MUZEJSKI RAVNATELJ St. 44 Poitnina LJUBLJANA JUGOSLAVIJ i£vn]ena (C. C. con la poste) V Trsta, v nedeljo, 20. februarja 1937. P osam« Številka 30 cuil Letnik Lil Lbt izhaja vsak dan zjutraj 3 mesece L 22.—, pol leta L 6.50 reč. — Posamezmv T širo k os t i 1 kolone (58 o. nic«, zahvale, poslana, o*-.' laročmna: za 1 m. i 75. ▼ inozemstvo lina za I prostora oglas« L 1, denarnih zavodov L 3*—» Uredniitvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Franc esc o d'Assisi 20. Ta-Icfon 11-57. Dopisi naj s? pošiljajo izključno uredniitvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran* pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost» Podurcdništvo v G o r i c i : ulica Giosui Carducci št. 7, L n. — Tel«f. it. 327. Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric. MAKSO conc S tresočo- se roko in drhtečim srcem smo napisali gornji naslov uvodnim besedam naše današnje številke. Mak so Cotič! Ni ga med nami Slovani v Italiji in daleč izven Italije, ki bi mogel ostati ravnodušen, ko sliši ti dve besedi — ime moža, ki ni le ime, ki je marveč naslov, naslov velike zgodovinske dobe v našem narodnem življenju, ne le naslov, temveč ta naša zgodovina sama, njen duh, njena vsebina — njeno poosebi j e-nje. Ko bo bodoči zgodovinar razgrinjal letopise našega narodnega življenja od 1. 1890. do danes, se mu bo na vsaki strani bleščalo nasproti svetlo ime Maksa Cotiča, enega izmed naj-glavnejših tvorcev in oblikovalcev onega bogatega stremljenja in snovanja, onih železnih tru-dov in naporov, one nar. vztrajnosti in požrtvovalnosti, one neomajne navdušene vere v sveto stvar svojega naroda, vsega o-nega plemenitega in vzvišenega dela na vseh poljih, ki tvori jekleno vsebino naše zgodovine zadnjih štiridesetih let — dobe Maksa Cotiča. Ime Maksa Cotiča mu bo nezgrešljiv vodnik, kakor je bil on sam nezgrešljiv, zvest in veren vodnik vseh po-kolenj našega naroda v omenjeni dobi, v veselih in žalostnih dneh, tolmač našega najglobljega in najintimnejšega narodnega mišljenja in stremljenja, učitelj, vodnik in vzgojitelj, tvorec naše narodne duše. Jedro ogromne, neprecenljive važnosti in vrednosti delovanja Maksa Cotiča je ravno v tej strani njegovega dolgoletnega in neumornega. udejstvovanja, udej-stvovanja, ki prav po tej svoji glavni lastnosti ni bilo nikaka služba, tudi ne navadno vršenje dolžnosti in končno tudi ne kafri jera. Ne, bilo je mnogo več — bilo je udejstvovanje našega Cotiča v zadnjih štiridesetih letih — misija! Misija, ki jo je vršil predvsem kot novinar, kot publicist prve vrste, kot voditelj in urednik «Edinosti», kateri je posvečal, zavedajoč se svoje vzvišene funkcije, vse svoje najboljše moči, postavljajoč preko nje vse svoje izredno bogate sposobnosti v službo vrhovne narodne ideje in svojega naroda v Trstu in okolici, po vsem nekdanjem Primorskem in tudi daleč preko tedanjih deželnih mej. Tu se odpira pred nami nova debela, nepregledna neskončna zgodovinska knjiga, zgodovina naše «Edinosti*. Zgodovina, ki je tesno spojena z ostalim našim narodnim življenjem na tem o-zemju, važen živ del živega narodnega organizma. In življenje «Edinosti» je bilo v zadnjih sedem in tridesetih letih življenje in stremljenje našega M. Cotiča, duša od njegove duše, idealizem od njegovega idealizma. Zgodovina «Edinosti» je stanovski in politični življenjepis Maksa Cotiča, čigar ime je tako tesno spojeno z imenom «Edinost i», kaicor je bila tesno in nerazdružno spojena njegova vzvišena misija z vsem našim narodnim življenjem zadnjih štiridesetih let. vzor in idealen vodnik, do skrajnih mej, ki morejo biti odmerjene človeškemu življenju. Neminljive so zasluge Maksa Cotiča za naš narod na tem ocem&ju ta. za njegovo glasilo «Edinost». Neminljiva bo naša hvaležnost, hvaležnost vsega našega ljudstva napram Maksu Gotiču! Toda preslabo je naše pero, da bi mogli v vsakem pogledu dostojno orisati bodisi tudi samo v glavnih potezah življenjepis Maksa Cotiča, oziroma zgodovino «Edinosti» v zadnjih sedem in tridesetih letih, od 1. 1890. do danes, njegovo neminljivo in neprecenljivo orjaško življenjsko delo, ki mu menda ni para v zgodovini političnega tiska. Moramo prepustiti to nalogo, kot smo rekli, bodočemu zgodovinarju našega narodnega in političnega življenja na tem ozemlju ter izpolniti težko, bridko in skoro kruto dolžnost, ki nam jo nalaga današnji dan. Težka in kruta dolžnost, ker težka in kruta je — ločitev od dragih. Gospod Makso Cotič se z današnjim dnem poslavlja od ,Edinosti.'Po sedem in tridesetih letih neumornega in napornega dela za naše ljudstvo in za njegovo glasilo «Edinost» odhaja iz našega uredništva mož, katerega vse življenje je bilo tako tesno zraščeno z življenjem in razvojem našega lista, da si ne moremo ne mi, njegovi mlajši tovariši in sotrudniki, in tudi ne naša javnost niti zamisliti «Edinosti» brez Maksa Cotiča! Le s težkim srccm sporočamo torej naši javnosti to vest. Toda red življenja nas postavlja pred gotovo dejstvo, ki je neodklon-ljivo. Življenjskemu delu moža, ki je osivel v trudu in borbi za vzvišene ideale, mora slediti življenjska nagrada, počitek, odmor po izpolnjeni, vsestransko in v bogati meri izpolnjeni dolžnosti. In Makso Cotič je poznal v vsej dolgi dobi, ki jo je preživel in pretrpel pri «Edinosti* in z njo, le dolžnosti napram narodu in njegovi stvari. Ta je bila njegova suverena vodilna ideja, pred katero se je brezpogojno klanjal. Nastopajoč svoj zasluženi počitek, more, če kdo, reči z mirno vestjo o sebi Makso Cotič, da pri vršenju svoje vzvišene misije ni le izpolnil vse svoje dolžnosti, temveč da je realiziral v polnem obsegu ideal moža, kot ga slika naš božanstveni pesnik: Ne le, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dol- [žan! Ta veliki mož, duša «Edino-sti», naš voditelj in oče, patriarh našega stanu, nas torej zapušča. V težki bolesti, ki nam jo povzroča ta neodvrnljiva ločitev, nas teši in vzpodbuja dejstvo, da je Bog blagoslovil ne samo njegovo veliko življenjsko delo, temveč tudi siva leta njegovega počitka s tem, da nam ga je o-hranil zdravega in čilega. Dasi ne več v uredništvu, bo naš ljubljeni ravnatelj vršil še nadalje svojo misijo, misijo, ki je v današnjih dneh še posebno važna. Posebno v današnjih dneh so nam prepotrebni svetli vzori, ki naj nas bodrijo, ki naj nam vlivajo s sijajem svojih zapi ug vedno novih moči,' ki naj nam osvetljujejo strme steze, po katerih naj nadaljujemo delo z enakim idealizmom Želimo našemu ljubljenemu in spoštovanemu ravnatelju, našemu velikemu Maksu Cotlču, da bi mu bilo dano nam biti živ Maksu Cotiču v poslovilo Hladu* ti Ta čas nič c\ ▼ obra temni ______„ ... Pa, zima ti, kaj rekla bo«, ie pridem, rečem: — «Daj mi daf pesem pttčk veselo! Glej, spev in cvetk ob Mo A prtvil bi m, ki naft fe met In osivelo ga Js — dalo*-. — Ti rekla btr— aJof, dam lik, saj mož Jo dola-* treba sami — A pot gr* v starost tažka, bridka po dela — TTOds« moip p« Tako U rekla— zima, tli A mi ki vroče kako bi nam t Kako M duša naia roklaf — Tako: — Na| ki Ti jih od mlsdsitl. živel, In i njimi vso doalaj si slvei — Ob čelo venee rof TI spleta! — Kot solnoo gre ta božji svod, — Na) Tvoj spomin fs* z roda ▼ rod! — Fran Žgur. Mptni* n Hktanli pulili Trst prftsporal s IS^7UN lir RIM, 19. (Izv.) Tiskovni urad ministrskega predsednika sporoča: «Stavim za vzgled vse države, mesta in občine, v katerih so bili podpisani zneski, ki presegajo dva milijona lir za lik-torsko posojilo. Sijajni uspeh posojila je treba pripisovati na-vzdušenju državljanov in njihovemu patriotizmu. Vse velike organizacije so izpolnile svojo dolžnost, posebno pa je treba imenovati fašistovsko stranko, državno konfederacijo fašistov-skih sindikatov, državno udruženje fašistovskih poljedelcev, Državno udruženje javnih uslužbencev in vse oborožene sile države. — Mussolini.» Iz seznama za