St. 194 Wm »Hun iiitoiii (taft cnvfe ml**® Mwj<, irv«« ponddjek. vsSk Astlkeg* tL 20. L nadstropje phai m m sprejemajo, r AtUi Oirbce. — Lastnik miti u L 7.—, t mesece im lacMMtvo stesečno 4 Ure ve Mi iViiisto IMSs Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII — TdefM sridriiva ta apnve it IMJ- iDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 ceaL — Oglasi se {sčansjs f ■rokosti ene koioos (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceaL osmrtnice sskvale, poslanic« ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — naročnina,!* reklamacije se pošiljajo rsklju£no upravi Edinosti, v Trata, ulica s* Ftančtika AaUfcega Stev. 20. L nadstropje. — Teleiou uredništva ta uprave I14L Svetovna vojna, Italija, Čehi in Jugoslooenl Nedavno ?e «Piccolo» obdolžil jugoslovanski tisk, Knjiga vsebuje jpogiavja o Čehoslo-vaiki, Avstriji, Madžarski, Jugoslaviji i« Poljski- Za danes nas zanima prvo« ^poglavje o Čehoslovaški. Avfctor riaglašai, dla je bil ustvari te tj i tali^' ansko-čehcslovaske 'lege v letu 1917. Pisal je propagandne članke Cehom v prilog. Na žalost pa je bit tedaj v hu!$ zmoti, ki ga-je zavedel vanjo češki tisk. Uveril se je, da Čehi niso vsikdar in resno hoteli razpad monarhije! Oćifca Čehom, dla so v času vojne tirali dvolično politiko: notranjo za slučaj, dla zmagajo centralne viasti, vuaaijo. pa za slučaj, da bo zmaga na strani zaveznikov. Tudi Benešu nčHa Tamaro iie-odk rito srčnost. - Z&krrčal da je v vnanji svet: Razrušite Avstrijo! le zato, ker ie bito- ta edin način, ki je mogel zajamčiti Nadaljevaje pripoveduje Taanaro, kako srdito dSa so se borili Čeh« na frontah proti zaveznikom in kako da so dobivali pri-anaaija in pohvale z -visokih in na* v ešfffi mest čz stotin ki stotin fejav, ki sta prišle še Le po vojni na beli dan, da iz&aja, Bila da je to dvostranska politika, zna* čilna za vse StoTtoel Cehi so smatrati taka Ćehcro vspeh v sliičaju zmage spcr^ziima. j politiko kot koristno za njih tiar-odne cilje, Ali notranja resničnost v Čehoslovaški da je bila: povsem drugačna. Čehi so pač soglašali z Francijo v borbi proti Nemcem ?n rfermaniznnf, nko pa bili vedno v soglasju z Italijo za porušitev: avstro-ojgrsfke monarhije. Beneš in prijatelji so bili: na stališči^ da treba delegati za porušettje habsburške države, ako bi se pokazalo, da je poraz Avstrije neizcigiben dla treba to dokler je bit izid vojne še dvomijiv. Proglašali so se za zaveznike Fratnc;je m Italije, istočasno pa liucli kot braniteije dinastije HabsbiWgovee(v! Še te potem, ko se je poraz osredkijih vlasti zdel vetiinci gotov, so če^te agitacije zadobivale bolj c«l-krito protiavstrijsslci značaj... Vedar so se češki poeiarvci še 11. oktobra 1918 pogajali s cesarjem Karlom za čeMevafta is latfosterifa. BELGRAD, 14. jarvlja, v po-ročfKi z BMlft o ntzi^ront svojega dopisnika s ĐoskukoK ćafeoalovaške republike g. Scdo. Med dntfaa je g. poelanik rekel dopisniku: V zadnjeia 6a»u se širijo v javnosti glasovi, , dsr ^aedfea politika hoče prHiskati rsai poKtHko kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. To je absolutno netpčno. Ako Mala an ta rita mora v n&ka> fcer2i vprašanjih odrediti svojega zajedkii-akega deie^aAa kot pregovormka 'Zr- so vršiii v inozemstvu, drugo v \ okvirju monarhije, Čehi .jwše niso začfđi z notranjem monarhije. Po običaju slovanskih revolucijo! Ko se je s privoljenjem cesar naro-dov so zahtevali oc/ sporazuma mnogo z namenom, da se potem zadovoljijo z manje. Zmota je — pravi Tamaro — če se misli, da so bili Čehi nasprotni obstanku Avstrije! V podkrepitev te svoje trditve podaje Tamaro zgodovino političnega jevim — to je: na podlagi cesarskega manifesta — ustanovil češki narodni svet, so Čehi par tednov oklevali in se Še niso mogli odločila! Poljaki so se ž« definitivno ijočili od r>*na$at Madžari so dne 15. oktobra proglasili svojo neodvisnost. Čehi pa se še niso csdločilL Šele 28. oktobra, ž t vije ;a Čehov od leta 1848 dalje in se dkli- ko so bržkone prejeli iz Švice zaželjeno cuj na razne izjave Palaekega. Havlička.! sporočilo (za ustanovitev češke držaiv s :ryk Oa ^e ni ideji kot podlagi za obnovo in ohranitev da je dina&itja Habsbur^o'vcev ods'a% ljena Avstrije. Tudi Kramar, ki se je; predstav- in ustanovljena republika. Ta ttrevoiuciia* Ifal inozemstvu kot radikalen iredientist, je; z dine 28. oktobra — tako zaMjuču;e> Ta-bii izvrsten Avstrijec in je hotel le, naj.maro — je bila tako akademična in tako habsbiirška Avstrija postane slovar skd.; djv^oiianna, da je dne 28. oktobra nemški Kot dokaz za to postavila Tamaro trditev, generalski konzul v Pragi, baron Geb-sat-da je Krainar užival sampatije mlnLstr-, tel, Čestital prestavnikoim nove češke vla-skega predsednika grofa Sturgkha in — j de na veselem dogodka.» cesarja Franca Jožefa!! Zato da je pcsled-j Že ta izvajanja g- Tamara kažejo, da vse nji na smrt obsojenega Kramara pomtto- j slovanske ^Penelope* ne more|a toliko stil! škodovati sedanjim prizadevanjem?oficiel. Tamaro zatrja uvodoma, da ga pri se-■ Italije za sporazum s čeliosloaašlko državo stavljanju knjige niso vodili n'kaki pred-;in za prijateljstvo s ćeskim narodocn, kase dk i. rakaka ozlovoljcriost, dla rte pozna j kor morejo ini morajo skrajno žaljivi iz-ne nikakega c pedal zelo obširno poročilo, kako fe Radić pobegnil na Madžarsko. Pri begu mu je pomagal župnik Škri-rtjar. Dne 21. julija je pripel v Zekrrtkovec k župniku Šfcrinjarju avto, v katerem sc se nahajali Radič, Pipio, ^etr. Krnjevič in Be-gič. Novostiv sedaj obširno poročajo, kalko so oangaffiiziraaJi neoviran prdbod Radića na A1 adžarsko. Pri -zadevni akciji so bili angažirani .kmetje Plavac in Večerna j, dialje broidiarji Sestak, Antelič in Docnbai. V noči pred 23. julijem se je Radiću posrečilo s pomočjo omenjfcpjh kmetov preiti na madžarsko stran, kjer so ga sprejeli emasartji hrvatskih emigrantov. V Berza-n-erb se je Radić sestal s Franom Lukacrem, obema bratoma Kerteczy, Vargo tU Prema cem. Vsi ti so v službi madzaiskih ua-cijonalistov in so (poznani kot nevarni pro-iidižavni elementi. lu-ii Več ena j je v njih s&užbi. Dtne 23. julija je bil Radfe ves dan v Beržancih. Na večer je odpotoval Rrdič v Balatenfiirdo ob Blatnem jezeru. Poročilo nftdal^e natančno opisuje, kako je Večediaj pree^el Ragiču iz Za^refca J pričakoval, da bo francosko časopisje .prinčevo obfleika in čevlje. Radič je namreč hazfto sprejelo spomenico angle&ke vlade; prekoračil mejo v ponosem obleki in raz- j toiia kljub temu ni tu niti zdaleč nikdo trgan3i čevljih. Rsidfič^ fe poaneje od Ker- misKl, da bo francoski Lisic zagnal krik teczyja preje! fe Bud»epe5te v B^laton- pr^ti Angliji. «Daily Telegraph« pravi, da f«rd6 pohne dofeumente za Dtmaj, Berlin j se ^J^, danes še nobeno časopisje kake in LcikŽoii. Ko je Radić prejel rz Zagreba zaveznice posluževalo tako odurnega tona. še zagotovila, da ni nič novega, da hrvat- j Francoski "protesti — pravi list — niso niski Ifeti o njegovem begu nič ne pišejo, je j kaikor na mestu; kajti angleški načrt je nadaljeval svojo pot. - j dovolj zmeren v primeri s trdim franco- ZAGREB, 15. Pop Skrinjar je izrazit skhn postopanjem. Dru^i listi, ki odebra- Francila Francoska vlada bo odlgovorila na zadujo angleško spomenico. PARlZ, 15. Iz uradnih krogov pwihuja vest, da bo freneeska vhida odgovorila na zadnjo angleško spomenico j^lede odškodninskega vprašanja. Spomenica bo vsebovala zelo vljuden odgovor in sicer zck> podroben, točka za točko. Vlada bo tudi to spomtnico objavila. Podrobnosti pocesrečeaja 24 romarjev v Lourdes, TOULOUSE, 15. Podrobna poročili o veliki nesreči v blizini S a in. t Sauveurja pravijo, dEa nž bil šo€er peip-cinoma nič kriv nessreče. Nasproti avtomobilu je namreč prišla neka stara ženica, kateri se je šofer bcitel ceniti. ICer pa je bila cesta na tistem mesti: zelo ozka, je avtomobil zadel ob. obrobni zidi, ki se je podrl, na-i kar je evtcmcbil s 24 rosrarii vred strmo-tflav^ v 100 m globok Drena J. Do Nemdia Program nove nemške vlade. - Stresemana za odločitev medn arcavi!, da je ko>nsolufodja -prol iti -čnega m gospodarskega položaja Nemčije, rreobhod-no potreben predipogcj za zo-petno