Letnik 1918.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
/ /
Kos OXXX1L — Izdan in razposlan 24. dne julija 1918.
Vsebina: (Št. 259 in 260). 259. Ukaz o ustanovitvi Avstrijske zadružne blagajniee. — 260. Ukaz, s katerim se uravnava promet zelenjave in sadja v c. kr. države glavnem in prestolnem mestu dunajskem.
359.
Ukaz finančnega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri z dne IB. julija 1918.1.
o ustanovitvi Avstrijske zadružne blagajniee.
Na podstavi zakona z dnë 24. julija 1917. 1. (drž. zak. St. 307) se ukazuje:
S 1.
Da se pospeši zadružna izravnava denarja in kredit, se ustanavlja Avstrijska zadružna blagajnica s sedežem na Dpnaju. Ona ima samostojno pravno osebnost, i ima lastnost trgovca in vpisati jo je v trgovinski vpisnik.
8 2.
Avstrijska zadružna blagajnica je pod državnim nadzorstvom in vodstvom. Država jamči za njene obveznosti.
8 3.
Avstrijska zadružna blagajnica je upravičena obratovati naslednja opravila:
1.	Dovoljevati posojila in druge kredite
a)	zadružnim zvezam, registrovanim na podstavi
zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak.
št. 70) ali zakona z dne 6. marca 1906. 1. (drž. zak. št. 58),
b)	denarnim in kreditnim zavodom, iz kojih pravil in poslovaüja se dâ spoznati zadružni ali občegospodarski značaj in kojih vpošte-vanje se dovoli s posebnimi predpisi, ki jih izda finančni minister.
I	V
2.	Naslednja opravila sklepati z vsakomur:
a)	Prevzemati denar v tekočem računu, na vložne knjižice in blagajnične listke ter v žiroprometu;
b)	pridobivati čeke, menice, warrante, efekte in kupone tej1 inozemska .plačilna sredstva, jih otujevati in dajati posojila nanja;
c)	dovoljevati posojila za drugo ročno zastavo;
d)	vzprejemali posojila z zastavbo in brez nje ter izdajati svoje akcepte;
e)	prevzemati vrednostne papirje in druge vrednostne reči v hrambo in upravo;
f ‘
f)	izvrševati posredovanja vsake vrste za zadružne in občegospodarske namene;
9) prevzemati jamstva in polagati varščine;
h) izvrševati revizije knjig in opravil ter prevzemati zaupniška opravila.
(Rlovraiaoh. )
17!
Pod točko 2, a do g navedena opravila z zadrugami, ki pripadajo zvezi (točka 1, a), naj se sklepajo praviloma s posredovanjem zveze.
3.	Na podstavi svojih posojilnih terjatev zoper zadružne zveze (točka 1, a) ali na podstavi posojilnih terjatev zoper zadruge-članice zvez, ki so ji jih zveze odstopile s svojim jamstvom kakor poroki in plačnice, do višine teh posojilnih terjatev izdajati lastne zadolžnice. Avstrijska zadružna blagajnica ima tudi pravico izdajati zadolžnice do imenskega zneska 10 milijonov kron na posojilne terjatve take vrste, ki se pridobé pozneje, ako položi enako visok imenski znesek v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih z namembo za založbo teh zadolžnic s sozaporo državnega komisarja.
Znesek zadolžnic, ki se izdadö vsakočasno, potrebuje odobrenja finančnega ministrstva.
Natančnejša organizacija te opravilne stroke je pridržana ustavu Avstrijske zadružne blagajnice.
Na te zadolžnice je zmislu primerno uporabljati zakon z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213).
/
§ *■
Avstrijska zadružna ttlagajnica ima pravico, kolikor zahteva to kontrola’ kreditne sposobnosti in poslovanja zvez in zavodov, ki, uporabljajo njen kredit (§ 3, točka 1), tako pri njih kakor tudi pri posameznih organizacijah, ki jim pripadajo, preskušati knjige in druge zapiske ter vpogledo-vati v vse dele poslovanja.