vzgled postavljenih občin posnemamo, da so podpisali: Rim 370,685.000, Milan 350,068.000, Genova 148 milijonov 77 tisoč lir, Neapelj 125,966.000, Trst 35,274.000, Videm 32,745.000, Reka 8,920.000, Pulj 6,543.000, Gorica 5,792.000 lir itd. •_ Orodni fssisfovskl lis! o protiiačistovskih gonjah RIM, 19. (Izv.) Danes zvečer je izšel «11 Foglio d'Ordini«, uradno glasilo fašistovske stranke. Na uvodnem mestu prinaša besede odobritve, katero je izrekel predsednik vlade na naslov generalnega tajnika ob njegovem povratku z nedeljskega zborovanja v Milanu. «Govor je», je rekel on. Mussolini, «ena izmed najvažnejših manifestacij režima, govor ognjevit in obenem bogat na vsebini ter vreden zborovanja, zborovališča in leta ki obeta postati važno. Vsa stranka je sprejela z največjim navdušenjem jasni govor, ki je tolmačil ne samo potrebe sedanje ure, ampak tudi mišljenje pristašev. Nadalje govori «11 Foglio d*Or-dini» o mednarodni protifaši-stc.vski gonji. Mednarodni proti-fašistovski tisk, pravi članek, polni glave svojih čitateljev s celo vrsto slikovitih filmov v obliki razkritij, zarot, nastalih sporov, prizorov, ki se niso odigrali, pisem, ki niso bila napisana in drugih podobnih farz. So to izmišljotine, ki že skozi tri mesece romajo po taborih mednarodnih protifašistov, katerih se prav zares ni treba bati. Iz dneva v dan se naslajajo z iluzijami in izmišljotinami, v katerih ni niti najmanjše resnice. Mednarodni protifašizem je dosegel rekord smešnosti in nesmotrenosti. Manifest tm inieniadioDale RIM, 19. (Izv.) Kakor poroča rimska «Tribuna», je izdal izr-vršilni odbor druge internacijo-nale, ki se je sestal v Parizu, na delavce in socijaliste vseh dežel manifest proti imperijalizmu vlad, ki povzroča nove vojne nevarnosti. Večji del dolgega manifesta je posvečen razkrinkani u pred celim svetom faši-stovskega imperizalizma, ki se liki epidemija širi po svetu. Manifest pravi o fašistovski Italiji, da ie napravila iz Albanije svo- jo kolonijo ter poskušala združiti pod svojim vodstvom proti Jugoslaviji Ogrsko, Romunijo in Bolgarsko. «Tribuna* zavrača seveda z ogorčenjem podobna o-brekovanja ter zamer j a «Temp-su» radi priobčitve celega manifesta* in radi njegovega komentiranja. _ De Pinodov polet RIM, 19. (Izv.) Agencija «Ste-fani sporoča: «Polkovnik De Pi-nedo je prispel včeraj ob 17.30 v Dakar. Danes zjutraj bo nadaljeval svoj polet proti Portu Praia. De Pinedo, ki je odletel davi ob 7.50 iz Dakar j a, je prispel ob 11.55 v Port Prai. Ker je Bolama oddaljena od Dakar j a približno -500 km in je De Pinedo to razdaljo prevozil v manj nego 3 u-rah, pomeni, da je vozil z izredno brzino. _____ Poslanec Amleneei Imenovan za tajnika fašistovskega novinarskega sindikata RIM, 19. (Izv.) On. Rossoni je imenoval poslanca Amicucci za generalnega tajnika fašistovske-ga novinarskega sindakata, ki je sedaj edina novinarska organizacija v Italiji. On. Amicucci je danes prevzel posle razpu-ščenega Udruženja italijanskih novinarjev. V prvih dneh meseca marca se sestane vodstvo sindakata. Sestanka se bo udeležil tudi on. Rossoni. Zastopniki parlamenta odpotovali iz Tripolisa TRIPOLIS, 19. (Izv.) Včeraj ob 14. uri so odpotovali na parniku «Citt& di Trieste* iz Tripolisa zastopniki vlade, parlamenta in senata, ki so se udeležili otvoritve prvega vzorčnega sejma v Tripolisu. Zastopniki so od nesli s seboj najlepše vtise o sejmu in najlepše spomine na svoje kratko bivanje v koloniji. Določitev moj v Jnbalandu * KENYA, 19. (Izv.) Kakor poroča agencija «Štefani*, je italijanska komisija, ki je določevala meje v pokrajini Juba, po 18-mesečnem ne baš lahkem delu dovršila svojo nalogo. Seja zborničnih podkomisij RIM, 19. (Izv.) Danes zjutraj so se sestala v poslanski zbornici razne podkomisije, ki so pretresale poročila k proračunom ministrstev za javna dela, za pravosodje in za kolonije. Popoldne se je sestala proračunska komisija, ki je znova pretresala ona tri poročila ter jih odobrila _ Konfederacija za'trgovino in RIM, 19. (Izv.) Kakor poroča «L'Informatore della Štampa« se je v državni fašistovski konfederaciji za trgovino izdelal načrt o ustanovitvi in organizaciji njenih sekcij v novih pokrajinah. V to srvho so se podali pred kratkim on. Lantini, Raccheli ter drugi v nove pokrajine, da na licu mesta ugotovijo položaj ter dosežejo potrebna sporazum-ljenja. _ Položaj lista cPopolo di Trleste» RIM, 19. (Izv.) Kakor poroča «La Recentissima*. ie podal on. Barduzzi tajniku fašistovske stranke poročilo o položaju lista «11 Popolo di Trieste«, ki ga on sam vodi. Generalni tajnik se je zahvalil on. Barduzzi j u za njegovo delo. Iz Barduzzi j evega poročila je ugotovil, da danes list proč vita in da je aktiven ter da je tudi v znatni meri pomnožil svoj kapital ter svojo naklado. Ricciotti Garibaldi v Havani HAVANA, 19. (Izv.) Na prošnjo nekaterih Kubancev je vlada dovolila Ricciotti j u Garibal-diju izkrcanje v tukajšnjem pristanišču. Dovoljenje za prebivanje na otoku Kubi velja samo toliko časa, da se Ricciotti Garibaldi sestane s svojim bratom Peppinom. Trajno bivanje na otoku je Ricciotti j u Garibal-diju zabranjeno. Seje narodne skupščine odgodene do četrtka BEOGRAD, 19. (Izv.) V o-spredju političnih vprašanj je vprašanje o težkem položaju notranjega ministra Bože Mak-simovića, ki ga radičevci nameravajo tožiti v narodni skupščini. Seje narodne skupščine so odgodene do četrtka, da se morejo poslanci udeležiti otvoritev in organiziranja oblastnih skupščin. Na dnevnem redu prihodnje seje je obtožba radičevcev proti ministru Maksimoviču. O tej zadevi je razpravljal na današnji popoldanski seji radikal-ski klub. Po govoru Uzunovi-čevem in Trifkovićevem je bilo sklenjeno, da bo radikalski klub kompaktno glasoval proti obtožbi radičevcev, ki dolžijo notranjega ministra volilnega terorja pri oblastnih volitvah. BEOGRAD, 19. (Izv.) Na današnji se^ja naroehne skupščine je notranji minister Maiksimović odgovarjal najprej na neko interpelacijo, nakar se je nadaljevala razprava o držjvnem proračunu. Sodelovanje parlamentov Jugoslavije in Čehoslovaške BEOGRAD, 19. (Izv.) Predsednik nar- skupščine je sprejel nocoj naslednjo brzojavko iz Prage: «Parlamentarni delegati naših dveh parlamentov so v prijateljskem sodelovanju končali danes z uspehom svoje delo, ki bo koristilo obema prijateljskima in zavezniškima državama. Ob tej priliki Vam pošiljamo v imenu naših delegatov prisrčne pozdrave. — Malypetr, dr. Jan-ković, Hruban.» - Ljubljanska oblastna skupščina se bo konstituirala v sredo LJUBLJANA, 19. (Izv.) V smislu kraljevega ukaza se v STedo otvori in konstituira novoizvoljena oblastna skupščina v Ljubljani. Veliki župan je ukrenil vse potrebno za zasedanje in o-tvoritev. Prostori Kmetijske družbe na Turjaškem trgu so oblastni skupščini in oblastnim odborom določeni kot pisarniški prostori. Otvoritvena .vjja skupščine pa se bo vršila v jej-ni dvorani mestnega magistrata. Oblastna skupščina se sestane v sredo 23. t. m. cb 8. uri zjutraj. Otvoritev bo pričela s slovesno službo božjo v stolnici. Najstarejši član skupščine, bivši minister Jože Gostinčar bo prevzel začasno predsedstvo, nakar bodo izvedene volitve predsedstva in treh odborov. Skupščina se bo otvorila s kraljevim ukazom, ki ga bo prečita! v imenu vlade veliki župan dr. Baltič. Mariborska oblastna skupščina se sestane istočasno kot ljubljanska in sicer v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča. _ Posojilo za zgradbo novih železnic v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. (Izv.) Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra dr. Markoviča, naj u-vede pogajanja za najetje primernega inozemskega posojila, ki je potrebno za zgradbo novih železniških prog ter za razne druge investicije. V vladnih krogih se naglaša, da bo morala vlada, če ji ne uspe najeti novega inozemskega poso j ila, realizirati ostale obroke famož-nega Bleerovega posojila. Arnatl pri kralju Aleksandra BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes popoldne je kralj sprejel skupino 20 arnavtskih prvakov s Ko- SMILAJOP 182 čisti kri PRSNI SIRUP Izborno sredstvo proti ktilj« GLYKO L najboljše okrepčevaino sredstvo lekarn tatillanvick-Trct. *ia del Mm M Lastnik s F. BOLAFFIO BERLITZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk In prevodi v vseh Jezikih. t83 i ,*cf>v JE. ORIGINALNO MAZILO , ;(»Y/M Kt OEPftAVI UACIK AtHC^—^ KURJA OČEJA (TO 1 DOBIVA V VSEH LEKARNAH miaisHia - na mi r«n n -mt sovega, ki jih je kralju predstavil poslanec Toma Popović. Ar-navti so po starem običaju prinesli vladarju darove in mu izrazili svojo globoko vdanost. Varšava za potresna žrtvs v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. (Izv.) Jugoslo venski poslanik v Varšavi sporoča, da je varšavski mestni svet na svoji včerajšnji seji sklenil izjaviti jugoslovenski vladi svoje sožalje ob priliki potresne katastrofe v Bosni in Hercegovini. Obenem je mestni svet votiral za potresne žrtve znesek 10.000 zlotov. Mons. Pellegrinetti bo premeščen v Varšavo BEOGRAD, 19. (Izv.) Današnja «Politika» poroča iz zanesljivih virov, da bo papeški nuncij v Beogradu mons. Pellegri-netti premeščen v istem svojstvu v Varšavo. List dostavlja, da se ta vest kljub demantijem, ki jih razširjajo v zadnjih dneh cerkveni krogi, na merodajnem mestu potrjuje. Poljska in Nemška VARŠAVA, 19. (Izv.) Nemški poslanik v Varšavi je bil sprejet od Pilsudskega, od katerega je hotel zvedeti, ali je Poljska vlada pripravljena obnoviti pogajanja za sklep trgovinske pogodbe z Nemčijo, pri Čemer naj bi se v prvi vrsti razpravljalo o vprašanju izgonov. Pilsud^ki je odklonil predlog nemškega poslanika. _ Kantonska eolska prodira proti Šanghaju LONDON, 19. Vesti o nepričakovani zmagi kantonske vojska v bojih med Hang-Cujem in Ling-Pojem se potrjujejo. Četei šanghajskega guvernerja Sun-Čang-Fanga so se umaknile na vsej črti. Posadka^ ki je branila Ling-Po, se je na posebnih ladjah umaknila v Šajighaj, kjer se zbirajo ranjenci in ubežniki, ki so zapustili okupacijsko cono. V bližini mednarodne koncesije v Šanghaju, tik glavne železniške postaje, se je utaborilo kakih 4000 vojakov generala Suna. Telegrafska zveza med Šan-ghajem in Hang-Čujem je pretrgana. Čete šanghajskega guvernerja so baje zapalile mesto Hang-Ču, ko so ga morale zapustiti. Južni kantonski vojski je sedaj odprta pot do vrat Šanglia-ja, kjer prevladuje mnenje, da guverner Sun ne bo mogel vzdržati navala zmagovitih kantonskih Čet. Širijo se celo govorice, ki pravijo, da namerava Sun pobegniti na Japonsko. Položaj postaja radi tega zmerom bolj resen. Verjetno je, da pride prej ali slej pri Šanghaju do spopada med kantonsko vojsko in Angleži, ki so zbrali v mestu že kakih 8000 mož. Poleg tega pa je v pristanišču zasidranih več angleških, francoskih, ameriških in ena italijanska vojna ladja, ki bodo gotovo posegle v boj, če bodo Kantonci ogrožali mednarodno koncesijo. 3923 milijonarjev v Nemčiji BERLIN, 19. (Izv.) Po poslednjih statistikah so narodni dohodki Nemčije cenjeni na 42 milijard. V Nemčiji je sedaj 3923 milijonarjev. Ako ne bodo uspela pogajanja med ministrstvom za javnai dela in železarskimi organizacijami na Saksonskem o na-daljnem vzdrževanju 8-urnega delavnika, bo v pondeljek na Saksonskem izgubilo 150.00® delavcev svoj zaslužek in kruh, SL •EDINOST* V Trsta, dno 20. februarja U27. DNEVNE VESTI Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Mori mM M V Ajdovščino pride za sodnika Candia Franc, v Idrijo Josip Pe-trucci Coiisaivo, v Trbiž Karel Storto in v Krmin Blaž Incoronato. Odprle Iduutu. Danes v nedeljo dne 20. t. m. bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves drugi teden lekarna Contin, Corso Verdi št. 17; do ene. ure-popoldne pa le&aroi Aleaani, Via Carducci §t. 12, In Pontoni, Via Rastello 26. AVČE V sredo smo bili mi taka srečni, da smo imeli obisk gospoda dohtarja iz Lokovca v naši vasi. Reševal je zaenkrat zelo delikatne družinske zadeve, revidiral je uradno izdane cenike živil, za kar je menda pooblaščen od neke vi£je instance, in pošilja v to avrho svojo hčerko preoblečeno v moško obleko, da proučava na licu mesta položaj in mu zaupno poroča. In še -o ljudje, ki verjamejo takim glupo s.tim tega človeka. 2al, da je gospod dohtar imel veliko silo drugi dan. Kot se vidi, je dohtar razširil krog svojega delovanja, zato se opozarjajo tudi druge vasi, da pridejo na vrsto. Izražamo sožalje Če-povancem, da nudi sedaj tudi drugim krajem svojo dragoceno pomoč in ne le samo Čepovanu. AJŠEVICA PRI GOBICI Ker ni biio mogoče doseči do sedaj kolavdiranja dvorane .po želji varnostne oblasti, se za danes napovedana predstava odloži na kaanejši čas. KOBARISKA OKOLICA BORJANI V Borjani se je dne 10. t. m. smrtno ponesrečil 68-letni posestnik Andrej Stres hit 25. Pri spravljanju drvi iz 'Mije čez Nedižo. ki se vrši po jekleni Žici, se ni pravočasno umaknil bližajočemu se bremenu, ki ga je tako hudo zadelo v glavo in ramo, da je kljub ne-mudni zdravniški pomoči podlegel zadobljenim ranam tekom štirih ur. Mož je bil splošno znan in priljubljen radi svojega mirnega značaja, zato je njegova nesrečna smrt napravila na vse vaščane zelo mučen vtis. Ze par let sem se naši ljudje za spravljanje sena in drvi pridno poslužujejo jeklenih žic, kar ima sicer to slabo lastnost, da bodo naši vrhovi kmalu goli, a nasprotno temu je le pametno, da ljudje z nošo na hrbtu ne tratijo brezpo-trebno svoje energije. Navzdol pomagajo vsi svetniki. Toda okrog žice in posebno pri končni postaji je treba največje previdnosti, kar nam dokazuje ravno omenjeni žalostni slučaj v Borjani, in se je le čuditi, da se pri tako primitivnih napravah ne pripeti še več zlega. ROBI6 Na dan svet'ga Luka so'nce zadnjič k nam pokuka, na dan svet'ga Valentina pa pride spet do Stefovga kamina pravi na£ domači izrek, in tako se tudi nam bliža rešitev iz 110-dnev-nega brezsolnčja. Dobro, da smo temu že vajeni in sivemu Mata-jurju nič ne zamerimo, ker nam ne privošči blagodejnih solnčnih žarkov. - Kakor imajo prebivalci okrog severnega tečaja trimesečno noč, imajo v tem času pa znamenito polarno luč, tako imamo tudi pri nas neko tako severno luč, katere posebnoat je pripeljala k nam marsikoga od blizu in daleč, da je občudoval ta nenavadni pojav. S solncem gremo torej na bolje, zavidno smo gledali naše Bova-ščane Potočane in Borjance, ki »o se po ves dan greli na «suncu», a pride čas, ko bodo tudi oni nam zavidali, ko bomo mi uživali hlad Matajurjevega podnožja. Novic pri nas ni posebnih. Naš ljubljeni ekspresni vlak še vedno brzi mimo nas in po našem svetu že 11. leto, a o kaki odškodnini še danes ni ne sluha ne duha ampak le davke plačujemo od sveta, katerega ne uživamo. Res hodijo geometri okrog nas, a vse 9kupaj je menda le pesek v oči. Najbrže uprava ne ve, na kateri podlagi bi nas odškodovala. Cesta ni to, kar gre mimo nas. Ce to imenuje« mo železnica, bi bil to kvečjemu dovtip za poglavje «pravijo» v nekdanjem Čuku. Torej kaj t STAROSELO V «Edinosti» smo Čitali, kako so naši sodeželani Brici oziroma Furlani srečni, ko so dosegli, da se jim bo* izsušilo močvirje. Pri tem se nam jo zopet obudil spomin na naše ozir. kobariško Blato. Ako bi se tudi nam ustreglo v tem oziru, bi pridobili od Gorice do Trente najrodovitnejši kos zemlje. Sicer se deluje v ta namen že nad 100 let in se je že mnogo napravilo, a kaj pomaga najlepše poslopje, ako nima strehe? Vsa dosedanja dela so se izvršila le v spodnjem delu Idrije, medtem ko se je gornji tok popolnoma zanemaril. Baje je bila tik pred vojno določena večja vsota v ta namen, a prišla je vojna in zopet je vse zaspalo. Le naše upanje še živi. Saj mora človeka kar boleti srce, ko vidi, da na