nadaljevanje dajatev \ naravi, ki so se morale ukinili vsled gevprtarskega ] poraza Nemčije, povzročenega od franco-sko-belgijske zasedbe v ri rjski kctlini. Ko bo vzpostavljen red' v notranjosti, bo Nemčija lahko posvetila svojo skrb zunanjepolitičnim vprašanjem. Zakoni, ki urejujejo davke in načrt »za notranje posojilo v zlatu, obetajo dobre uspeJie. Govor državnega kancelai ja bil sprejet z viharnim odobravanjem. Po kratkih razpravljanjih med nekaterimi govorniki ljitidske stranke, centra, demokratske in socialno-demokratske stranke je zbornica izrekla vladi zaupnico z 240 proti 76 glasovom. Uspeh tega glasovanja je bil splošno burno pozdravljen, nakar je zbornica odobrila načrt zakona za notranje po-sjilo v zlati:. ni bilo mc^oče idetttifk-irati še c o .n. e s ri* ć e ne a. nc-b; sedaj ne£a Ostre polemike med angleškim in francoskim časopisjem redi zadnje angleške spomenice. LONDON, 15. Tukajšnji tisk sicer ni pooblaščena z odlokom, da se jima ni treba j iz^dj« za predsednika s 34 proti 6 preseliti na Reika? j glasovom poek GtoSitti fe tore) že dfvaaa$- Posl. Finzi je odgovorii tako^-le: «Dr-žav na vlaiia se drži strogo načela, ki pre-poveduje onim, ki so se odrekli italijanska državljanstvu -zs naimfemorrn, da dosežejo razporoko v inenzemstvu, zopetno pridobitev italijanskega državljanstva; radi tega je tudi vedno zavrnila prošnje za oprostitev od preselitve v inozemstvo pretdložene po onih, ki so hotedi na ta način dosoči «exequatur» (dovoljenje, da se raizsodba Vpise) v kaliji inozemskih razsodb za raz-perokoi < vij za ra&ponoko italijanskih državljanov v ico-zemvtvu, in da- bi zmanjšala teofaoče, ki fih stavita zakon in pravnistvo za isvztHtev tozadevnih razsodb, ampak zato, de» bo ikonenoveljavno određena zopetea pridobitev državljanstva in vživanje vseh tozai-de vtiib pravic onJm, ki so se odrekli istemu Mi^avlfakistvu le z nanienom, da se soigaejo ^zakonom, ki nas vladajo m ki, v tem slu- Čkrveški rod ne bo FLORENCA, 15. Neka Cestna Ortuzzi iz kraja Fornace dt Varga je porodi trojčke, dva dečka in eno deklico. Poradtrica in oovorojenički so živi zdravju. Jordanski podpinl pogodbo ca morske ožiae. RIM, 15. V smislu sklenjenih dogovorov med vladami, ki so podpisale lanaansko mirovno pogodbo, j« včeraj popoldne načelnik ruskega zastopnćfttra ▼ Rimu Jordanski podpisal v palači Chigi dogovor za ruske ožin«. V AnMP bo dobra žetev. 15. Ia Avstralije brsofav$ajo medns- RUC. rodnemu aswk za pdjedcbtra, dk je tam v julija dosti dei|s ia da se obeta m letos dobra letina Žita v južni in zapadaš Av* straiift V driaei Viktorij fe bala prva žetev sadoTotfhr«, smpali trajao defevsnje j« prečilo drugo žfter. Radičevec in znan tudi kot autidržavni element, ki na vse na čine in z vsemi sredstvi podjpira hrvatsko emigracijo na Madžarskem^ V zaporih v Koprivnici se nahajajo aretirani kmetje Plavac, Večenaj. Šcstak in Doanbal. Popa Škrinjarja radi rnmmitete še niso mogli zapreti. BELGRAD, 15. Ministrstvo notranjih zadev se ni pre|ek> nikakega oficijelnega poročila, da bi se Radić v resnici nahajal že (doma zia Hrvatskem. Po dtcsedan-jth po-rofrjiSh se Radić ie vedino nahafa nekje v inozemfifbvu. Ministrstvo notranjih »zadev kna obširna poročEa o Radrćevem bi\rar,ju v inozemstvu. Ko je Radić toetžal preko Madžarske, so kmetom na meiji zatrjevali: crBežt v interesu HrvaiskeJ* Najeti kmetje so bili pozvani, da kot Hrvatje pomagati in pri dobrenrf Radiću pri begu. Aretiranim kmetom so med drugim ^ovorHi na nfib vprašanje: «Zaka| Radić be4i?» «Gre za njegofvo iglavo». BELGRAD, 15. Sinoči ob 20. so izjavili v notranjem nrinssfaot** vašemu dopisniku, da od tega nonenta ns v BeJgroid prispelo nobc—o ponoćilo o Radićevem bi-vanšu v Zagrebu, Pofloajfcako najmestništvo v ZaAtbu ie telefonsko in hrza^BMvno poročalo, da rsms ahtih dbloćnHi potrdil, da bi Rasftć M oa Hrvaikkesn. Po ofi-c$ekuh poroCtth Radić ie vedno btva na poloSeMn. po-db bi t Mjfent loe pa ie te-narod-Ima Skepsa Rad« vajo ajigleskb spomenico, pišejo, da je Francija že ponovno skušala izolirati Anglijo v Evropi in da Angliji ne preostaja drugega, kakc?r da. si poleg sodelovanja Zedmjenth držav zageto^ i sodelovanje ostalih evropskih držav, ki so prizadete kakor ona sama- radi francoske politike', sodelovanje Italije in Bolgarije. Haldwin pri kralju. LONDON, Včeraj je spiejel kralj ministrskega predbedska Ba M v/i na. Angleži o novi aenaški vladi. BERLIN, 15. «Tiroes» snidira v svojem uvodniku z.3L zelo važno dejstvo, da se fe posrečilo Strescmannu, ugledni osebnosti v industrijal-nih krogih, pridobiti socijaliste za sodelovanje. Dalje pravi list« da je Sresemann znan po svoji energiji, autoriteti in optimizmu. Stresemann ima d-olgo parlamentarno izkušnjo, dober poznavalec parlrmentarnega življenja ter izvrsten govornik, kar je pokazal pretekli msstu je ostalo 15'mrtvih. — Francozi so Popoln neuspeh berlinske stavke. . Poraz komiinistcv. BERLIN, 15. 'Neuspeh splošne starke, ki so jo .proglasili komunistir smatrajo berlinski listi za ve&k poraz, ker ;e bila ta agitacija komunistov poslednji pcifJkus med sindikahjimi zvezami in kcmrimi stično stranko, iz katerega sa izšle prve kot zma-go1. alke. Že \čeraj zjutraj se je ojpa^lo splc.lno zboljšanje položaja. Popoldne so v številnih podjetjih pričeli delavci zo-pcl delati. Tako je pričel voziti zopet tramvaj in je popoldne •promet po mestnih uiieah kazal svoje normalno lice. Medmestne železniške zveze pa sploh niso bile pretrgane. Le včeraj opoldne je prišlo do spopadov med policij-c in demonstranti, kjer je bilo izproženih več strelov proti 'policiji, ki je bila tako prisljena rabiti orožje. Dvajset oseb je bilo lahko ranjenih. Iz Hartbufga, Stetlina, Krefeldla, Aachena in Hannoverja prihajajo vesti o plenjenju trgovin in o spopadih, vendar se je povsod posrečilo- policiji vzpostaviti red. V. okrajih Aachena, Krefelda -n Kannoverja je množica c-|p-lca • i I u tudi polja. Vsega skupaj je bilo kakih 30 oseb ubitib, ranjenih je bilo v samem Aachenu nai 100 ljući. V teh mestili je bilo izvršenih mnogo aretacij. Zadnje vesti pravijo, da je bii povsod vzpostavljen mir in red in da So ;utri povsod stavka končana. Številne žrtve z a c/njih nemirov v zasedenem otfceinlju; Francozi zasedli nove tovarne. PARIZ, 15. Listom poročajo iz DC^el-dorfa, da je biio med demonstracijami v AacTienii 15 ubitih in 50 ranjenih. Tudi včeraj je vladalo po mestu veliko vrv^enjei demonstranti so oplcnili več trgoivin, a do spopadov ni prišlo. — V Alsdorfu sO se spc-iprijels stražniki in demonstranti; na teden v svojem govoru v državnem zboru. Ta govor je vseboval že njegov program, ki stremi za vztrajanjem pri pasivnem odporu, po-krepitvijo patriofcičcih čustev in za odločno obrambo nemške republike. Kriza v grški vladi. ATENE, 15. Zaimisu se ni posrečilo sestaviti koalicijo iz zmernih elementov; polkovnik Gonstas bi baje skušal nekatere člane v vftaKffi 'zamenjati, t^ko da bi prišla do koaJH&jet Državnozbonske ve-" ' I ve se bodo nekoliko zakasnile. Poviiasje železniških tarilov na Madžarskem. - BUDIMPEŠTA, 15. Z 21. avgustom se povišajo na madžarskih državnih železnicah osebni tarifi za 10025, tovorni pa za 1507®. zasedli mdnike Rurklvn Albe ter takoj <.J-vre nemške 'delat ce. Za zboljšanje gospodarskega položaja avstrijskih leleznic. DUNAJ, 15. Tagblatt poroča, da je angleški izvedenec za železnice ^iltiam Acworth, ka-* .terega je giavni (komisar Zveze narodov za Av-leznic, izjavril, da bi se dohodki avstrijskih železnic znatno zvišali, ako se bi nph upravo postavilo na temelje ekonomskih načel. V to s vrb o predlaga Acworth skrčite* Števila nrmeščencev, strogo držanje delovnega urnika in zvišanj? železniških pristojbin. Tagb-att zatrjuje, da se že dela v tem snrishl za preuredbo upravljanja avstrijskih železnic. »EDINOST* Trst, dne 16. avgust® 1923, Avstrijski narodni sodjfdci proti dunajskemu parlamentu. DUNAJ, 15. »Dar Tag« poroča iz Saiz-hurga. da se je udeležilo sfroda nemških parodnih socijalistov 2000 zastopnikov iss Avstrije, već sto Bavarcev in neko4iko nemških odposlancev iz Gornje Adiže. Po blagoslovitvi zastav je nastopno več go vomjkov, ki so pozivali mladino, da sc pripravi za borbo za obnovitev Nerrtčije. Udeleženci dioda so slavnostno prisegli, da se bodo borili za rešitev Nemčije in so potem defilirali pred« nekimi bavarskim stotnikom. Na seji shoda je nek govornik izjavil, da zastopa 3000 delegatov dva mi-lijona mož, pripravljenih, da se z orožjem odzovejo prvemu klicu. Sklenilo* se je predlagati, da bi se pri prihodnjih volitvah v avstrijski državni zbor volile i vzdržali glasovanja! ker bi postal dunaski parlament odveč, kakor histro bi bila v Nemčiji proglašena nacionalistična diktatura. Amerika Za razorožitev..