četrta Ko-čonda Dora C. Water-polo: Viktorija : KSU ju- '/•; !)H) . I* # f Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! * rm J-1 '“G" a* , ■ t?;* h i V* T': •‘‘i V,.. Izborna kuhinja! Izbrana vina Zmerne cene! rr ■ ' ' V ‘ _ d 'ur- :x PIVOVARNA „UNION“ LJUBLJANA Delniška družba Brzojavi: Pivovarna „Union“ Ljubljana Telefon 2310, 2311 Podružna pivovarna Maribor Brzojavi: Pivovarn« Telefon št. 23 ß ’ . ; .X' ' !‘JS O. . i|f ’■ : . . . ‘ ■ • • S: Pivovarna „tilfion“ Maribor V - : - S " ‘ ’ ‘- ! /,■! .• ■ ' "• ."V" „ • - §m jr - ’ ~ * •• -d. / :'- A 4 Op* I xu.' - mđ , ' Priporoča svoje izborne izdelke: ■'VuT •J '•* sr Svetfö in crno eksportno pivo v Pekovski > ^ Čisto rafinirano 'f -'. t M žganje ■ i £i.. ■:>u. i V. .m-- ;ffr::K!»£g. ■■U. X .■ m v ; .,>■4'. s; XF;1' xjw.tv*"'.(le, s. .č J. . » X' ■ t#t Poziv vsem klubom — članom JZSS Da omogočimo stalno medsebojno korespondenco med svojimi člani, smo se odločili vporabiti tednik »Športni list« kot svoje službeno glasilo. Tednik »Športni lisT< bo vodil stalno rubriko o zimskih športih ter bo prinašal v njej vse važne objave organizacij ter poročila o zimskih športih, sezname izvršenih verifikacij, sklepe saveza etc. pri nas in v tujini. Vabimo Vas, da se v svrho zanesljivega informiranja o delu v zimskih športih naročite na ta list, naročnina je minimalna, ter da vršite vse potrebno kratkim potom, ne da čakate na dopis Saveza. Klubom in podsavezom priporočamo, da objavljajo vse, kar se tiče zimskega sporta in zimskih športnikov, v tej rubriki, da dobimo tako stalen in dober medsebojni kontakt. Dovolili smo si, poslati vsem klubom iz podsaveza po 2 izvoda ter jih prosimo, da obdrže ta izvoda in jih naroče. Kdor bi tega ne želel, naj vrne list na upravo. JZSS. Upravni odbor JZSS za 1930 31. Predsednik: dr. Ivo Pirc. Podpredsedniki: dr. Ciril Pavlin, Ljubliana; dr. Milan Hristič, Beograd; dr. Stevo Hadži, Zagreb. Gener. tajnik; Joso Goreč. * U. tajnik: Anton Kunstelj. Blagajnik: Ivo Komar, Odborniki: Dr. Hubert Souvan, Fran Perhavc, inž. Milko Pirkmayer, pplk. Rudolf Cvetko, Karol Šircelj, dr. Murnik Viktor, vsi Ljubljana, dr. Janko Orožen, Maribor, dr. Ciril Žižek, Beograd, dr. Marič Milan, Dušan Jakšič, Zagreb, kpt. Vladimir Grahovac, Sarajevo. Smuško-tehnični odbor: dr. Janko Berce, predsednik, dr. Alojzij Vrtačnik, namestnik, Emanuel Heyne, tajnik, Marzelj Ivan, gospodar, Ivan Zemljič, Stane Predalič. Ivan Bitenc, Hugo Beltram, Zdenko Švigelj, Gojko Pipenbacher, inž. Janko Janša, Lj. Golubovič, Kveder Ja-nez,_ Stane Pelan, Ivan Tavčar, Hinko Šircelj, dr. Stane Kmet, Ivan Rus. Drsalnotehnični odsek: inž. Stanko Bloudek, Evgen Betetto. Sankaškotehnični odsek: Inž. Leo Mencinger, Ivan Černe. S. Skale. Vojaška delegacija: potpuk. Miloš Ožegovič, gjen. Petar L Nedelj-kovič, gjen. št. pukovnik Lav. Rupnik, gjen. št. puk. Kosta Adamovič, kpt. Karol Tauber, kpt. Vekoslav Kolb. Zimskošportna zdravniška komisija: dr. Škerlj Božo, doc. dr. Seliškar, dr. Al. Kunst, doc. dr. Alija Košir, dr. Haus H., dr. Petrič. Nadzorstveni odbor; Stane Stojan, Vladimir Vrančič. Iz Jugoslovanskega zimskošportnega Saveza. Novi upravni odbor je po končani glavni skupščini takoj prevzel posle ter je začel pripravljati gradivo za sezono. Predvsem je pripravil vse potrebno za izvedbo sklepov glavne skupščine. Podsaveza v Ljubljani in Beogradu. Vsled naglega razvoja zimskih športov, je bil s strani klubov Mariborskega in Zagrebškega podsaveza stavljen predlog, da se izpreme-ne savezna pravila v toliko, da se razdeli ves teritorij na podsaveze. Do definitivnega sklepa ni prišlo, dalo pa se je upravnemu odboru nalog, da prouči to vprašanje. Upravni odbor je pozval klube, ki so tangirani, da se izjavijo, nakar bi se še pred sezono ustanovila oba podsaveza, tako v Ljubljani kot v Beogradu. Za ljubljanske klube je