Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo ln uprava, Strosamajerjev trg t Tel. it. 73.
Leto XXI3. Št. ©.
Kranj, S. februarja 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.
Ljudska fronta
in mi
V zadnji številki revije „Čas'' označuje dr. Ahčin ..ljudsko fronto" kot: „politično zvezo strank pod vodstvom komunistov, ki jo po vsem svetu snuje komiterna". Če ta označba drži, in po našem mnenju je to naz ranje o ljudski fronti pravilno, potem je jasno, kako stališče mora vsak zaveden katolik zavzeti napram ljudski fronti.
Naši ..krščanski socialisti" so na zunaj vsaj po dolgem oklevanju sprejeli kot podlago svojemu delu papeške socialne okrožnice in posebno ..Quadragesimo anno". Mi smo prvotno bili prepričani v iskrenost teh izjav, zadnje čase pa se je naša vera v to iskrenost zelo omajala. Neredko namreč čujemo iz ust raznih pomembnejših in manj pomembnih osebnosti v krogu krščanskih socialistov besede, ki že kar odkrito hvalijo in odobravajo takozvano „ljud-sko fronto". V zadnjem Gorenjcu smo navedli dobesedno poročilo, ki ga je prineslo glasilo Katoliške akcije za srednješolsko d jaštvo „Mi mladi borci". Tam ste mogli jasno citati, kako ..krščanski social.sti" zagovarjajo ljudsko fronto. Tudi v Kranju smo od vodilnih osebnosti že culi odobravanje politične formacije „ljudske fronte".
Sedaj res ne vemo, ali je vzrok temu nevednost ki bi morala biti že prava naivnost, če mislijo, da se dajo spraviti v sklad načela socialne smernice papeža Pija XI. ter principi in delo ljudske fronte, ali pa priznanje načel okrožnice Quadragesimo anno ni — iskreno.
Dolgo nismo mogli razumeti napadov Delavske pravice na stranko večine slovenskega naroda od onih, ki so vedno zatrjevali, da strokovna organizacija ne sme biti politična in tudi ne odvisna od političnih strank. Ce kdo ni zadovoljen s formacijo politične stranke, v kateri je ogromna večina slovenskega naroda in če kdo ni zadovoljen z njenim delom, ima pač vsak pravico, da pove svoje mnenje, ima tudi pravico, da si ustanovi svojo politično stranko, ali da izstopi iz politične stranke, ki mu ne prija. Toda v isti sapi), ko zatrjuje, da noče politike v strokovni organizaciji, da noče biti pod vplivom kake stranke, pa najsilovitejše napada stranko, v kateri je tudi večina slovenskega katol ško mislečega delavstva, to nam je bilo res nerazumljivo. Sedaj pa se nam je pričelo svitati. Postaja nam jasno, zakaj se glasilo strokovne organizacije spušča na strankarsko politično polje. Simpatije za Jjudsko fronto", to je tisti ključ, ki nam sedaj jasno .odkriva to skrivnost.
Tega mi ne smemo več mirno gledati, da par zmešan i h glav slepomiši med našim delavstvo in ga zastruplja z nezaupanjem do vsega našega krščanskega socialnega in kulturnega dela. Odkrito povedano, da mi po deželi našim ljubljanskim krogom zelo zamerimo, da tako nekam t rokavicami zavračajo one, ki jim je glavo zmešal marksizem in penasti blesk »ljudske fronte".
Mi danes javno naslavljamo na J. S. Z. in na Delavsko pravico apel, da iz svoje srede izključi vse, ki simpatizirajo z „ljudsko fronto" in vse, ki vmešavajo strokovno organizacijo in njeno glasilo v politično borbo proti ogromni večini slovenskega delavnega ljudstva. Če tega -ne store, bomo pričeli po vsej Gorenjski odločeno borbo in bomo pozivali vse katoliško delav-: stvo, da izstopi iz J. S. Z. in vrne Delavsko pravico. Mi ne moremo več gledati tega slepomišenja, ki vsemu katoliškemu kulturnemu ijn socialnemu pokretu tako škoduje.
.Katoliki ne moremo in ne smemo biti privesek komitente ne na kulturnem, ne socialnem in tudi ne na političnem poljn. Kdor tega ne razume in tega ne prizna in se po tem načelu ne ravna, ne more več trditi, da dela v katoliški skupnosti.