« NE\V-Y0RK, 14. Državni podtajnik za mornarica Teodor Rosevoldi diumSor je pričel proučevati poročilo posebne komisije za mornarico, ki zahteva 155,500.000 dolarjev za zgraditev pomorskih oporišč. Državni podtajnik sporoča obenem, da bo odsek za mornarico vprašal za prihodnje finančno leto 7,676,000 dolarjev, od te vsote sta 2 milijona določena za zgraditev pomorskega oporišča v Peari Horbour-u na Hawajskih otokih in 1,295.000 za oporišče v S. Diego (Kalifornija). Strašanska nesreča v rudniku. _ 135 delavcev v smrtni nevarnosti. KEMMERN, 15, Pri Kemmern j; v državi Wyoming, ki spada k Zediinjenimi državam, je eksplodiralo v nekem rudniku. 135 rudarjev je ostalo zaprtih v rov«. Zelo malo verjetno je. da se jih bo moglo rešiti, ker je eksplozija pokvarita sesalke. Voda narašča' zelo naglo. Zadnje poročilo pravi, da je bilo 29 delavcev rešenih. Do-sedaj je število1, mrtvih narastlo na 70. Dr. Ljudevit Pivko: Z Italijo proti Avstriji u. Signal iz Vicenzc, Podnarcdnik je 12, julija opoldne odnesel zavoj. Ni se vrnil zvečer, niti ponoči, — Njegovi spremljevalci se vračajo zvečer in pripovedujejo izmišljeno zgodbo, da so Italijani Mlej-nekovo patruljo napadli iz zasede in jo razpršili, Podnarcdnik je tudi utekel, toda k četi ga še vedno ni. Skril sc je in Italijani ga iščejo — ali je pa siromak ujet... Pri pisarni 4. čete v Carzanu si nalagam pipo. Nekje daleč je izstrelil težek top. Prižigam si počasi, v tem sc pa bliža po zraku od italijanske strani ^zum zum zum zum» naravnost v smeri k nam. To je znani Šum velike granate. *6rnuaJ» Dvajset korakov od carzanskega mosta se dviga ogromna črna megla 25 m visoko. Veter razganja dim čez Maso k nam. Kakšen smrad! Ljudje so oživeli, v kaverne teko. Kadar padajo zrna te velikosti, ni zdravo biti v bližini na cesti. Gledam na uro. Dve minuli manjkata do poldneva. < Vraga, poldne! — To je moja granata! Signal iz Vicenzc! Ogrelo mc je. Ilitim v park, odkoder je boljši razgled na most in v dolinico ob poroku. Še ena granata mora priti! Štiri minute po eksploziji je izstrelil top drugič. Nekaj sekund je tiho, potem pa zopet zumzum... Sakrament, preblizu se mi zdi — za debelim kostanjem sem že, toda z občutkom, da nisem na varnem, V koraer.je onstran potoka je udarilo. Kamenje in železje leti po Carzanu, buta v stene in drevje in frči žvižgaje v vseh melodijah visoko preko nas, Nad potokom je zopet ogromna črna megla. Po Carzanu je vse tiho. Žive duše ni videti. Vedoč, da je ta granata že zadnja, in zadovoljen, da mi je podnarednik oddal zavoj v prave roke, hitim iz parka v rove in korakam od luknje do luknje. Dobro ste se poskrili, junaki! Italijan vas pozdravlja, misleč, da ste opoldne pri me-naži.* Čuvajte se. gospod nadporočnik! Boga mi, zrna so velika. Na nas strelja.^ •Ni prvič kar strelja na nas. Pošiljal nam ic Italijan že druge kalibre,« In stopam dalje, da se pošalim s stražami. • Boga mi, on se ne čuva — on se ne boji granate! > se čudi nekdo za menoj: Priledši do telefonske celice oddajam depešo brigadi: "Sovražnik strelja z. granatami težkega kalibra v Carzano naravnost na villo Raffa, na prejšnji sedež podpolkovnika Vidaleja,» Popoldne in zvečer Čakam zaman svojega poslanca. Kdo ve, kje hodi; Vsi govore o siromaku podnaredniku, ki so mu včeraj Italijani razpršili patruljo in ga najbrž ujeli. Nihče ne more več verjeti, da se še vrne. Adjutant v Telvah je tudi Že slišal o smoli 4. čete. Komandant Čete, poročnik Knott, je ves nesrečen. Brigadi še nismo javili, da se nam včeraj s patrulje ni povrnil podnarednik, sedaj pa ne moremo več odlagati poročila. ' Brigadi pošiljam ob 8. uri zvečer kratko vest. " -Poročnik Knott poroča, da je poslal popoldne patruljo v' Spero. Italijani so patruljo napadli iz zasede in jo razpršili. Patrulja se je vrnila, enega moža le ni. Poročnik Knott se nadeja, da je utekel tudi ta in da se vrne sedaj v večernih urah, — Rezultat patrulje je inače povoljen. Obširno poročilo sledi.» • • • ' Ob 3, uri zjutraj je priletela v Carzano Vest, da se nam je vrnil izgubljeni podnarednik. Kdor je spal, tistega bude, da sliši no- frico. Dremal sem tudi jar. Redov Borek je zbudil mojega slugo, ta pa mene. I Na* tretji straži (tođca 525) je. Pravijo, da je ves umazan, raztrgan« razoglav, Puško pa taa.» Naručujem, naj puste poročnika Knotta pri miru, ker je jako truden. Mora se naspati, Novica o povratku podna rednika ga bo veselila zjutraj tem bolj. Najprej pošiljam brigadi depeSo: «Četrta četa javlja, da se je razpršena patrulja vrnila poInoStevilno. Zadnji mož je bil o polnoči doma. Podrobno poročilo z važnimi podatki o sovražnih pozicijah sledi.» Podnaredniku hitim naproti k gorenji brvi, koder je najbližja pot od tretje straže v Carzano. Na brvi čakam in poslušam pol . ure. Ni ga. Morebiti je odšel preko dolenjega mostu? Vračam se v Carzano, Mlejnek je baje že doma. «Naj pride!« Prižigam si luči v svojem brlogu in že slišim podnarednikov glas zunaj pred oknom. Večji skupini radovednežev pripoveduje nekaj, « Pridi!» Okrogla glavica se je posmejala, mršava nekoliko. Oči se blišče. Zdi se mi, da se mu je izraz oči nekoliko izpremenil tekom 37 ur. « Dobro? » • «Dobro.* «Oddal?» * ^ # Bošnjaki se razhajajo počasi, neradi. «Okrepi se! Truden si.» «Hvala! Večerjal sem v Strignu o polnoči. > : . , «Kaj si jedel?» , j r <^Risotto.» — - » . > k Torej pripoveduj!;* * » - HI, ' * .v Jaz pa počasi za njim, maham in kažem zavoj. Kako življenje je nastalo med njimi! Menil sem, da se vse razleti, bežali so po puške>. Moj zavoj jih je pa pomiril, zlasti ker so videli, da nimam orožja, A nobeden se ni približal, jaz sem moral počasi k njim. Kazal sem zavoj in ponavljal iste tri besede, katere ste me naučili. Petkrat pravim: «Io sono parlamentario." Tako sem prišel k njim. Ozirali so se, ali nas ni morebiti več, potem so se trije ojunačili, prijeli me za rame, suvali me nekoliko in mi hoteli! vzeti zavoj. Pokazal sem jim naslov, a zavoja nisem dal.. «Io sono parlamentark)?*. Pač pa sem jim dal ono pismo, ki sem ga imel posebej. Čitali so ga, najprej eden, potem drugi, nato še dva zaporedoma, oba na glas. Začeli so se smejati, meni so pa pravili «fattorino, fattorino». Prosim, kaj je to?» ^Zapisano je bilo, da mi morajo poslati mojega «fattorina» ali dečka nazaj. Menda se jim je zdela ta beseda smešna.® Da, tudi drugi, so se mi pozneje smejali, kateri so čitali vaše pismo. —- Komandant njihove straže je javil tačas po telefonu, da je prišel Avstrijak, ki pravi, da je parlamentario. Štirje vojaki so me spremili navzdol po serpentini, ki je vsa prerovana. Hoteli so mi zavezati oči, a branil sem se, češ, da sem parlamentario, in pustili so mi oči. Tudi zavoj so mi hoteli vzeti, jaz ga pa nisem dal, in sem pravil: «Io, io!» Umeli so, da hočem sam nesti. Po dolgi poti smo prišli k poveljstvu čete ia potem k bataljonu. Oficirjem sem dal zavoj in pregledovali so pečate in napis. Malokdo zna kako nemško besedo, hrvatsko in češko ne zna nihče. Samo z nekim kapitanom sva se dogovorila, a je jako slabo govoril nemški. Pri bataljonu so mi ponudili jedi in pijače, a nisem vzel, «Danke, nichts!» Kapetan je rekel drugim, da pravim «grazie, ni en te.» •Poslušaj, ti si se naučil italijanskih «0 kakih dvajset besed 2e znam,» se hvali in nadaljuje: « Čakal sem do večera' pri bataljonu. Pome je prišel lep automobil in peljali smo se pol ure na višjo komando v Castel Tesino. Tam smo se ustavili in 8li po starih lesenih ozkih stopnicah v 1. nadstropje. Oficirji so se posvetovali v sosedni sobi, nato je priftel eden pome. Vprašali so me, kdo me poSiljal, Odgovoril sem: «Moj komandant.» «Kdo je tvoj komandant?