S tem se ne izpreminjajo določila zakona z dne 10. junija 1903. 1. (drž. zak. št. 133).
/	§ 5-
Avstrijska zadružna blagajnica more zahtevati, da pravila in opravilna določila zvez in zavodov (§ 3, točka 1), ki uporabljajo njen kredit, ter njim pripadajočih posameznih organizacij ustrezajo določenim normalnim zahtevam. Naznaniti jih je pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah deželnemu odboru ali zadružni zvezi, ki oskrbuje r? vizij o.
§ 6.
Avstrijsko zadružno blagajnico upravlja njeno ravnateljstvo in jo zastopa na 'ZUnaj. Sestavljeno
je iz predsednika, ki ga imenuje in odpokliče cesar na predlog finančnega ministra, iz enega do treh ravnateljev in generalnega tajnika, ki jih imenuje in odpokjiče finančni minister v pora-zumu s poljedelskim ministrom in ministrom za javna dela.
Namestitev in odpoklic udov ravnateljstva je zglasiti za vpis v trgovinski vpisnik, njih podpis je v poverjeni obliki izročiti trgovinskemu sodišču.
Pravice in dolžnosti udov ravnateljstva se določijo pravtako kakor pravice in dolžnosti ostalih uradnikov in nameščencev , Avstrijske zadružno blagajnice v ustavu in poslovnem redu.
Ravnateljstvu je naloženo neposrediyfc vodstvo opravilnega obrata. Nastaviti more prokuriste in druge pooblaščence, imenuje in odpušča podrejene mu uradnike in druge nameščence. Zà podelitev prokure je treba pritrditve finančnega ministrstva.	•
Za podpisovanje v imenu Avstrijske zadružne blagajnice je treba podpisa dveh udov ravnateljstva ali enega uda ravnateljstva in enega uradnika, ki mu je poverjena prokura.
§ 7.
Za pridani svet v načelnih vprašanjih poslovanja Avstrijske zadružne blagajnice se postavlja generalni odbor iz izvedenih oseb. Ude generalnega odbora imenuje finančni minister porazumno z udeleženimi ministri; pri tem se posebno ozira na zadružne zveze (§ 3, točka 1, o), ki, so z Avstrijsko zadružno blagajnico v stalni opravilni zvezi.
»
Predsednik Avstrijske zadružne blagajnice ah finančni minister sklicuje generalni odbor po potrebi, najmanj na enkrat na leto na Dunaj. Generalni odbor 'ima pravico in na poziv predsednika ali finančnega ministra dolžnost podajati mnenja v načelnih opravilnih stvareh Avstrijske zadružne blagajnice.
Biti ud generalnega odbora je častna služba, toda udom se morejo nakazovati popotni stroški in dnevščine, za posebno težavna mnenja tudi posebne nagrade.
Podrobnejša določila o ustanovitvi, razpustu, področju in opravilnem redu generalnega odbora se uravnajo z ustavom.
§ 8.
Avstrijsko zadružno blagajnico nadzoruje finančni minister, ki imenuje za neposrednje izvrševanje nadzorstva posebnega državnega komisarja in v porazumu z udeleženimi ministri potrebne namestnike.
Finančni minister izda ustav Avstrijske zadružne blagajnice, odobri njen opravilni red in njene obče opravilne pogoje in ima pravico prepovedati izvršitev sklepov in odredb, ki nasprotujejo zakonom ali ustavu ali niso združljivi z javnimi interesi.
§ 9.
%	1 ~i
' Država daje Avstrijski zadružni blagajnici ne-odpovedno vlogo 35 milijonov kron, med katerimi se daje na razpolaganje 25 milijonov kron v gotovini in 10 milijonov kron v 5</2%nem državnem posojilu kratkega roka.
V	§ 3, točka 1, imenovanim zvezam in zavodom je pridržano, da se udeležč Avstrijske zadružne blagajnice z imovinskimi vlogami po posebnih dogovorih, ki jih odobri finančni minister.