Katoliki moramo imeti svojo katoliško fronto. To je katoliška fronta enotnih katoliških kulturnih in socialnih načel, enotna fronta proti komi terré, enotna fronta proti matcrializmu,
enotna fronta proti kapitalizmu. Mi nočemo biti v socialnem delu privesek marksizma, ampak hočemo uravnati, vse naše delo na kul 'ir-nem in socialnem polju le po katoliških načelih brez kake primesi socializma. Sv. oče pravi v svoji okrožnici Divini Re-
(¡1 mpii»ris: „Komuiii 'a 'je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar  krščanska kultura."
Tega se bomo držali katoliki, kdor pa slepomiši s kako ljudsko fronto, ta deluje proti jasnim navod.lom sv. očeta, ki so za nas merodajna.
O banovinskih cestah v
kranjskem okraju
Banovinska cestna uprava oskrbuje v kranjskem okraju 157 km banovinskih cest. Pred kratk m smo brali o proračunu te uprave, ki ga predlaga okrajni cestni odbor kr. banske uprave v nadaljnje obravnavanje. Glavni dohodek okrajnega cestnega odbora j.^ dotacija banske upravo, ki nosi v glavnem vse stroške za redno vzdrževanje, banovinskih cest, kar se pa tiče novih gradenj, večj h preložitev, novih mo. stov itd. pa krije polovico stroškov okrajni cestni odbor z lastnimi sredstvi,, ki se zbirajo kot doklade na neposredne davke. Proračun o-k rajnega cestnega odbora je torej popolnoma vezan na celotni proračun uprave banovinskih cest in se vrne v Kranj prekrojen in okrnjen po širokih vidikih in potrebah cele banovine z ozirom na njena finančna sredstva. Povdar-jamo pri tem, da je celotna dolžina banovin, skih cest v Sloveniji preko 4 tisoč kilometrov. Pri tolikem omrežju banovinskih cest se finančna sredstva banovine razdrobe in ni mogoče slediti potrebam vzdrževanja pri tolikem naraščanju premeta z motornimi vozili.
Oglejmo si sedaj omrežje banovinskih cest v našem okraju. Glavne prometne žile so tri ceste prvega reda, ki izhajajo iz Kranja. Najdaljša je Jezerska cesta, ki vodi preko Kokre in Jezerskega v osrčje Kočne na državno mejo, dolga je 35 km z vsemi znaki državne mednarodne ceste. Ta je bila v korist južnim pokrajinam, češ Slovenija ima preveč državnih cest, vrinjena banovini. Pri tem je bila cela v skrajno slabem stanju. V d vji Kokrški dolini je potekala preko neštetih lesenih mostov, ki so bili ob visoki vodi v stalni nevarnosti, da jih voda odnese, kar se je večkrat tudi zgodilo. Visoka voda je privlekla s seboj nagromaden les iz Jezerskega, podrla prvi most, ki je odplaval in odtrgal drugi itd. Tako so ob večji povodnji šli vsi mostovi in cela dolina je bila odrezana od sveta in trgovine. Seveda je bilo treba temu enkrat napraviti konec in banska uprava je bila primorana zgradti po vsej dolini deset že_ lezobetonskih mostov, ki so občutno obremenjevali banovinski proračun in z njim seveda tudi proračun okrajnega cestnega odbora. Zgrajeni so bili ti mostovi v zadnjih štirih letih, zadnji bo letos v avgustu izročen prometu. Danes je torej skoro cela dolna urejena, lepi in lični betonski mostni objekti se vrstijo v kratkih razdaljah drug za drugim, ko cesta prehaja za-rr.di soteske iz enega brega Kokre na drugega. Gradbenik najde tu celo naravno razstavo različnih mostnih sistemov, vzpeti loki, kontinu-irični nosilci, največ pa je dvočlenskih okvirjev. Stroški za gradbo teh mostov so znašali preko 4 milijone din. Divja reka Kokra je stalna spremljevalka te ceste od Preddvora do Jezerskega nu dolžini 15 km in jasno je, da so bila potrebna stulna popravila podpornih zidov, gradba novih, izvršitev različnih obrežnih zavarovanj itd., skratka ta cesta je obremenjevala proračun cestnega odbora zadnja leta nad 1 milijon din.
Drugi glavni žili sta zveza Kranja z Kamnikom preko Šenčurja in zveza s Skofjo Loko. Ti dve cesti sta v skrajno slabem stanju in zanemarjeni glavno vsled zgoraj navedenih vzrokov. Obe potekata po ravnini, sta deloma precej pregledni in dopuščata večje brzine motornih vozil in sta s tem izpostavljeni večji obrabi cestišča. V programu del cestnega odbora je prva točka rekonstruirati ti dve cesti, zlasti ono preko Šenčurja in Jezersko cesto vsaj do Preddvora vsaj toliko, da ne bodo v nevarnosti ljudje in živali. Cestišča bo treba dvigniti, da se bo voda odtekala, in enkrat temeljito posuti s tršim porfirnita gramozom. To se bo postopoma vršilo, kakor bodo pač omogočala denarna sredstva.