* «V zavoju je pismo, tam je vse zapisano.* «Kako se zove tvoj komandant?* «V pismu je vse zapisano. ^ «Saj vendar veš, kako se piše oficir, ki te pošilja ?» o Da vem. Moj komandant je rekel, da moram oddati paket in se vrniti takoj nazaj. Tako je tudi pisano v pismu,* «Ali je tvoj komandant Italijan?* <*Nc.» -- • . «Je Nemec?» «Ne.» «Je Madžar?* «Ne.» , • •Kaj je torej 7* «Slovan.» * ■ «Aha, Poljak?.* «Ne.» «čeh?». «Ne.» •Kje je doma?* Mislil sem si, da ne znajo za Maribor in sem rekel: •Pri Zagrebu.* O Zagreba so gotovo 2« slišali. •Torej Hrvat?* Polrimal sem« da bo mir. «Croato, croatof* so peaviU trii— b se gledali, čitali zopet Pavlin im h imali zopet * glavami. Niso mogli verjeti. Celo minuto so o tem razpravljali. «Non fc possibile,> in «im-possibile* so pravili desetkrat. «In ti si tudi Hrvat?* so me vprašali, «Jaz tudi, Bošnjak,* sem rekel, da bo mir, cBosniaco, bosniaco* je Slo zopet med oficirji, kakor med čebelami. Eden mi je vzel fes iz roke in ga gledal, nato ga dal drugemu, «Je Bošnjak,® je menil, «Je bosnjako, je 'Jurko», (E* bosniaco, e turco). «Ni mogoče, non e possibile.so pravili. «AIi je tu mnogo Bošnjakov?* «Mi smo tu sami Bošnjaki, malo je drugih.» Čudili so se mojemu odgovoru in ni jim bilo menda po volji. — Za uro smo se peljali dalje v drugem avtomobilu, v zaprtem. Z menoj je bil kapitan in še eden oficir, Oficirja sta se pogovarjala, jaz sem molčal. Nič me nista izpraševala. Dolgo smo se peljali in brzo, kar smo čutili zlasti pri ostrih serpentinah navzdol. Na ravnini sem slišal dvakrat žvižganje vlaka. Tako sem vedel, da se peljem ob Železnici, Dolgo smo se peljali. Bilo je že ob treh, ko smo se ustavili na majhnem dvorišču z visokim plotom pred lepo enonadstropno hišo. Pokazali so mi sobo, v sobi je bila postelja zame. Nagovoril me je kapitan in nek višji oficir. Oficirjev je bilo obilo zbranih in vsi so me gledali, potem me je kapitan poslal|fiazaj v mojo sobo. Vojak mi je prinesel večerjo in vino. Pojedel sem in spal več ur. — Drugo jutro je prišel oficir in me poklical. Hoteli so vedeti to in ono, jaz sem jim odgovarjal, da je vse zapisano v pismu, da nimam drugega naročila kakor prinesti paket v Italijo in se vrniti. Iz njihovih lic sem posnel, da tako ne pojde. Eden je menil da me ne bodo pošiljali nazaj, nato sem pa rekel odločno: «Prosim povejte gospodom, da je meni moj komandant naročil povedati, da sem parlamentario, ki se mora vrniti z odgovorom.» «Ali veste, kaj je bilo v zavoju?* «Seveda vem. Vse to, kar je na vasi mizi, karte, pisma, načrtL Moj komandant mi je povedal in pokazal vse, preden je zapečatil.* Gospoda so se spogledali m se smehljali. Niso me mnogo rzpraševali več. Dobi! sem zopet južino. Popoldne me je poklical vojak iz sobe. Na dvorišču je stal zaprt avtomobil. Kapitan je vstopil z menoj v avtomobil in šlo je kakor strela. Vedel sem, da me peljejo domov — Mlejnek malo počiva, ker ga govor utruja. <* Al i veš, v katerem mestu si bil?» «Mislim, da sem bil v Vicenzi. Oficirja v avtomobilu sta gledala ponoči skoz okno in sta govorila najprej o Bassanu, potem o Vicenzi, preden smo se ustavili. Videl sem iz okna in z dvorišča štiri hribe na raznih straneh mesta.» «Okrog Vicenze je res nekaj hribov.^ Mlejnek nadaljuje: «Po dolgi vožnji ob železnici in po serpentinah navzgor smo se ustavili pri tistem poveljstvu Castel Tesino, kjer sem že bil sinoči. Ponoči so me peljali dalje do bataljona v Strigno. Kapitan je mnogo izpraševal, a nič ni zvedel. Zanimalo ga je tudi, kako se mi je posrečilo priti v italijanske rove. Povedal sem mu, da pridem tako, da me nihče ne opazi. «Ali vas straže niso videle?« «Nihče me ni videl. Še puško sem si shranil pri vas v Strignu in nihče ne ve za njo.» «Puško imate tukaj pri naših?» Da, skrito. Sedaj si jo vzamem,* Več častnikov je šlo pred menoj in za menoj na oporišče pri Strignu, Prej sem Še večerjal. Vojakov nisem videl nič, same oficirje. Oficirji pa imajo tudi puške, kratke. Šel sem naravnost h grmu in se pripognil, odgrebel nekaj listov in imel sem svojo puško. Oficirji so si ogledovali puško in mi jo vrnili. Eden, ki je bil nadporočnik ali kapitan, mi je dal listič.* Mlejnek jame 'brskati po Žepu, ki ga ima pod bluzo, ter mi daje umazan, štirikrat preložen in nekoliko natrgan listič, na kojem je naznačeno, da naj pride komandant Paolini v dneh 21. do 23. t. m, na mesto, koje mi naznači podoficir. Prejšnjo noč naj da komandant signal, dve beli raketi ob drugi uri in drugi dve raketi ob poltretji uri, kar znači sestanek ob 23, uri zvečer. «Kje je to?* «Tam, kjer so italijanski rovi čez cesto iz Spere v Strigno, pri točki 501.* DNEVNE VESTI Tukli nt delilo zreli Dmljel Pred par leti je prišlo v občinskem svetu tržaškem do burnih prizorov. Zastopniki strank — tudi večinskih msd seboj — so se obsipali z najhujšimi očitanji in žalitvami. Vihar je bil silen m zdelo se je, da postane katastrofalen za občinsthi zastop. Kar se je oglasil eden treznejših zastopnikov s predlogom, da bodi konec te ne všečne razprave in nič naj ne pride ne v zapisnik ne v liste o tem, kar sc je godilo m govorilo. Kajti, žalostno in skrajno škodljivo da bi bilo, če bi pred vna-njim svetom prali svoje umazano perilo! Obveljalo je. Vihar ce je polegel in o dogodkih ni prišlo nič ne v zapisnik ne v javne liste. Le na sploh so ti omenili one dogodke v občinskem svetu. Zavedli so se nečednosti svojega hipnega razburjenja in pokorili so se pametnemu nasvetu. Pokazali so se zrele ljudi, ki jim je interes njihove stvari višji, nego osebne in' strankarske obČutljivoatr. Kako drugače je pri na»! Vsaka in tudi najmanjša neprttačaoct se obeša na veliki zvon, se razpravlja o nji pred- široko javnostjo in s skrajnim fanatonom ia jo slika v naj- poloracem. Materni jezik je odraz ljudskega mišljenja in čustvovanja, materini jezik daja duhu hrano, srcu življenje. Jezik je narava plemena! Je odmev minulosti. Blagoglasje jezika oživlja spcniine na doživetja in kraje, na drage glasove živih in mrtvih. Jezik je izraz ljubezni in boli, veselja in domovinske ljubezni. In ker je glas našega srca, luč naše duše, ljubimo svoj materini jezik. Nikdo ne sme z nogami teptati materini jezik ia ga skruuiti! Naša dolžnost je, da ohranimo svoj matsrkil jezik, ki nam je izročen koi na krasne jši dar, in da ga izročimo svojim otrokom — čistega in neoka-Ijenega. — Kakor veliki Dante, tako je tudi Edmondo de Amicis last in glasnik vsega kulturnega sveta. Govoreč svojemu ljubljenemu narod'1 govori vsem narodom in za vse narode! Tudi za našega! Njegova beseda o svetosti materine besede da-je najvzvišenejšo sankcijo tudi naši borbi za ohranitev in pravico svojega materinega jezika. Kaj so ob veličini tega genija italijanskega naroda, pesnika miline in čutstvenosti — vsi tisti umstveni in duševni, pigmi^i, ki menijo, da se kažejo velike, ko so v resnici tako nizki ob vzvišenosti [zapustiti Italijo in se preseliti v Lcndotfi, v upaoju, da dobi kak posel pri angličanski cre-kvi. Govoril je glede svojega odhoda tudi z Mussolinijem, ki mu je izjavil: Italija je katoli-fika m tudi mora ostati taka. Glede dovotjenja Šotnih Išstov pa mu je MussoKni reke!: Fotoe stine se ne odrekajo niti bofcjievikom. Perosi je izjavil, da si želi iz vroč« Italije v hladno AngHio, kjer hoće ostati do svoje smrt*. V Italiji je preveč trpel, zato si želi diugam. Noi-vmar ga je vprašal med drugim tu<§ katere glasbenike posebno ljubi.^Perosi je odgovoril: «Oni glasbeniki, katere najbolj ljubim, so RusL Jaz mislim, da je ruska glasba prva na svetu, da je najvišja in najizrazitejša, ker temelji i*a ljudskem petju. Nesmrtne so melodije optere «Eoris Godunov*. Kak ženij je Musor<*ski!» Kako častijo Italijan: svojega športnika. Poročali smo o plavalcu Tiraboschjju, kateri je ' kot četrti preplaval Roskavski kanal. Cim je dospel v Calais, mu je čestital tamošnji italijanski konzul; ob enem mu je izrekel čestitke italijanskega poslanika v Parizu, barona Avezzano, kaieri ga je tudi povabil, im pride v Pariz, naj se zglasi pri njem osebno. Iz Rima pa mu je brzojavi! državni podtajnik Finci v imenu vlade sledeče: »Vsled Val v trdne vstrajnosb', vsled Vaše čudovite ener-. gijc se je udejstvii eden najvišjih športnih ciljev. Po Vaši zaskigi je zma£onosno pol t telo po vsem svetu ime Italie. Kot predsednik * italijanskega olimpijskega odbora sem ponesen, da Vas lahko pozdravim vsled izvanred-nega uspeha ter Vas povabim v Rim, kjer nas vodja Nj. E. Mussofcni želi, da Vam se zi hvali v imenu domovine.