sklican, sestanek, na katerem se bo proučilo to vprašanje. Preureditev verifjkdcijf. Jp V smislu sklepa glavne ^skffpšči-ne morajo vsi klubi na novo prtiavfti dosedanje verificirane člane Rr ha verifikacijskih prijavnicah označiti, ako želi njih član, da se ga verificira kot turista ali’ kot tekmoval^. Za vsakega tekmovalca je treba \j|osla-ti sliko, nakar prejme klub. ni?govo izkaznico. Za vse one vegjfikacije, ki so pri Savezu že vpisanec prejmejo klubi brezplačno prijavnice, Prijavnice veljajo samo za one člahe. ki so že verificirani ter se izvrši fa verifikacija brezplačno, ajto pr^nre Savez prijavo do 1. septe;inbr|R poznejše „prijavnice .se takširajaFf Din 5.— kot dosedaj. Verifikacijaua, ne-tekmovalccv se lahko priloži feiko, nakar dobe tudi ti legitimacijo^ Savez je razposlal vsem , klubom, ki .imajo verificirane športnike', potrebno število prijavnic. Po preteku dveh sezon izgubi vsaka verifikacija' veljavo ter jo je treba obnoviti. Resolucija na SPD. Na SPD se je vposlala po skup-ščiti sprejeta resolucija, da naj SPI) omogoči pomladanske smuške ture v triglavskem pogorju na ta način, da se od 1. marca dalje otvorijo Staničeva koča, koča pri sedmerih jezerih ter da se skuša ustvariti postojanko na Planini na Kraju. Ker namerava zgraditi tudi T. K. Skala smučarsko kočo na planini na Vögel, bi s tem odprl smučarjem najlepši smuški teren v naših alpah. Obenem se poziva SPI)., da naj skuša'najti kak način za izboljšanje postojanke na Veliki planini. Zimskošportna zdravniška komisija v JZSS. Komisija se bo sestala v prihodnjih dneh, nakar bo napravilaTiačrt svojega dela, pripravila formularje in navodila za izvršitev sistematičnega pregleda tekmovalcev, ev. tudi ostalih zimskih športnikov: Dogovor s Sokolom kraljevine Jugoslavije. Skupščina je odobrila dogovor s Sokolom, ki mora imenovati v Savez svojega zastopnika še v smuško-tehnični odbor. Šodelovanje obeh močnih organizacij bo po razvoju smuškega sporta pri nas gotovo mnogo koristilo. ;>> Sodelovanje z Veslaškim Savezom. Z ozirom na predlog dr. Žižka na glavno skupščino, je Savez sklenil stopiti v stik z Veslaškim Savezom za medsebojno propagando gojitve obeh športov — zimskih in veslaškega, ki se medsebojno najbolj izpopolnjujeta. Veslaškemu Savezu se stavi tak predlog, obenem pa se o priliki skupščine na Bledu stopi v stik s funkcijonarji Veslaškega Saveza. Prememba v odboru. Ante Gnidovec je sporočil, da ne sprejme mesta v upravnem odboru, kar se je vzelo na znanje. OTO vse potrebščine: plošče, papirje Fotofcen, Agfa, fSSSf. JfctÄ Ianitas Ljubliana, Dun«|ska cesta it. 5 In Celje Sestava smuško-tehničnega in drsalnega odseka. Za predsednika smuško-tehnične-,ga odseka je bil izvoljen g. dr. Jan-:ko Berce, za namestnika g. dr. Vrtačnik AL, tajnik Emanuel Heyne, krmar Ivan Tavčar, gospodar Marzelj. Predsednikom drsalnotehnične-ga odseka je bil izbran g. inž. Stanko Bloudek. Ostala mesta se izpopol-• nijo naknadno. Sodniški izpiti. Smuško-tehnični odsek bo nadaljeval letos s sodniškimi izpiti, predvsem, da dobimo v klubih dobre organizatorje tekem in pa sposobne sodnike. V septembru, na dan, ko se bo vršila izredna glavna skupščina, se bodo vršili prvi izpiti v Ljubljani, i v oktobru drugi. Obenem se bo v oktobru vršil teoretski tečaj za sodnike za skoke, takoj začetkom zime pa praktični. Pozivajo se v prvi vrsti oni klubi, ki še nimajo v svoji sredi izprašanega sodnika, da izberejo primerno osebo in jo zainteresirajo za izpit. Pri savezu dobe Savezna pravila, ki veljajo 25 Din ter vsebujejo vse potrebne podatke. Izpitna komisija. Izpitno komisijo tvorijo gg. dr. Janko Berce, Janez Kveder, Joso Goreč. Še v tej sezoni se bo osnovalo izpitno komisijo pri podsavezu v Mariboru in Zagrebu. Vremenska poročila v prihodnji sezoni bo organiziral Savez preko železniških brzojavnih uradov dnevno, z zbiranjem v Ljubljani in oddajanjem brzojavnim potom v Maribor, Zagreb in Beograd, poleg tega pa z vremenskimi dopisnicami in sobotnimi vremenskimi br- £*.