svetu, kjer bi lahko stalo najrodovitnejše polje, raste le nekoliko konjskega sena, katero bi bilo treba kositi in spravljati s pomočjo ladij. Izboljšanje našega Blata bi gotovo pripomoglo vsaj v našem kraju do uspeha tako zvane žitne bitke. Uspeh sušenja bi pa blagodejno vplival ne le na prizadete obCine, ampak daleč okrog, bodisi iz higi-jeničnega stališča, ker bi se na ta način «panala» naša megla, bodisi glede sadjereje, ki je iz istega vzroka v našem kraju onemogočena. Obe prizadeti občini Kobarid in Kred spadata v področje enega poteštata. Radi tega je skupna akcija omogočena in olajšana. Kakor je videti, je vlada naklonjena podobnim delom, zato bi si gospod poteštat stekel za naš okraj ne-"venljivih zaslug, ako bi deloval tudi v tem pogledu. Saj je še mla-deniško živahen, vozi se na potu iz Kobarida v Kred skoraj vsak teden mimo Blata in po Blatu samem, kot geometru mu ne bo težko vso stvar presoditi, in ako nam bo pomagal, mu bomo večno hvaležni in napravi samemu sebi najlepši spomenik. Pri p. ured.: - Kot se je v Gorici neumorni potovalni Kmetijski urad potegnil za to, da je prišlo v tek vprašanje izsušitve lijaškega in pa prevalskega moč-virja, tako se pričakuje, da bi tudi tolminski Kmetijski urad pokrenil vprašanje izsušitve kobariikega Blata. Poslovilni banket v čast g. Maksu Cotiču Vodstvo tiskarne in lista «E-dinost« priredi danes v čast g. Maksu Cotiču, ki stopa — po sedemintridese-tletnem neumornem delovanju na čelu lista «Edinosti» in v drugih področjih našega narodnega snovanja — v pokoj, poslovilen banket, katerega se udeležijo zastopniki političnega društva, tiskarne, uredništva, delavcev tiskarne ter razni povabljenci izmed gosp. Maksa Cotiča ožjih prijateljev in sotrudnikov ter nekaterih vidnejših sodobnih narodnih javnih delavcev. Iz življenja in delovanja Maksa Cotiča Že v mladih letih se je živo zanimal za narodno in politično življenje. Zato mu je čitanje časopisov postalo nujna vsakdanja potreba in se je razvilo v pravo strast. Pri te jem začutil kakor nekak dar za žurnalistični poklic. Prve svoje poizkuse — dopise in kratke članke — je pošiljal v «S1. Narodu za Časa Josipa Jurčiča. Ta ga je sicer opozarjal, da je vse še nezrelo, obenem pa vzpodbujal: nadaljujte, ker imate talent. Pozneje — iz Pule — je začel pridno dopisovati v tedanji zagrebški nemški list — menda «Tagblatt» — in v praško nemško •Politiku. Zlasti članki v tem poslednjem listu o razmerah v tedanjem Primorju, posebno pa o brezglavi avstrijski politiki v istrski pokrajini so vzbujali precej pozornosti v pokrajinskih vladnih krogih, pa tudi v drugorodnlh. Pulska italijareka glasila so često reagirala v ostrem tonu. Istočasno je sodeloval pri «Jurju s pušo» pokojnega Ivana Dolinar-ja, ki je pokladal prve teanelje za poznejšo organizacijo nai^ga delavstva. Z Dolinarjem sta bila tesna prijatelja in somišljenika. V «Edinost» je začel dopisovati za Časa urednikovanja pokoju, pisatelja Lovra Žvaba. Članki so vzbujali v slovenskem taboru mnogo pozornosti in vise je povpraševalo in ugibalo, kdo da je neki ta C-t-č. Seveda se je ugiban'je često usmerjalo na krive naslove. Pok-poštni uradnik Cvetnič je imel celo sitnosti, ker so uradniki njega sumili, ker mu je bila začetna čfka C., končna č in v sredi t. Po-sdedita teh pocornoeti je bila, da mu je pokojni profesor Matko Mandič — opozorjen od tedanjega tipografa v nekdanji Dolenčevi tiskarni, Julija Mikota, kdo da je ta C-t-Č — proti koncu leta 1889. poslal pismo, s katerim ga je vabil v Trst k »Edinosti«. Žvab je umrl že v letu 1890 in je potem vodil list poseben začasni odbor. Odzval se je in je z dnem 1. 1. 1890 formalno prevzel uredništvo «Edinosti». Od teda»j je 37 let. Zelo težki časi so bili za slov. žurnalista radi mizernih razmer vsled pomanjkanja sredstev. Ko je «Edinost» začela izhajati po tri krat na teden, a v 6 izdanjih, sta bila urednika Cotič in Avgust Kermavner, jako nadarjen mož menda rodom Ljubljamčan. Ta pa je bil bolan ua pljučih — legel je in ležal kakih osem mesecev do smrti. V vsem tem času je bil Cotič — za šestero izdanj na tedon — glavni urednik, urednik, korektor in — tekač iz uredništva v tiskarno (na oglu hiše, kjer stoji danee bivši «Nar. dom»). Cotič pa ni bil samo časnikar, ampak tudi naroden delavec v. političnem in društvenem življenju. Ves čas Član, do zadnjih časov, ali odbornik, ali zaupnik pol. društva «Edinoet». — Vrsto let tudi tajnik. Bil je par let tudi starosta *Sokola»; tri leta (1904-1907) predsednik pevskega društva «Ko-lo», ki ga je imenovalo ca lastnega člana, dalje nekaj časa odbornik in tajnik Delavskega podpornega društva itd. Ponos njegov pa je bila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za do tedaj zanemarjen Šentvid-eki vza-meimo, moremo nuditi v danih razmerah edmole italijanščino, ki jo poučujejo po vseh ljudskih Šolah' Če danes čutimo, da smo del večjega naroda in ne samo »neznatno narečje, ki ga govorijo samo še v vipavski in sočki dol ini,» kaj bomo čutili tedaj, Ce nam kdo poreče, da je «slovenstvu v SHS odzvonilo«? Kaj nam boste dali, gospod —i—, da bodo naše duše našle crporo? Gospod —i— nam je radf tega — verujmo, da ne hrtoma — napravil s svojim razrootrivanjsm grdo uslugo. Čudim se, da gospod —i— ne piše svojih razprav v jeiziku, da bi jih brali ljudje od Trigilava do Soluna, kot jih je nekdaj pisal v nemščini. Ce je takrat pisal v prilog slovenskega jezika pod vplivom svojega šolskega nadzornika, smo zares radovedni, pod katerim vplivom je pisal danes? In — če se ne motimo — je bil on, ki je svojčaa prevedel neko hrvatsko povest v slovenščino, ako tudi je po njegovem, mnenju to nepotrebno. To je bilo takrat. Takrat, ko je bilo pisanje za jezikovno združitev nevarno, ko je vel avstrijski duh; v dobi, ko so naše dijake silili na artrelišče v Panovec; tiste, ki niso ubogali, pa so nekateri profesorji, ki so hoteli biti bolj cesarski kot cesar sam, denuncirali in jih kaznovali. No, danes so, hvala Bocu, drugačni časi. In kdor piše dane tako, kot je pisal gospod —i—, ubije dve muhi c enim udarcem* France Bevk. Hamttite „Edinost" LEOPOLD KEBER. Pri Danit u Feisiu Na ulici smo se po kosilu soln-čili in prerešetovali vsebino pravkar došle nam prve številk« »Našega glasa«. «Za Humarjem, Sirfcom, Silo |n prišel Bevk. Z njim je pa tudi že prekoračil Albert Sir^k tržaško-goriško. mejo. Na vrsto pridejo sedaj skoraj gotovo ostali goriški li-teratje.» Tako je govoril Cvetko in si zvijal cigareto. Sirokove obiske, priobčene O «Edinosti», sem poznal, a tudi z zadnjim njegovim obiskom pri Bevku me je že seznanil «Naš glasu. Cvetko je torej utegnil po«, goditi pravo. «Kaj» sem si mislil, «ko# bi tudi ti poskufil svojo sr2čo in*se sam lotil recimo Feigla. Poznam ga dobro, odkar pomnim. Da bova pila vipavca, sem prepričan, drugo pride samo ob sebi. Ce širok ni imel Feigla na vzporedu, tem bolje, se vsaj ne bo mogel jeziti, da sem kavsnil po grižljaju, ki si ga je bil sam pripravil; če ga je pa imel in ga prehitim, ne morem pomagati. Tekmovanje tudi v tem oziru. Kdor prej pride, prej melje. Končno kdo pa pravi, da ima prav Širok izključno pravico do takih obiskov?» Nobenemu nisem zaupni teh svojih misli, ki so pod vplivom prijetnih solnčnih žarkov iznenada dozorele v sklep. Vedel sem, kje in kdaj ga dobim. Napotil sem se torej k «Orlu». Feigel je 2e sedel v svojem kotu. Ko sem stopil skozi vrata, je hitro spravil v žep nekaj papirjev.. «Da si mi zdrav! Če te ne motim, prisedem!» sem pozdravil. •Kar sedi! Prav nič me ne motiš! Saj naju spravi le malokdaj slučaj skup na kratek razgovor!" Naj na tem mestu nekoliko opi-šem Feigla onim, ki ga še ne poznajo. Dolgi, nazaj počesani lasje. Ni ga koderčka, ki bi se drznil zapustiti z žepnim glavnikom izora ne brazde. Modre (po barvi) oči mu gledajo iznad ohlapno visečih kožnih blazin. Nos je grški, a ni 'popolnoma klasičen, marveč se mu že poznajo kvareče primeei obmejnih narečij. Brke so bolj revoluci-jonarno navdahnjene. Leva polovica ne ve nikdar, če in v katero smer je zavihana de-sna. Dve jamici v licih bi napravili njegov obraz vsekakor mikavnejši. Brada je švedska; tako je nosil Gustav Adolf, ko se je pretepaval i Rusi in Poljaki. Ovratnica se sentimentalno nagiba na levo, kakor bi jo privlačeval k sebi veliki rumeni svinčnik, ki štrli iz gorenjega žepa na telovniku. Od časa do časa pobobna njegova desnica s svo*3-ina prstnima storžema precej neiit-mično r^ mizi. Po Feiglovi umestni ugotovitvi, da prideva redkoma skup, je nastal mučen odmor. Kje naj pri-meni, da ne bom preveč vsiljiv. «Saj ga bova pol litra? Rožica, kar prinesite- Seveda pol litra Vipavca!" Poudarja je zadnje tri besede sem samemu sebi čestital. Nevede sem bil krenil nesumno na edino pravo pot do cilja. «PoI litra vipavca,» sem nadaljevaj, «kako neki si prišel do tega da si dal svoji prvi knjigi tako čuden naslov, oziroma, prijatelj, če si pri volji, povej mi kaj o svojih nastopih v knjiženosti!» «Cemu ti bodo moli podatki?