« Povdarjali smo že večkrat, kako velik razmah je zedobil v zat njen času med vs-emi narodi šport, športno delovanje in športni uspehi. Mussolini, sam velik prijatelj športa, bo z zanimanjem in gnoino in moralno podporo, katero posveča špor!-nemu gibanju, v svoji lastnosti kot predsednik vlade velike države gotovo ta razmah še znatno povečal. Nalezljive bolezni v našem mestu. V ledrm od 4./VIII. do 11./VIII. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: škrlatica 14, davica 4, trebušni legar 6, ospice 29, osepnice 1. Umrle so vslcd davice, trebušne^ 1 legarja in ošpic po ena oseba, vsled skri« • tiče dve osebi. Društvena vftslt «Zadrtižna zve/a v Trsta» bo priredila novembra in decembra meseca t, 1, zadružni tC' čaj. Oni, kateri želijo udeležiti se tečaja, sg naprošeni, cla se naznanijo pri kaki zadrugi ali pri sami zvezi. Glasbena Malica. Drevi ob 19.30 bo odborov a seja. Slov. akad. ferj. društvo «Balkan». D^nes ob 20.30 sestanek s predavanjem. Ob 19 od-borova seja. — Odbor. Dijaška Matica. Urad društva je odprt vsakdan od 16. do 19. ure. Ob sobotah od 10.30 do 13.30. ure. — Članarina: Društveno upravno leto je konča'o 31. julija. Novo upravno Irto je potemtakem pričelo 1. avgusta. Ori gospodje, kaferi plačajo sedaj članarino naj blagovolijo natančno označiti ali plačajo za&talo članarino za. 1922*23 ali pa Članarino za tekoče leto 1923,24. Na visokošolskem zboru D. M. v Gorici bodo imeli oni dijaki glasovalno in volilno pravico, kateri bodo plačali Članarino za leto 1922/23 do 20. tekočega me« ca pri Dijaški Matici v Trstu. Iz v. edboir- Iz tržaškega živlienia črneisih barvah. Fr«tf strankarskim in osebnim —Aa co o lMMfmv, prinašajo vesti sovraštvom ne velja mU pomislek, da se s ^ izna^bail< l^teTi: bo^Q v stanu< takim razobešanjem nečednega perila sko- - - dujc stvari naroda, da se s tem ubija ugled lastnega tabora in daje nasprotnikom orožje v roko. S kolikimi stvarmi, ki često niti nimajo realne podlage, in ki naj bi se poravnala medsebojno, *e razburja lastna javnost, sc ščuva brat proti bratu z najhujšimi obtožbami ali pa tudi zgolj stamiičenji. Tako morata nepoučeni domači in vnanji svet imeli utis, kakor da smo ljudstvo samih ivičvrednežev. Ako bi ta slepostransivena gonja škodovala le prizadetim osebam al? strankam, bi ne bilo še tako hudo. Ali, povzroča neizmerno škodo ugledu stvari, ki smo ji dolžni služiti vsi, ker onemogočuje vsako koncentrirano, smotreno in izdatno delo. Ne Ic, da zastruplja lastne vrste, ampak ubija tudi vsako veselje do dela. Kako se more zahtevati, da bi se kdo, ki ,e sicer poklican v to po svoji volji in svojih sposobnostih, izpostavljal — i^asU v sedanjih težkih časih — v javni borbi, če je pa v vedni so imeli magnet .Odhod je bil natančna do \ , . zalučaio kamen ločen in udeiežmki vožnje so dobili tudi na- nevarnostr, da mu lastni rojataM^jo ^ & ^^ ^^ za 2Q ur ^ v hrbet in ga celo žalijo v njC80vei11 P0* . | odeje, da lahko prenočijo na prostem, kar se nem in osebnem poštenju?! Tako se odtegajo ^ zej0 č^foo zd^a Na čelu je vozil hiter od narodnega dela moči, ki bi mogle veliko f avjomofcil in ostali potniki niso videli, kdo koristiti ako bi rz Ustnega tabora dobivale sedi v njem Čez nekoliko ča*a je rekel sprem-koristiu, aKo oi iz ia« ■ ^ . jevalec dopisnika na načm človeka, ki neko- oporo m pobude! Kar se že prece) časa uogaja ^ ^ ^ ^^ ^ ^ ^^ ^ prihodnji pri nas, ne zagrešajo — zreli ljudje! bvet mora poj^ ra*burite se in ne jezite se!» Vo- misliti da je pri na« vse gnilo: ljudje in stva- zovi so še tekli kakih dvajset minut in ko so ri. In kdo se raduje in si veselo mane roke?! bili oddaljeni od Berlina 150 km, se je vsa MJk L« ImmorrtriMt Na slovenski strani se avtomcbUov na enkrat ustavila. Vsak Nai skup«! naaprotiuMf Na sioveu j, ^^ ^ ^ pQfcvarien ^ ^ ^^ zmožnost za izdatno delo in borbo manjs«, n» ( roko ter dal znamenje sledečim avtomobilom. nasprotni pa poraščata samozavest in bojevi- v Zaman. Kakor začarani so stali vsi avtomobili. tost! Tako pehamo svojo ladjo na viharno, BiAa jih je več ne|o dvajset in šoferji so se široko morie in io nožiliamo v nevarnost, da jo f3™« da I* spravili motorje zopet v široko morie m )o r.^norf« * P™*ga voza pojasnilo: «To pc Nauen*. Vefikaaska radiotelegrafična fi/vcl*«»& rb -i iin«> _ -1 - - i. rt. Brezplačno so se hoteli odpeljati v Ameriko. Na parniku "Marta Wu6irington», ki ima v _ ... , t-. . . . . [kratkem odpluti v Ameriko, so policijski človečsnskih naukov Edmonda de Aimcis?? j ageati dodeljeni pristaniškemu komisariatu. Nove iznajdbe. Listi prinašajo vesti o dveh i P ^^ajSmim običajno .preiskavo. ►vik iznajdbah, katere bodo v stanu, če^ bo- 1 Ka.kor. navadf^ ^ te> P^ ..„„„k; • j- - v^uu, iv i/u aacerah mnogo skritih potnikov , večinoma' ŽLfeST »jSKri prVim. vesV311, !brezposelnih tcZakov in mornarjev ki h«- ^SLrnTli^L PrC5feniI°' ZraTnenite^u; teLi iskati sreče v Ameriki. Teh reveže v jc nevjora»cm« t »iensu se je posrecUo j bi{o 10 Vsi so bili brez dokumentov in iznajtu tekočo hič. katcra se^ laliko j dcna,nih srC£ictev. Bili so aretirani in po v zapore v ulio morali radi pc . <__. • • . -i j . _ ■ ,, ; »umuc v o^vuv paroplovne družbe teri ,e rjavil med a bo natfarze iztočila rabo premoga m pe- _ . . : .. ~ „ .. . troleja. Tekoča luč nadkriljuje električno; iz- j Poskus samomororoznika. Orožnik Av- plača se bolj nego vsaka druga luč. Svetila bo ! »ast .sHr 23 ,et' crožnisk. lahko deset do petnaist let brez presledka*.! Postan v Skedn>u je prcdanocn-im skkml kor>- I cati z življenjem, Ukoh 23 in jc tam izpil pre cejšnjo količino jodove tinJrture, v kateri p sti porabil v to, kako bi iznašel nova morltna 2.rei rait<5t,il par rv - . . ,, . j . ; euu z zivi.tu ciir, ukcu JIJ m je lam pri - Druga iznajdba je seveda v zvezi z vojno, ka- ^^ ko! i čin o jodove tinkture, v kateri ec kor je sploh človeški duh največ bistioumno-' - ' ....... orodja oziroma spopolnii stara. Nova iznajdba obstoji v tem, da. se potom posebnih valov ustavi vsaJc motor v visaki poljubni daljavi. Pred nekoliko meseci so se v bližini Berlina vršili z uspehom toeadevnr poskusi, Evo, kaj pripoveduje o njih berlinski dopisnik iisla «Chicago Daii New>: V večji družbi, ki je zasedla nekoirko- avtomobilov se jc vdeležil vožnje na progi' kakih 400 km. Vsi avtomobili Tovariši so našli mladeniča, ko se je zvijal n«» tleh v bolečinah. O dogodku je bila obveščena leleforTtčao rešilna postaja, od koder j? prihitel na lic«» mesta zdravnik, ki jc zastrupljenemu orožniku izpral želodec. Nato so mladeniča prepeljali v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni ne- vihar pogoltne — po lastni krivdi. Gospodje pri «GoriSki Straži* naj raamafijajo* Svetost materinega jezika postaja Nauen, ki je od one točke oddaljena za približno 150 ni, je ustavila vse avtomobile s tem, da je odposlala valove, kateri so . izločili dekvvanjd magnetov. To je iznajdba, ki V svoji1 polemiki proti »mračnim iantazi-1 & poslužuje posebae vrste valov, ki so bili iam» v beltfrajski -Politiki* je «Piccolo» opra-!do nBzfMSLt Ta i« prvi, a »ledili , . . , _- iezlka. kot naiboli 001 bodo nadatp« poskusi eventuelno a elek- vičeval preganjaj našega , tričnimi lokotnotfv^ie J>odmomicami. Ce opravičeno, naravno s*var m neogumo po-1M bodo ^ p^^ posrečil, si čitatelj lahko trebo za državno korist. Posedali smo že, da predstavlja, kakšen preobrat bi znala prinesli varno. Zdi se, da si je Delponie hotel vzeti iiv^e-nje radi nesrečnih družinskih razmer, Trije mali požari. Včeraj zjutraj so bili inc«l- Icg, naj vzamejo s seboj živeža za 2o"ur ter I?1 telefoničnim potom poklicani v uiico m sc>LodoIe, kjer je v hiši št. 14 izbruhnil ogenf. Vnele so se neke cunjc, ki co se sušile na ognjišču stanovanja v drugem nadstropji'. Gasilci