<*• j,«-*;»-'..--.,.- s- : zojavkatffi |ž najpfometnejših zimskih križišč. Poročila se bodo objavljala dnevno po časopisju, po radiopostaji Ljubljana in po možnosti na kioskih. Vozne ugodnosti. Za zimske športnike se bo pod-vzelo vse mere, da se doseže primerne vozne ugodnosti. Po izvršenih intervencijah bomo o uspehu obvestili. Redne seje. Plenarne seje Saveza se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 20.30, seje smuškotehničnega odbora zaenkrat vsak ponedeljek ob 20.3Q,v damski sobi kavarne Emona. Generalni tajnik. SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJHN1, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE Naslovi in seznam saveznih {lanov Jugoslovenski zimsko - sportski Savez, Ljubljana, Dunajska cesta št. L — Goreč. (J. Z. S. S.) Podsavezi: Zagrebački zimskosport-ski podsavčz, Zagreb, Nikoličeva ulica 4 II, dr. Lipovščak. Mariborski zimskošportni podsa-vez, Maribor, Gosposka ulica 24., dr. Orožen. Klubi: L Smučarski klub Ljubljana; Ljubljana, Aleksandrova cesta. 2. Turistovski klub Skala; Ljubljana, Gosposvetska cesta. 3. Športni klub Ilirija; Ljubljana, Dunajska cesta 20. 4. Železu, športni klub »Hermes«; Ljubljana VIL 5. Ljubljanski športni klub; Ljubljana, Dalmatinova ulica. 6. Slovensko plan. društvo; Ljubljana, Dunajska cesta. 7. Športni klub Reka; Vič pri Ljubljani. S. Športni klub Grafika; Ljubljana. 9. Motokoturaški klub Ilirija; Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. 10. Smučarski klub Radovljica; Radovljica. 11. Smučarski klub, Begunje. 12. Smučarski klub, Dovje - Mojstrana. 13. Smučarski klub Bohinj; Bohinjska Bistrica. 14. Športni klub Bled; Bled I. 15. Športni klub Bratstvo; Jesenice. 16. Slovensko plan. društvo; Jesenice. 17. Turistovski klub Skala; Jesenice. 18. Slov. plan. društvo: Kranjska gora. 19. Tujsko prometno društvo; Kranjska gora. 20. Tujsko prometno društvo; Bohinjska Bistrica. 21. Tujsko prometno društvo; Sv. Janez v Bohinju. 22. Slov. plan. društvo; Kranj. 23. Sokolsko društvo; Kranj. 24. Sokolsko društvo; Javornik. 25. Sokolsko društvo; Bohinjska Bistrica. 26. Sokolsko društvo; Dovje - Mojstrana. 27. Sokolsko društvo; Jesenice. 28. Športni klub; Tržič. 29. Športni klub; Gorje. 30. Smučarski Hpb Logatec; Dolnji Logatec. 31. Slov. plan. društvo; Trbovlje. 32. Slov. plan. društvo; Zagorje. 33. I. slov. športni klub Maribor: Maribor. 34. Slov. plan. dr. Maribor - Ruše; Maribor. 35. Turistovski klub Triglav; Maribor, Mlinska 15. 36. Športno društvo Rapid; Maribor. 37. Športni klub Železničar; Maribor. 38. Slov. plan. društvo; Šoštanj. 39. Slov. plan. društvo; Celje. 40. Smučarski klub; Slovenjgradec. 4L Športni klub; Ptuj. 42. Turistovski klub Ojstrica; Celje. 43. Slov. plan. društvo; Prevalje. 44. Slov. plan. društvo Peca; Črna-Mežica. 45. Slov. plan. društvo; Konjice. 46. Ski klub; Zagreb. 47. Zagrebačko klizačko društvo; Zagreb. 48. Hrvatski akademski sport, klub; Zagreb. 49. Hrv. sportski klub Concordia; Zagreb. 50. Športni klub Marathon; Zagreb. 51. Turistovski klub Sljeme; Zagreb. 52. Hrv. plan. društvo Runolist; Zagreb. 53. Hrv. planinarsko društvo; Zagreb. 54. Zagrebački atletski športni klub; Zagreb. 55. 1. hrv. gradjanski športni klub; Zagreb. 56. Hrv. plan. društvo, podružnica Bilo; Koprivnica. 57. Sportski klub Victoria; Sušak. 58. Hrv. plan. dr., podružn. Velebit; Sušak. 59. Planinarsko društvo Fruška gora; Novi Sad, Aleksandrova c. 60. Športni klub Slavija; Sarajevo, Prestolonaslednika Petra c. 61. Ski klub Sarajevo; Sarajevo-Putnik. 62. Planinarsko društvo Romanija; Sarajevo, Vojvode Stepe obala- 63. Srpsko planinarsko društvo', Beograd, Dobračlna, 3. Sirite „Športni list 1