Ostale banovinske ceste so drugega reda, ki so bivše deželne, okrajne in deloma občinske ceste. Povečini so vse ozke, polne nevarnih in nesmiselnih ovnkov, nepregledne v vaseh s pomanjkljivimi objekti. Omenimo v prvi vrsti cesto iz Kranja skozi Čirč če v Smlednik. Lansko leto je bi! ves promet državne ceste iz Ljubljane vsled modernizacije usmerjen na to stransko cesto. Tu je bil jasno viden uč nek modernega prometa z avtobusi in težkimi tovornimi vozili na cesto samo skopo vzdrževano z jamskim gramozom brez kamenite podlage. Tekom štirinajstih dni je bila cesta v takem stanju, da bi bilo najboljše ves promet ustaviti. Končno so se našla sredstva, seveda zopet banovinska, ki so omogočila vsaj za silo in na hitro roko pripraviti cestišče za ta promet. Okrajni cestni odbor je bil primoran prispevati k tej rekonstrukciji ca. 150 tisoč din, seveda v škodo drugim cestam, ki so biie že na programu. Za popravila ceste od Trboj do Kranja pa jp zmanjkalo sredstev in prebivalci Trboj, Hra-stij in Čirčič še danes čakajo na ureditev ceste do Kranja. Važnejša cesta je Kranj — Gorice proti Golniku. Tu je misliti na direktno zvezo zdravilišča Golniku na postajo Kranj in prirediti cesto za avtobusni promet. Iz turističnih ozirov sta poleg Jezerske najvažnejši cesti iz Tržiča proti Begunjam in Križe — Preddvor. Ti dve cesti sta gotovo poleg Jezerske najlepši v pokrajinskem oziru. Potekata na obronkih Karavank med krasnimi smrekovimi gozdovi. Če hočemo celo Slovenjo odpreti tujskemu prometu, saj so tudi poleg Bleda, Bohinja in skrajnega gorenjskega kota lepi kraji še drugod, samo niso tujcem dostopni, moramo izgraditi najprej vozne cestne zveze. Danes sta ti dve •najlepši cesti ozki, s protivzponi in z ostrimi ovinki kar nevarni za avtomobilski promet. Pozabiti ne smemo na komaj znano besnoško cesto na desnem bregu Save, ki še ni tako stara in danes že zahteva preureditve, zlasti pa kakor hitro bo ustvarjena zveza preko Podnarta in savskega mostu z državno cesto. S to zvezo bo razbremenjena državna cesta in odprti bodo idilični samotni kraji pod Sv. Joštom in v Besnici.
Proračun okrajnega cestnega odbora, kolikor bo pač odobren, kaže na program del, ki se bodo vršila to leto. Največja postavka je novi železobetonski most v Lajhu v Kranju na banovinski cesti iz Čirčič. Vsi merodajni faktorji se naj pobrigajo, da pride tudi ta v banovinski proračun, ker sedanji stari trhli leseni most bo treba drugače popolnoma obnoviti, ker ni več varen za promet. V bližino mest spadajo le trajni estetski objekti delani za današnje transportne tovore. V Zg. Brnikih je predviden betonski popust večjih izmer za ureditev odtoka vode pod sedanjim lesenim mostom, ki bo izmenjan z železobetonskim, kakor hitro bo regulirana struga potoka do jeza pod mostom.
Druga večja postavka, ki jo krije v celoti banska uprava je strošek za rekonstrukcijo ceste do Šenčurja, kakor je bilo že omenjeno. Ostale postavke se nanašajo povečini na redno vzdrževanje cest. Predlog proračuna vsebuje najpotrebnejše koliftine gramoza in najnujnejša popravila objektov, da bi mogle ceste vsaj približno odgovarjati sodobnim zahtevam.
Vsote, ki bodo naložene v gradbenih skladih, to so deleži, katere mora prispevati k stroškom gradenj okrajni cestni odbor, pa kažejo na program del, ki se bodo vršila prihodnje od-nosno eno od nadaljnjih let. To so predvsem stroški tlakovanja dovoznih cest k železniškim postajam v Kranju ifi Tržiču. Najprej pride na vrsto tlakovanje dovozne ceste v Kranju, ker bo državna cesta od Gašteja do savskega mostu predvidoma v kratkem času tlakovana. Tlakovanje je mliSljeno z malimi granitnimi kockami.