so mali ogenj kmahi pogasili. Škoda je neznatna. —Okoli 12 ih so bili mestni gasilci poklicani v ulico Saltuari v Rojanu. Tam &o se v hiši št. 2 vnele saje v nekem dimniku. Tudi tukaj so gasilci po poldrugottrnm gašenju o£cu» popolnoma pogasili, — Kmalu potem — ob 12.30 — m mestni gasilci obveščeni, da jc v bližinf Katr-nare, ob reški cesti, ircbruhnil gotdni poear Oddelek gasilcev se je z dvema voz*-ma podal ua označeno mesto. Tam je na neke.a zem-Hišču gorelo grmitevje m suha trava v razsežnosti kakih 1000 kvadratnih metrov. G*-Silci so ogenj kmalu popolnoma udušiii. se U trditev ne da vzdržati ne z vidika, zakonitosti, ne t staHfiča stvarnega, ne , iz ozirov aa realne potrebe prebivalstva, ne iz ozirotv aa praktično potrebo uradnega poslovanja. Danes naj pokažemo zavrienosi trditve tržaškega lista * čutstvene, morabčne strani. Besedo naj damo ie enkrat italijanskemu geniju ta iTinafdiba v tehniki vojrircrvanja. Perosi o rsriri Qmtm S slovečim itaiijan-skkn gla«1>enilu— Peresnem jm govoril pred kratkim neki sotrudsuk »Tribune«. O Perosa-pu se je pred ča*om noogo pisalo, da j* bil obolel aa živcih, vsled Česar bobe zapustiti rimsko katotiftko cerkev. Ko ga je sotrudnik Tribune« vprašal, kako je z im preho- _ _ VtsH * Goriš keo« Amkas Je, U * »spisal blsgovestje, čep«v as mi je po oCetov-ittco s bogathn^sporedom. Vsa dedKina, lu io wa vsak marod M>itH & gkrbi papeža obranio nefe nMo, ka«ero4»tva m naproAeiia. da na ta dan ne prUm*i» u vati m io ča«4o is neotnadeftevas« feročita Imam že ioMro let v Vatikanu. FWcxf hoče - ne vsseSe m Is tržaške pokrajine Telovadni nastop ▼ Postojni. Vf-m udeležencem mora biti Se dobro v spomiru lanski telovadni nastop «S. K, v Pr-4ofni. *BoJj-lega vtisa bi ne mogli odnesti kakor smo tfa. •S. K. P.» je častno režil svojo nalogom, tako je poročala «Edinsst» o prvem javnem nssio-pa postojnskih telovadcev po vojni. ! Tudi letos nam hoče pokazati «5. K. P«* uspehe celoletnega vežbanja, ki bodo got ▼ vsakem oziru prekoSali laaake. Opozarjana«' vse ljabiteKe telovadbe, da se vrsi ta draflo nedeljo t. 36, aitf—ta 1923. ZI v Trst, dne 16. avgusta 1923. ♦EDINOST* V Bovcu piiredi v nedeljo dne 19. t, m. pev-lpolj; 4. Nedved: Nazaj v planinski raj. Mešan nko društvo Rom bon» v garaža družbe S. A. zbor poje dntitvo «SIavnik» is Klanca; 5. L a- ro P. burko v treh' dejanjih -Španska muha«. — Odbor. Vesli Iz Istre Pevsfoo in bralno društvo « Venec- na Kozini proslavi 25-letnico srvoje ustanovitve z veliko vrtno veselico, ki se bo vršila dne 19. t m. točno ob 4 h pop. na senčnatem vrtu gostilne D ob rila. Spored pevskega koncerta je sledeči: 1. Vilhar-Rapoteč: Proljetni zvuci. Mešan zbor s spremijevanjem tamb. zbora; poje « Venec*; 2. Vilhar-Rapotec: Naše gore. Mešan zbor poje društvo Zvezda« iz Hrpelj; 3. Ned-________ včd: Oblakom. Poje pevsko društvo iz Vrh-j vabi — Odbor. J jamar: Vesela tovarišija. Poje pevsko društvo iz Gročane; 6. a) Dr. Fr. Rapotec: Pomladni sen. b) O, Dev: Dečla, to mi povej. Poje moški zbor društva «Venec=; 7. —: Na straži. Poje moški zbor iz Materije; 8. F. Juvanec: Pastir. Poje moški zbor društva «Lipa» iz Bazovice; 9. Vilhar: Na vrelu. Poje moški zbor društva «Venec ». Po petju je ples in šaljiva pošta. V nočnih urah bo na veseličnem prostoru z zelenih orehov svetila električna luč, ki jo pripravi domačin, elektrotehnik-delovodja v Trstu, s posebnim dinamom in motorjem. Sodeluje godbe-— društvo iz Herpelj. — K obilni udeležbi no Delitev skupnih zemlllii na Goriškem Na pobudio Sloveske^a kmetijskega d!nu>. Mva v Gorici je v zadfajem času klicala Zveza slovenskih županstev sestanke po deželi, na ka/terih se je razpravljalo' vprašanje končoe ureditve delitev skupnih (oziroma občinskih) zemilji§5 v naših krajih. Kako potrebni; so bili ti sinodi, sledi iz tega, da so bili polnoštevihio obiskani c*l uradnih zastopnikov prizade tih občin ter od velikega števila drug& občanov, dfcsi so bili napovedani' na itfelavnik. Vprašanje delitve skupnih zemijišč odnosno vpraišanje agrarnih operacij v naših krajih je veliko važnejše kakor se splošno misli. Pravdna in čimprejšnja ureditev teh zamotanih zadev je za nekatere kraje naravnost življenjske varnosti. Nieurejesiost v tem pojedu tudi znatno ovira go$po:diar-ski raz vej naSega ljudstva; po nekad po-menja to dejstvo stalno letno škodo1 za našega kmeta, ker tvori vedno pasivno postavke v računih njegovega gospodarstva, Nesreća pri teh zemljiščih tiči v prvi kraje italijanski občinski in dežefcii zakon, v členu 24., aj se dostavi prej oomačenemu členu 178. se sledeči odstavek: Ostanejo Še v veljavi vsi posebni pravni naslovi in ob&aji, ki urejajo t nasprotnem smislit uživanje navedenih (občinskih) zemljišč, tofdla kljub temu obstoja resna nevarnost, da izdajo nove nadzoro vafeie oblasti vsled nepoznanja dejanskega stanja glede lastnine teh zemljišč nehote nepravilne odirefcE-be v varstvo! namišljenega občinskega premoženja, ki bi znale brez patnežbe razburjati ljuttetvo in mu tudi povzroča1 ti ma-terije^no škodo. In v resnici je toJmanska kr. podpref ektura izdala v tem smislu okrožnico, v kateri zahteva, d!a se morajo drva iz občinskih gozdov prodajati le po>-totm javne dražbe, dasi so tamfkajsnji gozdovi v nekaterih krajci že davno razdrljeni na posameznike, ki j*h uživajo s predniki vred; kot svojo izključno last že 100 let in. še več. Žigofc, župan kotnenskj, shod in predlagal za predttfeika f, Cibeja, župana kAaev^ke-kj je bil aojgiasno fcvoijen not to mesta, na kar se je pređo k razpravljanju predmeta, lu je bit na dnevnem redki. Predavatelj Je v p ol drugournem govoru temeljito in nazorno pojasnil pravilno lastninsko stasite občinskih zemljišč in poudarjal veliki gospodarski pomen, ki bi ga imela končna in hitra ureditev tega \pra-Sanfa, Zborovale! so z zanimanjem poslušali stvarna razpravljanja, kajti minogi izmed' njih spkSi reso db dna poznali izvana današnjih občinskih zemipšč. Tudi tu se je sprejela resolucija, ki jo objavljamo spodaj. V razgovoru po predavanju so se pojasnile še marsikatere lokalne posebnosti v spkašrio zado\xijnost vseh. K besedi se je prijavil tudii. g. Strekelfc ki se je v lepžh besedah zahvalil Slovenskemu kmetijslce-mu društvu v Gorici in Zvezi slovenskih županstev asu praejeno predavanje. Resolucija. < Župani in zastopniki občin, zbrani na scsfeaJcui so razpraiv^afi o vprašanju agrarnih operacij v naši dežeK s posebnim ozirom na delitev skupnih zemljišč in ureditev pravic db njih uživanja in- oskrbovanja. I. Ugotoivčli so, da' veljajo; zia nekdanjo Goriško deželo še vedho v polnem obsegu; takozvani agrarni zakoni in sicer: 1. zakon o vzfo&bi poljedelskih zem&jišč (D. Z. in U. š. 21. z dne 21. marca 1913.); 2. zakon o delitvi skupnih zeanljišč in ureditvi pravic do njih uživanja (D. Z. in U. št. 20. z de 21. marca 1913.) in 3. zakon o varstvu) planin in pospeševanju planšarstva (D. Z. in U, flt. ŽL z dkie 21. marca 1913.), II. U-gotavili so d^je, da je bil že teta 1014. ustanovljen v Gorici kot prva stopnja za izvrševanje gorenjih zakonov urad krajevnega komisarja za ograrnei opera- VICTOBI LAOS! «Edinost- se v zadnjem času bolj posveča rubriki «Sport*. Razen par čisto kroničnih poročil je prišel pod to rubriko na dan tuktt članek v pouk kolesarjem in drogo. Nočem se spuščati v polemiko s kronisti in čianlkarji, rad bi pa poslednjim šepetal na uho, dia gledajo šport e čisto -zgrešenega stališča. To staliSče je bik> še predi nedavnim časom popolnoma pravilno — to prvilnoet so mu dali železni zakoni Tyr$a, v čigar vrstah se je pred -1 nedvomno nahajal tudi člankar, rofesionaki: Girardengo, Bel ion i, Gay/ proto E&, „—S*1??' Kamero. SpaUa, Charpentier,1 Vander Veer itd. Kdbr se uvel^vlja v* športu kot vzgojnem in zdravje pospeševalnem sredstvu, je vedho le ljubitelj športa. Jasz sam sem vnet kolesar, dirkal sem že precejkrat, zato pa še daleč nisem športnik. časom) Kakien viis je nag-a vilo to na. občinske c^kf je V vdetf' vo^SnT^acov"^-^ f nr P"2^**0 JnKfctvo, si f lah- nehal delovati, ne dia bi se bil db danes a rs ti v tem, da je nanje vknjižena kot last- _ , , . __ ni?a politična odnosno cfcavčiLa občina, dasi