Te imovinske vloge in vloga države jamčijo enako kakor druga jmovina Avstrijske zadružne blagajnice za njene obveznosti. Ako se razpusti Avstrijska zadružna blagajnica, se vrnejo po razmerju, ko so popolnoma poravnane vse obveznosti.
Morebiten likvidacijski prebitek pripade državni blagajnici.
§ 10.
V	dobi desetih let, računaje od začetka leta, v katerem se Avstrijska zadružna blagajnica vpiše na trgovinskem sodišču, ji dovoljuje država naprej 200.000 K obratnega priplačila na leto. Priplačilo služi za zalaganje upravnih in obratnih stroškov, ki morda niso založeni iz lastnih dohodkov Avstrijske zadružne blagajnice. Ostanek, kur ga je še po tem, naj pride v reservni zaklad.
§ H-
Sestava računskega sklepa Avstrijske zadružne blagajnice je naložena ravnateljstvu, finančnemu, ministrstvu pa je pridržano njega odobrenje.
Od čistega dobička, ki se poda po računskem sklepu, je
1.	izročiti eno tretjino zavarovalnem zakladu za lastne zadolžnice Avstrijske zadružne blagajnice, ki ga je hraniti ločeno. Ako in dokler presega zavarovalni zaklad eno petino imenske vrednosti izdanih zadolžnic, ga ni treba več dotirati;
2.	preodkazati eno tretjino reservnemu zakladu;
3.	plačevati na državno vlogo in druge imovinske vloge obrestovanje do 5»/s#/0-
■W' Prebitek čistega dobička, ki morda še ostane, je izročiti reservnemu zakladu»
§ 12.
Računsko poslovanje Avstrijske zadružne blagajnice je pod kontrolo finančnega ministrstva. O njenem računskem sklepu in njenem poslovanju mora finančni minister vsako leto poročati državnemu zboru.
§ 13.
Avstrijska zadružna blagajnica hi zavezana pridobnini in rentnini.
V § 3, točka 3, določeni odstopi zadolžnic Avstrijski zadružni blagajnici so oproščeni kol-kovnin in neposrednjih pristojbin. Avstrijski zadružni blagajnici gre osebna pristojbinska prostost gledé njenega dopisovanja z javnimi' oblastvi in uradi izven sodnega postopanja.
Dopisovanje Avstrijske zadružne blagajnice in njenih organov v stvareh opravilnega obrata je poštnine prosto.
t
Avstrijska zadružna blagajnica ima pravico se v sodnem in administrativnem postopanju dati zastopati po finančni prokuraturi.
Določila ministrstvenega ukaza z dne 28. oktobra 1865. 1. (drž. zak. št. 110), ki' so še v veljavi, se uporabljajo na Avstrijsko zadružno blagajnico.
§ 1Ï.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
I
' Wimmer s. r.
360.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministri z dne 22. julija 1918. L,
s katerim se uravnava promet zelenjave in sadja v c. kr. države glavnem in prestolnem mestu dunajskem.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje tako:
Ustanovitev duuajske prevzemalnice in raz-1 deljevalniee zelenjave in sadja.
§ 1.
Uravnava razdeljevanja množin zelenjave in sadja, pripeljanih v občinski okoliš mesta Dunaja, je po ukazilih poslovalnice za zelenjavo in sadje urada za prehranjevanje ljudi naložena „Dunajski prevzemalbici in razdeljevalnici zelenjave in sadja, občekoristni družbi z o. z.“ na Dunaju, I., Bauernmarkt 22.
Ta prevzemalnica in razdeljevalnica je pod nadzorstvom poslovalnice za zelenjavo in sadje urada za prehranjevanje ljudi.
Naznanilu» dolžnost in prevzemna pravica.
§ 2.
Kdor pripelja v občinski okoliš mesta dunajskega svežo zelenjavo ali sadje v težnih množinah «50 kg (kosmate teže) ali več, je dolžen naznaniti to „Dunajski prevzemalnici in razdeljevalnici zelenjave in sadja“ (naslov za brzojavke:	„Obsteinfuhr“
[uvoz sadja]), ako mogoče, že ob odhodu, najkasneje pa ob prihodu blaga po najkrajši poti (ako treba brzojavno) ter navesti vrsto in množino ter kraj, kjer leži.