* m« je vprašal, a nI Čakal mojega odgovora. Desno nopro je naslonil na soeedni prazni stol. z levico je podrl svojo brado — hvala Bogu! usoda mi je bila mila, Feigel je bil pri volji — in začel je: «Bilo je leta 1900. Za konec septembra se je na Goriškem pričakoval tedanji avstrijfki cesar Fran* Jožef, da se proslavi štiristoletnica priklopitve ozemlja goriških grofov avstrijski državi. Oblasti so bile izdale najstrožje odredbe Kl»da došlih in dohajajočih tujcev, to pa radi dogodkov v juliju, ko je padel italijanski kralj kot žrtev fanatiČ-* neera anarhista. Okrog goriškega-mesta se je postavil gost kordon orožnikov. V te razmere pri pride ve**t, da eo zaprli mojega prijatelja Prijatelja in da Čaka v vojašnici na Travniku, kamor se je v onih dneh zapiral sumljivi živel j, odrešenja. Leto prej sva se bila na Bledu (Tr>-menila, da me obišče v Gorici. Izpolnil je obljubo, a izpolnil jo je v najbolj opasnem trenutku. Kot tujca so pra bili orožniki spravili na varno. Letal sem od urada do urada, od uradnika do uradivka. No, slednjič so ga vendar le izpustili. Toda mesto se mu je bilo že pristudilo. ker je videl kljub lepim jesenskim dnem od solnčne Gorice samo breizsolnčno temnico na Travniku. In od tedaj se ne morem otresti misli, da sem bil jaz tisti, ki je rešil dr.ja Ivana Prijatelja slovenski književnosti. Kako laKko bi se mu bilo kaj zgodilo! V takih nervoznih časih zadošča malenkost, pa si ob glavo 1 S tem pa, da sem se trudil za rešitev svojega prijatelja, ki je postal pozneje eden najizrazitejših naših književnikov, sem prišel, čeprav posredno, v do-tiko z našo književnostjo. Ta nastop me je osrCil,» je nadaljeval Feigel in si namočil jezik s požirkom vipavca,» postal sem celo predrzen. Bilo je precej let UGANKA Hodi od hiše do hiš«, a ni pismonoša; zapisuje si Imena 1» hišna i/evilke, a nI obhodnlk; pablra denar, a nI davčni izterjevalec; povsod ga spra)ema|o radi, a ni sv. Miklavž. Kdo Jo to? •«aonep[ ai(f!JOf>» ^luafiaAod e( o& :joao«po m. V Trstu, dne 20. februar]a 1927. pozneje. Na Dunaju sem se ubijal z juridičnimi vedami. Nekoč, 'ko sem zapuščal «menso». stopi k meni sedaj pokojni dr. Izo Reja in mi reče: : «Ce greš z mano, te predstavim Cankarju!« Priti v ožji stik e tem pisateljem, ki je te tedaj zavzemal najvišje mesto na našem Parnasu, je bila moja največja želja. V mislih sem prelistal, stopajoč z dr.jem Rejo proti kavarni «Beethoven», vse Cankarjeve spise in vsi junaki in vse junakinje so morali korakati e brzim korakom v duhu mimo mene. V trenutkih ga bom videl, bom govoril z osebo, ki je vse te junake ustvarila! Pri oknu, obrnjenem proti «Universitatsstraisse», ie sedel Cankar. Par minut je bilo črez poldne. Kavarna precej prazna. Brez posebnih ovir sva prišla do Cankarjeve mize. .DovoUta,» je dejal dr. Keja, «da vaju predstavim! Cankar. Feigel.» In tedaj me je zasnbela nesrečna žilica in zinil sem, pomisli: «Cankar? Cankar? Kje neki sem že slišal ta priimek? Tako znan se mi zdi!» Da bi ti videl, kako me je pogledal Cankar! Povesil sem oči in sram me je bilo. Najbrž sem hotel prav s svojo izjavo na poseben način podčrtati veljavo, ki jo je Cankar povsod užival, toda podčrtal sem jo ob nepravem času. Njegov tedanji pogled mi pa ni šel nikdar več iz spomina. To je bil drugi slučaj, ko sem trčil, tudj to pot posredno, s slovensko književnostjo. LTPpo je brskati po svojih spominih. Ce človek začne, ne more več nehati. Hvaležen sem ti, da si me pripravil do tega.» Feigel si je začel vihati levo polovico svojih brk; desno nogo je bil že prej potegnil s sosednega stola, izpil še požirek vipavca, kakor bi hotel z njim izplakniti spomin na očitajoči Cankarjev pogled, in nadaljeval: «Leta so tekla. Izšel je moj piv venec «Pol litra vipavca«. Kmalu nato so začele deževati kritike. Niso bile ugodne, čeprav je bila v vipavcu marsikatera kaplja moj« •rčne krvi. Nekoč sem prišel slučajno v Ga-berščkovo tiskamo, kjer se je tiskala «Veda», mesečnik, ki so ga izdajali najizrazitejši tedanji znanstveniki. «Metteur en pages»/) ki mu je bila poverjena stkrt) za «Vedo», je fpričel k meni, izročil mi krtačne odtise zadnje pole rekoč: «Nobeme-ga ni od «Vede». Vse je pripravljeno za tisk, gre samo še za korekturo zadnjih strani. Preglejte, gospod Feigel, odtise, a omeniti moram, trideset vrst stavka je preveč. Toliko jih morate črtati!» *Metteur» me je poznal še iz dobe, ko sem bil v uredništvu «So-če» in ko sem bil urednik medicinskega lista «Knajpovca». Zato si je mogoče mislil, da moram biti na vsa-k način tudi v uredništvu «Vede». Taki ljudje so preblizu strojem da bi se mogli poglobiti v skrivnosti uredništva. Rad ustrezam, če me kdo prosi, in ker ni bil prisoten noben urednik «Vede», sem sedel in začel popravljati vestno in vztrajno stavek za stavkom, člajnek za člankom. Nenadoma mi zastane sapa. Prišel sem bil do »kritičnega« kotička. Dr Joža Glonar. Damir Feigel. Pol litra vipavca. Kritika je bila to mojega prvenca. «Sedaj pa pomisli!« Feigel si je gladil brado s tako silo, da sem se bal zansjo. čeprav ■nisem gojil nobenih simpatij do Švedov. «Ali se je že kdaj pripetil tak sluČ&i, da ti pregledoval piea-telj-zaičetnik kritiko svojega prvega spisa i-n imel dovoljenje od edinega zastopnika «Vede» v tiskarni, črtati trideeet vrst? Gkmarjeva kritika je bila zame pojrubna. Čutil sem pri vs^ki vrsti ostrino noža, s katerim me je mesaril kritik. 8 težkim srcem sem jo prebral in samemu ssbi sem se smilil. Vkljub temu sem pregledal vse gradivo na krtačnih odtisih. Mislil sem in mislil, kie naj črtam onih ®a<£9tevihiiSi trideset vnst, in vedno bolj sem se uverjal, da bi bilo vmi postavljeni stavek v stolpce in stranice. (Pripomba uredništva.) nje na kvar in da more edino Te Gionarjeva kritika prebiti Kaio večjo oparacijo in amputacijo. Toda stoj! Je li to moško, značajno, pošteno, da krčiš članek, ki tebe zadeva? Zakaj pa ne? Dovoljenje sem imel, bil sem torej popolnoma upravičen. In začel sem svojo namero sam pri sebi zagovarjati. Dr. Glonar je gotovo blaga duša. Kdor se vam bavi z leposlovjem, ne more biti napa-čen. Najbrž m bil pri volji, ko je bral mojo knjigo. Ce bi jo bil le če enkrat prebral, bi bil kajpada omilil svojo sodbo. Kaj pa ima od tega dr. Glonar, če izide kritika taka, kakršno jo je spisal? Mene ubije, sam pa postane ubijalec. In da rešim njega tega strašnega zločina, sem začel črtati in črtal sem vse one stavke, o katerih sem bil gotov, da bi me bili v javnosti ubili. Lepa čuvstva pa le oimajajo v takih trenutkih človeka! Bil sem sodnik, ki ubla* iuje zahteve, ki mehča trditve državnega pravdnika. Med delom sem skočil do «metteur-ja» in ga vprašal bolj mimogrede, ali treba črtati šestdeset ali trideeet