I ko predstavljat?, posebno še, Če se pomisli,! v»>o«taviL "lr r/v niAi 1 ^f* f-n ; n« Jak M * Lil _ -_ _ * A -- J * f rlU U A A Ni« Ju^. ____a ft _ i*. • _ knjigi še vedno občina krj* Basi niča, dasi si teh pravic nt n&dar lastila. Da se na enr sirani otlpiavrjo taj razburjenja in dia se Ijudiatvo pomiri na dr^i strani pa dia se paedoci kr, obfođbm potrebo ureditve celokupnega tozadevnega vprašanja posebno pa potreba ta^cc^šnje ustanovitve urada krajevnega konris^jrja za agrarne operacije, sta se, kaikor uvo- v resnici lastnica nikdar ni bila in si tudi so hisše celili vasic zadane na talcem prvotna &kora nikdar ni lastila teh pravic. zeontfScu, pri katerem, je vpisana v zem- De>ansksi la^Lnica je bila prvo-ino številno ^^ 1—x----'— ^ ~ * * omejena skupina posestnikov — soseska —ki so prišli bod-isi potom nakupa ali daritve do t&h zemljišč. Koj se je urejevala v bivši avstrijski državi zemijška knjiga, so dotični uradniki vsLed nepoznanja diejan-skth razmer, ali pa' t odi- «z kom odnos ti ter vsled brezbrižnosti pravih lastmikov-ude-ležencev prL skupnem zemljišču, vkngižili občine kot lastnico, ki še tflanes velja kot taka mesto soseske'. K»ci se je krog leta 1864 sprožilo vpra^ ša-nfe razdelitve skupnih zemljišč in sicer v onih občinah, kjer je začela vsled pomnožit ve prebivalstva radi zgradbe železnic in dhigih prometnih žii vrednost: zemlje rasii. so prislonila oLlastva, pravihio presojajoč dejanski pcđožaj, proglasila načelo, naj se pri dielitvi upošteva, le omejeno število posestnikov, ki so biii od pamtiv eka (a sled stare ne izpodbijane navade) priznani kot upravičeni uživalci skupnih zem-Le z izrecnim dovoljenjem teh upravičencev so se poiem sprejeli v njihov krog tudSi novi gospodarji, novohišniki in to Vitalno proti plačilu nekaterih pristojbin. In mnogo ob-čm je ie pred) petdlesetiara leti doseglo pravilno ureditev lastniraskeiga stanja takih zemljišč v nemalo gospoidiarsko korist prizadetih občanov. V celi vrsti d* ogh občin pa je ostalo vse pri starem, Neprifetne posledice tega stanja 6utijo po-ivekod kmečki posestniki kot težko breme, ne da bi si mogli pomagati Leta 1914. je bil ustanovljen v Giorici urad krajevnega komisarja za agrarne operacije, ki je bil in je še danes edino pristojna oblast, da re&sje v prvi stopnji zadevna vprašanja. Ta urad je leta 1915. HI. Utfoflovi^t so, da slični urtadii krajev-i-iii kemisarjev za aigrame operacije na Tjidentinskem» (Tiidbnt in Bolzano) obstojajo in delujejo na cKemiju biv. tirolske dežele. IV. Uj^oiOviii so, da obstoja v Trstu deželna Iromisi^a za agrarne operacije, ki posluje kot druga stopnja za izvrševanje pod točko 1. raav-ediensb zakone:v. V. Ugotovili; so, da se vse zadeve, ki se naaiašaijo na delfetev žn uživanje c2>črnskih zakoni, ki so na šport gledali skeptično in skoro bi b£«n bovfike^. koba-riškega, tolminskega, ceddianskega in ka^ nalskega sodHe^a okraja. Odfeiv je bS siplo-šen. Ne samo boks smatrati kot vzgojno sredstvo. Brutalna sila, vezana sicer s para- • Safi ne more obrazu protivnika doprinesti ago dietnega vjJiva m kdor ve kaj pomeni, imeti po dvakrat, trikrat v matehu čeljust izpahnjeno, ne more misliti na plemenito mišljenje bokserjev. Surova individualna sila, spojena s treaurano tehniko je edini faktor, ki zamore v raznih panfogah športa fdbvesti človeka do cit^a do uspeha. Po mojem mnenju zamore športno društvo biti za športnike le to, kar je za delavce organizacija. Ntkdo ne bi trdil, da «Tganizacija UTi delavstvo v skupnih vajah za delo, ona je tu le v njih zaščKo, pomot in zaslombo. Pri športu nudi društvo ali organizacija športniku tudi svojo barvo, kar je večkrat tudi precejšnjega pomenra. Skupno urjenje bi pa bilo v organizaciji, vsaj za neke vrste športa, če ne naravnost pogubno, vsaj nesmiselno, ker bi obdržalo resničen poten delen nivo posamez nih indiv:d'ufev na pomanjkljivi vi^ni. To je jasno. Skupen training je razen tega pri nas nemogoč, ker ne more nuditi diru-Štvo članom periodično priložnost urjenja. Izleti bi se mmogli v ok\4rjit društva1 vršiti le vsak tedan, medtem ko mora n. pr. kolesar, kr se želi baviti s to panogo športa., sedeti na kolesu vsak dr»n in požreti par kikjmtetrov. Pri izletih mora boljši kolesar zadrževati svoj pravi tempo, da gre z družini, kar ne vpliva ravno blagodejno- na training. Uzde, ki mui jih nastavijo izleti, ne izginejo pri dirk ali, in ofci ostane navzlic vsem Športnim zmožnostim le kolesar srednje vrste. S skupnem trainiiigcnii se zamere doseči le železno disciplinarno vrsto, brez pr\okov in brez slabičev. S tem je pa šport zgreši) svoj naiheo. njem poslušali izvajanje predavatelja, in ki ^ !lm * nerazumljivo, zakaf so s svoio navzočnostjo in nekateri z opajz- i f^0" poKedtanega ustanovil za naše kami podali jasen in glase« dokaz o po-|kraje ura^ krajevnega komisar^ za agrar- , _____glasen oioutaz o po . . trebi nujne, rešitve tega perečega vpra- «« operacije, šasija. Sliodb je prisostvovalo okrog 200 StrCme* 2a tem< ^ lfudfci, nafveija\me^ših in najmcroda^Rejsih oseb. Samo resni, preudarni možje, kar je izrecno poudaril taidi zastopnik kr. ped^ prefekture tolminske g. <&■. Atilij Manzan, ki je zastopal na shodna kr. vladne oblasti » . , , - , . „ .. - Vladni zastopnik je dobil, kar je na shc^n ča,° do vsch meTodrt cua*elje^ s tudi povedal, prepričanje, da je ureditev! profopy, ta za gospodarski razvoj naših krajev škodljivi nedtosta-tek čimprej odpravi in <1» se izpodmakne pediaga za rafzarro^rstne brezmisefhie govorice in razburjanja med! ljudstvom, se žu> pa-ni in zastopniki prizaidet2i krajev obra- ne da bi P^ega lastninskega stanja vse ukrene v odpravo tega upravnega nedostatka. Nia shedb se je sprejela soglasno obširna resohicija, ki jo prinašamo spodaj. Shod v Komnu. V soboto dne 4. aogusta 1923. so se sklicali župani in drugi zastopniki občin ko-menskega, sežanskega, ajdcv«tkegaf geri-Stega in trži&kega sodnega t^era^a na shod v Komen. Odziv je bil tudi tu pc4ocšteviten in sicer je bita navzočA kakih 100 naših najboljšili miož. Ob 10. uri je oltvoril g. takozvanih! da ukrenejo nerofjidorraa vse potrebno, db ----t. - i- -----—krajih prično izvrševati agrarni da se taikojj vzipcstav^o oziroma vsi v to svrho potrebni upravna i organi-»---- To reisclucijo so prizadeta županstva •poslala ca sledJerče oblasti: ministrskemu predsedništviiu, ministrstvu aa poljedlelstvo, za fmance, za notranje zadeve v Rimu, prefekturi v Vidmu m Tnstu, .pokrajinski komisiji v Vidmu in Trstu, podprefekturam v Tclmahu, Gorici in Trstu, in dteželni ko-miKiji za agrarne opnacife pri prefekturi v Trstu. Na shote&h se je tudi sklenilo, da se od-pc£)je posebna deputacija k prefektu v Videm m Trst v svrho, da se dba gg. osebno zainteresirata za to veievasžoo stvar. PO D L I S T E K ANNIE VIVANTI; KBRKA 121 Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G, B. •Si ponosno Iepa,» mi je rekla sestričina Vera, motreč me od nog do glave takoj ob vstopu v dvorano. < Razumem, da vsi norijo za teboj.« Takoj so me obkrožiti prijatelji in znanci, ki so obžalovali najino odpotovanje iz Rusije. «Kiev bo prazen brez tebe! Bo kakor prstan, « ka^rega se je izgubil biseri Smehljala sem se laskavo in otožno. Kdo bi rekel, da bodo vsi oni fie isti večer ili mimo mene brez pozdrava, odvračajoč od mene oči. kot od sovrstnice nizkih?... Toda glej, Boževskij se mi je približal ves bled, s strogim obrazom. Upognil se je globoko in mi poljubil roko. •Ave, Ave, MarijaU je rekel in mi dolgo Bi v obraz. Njegova žalost je bila tako vidna, de sem se zbala Vasilija; Sergij mi je bral strah iz oči ia se mi smejal, «Navdaja me misel, da je to le dostavek,* pravi zlo vol jen, ne da bi znižal glasu. «Dosta vek? Pa kaj pravite?« Zrla sem vanj prepleteno ia povprašujoče «Da, da, dostavek,^ pravi on. In proti drulbi, ki nas je obdajala, je dedal s ciničnim m frivolnim nasmeškom; * Grofica, se 1i Vam 1 Člankar je pripomnit tudi glede publiko svoje mnenje. Smatra kot krivično, db slavi publika prvodošlega, češ mordia je boljši kolesar fenel po peti havarijo, morda se ipa pltemenito žrtvoval za čast svoje barve. (Ne bi ls biio častne^še, da se ne bi žrtvovali, in prereza 1 cilj kot prvi?