Prevzemalnica in razdeljevalnica ima pravico prevzeti vse na Dunaj prihajajoče pošiljatve sveže zelenjave ali sadja brez ozira na težno množino.
Uvoznik mora v .tem primeru dobaviti blago v izvirnem nakladu in omotu prevzemalnici in razdeljevalnici ali odjemnikom, ki jih oznameni.
Prevzemna izjava se lahko podâ s polno močjo tudi nasproti imetniku hrambe ali vozniku.
§ 3.
Prevzemna cena se določi s svobodnim dogovorom med uvoznikom blaga in prevzemalnico in razdeljevalnico. Ako se ne zedinita, določi prevzemno ceno končnoveljavno okrajni gospodarski urad na Dunaju (mesto 6), zaslišavši obe stranki.
Ako je za blago uradno določena prodajna cena, je ne sme presegati prevzemna cena.
Plača se praviloma takoj, ko se dejansko prevzame blago, najkasneje pa 14 dni po določitvi prevzemne cene.
y
Kontrola.
§
Z železnico ali ladjo v občinski okoliš mesta dunajskega prihajajoče pošiljatve sveže zelenjave ali sadja se jemljejo v razvidnost na postajah železniških in plovstvenih podjetij.
‘ Železniška in plovstvena podjetja so dolžna dovoljevati izkazanim kontrolnim organom prevzemalnice in razdeljevalnice vpogled ▼ železniško-uradne spremne papirje.
§ 5-
S cestnim vozilom v občinski okoliš pripeljane množine sveže zelenjave ali sadja se jemljejo v razvidnost pri linijskih užitninskih uradih.
Kdor jih pripelje, je dolžen d.ajati organom linijske užitninske kontrole po resnici vsa* pojasnila, ki so «potrebna za razvidnostne namene. Oznamenjeni organi imajo pravico pripravno po-preskušati te navedbe.
Kazenska določila.
8 «.
Kdor ravna zoper določila tega ukaza, tega kaznuje politično okrajno oblastvo z denarno kaznijo do 20.000 K «ali zaporom do šest tednovl ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo v otežilnih okolnostih nalagati tudi druga poleg druge.
Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ah .sodeluje pri pjega izvršitvi.
§ 7-
Ob kaznovanju se more nadalje, uko se je storil prestopek v obratovanju obrti, razsoditi na izgubo obrtne pravice za vedno ali na določen čas ali odrediti, da se trajno ali časno zaprö obrtna obratovališča.
Pravtako se more povodom kazenskega postopanja izreči, da zapadejo reči, na katere se nanaša kaznivo dejanje, ali njih izkupilo v prid državi.
Ako zasledovanje ali kaznovanje določene osebe ni dopustno ali ni izvršljivo, se more samostojno razsoditi, da zapadejo reči ali pjih izkupilo.
Zapale reči ali njih izkupilo s<* porabijo za preskrbovanje prebivalstva.
§ «•
Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za zavarovanje zapada ukrenili
potrebne zavarovalne naredbe, zoper katere, ni dopusten priziv.
Zavarovane reči more otujiti za zavarovanje upravičeno oblastvo, še preden se izjavi, da zapadejo, ako nastanejo z njih hrambo stroški ali ako je nevarnost, da se izpridijo.
Sklepna določila.
' \ * . *
8 9-
Določila ukaza z dne 14. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 221) o spravljanju v promet zelenjave in sadja 1er zelenjavnih in sadnih preparatov, ki se uvažajo v Avstrijo, se ne izpreminjajo s tem ukazom.
8 10.
Ta uka/, dobi moč 25.. dne julija 1918. 1.
Paul s. r.

\
• 1
I
/
;8lov«nUeh.)
I •' *
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne. uo?is
N
/
*	17*