vrst. S svojim črtainjem sem Ml xelo zadovoljen. Kritika -je izšla taka kakor sem jo bil jas prikrojil po strogih zahtevah tehničnega voditelja «Vede». Ni se podrl svet, niti ni opazil kritik svojega dobrega srca. Življenje je šlo svojo pot naprej in veselila sva se ga oba, dr. Glonar, ki se ni zavedal, da sem jaz odvrnil s pravočasno kretnio njegovo ubijajočo roko od žrtve, in jaz, ki sem se na ta način rešil prezgodnje literarne smrti. To- pot sem pa prišel neposredno v stik z našo književnostjo. Sicer ti pa povem resnico: vse kritike o «Pol litru vipavca» so bile neugodne. Vkljub temu je bilo nekaj v teh ocenah, kar me je popolnoma spravilo s kritiki. Moj vi-pavec je le vplival. Kakor hitro so ga bili pokusili, so že začeli do-vtipkovati in vsak dovtip se jim je posrečil. Ta je trdil (v Ljubljanskem Zvonu), da bi zadostoval «štamperl» vipavca, drugi je (v Domu in svetu) očital, da sem prilil \ inu precej deževnice, Koštialovi dijaki so mi povedali, da je njihov profesor prečrtal v naslovu knjige vipavca in zapisal jesiha, četrti je ifcj&vii, da sicer ne pozna vipavca, da pa mora biti to prava godlja, kakor sodi po knjigi (ta kritika je bila izražena v dveh izmed onih tridesetih vrst, ki sem jih črtal, toda dovtip ostane, čeprav se je bil zaplenil), dr. Knaflič je pa primerjal (v Soči) nekatera mesta rL ^vipavskim biserom»; hotel mi je dobro, a, revež ni vedel, da nas je po «vipav&kem biseru«, ki sfno si ga privoščali redno ob nedeljskih poznih urah. navadno bolela glava do srede popoldne. Da celo oba založnika, Kleinmayr in Bam-berg — na vsak&ga je prišla torej samo ena četrt vipavca — sta se ob koncu pogajanj za honorar pošalila z mano s pripombo, da tako velike vsote še ni dobil nobeden za tako malo merico vina.» •Ali nisi prej omenil medicinskega lista «KnajpaFvca», ki si mu bil Urednik? sem vprašal Feigla. sklepajoč po daljšem njegovem molku, da je končal s svojimi literarnimi spomini. «Tri leta sem ga urejeval,« je hitel Feigel z odgovorom, «kaj hočeš, z jusom ni šlo, pa sem ee lotil medicine. In prav pri tem liertu se ml je razpasla domišljija. Medicina je lepa veda. V oni dobi sem spoznal, da je bolje biti zdravnik ko pa bolnik. Glavno moje torišče jc pa bila listnica uredmiSrtva, kjer som si na lastna vprašanja dajal javne odgovore. Bili so lepi časi!« »Kako to, da je prenehal izhajati Knajpovec?« »Radi ljubega zdravja. Oba tr^ govca s krstami in potrebščinami za mrtvece v tneetu sta me hotela, kadar koli smo se arečaJi, naravnost utopiti v pijači, tako sta plačevala zanjo. I, kaj bi ne, saj jima je šlo dobro in ljudje so imeli denarja, da so lahko brez skrbi umirali.« «Še nekaj, povej mi......» «NiČ več! Ura je osma. Za danes dovolj!« je zaključil Fei^elj najin pogovor. Vstala sva in sla. Potrti MiuMTK klwil MI»«i«« vsesi »orodatkma, Pfijateli« ® ammn~ cem, da jc naSa ljubljena nepozabna mati goepa Ana vd. Gorlup roj. Fabftan po dolgi in »očmi bolezni ▼ 76. leta danes mirno t Gospodu zaspala. Pogreb naSe predrage se bo wM ▼ nedeljo, dno 30. t. m. ob 3. uri popoldne. Vrb nad Kanalom. 1& febr. I*27-ŽALUJOČI OSTALI P □ □ a MALI G&LAS1 O BERUTMCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabto Filzl 23, pouk in pre- 237 obrnite se edino k tvrdki SEVER & CONP. Trst. Vto Hodlovcttl 20 Na željo pošiljamo brezplačno letošnji cenik. 290 i Lockmer&C.o prej Stališ Trst — Via della Loggia 1 Veliko skladiSče volne za žim- nice od L 17 — do 28 trližev, odej, žime in morske trave. 293 Ceno teiko posteljno perje 1 kg: belo paljeno L25 boljše L 32.— mehko L 40.-, 48.- In 55.-boljia vrsta L 65 In 75 Puh L 113.-PoSiljalve carine in poštnine prosto po povzetju od L 73. nnpre). Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena. BENEDIKT 8ACHSEL 237 Plano-Lobe« it 7 (Češko) BABICA, izkušena, sprejema noeeće. Via Cbiozza 50t __f** KANARČKE, pristne, Haresetfert Edel-roller, izvrstne pevce, prodam. Sv. Peter pri Gorici. Vertojbensfca cesta 343 SLUŽKINJA se »prejme v Via Valdinvo It 33, I.__ff3 ZASTOPNIK za celo Jugoslovijo- za in-dustrijalen patentirani predmet, se "če. Ponudbe na «Fiem», Via Boecaccio I, Trst. _ 244 SOBA, meblirana, se odda boljšemu gospodu. Via Coroneo 1, L, vrate 7. MS MLEKARNA s prodajo selenjave ee proda oo ufodni ceni. Eventnelno se da v najem. Mahnič, Kavama XXX Ottobre. VAJENCA, 14—15-letneja, litem *a trgovino jestvin. Via dellmd ta 5. instria S, vra-247 URAR sprejme učenca, ie nekoliko tz-vezbanega m učenca začetnika od dobrih družin. Plete po dogovoru. Predstaviti te v Via Boccacciot 2. V„ vrmtt »g OMARA, mizica, popelje, ura in razno .« proda. Via Ginlia 70, mehanik. ZALOGA oglja, velika, dobro vpeljana, se proda radi premembo obrata. Naslov pri upravništvu._ POSESTVO, obsegajoče d«vet oralov dobrega sveta, gozda, njiv in ^noleti se takoj proda radi izselitve. Eventuelno se odda v najem. Pojasnila daje lastnik Ivan Kopač, posestnik, Ottjatca 13» p. Ledine (Idrija). _»1 POSESTVO se proda radi izselitve z novo hišo. hlevom, tremi njivami zemlje. i aa i enimi z mladim sadnim drevjem _ v bllHm Gorice. uprava. (Dalje na IV. štreni) muli amiiinii Pojasnila daje goriftka rbuddoo iititio v loojerji reg. zsdr. t om. zavezo vabi na občni zbor ki se bo vršil -dne 6. marca 1927. ob 9 zjutraj s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. "2. Poročilo tajnika. - 3. Poročilo blagajnika. 4. Preči ta nje in odobritev letnega računa za leto 1926, 6. Slučajnosti. (292) ODBOR. Mlilca in posojilnico 9 it Petro na Krasa regtstrovans zadruga z neomejeno zarezo vabi svoje člane na obinJ zbor ki se bo vršil daa 9l marca 1927 v zadružnih prostorih s sledečim, vzporedom.: 1. Čitanje zapisnika, zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računskega car kijučka za leto 1926. 4. Volitve članov načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Opomba: V slučaju nezadostnega Števila Članov se vrši pol ure pozneje pri vsaki udeležbi članov drugi občili, zbor, ki bo sklepal v smielu pravil. LLIZiR CHINA. Jako okusen. Vzhuja tečno s t in »e najboljše zdravilo proti ie-lodčnim iibkosHm in za rekonveleseen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. Via Gmbani iUU cepilni vosek« cenflni noti eKtmde«. fa|lce, »kane m arSe sadjarske potrebščine predaja Jnst Uial, Gorica, Travnik 4._ BLOK Čepic, po nizki aeni Nm. T** Molin grami* 30. Trst._ 333 KVAS naiboliie vrsie Soc. Ljftra Lom barda po L 5*30 kg, pn F. Rmmbmrim* AidovSčini __*** BABICA, diplomirana, sprejema noseče Govori slovensko. BoduUch Ana. Ma-donna del Nar« \% IL ___j34 BABICA, dipl« Via *fadonnina !•>,. D 236 BABICA avtorizirana sprejema bom««. Govori slovenske. SUvee. via Guiha BABICA, avtorizirana. noseče, Adele diplomirana sprejema noseče, Aaele Sbaisero, Farneto 10 (podalHann Gwna »tičal, lastna vila, tel 20-64. «» JCmetova/ci in vrtnarji\ Pozor/ Pristna in zajamčeno kaljiva poljska, vrtna, travniška in cvetlična semena dobite le pri tvrdki „VINOACRAkir v Gorici, Piana m Vittoria (Travnik)». 4 Vsi stalni in večji odjemalci dobijo zastonj poučno knjižico iz vrtnarstva, ki jo je izdala tvrdka. Za 1.1 svajt • ceni k ! 259 Lastnik: JUST UŠAJ, agronom. F.1H MONTARULI Trst, Via Genova št 10 (ex Via (ampanile) t \l. 1086 Velika zaloga jestvin s prodajo na drobno in dcbalo. Rt ž L vrste . . . po L 2 kg Paradižniki dvakrat kondenziran niI1.Itlll . _ __ v lun.kih po poi kg l*9o OalJkt fižol ......2-25 , ; f kg& 3 45 Napoljskc testenine . . ♦ . 3-55 , Bosanske CeŠp'Je 9 25 Ubera suhega sadja, marmelade, 2a}a. kave, biškotov, čokolade tu- In InozemsMh likerjev, vina v steklenicah itd. po najnižjih ctnsh. (29(3) Govori se slovenski. Govori se slovenski. Porabite priliko! Vsled Izpraznitve prostorov zadnji dnevi prodaje vseh ostankov, vključene tudi VOLNENE OBLEKE ki se likvidirajo po neverjetni ceni pr L 39.