} Havarija na poti ne pomeni nič. isto bi pač laihlco doletelo prvega in bi ou kot prvi vsem prereza! cflf. Vsaka minuta fe pri športu dragocena, iako za počitek, kakor za a^o zapuščati moči, ki s stisnjenimi zobmi gleda iz-gtojati pred seboj eno kok> za- driP^rm-, deset, dvajset koles in ko priti^ae ob up sam na pedale, da ne vidi več ne ceslc, ne dreves, vidi le kolesa; ki zaostajajo za njun, dokler se ne zasluti zopet prvega, samega, nezanagijive^ga. Ko bi kdo v teh trenotkili iskal v špctftnžku najmanjše plemenite mi-sfi, bi bš razočarati — dirkač sanja 1« o zmagi, havofffu in svetinji... Pravi Športniki so -profesionalci, diietan-so le ljubitelji Športa. Isto je to kut pri umetnosti, samo da tam nekako ternuje mov.« Med pozdravi, voščili in objemi je mi- Čutila sem jo na obrazu, na prsih, na obleki.,, nil ta neprijetni trenutek — in nevarnost je Zdelo se mi je, da sanjam, bila odstranjena. Sli smo v« skupaj govoreč Stahl in drugi so pritekli In ga dvignili. V>-k našim trojkam. — moja sestričina in Grt dela sem kako mu je Stahl zavezal ckolu gorievejpaja poleg meae; Stahl in Grigoriev- vratu ierpo, vzeto komizrstbodi in kmalu se skij tesno ob mojem možu: «ZbogomT Z bo- i je njej prikazal in raztegnil čuden, temen ma-go« . • i madež. Se je govoril Boievzk* kr*Jt> je, hropel Pozdravljali smo se, stiskali roke in obje- >in me gledal v obraz z obračajočImi se očm|> mali. Nemirni konji so v rezkem, nočnem ^Blagoslavljam livade cvetoče, zraku nestrpno stresali s zvončki. Moja sestričina se je že vsedla v sani in jaz semMiotela ravno prisesti k njej, ko se mi je j In umoiknd je. kfer si dela teld mi sreč!« Vpil je. Potem mu je pritekel val Iz ust. IV. Visita, da ne govorim kot pesimist, ako oar»ać"*m šport, ki se morda ranevija! pri na»t le kot zabavo in razvedrilo. Imena ««port» ^ ®o!no pravico delovanje našega naroda, v JiAiiski Krajini, brezdv orano še dolgo ne bo /ashižilo, kar je zelo žak*faio, ltajt» svetovna javnost jemlje tudi šport 'kot nekako kul turno merilo in mu pripfimje ve-itkansko kulturno važnost. Videl* to pri boks-matchu Dempsey-Ca*pentier. ko Se vsa svetovna publicistika n^naita za aninaito čakala odločitve. Aeroplamt so plavali nad veličastnim ringom, da poneslo vest o viragi v svoja uredništva ro potom njih med svet, In ko fe godba pn r^za-Sirala znan «Jasikec Duddle,, so odtetelr in svet je slavil zmago zvezdnate zastave. Nisem spisal teb vrstic zato, da odvrnejo našo mladino, ki v svoji skromnosti nt> .Lpa na velike uspehe, od športa.. Smatrale šport, kot ga člankar v ^Edinosti* oan&ču^e: telesno vzgojno {sredstvo, m uv, Siavija^te se v njem temu pravilu pri-jpp-ac —' toidsa ako kdo vidi, da je v njem mnogo individualne sile, ako upa na kako pr\ enstvO, bodisi prve, druge ali tudi četrte kategorij, nai stopi naprej in postane samostojen, zvest društveni barvi, discipliniran po statutih, toda svoboaeai in močan v lastnem trainingu in urjenju. V tem oziru mu društvo ne sme in ne more sta-, iti mej in pravil. Vic t ari Uusf Čast zmagovalcu! S. Trst, dne 16. avgusta 1923, Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno, vest, da je nača ljubljena hčerke. Dragica Kralj y starosti 8 let po kratki in mučni bolezni preminula: Pogreb se bo vršil danes ob 2. popoldne iz bolnisaice pri Sv. Mariji Magd. naravnost na pokopališče. Sv. IVAN^p« Trstu, dne 16. avg. 1923. ~ Štefan in Marija, stariši; Bernarda, Mlleaa in ' Anica, sestre. Hm Urila Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak član od ft-U In - Zdravstvo Nov« Wasserm«moTa reakcija pri tuberku- Jlozi- August v. \Va=seimann je znan, ker je svoiečasno iznašel scrumovo reakc-jo (poiskus v krvni tekočini) na sifilis. V Deutsche mediziniche Wcchenschrift» objavlja Wtssermann sedaj obširen opis no-voranlenega seruuio-vega dokaza tuberku.oze. M* dicina pozna sicer že precej dolgo Kochov tub'-rkufcnov dokaz, ki pove, ali se v prciziu- ? " __ sanem telesu nahajajo bacili tuberkuloze. Toda ; ZAHVALA. Ob prebridki in prezgodnji smrti naše ljubljone ALBINE izrekamo za i/.kazano .sočutje vsem najj-rurC-nejŠo j zahvalo. Enako se zahvaljujemo v3«m za Cast.no spremstvo na njeni zadnji poti, vlasti gosperaa uči eljici Marti Močnik in Mariji Podreka za njuno požrtvovalnost ob bolezni pokojnice, gdč. Ivanki Podieka za iij ono veliko skrb in red. ^požrtvovalnim dekletom in fantom in vsem darovalcem veaeev in cvetja. Enako tudi druStveaemu t evskenra zbora z.a ganljiva ža ostinke ;n nje to verna ^odjn Andrej Majniitn. VOLOE, 14. avgusta 193». Žalujoča rodbina Maafrad?. Hali o^ias s v Trsta registrovana zadr. z neomejeairiljante plača več kot drug* Pertot, via S. Franc^sco 15. IL 45 KRONE, srebro, zlato in platin Piačam več kot drugL Zlatarna berti Trst, via Mazzini 46. kupu^enu. Povh A3-855 PLISSE'. Delo hitro in netnneno, velike in majhne oblike, podviti, r.a pahljačo in na harmoniko. Oliva dc Battisti, Via S. Seba-stiano 5t. 4-III Trst. Vhod prš prodaji listcv. 51 G. DOLLINAR Trst — Via Vgo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika £3loga papirja za zavijanje pisalnega i- t- d. papirnatih vr?čic Itr valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglasevalcc Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. ft) ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulita Roma vogal nI. KezilsL — lastna palača. Đelnlllra glavnic« In r»ennl zaklad K Č. S!. 233r9d0.0tf Izvrstne Kslashjs m Mes ii n&Bjalnifee traasilKiji —— - Uradu« ur* od S-11 Šivalni stroji »Singer* s petletnim jamstvom po L 350.—, s centralno ladjico 50©.—,za-klopni stroji, ii&Jfl-nejše vrste L 700.—. Pošiljatve na deželo.. 7) Slivnica tomM, Trst. »ia Mmi 11 re» i str ova na zadiag« z omejeni;! poroltvom nraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, t. n. Sprejema navadne lirAniine vloge na knjižice, vloge na ie^oči t nam i*i vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vkajizbe, menjtce, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradno ure za sirzM oa 3 ti ll Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. tefcr. 25-*i7. Odhodi fn prihodi vltto JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Cervinjan, Portogruaro - Benetke Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o. i0.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 13.— o. 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; S.13 o. 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o. ! 23,25 eks. -Trst, Gorica, Koraaia, Videm .05 o.; * Ne vozi ob nedeljah. . ii!_uitjjJJ)iww i i'Hii'HHmuTTiron H imajo naMi aspefii i iziTšnjs vsa tiskarska dela M in solidna ■ s m$ v ilin Sv. Mita ffit© s. 20 | 81 fi € RiTSZSS ■ »i ' Podružnica v Trstu. flepl yi0 Mš\m 11 — Uia 30 mM 11 Izvršuje vss basslna posle. Kitpuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodajaln kiiptije Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje @g®r p@ 3 \ c|0 nmfto Vloge na tekoče račune po 4,j2% Veians vloge ob^sSuj« na)ugodM|Se po dogovor«. CENTRALA t" Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice : Sara. AfMirani zavodi: Jadralska ^anka Seo^rad in "jene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi. Jelša, Je-scnice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubliafia. Maribor, Metković, no-vlsad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Trzic, /;agrei>. Glavni sedet banke s LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Čgiomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split.. Oolnislta glavnica ESnarjev 25,000.000^ Roaeavos Dinarjev 20,000410,-Tel. št. 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do \2l/t in od t4f/s do 16. SAT23SHS B^MK>mWIEN Frasik SaksaT Stala Bank: NEW-YORK VALPARAISO iivriuie vse bsnlns posle. ppr piJEJiNA MLOGE bc vlažne Knjižice ter lin rnmm 32iVL^\mmm'tmm40L Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jib sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Grafe v na,!ew v?rnos*fte predale Csafes) . Za-, odo vi uradi, Trieste: Vsa Cassa di «isparaiio 3 — Via S. ^icol6 d« (Lastna palača) mm B. 1463. mi 26/6. felasajna posluje ođ 9.30 do 12.38 in K tt.3B da 16..