— komad'«! „FONDACO El CONVEHiENZA" Via Umova 21 M (tik pralnice Carnlel) Govori se slovenski, -fc* (294» B3T Govori se slovenski. IOSTO VUGA i C« Konfekcija. Corso Verdi 38 GORICA Krojačnica. Velikanska razprodaja pod lastno ceno radi razpustitve tvrdke se nadaljuje z nepričakovanim uspehom. Razprodaja se vsa konfekcija izgotovljenih modelov, damskih, moških, otroških plaščev in oblek, kožuhovine, pletenine, dežnikov, klobukov znamke Borsalino, perila, moških oblek po meri i. t d. i. t. d. ::: Izrabite priložnost in oglejte si izložbe, da se sami prepričate 11 PODLISTE V. I. KRIŽANOVSKA: ENEZA ROMAN Prišla sem ti povedati, da bo4 rešen žensk«, ki jo taJto nerad trpiš poleg- sebe. Vrnem se k očetu; reci vsem, da si me odpodil, obdolži me kateregakoli prestopka, vse vzamem nase, samo da te ▼eč ne vidim! Odpusti me! Samuel je vzrojil: ona se je predrznila nastopiti proti njemu! napada ga z. očitki in mu grozi s sramoto?... — Torej hočeS oditi kot obsojenka? Samo to? — jo je vprašal jedva »peč od razburjenja. — Da, hočem, — je odgovorila mlada žena vsa iz sebe od srda; — saj sem slišala, kako si me ponižal na stopnjo Živine, ki je godna samo za proizvajanje potomstva, ki ga bo sam oče »ovražil... Ne vedi se tako prezirno napram meni, sicer pojdem in te zatožim očetu in rabinu, in tedaj bomo videli, če se boš osmelil ponoviti njima to, kar si zaupal katoliškemu duhovniku. Bankir je pobledel od jeze; vstal je in stopil k ženi; hladna, nespravljiva strogost je sijala iz njegovih oči in zvenelt v njegovem glasu, ko se je sklonil k njej in ji rekel: — Ali si končala? Zdaj poslušaj me in sprijazni se z mojimi ukazi: ti ne pojdeš nikamor, t ti prepovedujem ostaviti to hišo. Kaj poreSeg svojemu očetu, me ne BMilma, a rabin te ne bo hotel niti poslušati, ker se boji, da bi se ne spreobrnil h krščanstvu. Ne smatram to sokrive pri spletkah tvojih sorodnikov, toda da si ae «varaia» glede moje ljubezni, je laž, ker nisi mogla ne opaziti moje hladnosti. Premisli si, prodno greš v sinagogo: jaz ne trpim sramote, o kateri bi govorilo vse mesto! Pozabljaj, da imam jaz pravico ločiti se od tebe, ti pa te pravice nimaš. Mi nismo katerisibodi židovski žganj ar ji, za kMerih družinsko življenje se nihče ne zmeni. Ti si iena milijonarja Meieija, barona Waldena, in to ostaneš, ker tako je moja volja. Užalilo te je, kar sem rekel o najinih naslednikih; tedaj te moram spomniti, da smatra Mojzesova postava za glavno nalogo ženske roditi otroke.« — Nečem otrok od tebe, sovražila bi jih! — je rekla Kuta in se tresla od jeze. Samuel pa je rekel, kakor da je ni slišal: — Od tebe je odvisno, da si ustvaril znosno življenje; če nočeš slišati neprijetnih reči, ne prisluškuj pri vratih! Drugič pa si zapomni, da je bilo prvič in zadnjič, da si zahtevala od mene opravičbe xa moje besede. Zdaj pa pojdi v svojo sobo, ker moram delati. Dovolj je tega! — In zame je za vedno dovolj tega, kar sam zvedela, — je tiho rekla mlada Žena. Ko so se duri zaprte, jo Samuel sedel in se oprt z lakti na mizo. Kar se jo zgodilo, mu Je prišlo nepričakovano. Smatral je Ruta za pre-omejeno in preboječo> da bi se ne zadovoljila z vsem. kar ji je dal; a hkratu se mu je spuntala, obdofžuj^ ga la nau grozit V svoji stepi sebičnosti ni pomislil na to, da je imela mlada žena tudi *voje zakonske pravice in da jo je odbil s kruto sirovost jo, ki bi si je nikdar ne dovolil napram Valeriji, pa če bi bila Še tako kriva pred njim — Ah, ta prekleta ženska mi bo napravila š< mnogo neprijetnosti! — je zaključil Samuel svoja razioišljevanja. Toda motil se je. Buta je ostala trdna v svojem obnašanju napram možu: uporne Je molčala in mu ni odgovarjala. Ko ji je še tistega dne sporočil, da pojdeta jutri skupaj k operi jc sama prikimala z glavo. Ves čas po tem nastopu se ni izvršila nci>ena izprememba v njunih odnošajih; Ruta je ostala nema in hladna in sf skrbno izogibala moževi navzočnosti, molče jc izpolnjevala njegove ukaze glede gospodinjstva, in ko jo je včasih povabil na kakšen večer ali predstavo, jo je o določeni uri našel vselej pripravljeno, toda nemo kakor mehanično lutko. Spočetka je bil Samuel zelo zamuden, toda kmalu se je docela privadil temu novemu načinu življenja, ki ga je celo vzljubil. Ženina navzočnost ga ni ve* vznemirjala in polagoma se je povrnil k svojim samskim navadam: sam je hodil k znancem, preživljal večere v klubu in jemal Ruto s seboj le tedaj, ko je bilo to neobhodno potrebno. Tako »ta prešla skoraj dva meseca Nekoč je Samuel prejel vabilo barona Riharda Kirch-berga na velik ples, ki ga je dal v proslavo svoje srebrne poroke. Aristokratska hiša bogatega barona je bila med najimenitnejšimi ▼ visoki družbi Pešte. V pojasnilo nekaterih posebnosti starega plemeni- taša je treba, da nekaj povemo iz preteklosti njegove rodbine. Oče barona Riharda je bil lahkomiseln častnik, ki je z odlično potratnostjo zapravil skoraj vso rodbinsko dedščino, zaradi česar je moral zapustiti vojaško službo. Komaj pa so stanovalci Pešte pozabili na ta dogodek, ko je aov dogodek razburil vse mesto: baron pl. Kirch-berg se je oženil z Judinjo, hčerko neznanega trgovca, ki je skromno životaril v nekerm judovskem delu mesta, ki je pa hčerki dal preko milijona. Baronovi sorodniki so bili vsi iz sebe in so mu prerokovali vsemogoče nevšečnosti, toda motili so se: baronov zakon je bil srečen, mlada baronesa, razumna in značajna ženska, si je mala pridobiti, in kar je še teže, tudi ohraniti moževo naklonjenost. Kar se tičttpjenih prejšnjih »obratov, jih ni zatajila s prezirem, nasprotno še ščitila jih je in tako daleč je Šla, da je odprle svojo hišo nekaterim izmed njih, ki so bili pc svoji vzgoji tega vergni. Njuni edini sin Rihard je bil vzgojen v liberalnem duhu; razumni iz izobraženi mladenič ni poznal rodbinskih ne verskih predsodkov; sam se je oženil s plemkinjo ker jo je ljubil; eno izmed svojih hčerk je poznej« dal nekemu plemiču, a drugo je brez ugovora poročil t. mladim arhitektom najbolj plebejskega rodu. Njegova hiša je bila vselej odprta vsakemu dostojnemu človeku, zato je bil Samuel pri njen vselej dobrodošel. In ker je baron prirejal ime. nitne družabne večere, so ga posečali ljudje naj višjih slojev kljub temu, da so se morali v njegoV, hiši srečati z družabnim slojem, k iso ga oni gledali od zgoraj navzdol. diDMUST* V Trstu, dne 20. februarja 1927. Preden zaključim ta svoj obiek, ei moram razbremeniti vest. Oprosti, dragi bravec, izpovedati se li moram, da srva Leopold Keiber, pisec teh stavkov, in Damir Feigel ena in ista oseba. Jaz sem samega sebe izpraševal. To sem pa etoril radi tega, da sem kot izpraševalec lahko nadzoroval sebe kot izpraševanca. In priznati moram, izpraševanec je govoril resnico, Kar sivxr ni pri njem navada. Počasi, sva zatopljena v ltierar-ne spomine, sva jo mahnila črez Placuto proti domu. Bleda mesečina je srebrila korenjsko valovje in zaljubljen maček se je oglasil iz bližnjega vrta gluhonemnice. DEKLE, ZAKAJ TAK1 ŽALOSTNO POVEČAŠ MI OČI? Ves, če bi se bila pravočasno naročila na knjige »Goriške Ha. tice», bi bila imela v «Tičarj< vem Tinetu«, «Štefanu izpod Skal« in aPepetu s Krasa* a bavno družbo in vsa žalost bi te bila minilal Gospodarstvo SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tržaftka kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena, vrtna in poljska, dospela iz Nemčije. Trave in detelja zajamčene zadnjega, pridelka, detelje brez prede-tiice. Razno kmetijsko orodje ročno in vprežno; pocinkano žico za vinograde, šape akoličamelte in kraške, železne vile, grab>je, cepihia nože, drevesne Škarje, ter razno drugo orodje. Drereoni karboniloj aH temdrrn, prei^skuieno sredstvo zoper ikcdK-ljivce in zajedavce sadnega drenrja. Umetna gnojila. Metaiica za krompir, superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski sohter. Čebelarske potrebi&ne nam dospejo v kratkem. ŽVEPLO IN MODRA GALICA Bliža se čas preskrbe. Ne zamudite določiti vašo potrebo. Cena modri galici, nemški v sodih, smo določili za naročila, ki dospejo do zadnjega t. m. po lir šteriin 21.19, cii Trst, neocarinjano. SEMENSKI OVES IZ ČEŠKE sprejemamo naročila le do zadnjega t. m. SEMENSKA AJDA Vsako leto je teilko dobiti praivo semensko ajdo. Vzroki: prepozna naročila. KOSE ZNAMKE «MERKUR» Zadruge In preprodajalce, kateri potrebujejo večje število kos «Merkur*, vabimo, da prijavijo množimo, ki jo bodo potrebovali, ker bomo naročili le toliko, kolikor predvidevamo, da jih lahko oddamo. Predsznambe in naročila je po^ alati na naslov: Tržaška kmetijska družba v Trstu uL Torre bianca 19. Semenski krompir iz Jugoslavije. Posameznim naročnikom javljamo, da je dospel semenslki kroaiD-pir «0neida» v Trst, ter da smo onim, kateri so naročili odpoši-ljatev po železnici, odposlali. Ostale, ki so naročili blago pustiti v skladišču, vabimo, da ga čim preje dvignejo. Zgodnji krompir «cRožnik» dospe tekom tega tedna. Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torre bianca 19. TRGOVSKI VESTNIK 1. Taksa na alkoholne pijače. Razne vrste gostilen in kavaren morajo plačati takso za obnovitev ovoje obrtnice. Ta taikisa je ratz-Učna za razne kategorije gostilen in kavaron. Te točilnice so pa razvrščene v razne kategorije po vi-Sini obdavčljivega dohodka na premično Jjo&astvo. Obširno smo že pisali v «Edinosti», katere gostilne »padajo v prvo, katere v drugo itd. kategorijo. .^'CAiiR* je pa, da so gostilničarji plačevali pri registrskih uradih tako visoko takso za svojo gostihio, kot da bi bila ta prve kategorije, pa čeprav j« bila le tretje ali pa četrte kategorije. To pa se je godilo predvsem radi tega, ker se je računal ves skupen obdavčljivi dohodek iz raznih virov" (prodajalna, trafika itd.) in ne samo oni dohodek, ki izhaja iz prodaje alkoholnih pijač ali P» žganja. R«ii tega naj se podajo gostilničarji na posamezne okrajne ~ *—-"V in si nusite od njih izdati uradno potrdilo, ki bo azna-c. * samo za točenje alkoholnih pijač ali pa žganja. Na podlagi tega naj potem Sele plačajo Uuk£-o. 2. Ribolov. Ministrski odlok od 12. oktobra 192o je znatno lifoenostavil postopanje za dosegomavnih voda v ribolovne srvrhe. Podrobnejši podatki se dobe pri trgovski zbornici. 3. Vidiranje patentov za avtomo^ bile In motocikl je. Tokom februarja se morajo vi-di^ati patenti za avtomobile in mertoeJiiije pri prefekturi. Poprej se pa mora plačati taksa pri podružnicah avtokhiba v Gorici pri Banca del Friuli. 4. Posebna t*ksa na les v Skedenj- skem lesnem trgu. Pri izročitvi lesa uvoženega v Skedenj se mora plačati posebna •taksa 10 cent. od vsakega kvintala lesa na korist Udruženja interesirao cev v lesni trgovini. RAZNE ZANIMIVOSTI Sovražniki indijskega ljudstva Angleški narodni gospodar I. K. Woolacott, ki je živel več let v Indiji, opozarja na izredno velika škodo, ki jo povzročajo opice. Te opice so se tako pomnožile, da ogrožajo pridelke in uničujejo žetve. In domačini jih nikakor ne zatirajo. Opica jim je sveta žival. Zadovoljujejo se s tem, da prepode opice iz lastnega zemljišča, kamor so pa seveda opice zopet povrnejo. Prav tako se noben Indijec ne dotakne pava, čeprav uničujejo pavi žetve. Najhujši sovražniki sa pa podgane. Izračunalo se je, da je v deželi do štiri sto milijonov podgan, ki poberejo o-gromne količine žita. Toda podgane prenašajo tv-di kugo. Dr. Norman Wtutc, član angleške komisije zoper kugo, pravi, da se človek ne more nobene druge bolezni izogniti tako kakor bu-bonske kuge. Ta bolezen je od svojega prvega pojava 1. 1896. zahtevala doslej že nad. deset milijonov žrtev. To bolezen prenašajo edino le podgane, in če bi se te živali po določenem načrtu uničevale, hi kuga takoj prenehala. Toda, tudi podgan se Indijec ne dotakne. Rajši živi v največji bedi, rajši dopušča, da mu požro podgane vso zalogo, kakor pa da bi jih uničil. Preprosto ljudstvo vzame sicer od oblasti pasti za. podgane, jih tudi lovi, toda ujetnike izpušča še žive na sosedov vrt, kaj U tudi podgana jim je sveta. Ako se pomisli, koliko bi lahko Indija pridelala žita in drugih živil, se morama čuditi, .kako uničujejo leto za letom opice, pavi in podgane pridelke, ne da bi se hotelo braniti ljudstvo proti njim. Kolikokrat je angleška vlada že poskusila, rešiti indijsko ljudstvo. teh nadlog, toda če ji ljudstvo ne pomaga, je vsak njen korak brezuspešen. Odlikovanja za krmitelje Angleška zveza za varnost je sklenila, da bo odslej odlikovala previdne avtomoljiliste. Krmite-lji, ki v petih zaporednih letih niso pcvzročili nobene nezgode, dobe srebrno, oni, ki so se na enak način odlikovali v desetih letih, dobe zlato svetinjo. Posebne nagrade so se pa določile onim, ki vozijo svoje avtomobile petnajst in še več let, ne da bi le enkrat povozili kakega pešca, ali pa tudi drugače povzročili kako stvarna škodo. Nove vrste zavarovanja Te dneve je prišel v urad praške zavarovalnice trd kmet iz praiške okolice in je hoter zavar rovati* svojo hčer in sicer pod temi pogoji: ko doseže hči dvajseto leto, naj se ji rcolača kot dota dve sto meter.-ki h stotov krompirja. Na vprašanje ravnatelja, zakaj n? zavaruje hčere tako, da dobi dota izplačano v gotovini, je kmet odgovoril: «Krompir ohrani vedno svojo vrednost, pri denarju pa ne ve V*i in k^.ko bo!» Ali je zavarovalnica zavarovala nato i:ctr na toliko in toliko krompirja, poročila ne omenja. Turška modoma literatura. Moderna turška literatura ima sedaj dve ognjišči, iz katerih se širi, in sicer Carigrad in Angoro. V Carigradu je koncentrirano vse turško intelektualno življenje, ki je izredno živahno; nikjer se ne ustanatljajo tako naglo razne revije kot v bivši prestlnici nekdanjih mogočnih sultanov, pa tudi nikjer ne propadajo tako naglo kot tam. V Angori je pa osredotočena vsa strokovna in tehnična književnost. V preteklem letu je hilo tam izdanih okoli 2COO knjig, med temi prevodi del raznih klasikov, zlasti nesmrtnega Hugo-ja-Originalnih del je bilo natiskanih in izdanih okoli 20, v prvi vrsti delo največjega turškega pesnika Husejin Džalina bega, ki je bil svojčas interniran za celo življenje v neko majhno mesto na deželi. Razen njega stojita na častnem mestu veliki turški narodni pesnik Omer Kajam in Abdul Hak Hamid, uradnik na turškem poslaništvu v Londonu, ki ga smatrajo za pijonirja realizma v turški književnosti. Med romanopisci predniačita s svoiimi deli Erdžumen ELkri beg, tipičen turški humorist, in Rešad Nuru beg, velik slikar sodobnega turškega življenja. Med turškimi književniki najdemo tudi nekaj žensk, med katerimi se odlikuje znamenita pisateljica romanov Hadipe Edip hanuma. bivša žena turškega diktatorja in narodnega junaka Kemal paše. Začelo se je drezati v prašarne glede ustanovitve turške akademije. Volkovi v Romuniji. Iz romunskih planinskih krajev prihajajo vesti, da je hud mraz pregnal iz gozdov močne tolpe volkov, ki se zelo pogostoma priklatijo v vasi in napadajo ljudi celo pri belem dnevu. Tako se je te dni zgodilo, da je krdelo glad- nih volkov napadalo kmeta, ko se je vračal iz sosedne vasi domov, in ga obkolilo. Z veliko težavo se je možu posrečilo splezati na veliko drevo, na katerem je moral prečepeti več ur v smrtnem strahu, dokler niso kmetje, ki so mu prihiteli na pomoč, pregnali sestradane zver j adi, ki je ves čaa oblegala dotično drevo, fte so bogati strici v Ameriki! V četrtek je dobila osem in dvajsetletna dekla Marija Drazdorf, ki je že pet let pri nekem mesarju v Meerane v službi, uradno obvestilo, da je podedovala pet milijonov dolarjev, ki jih ji je zapustil v A-zneriki preminuli stric. Takoj ko se je v kraju razširila ta novica, ima dekla več obiskov kakor pa njen gospodar. Posestniki, pa tudi častniki in druge ugledne osebe jI ponujajo svoje srce. Toda Marija je že zaročena