Uresničitev tega dela je odvisna v veliki meri od železniške uprave, kdaj bo prispevala svojo tretjino stroškov. Isto velja za dovozno cesto v Tržiču, ki bo letos zaenkrat izredno posuta s trdim porfirnim gramozom. Stanje te ceste naravnost kriči po izboljšavi. Upamo, da bo imela železniška uprava kmalu zbran njej pripadajoč delež, ker gre izboljšava direktno njej v korist. Nadalje je iz gradbenih skladov razvidno, da okrajni cestni odbor že danes misli na preure-d.tev besniške ceste, ker zbira že svoj delež za najvažnejšo preložitev te ceste pri železniški postaji Sv. Jošt, kjer banovinska cesta v razdalji štiristo metrov železn ško progo dvakrit seka in poteka na nezavarovanem savskem bregu, ki se že poseda.
Poleg teh zgradb, ki so v najbližji bodočnosti nekako že zagotovljene, ostanejo še druge, ki pridejo za temi na vrsto. Izmed mostov je potreben obnovitve kamnti star; zgodovinski most v Britofu, ki se bo baje začel graditi po intervencijah lokalnih faktorjev iz izrednih kreditov v najkrajšem času. Na Kokri ostane edino še leseni most v Preddvoru, ki mora biti zamenjan z železobetonskim, kakor hitro bo gornji gradbeni program izvršen. S tem v zvezi bo treba banovinsko cesto v Preddvor preložiti in odpraviti današnji klanec. Izmed večjih mostnih objektov ostaneta še dva lesena mostova preko Save eden v Podnartu drugi v Smledniku, ki ju s polovičnimi prispevki oskrbujeta sosednja cestna odbora. Ta dva objekta, ki sta tudi nujno potrebna modernizacije, pa ne bodeta tako kmalu izmenjana, če bo ostalo pri današnjih razpoložljivih sredstvih.
Dalje razpredati o potrebnih delih bi ne bilo na mestu, ker je vsaka banovinska cesta potrebna razširitve in nešteto večjih ali manjših preložitev, da bi bila dosežena vsaj približna slika moderne ceste prilagodene sodobnemu prometu. Lokalni faktorji imajo možnost za izboljšavo svojih okolišev doseči izredne kredite, kakor iz bednostnega fonda, iz banovinskega fonda za javna dela itd.
V celem tem odstavku še nismo omenili sodobnega cestišča kakor asfalt, beton itd., razen tlakovanja dovoznih cest na postaje v mestih, kar je znak, da smo še daleč od novih cestišč banovinskih cest, če ne moremo niti gramoznega cestnega omrežja v krajšem času urediti.
Vende i pa se je tudi že na tem področju že začelo z delom. Tehničnemu oddelku banske uprave je priključena lansko leto osnovana banovinska tehnična terenska sekcija, ki trasira in študira za tujski promet najvažnejše gorenjske ceste, ki bodo imele sodobno cestišče. Ta terenska sekcija je izdelala načrte za modernizacijo cestišča ban. ceste iz Naklega do Brda. To cestišče, ki bo najbolj gotovo sprameksira-no, to se pravi polito z asfaltom, bo predvidoma letos izvršeiio in sicer iz izrednih kreditov. S tem bo napravljen prvi korak k sodobnim cestiščem na banovinskih cestah.
Kradljivci
konjskih repov
Zadnji dogodki v kranjski okolici nam zopet kažejo veliko razdejanost človeške družbe, pomanjkanje vsega onega, kar dela čast vsakemu posamezn ku, namreč poštenja. Ropi in tatvine so skoraj dnevno na vrsti, kriminalne statistike rastejo iz dneva v dan. Vse to pa nam kaže tudi nujno potrebo, da se v Kranju ustanovi čimprej državna policija, ki bo edina mogla vsaj nekoliko zavarovati življenje in premoženje prebivalcev. Kranjska okolica je postala neko zatočišče raznih potepuhov in delomrznežev, ki iščejo, da si na lahek način preskrbijo sredstev za brezskrbno življenje.
V soboto dne 29. januarja je posestnik Janez Kozina iz Čirčič bral s svojim bratom v kuhinji precej dolgo v noč. Nekaj pred polnočjo se je nenadoma oglasila v hlevu krava, kar je zbudilo njihovo pozornost. Ker krava le ni hotela utihniti, je Šel Kozina t hlev. kjer je na svoje veliko začudenje opazil, da je nekdo o-bema konjema odrezal rep. Takoj sta t lučjo začela iskati sledu fti sta ga tudi našla. Po sledi sta prišla po vasi se do t posetnikov, kjer
STRAN 2
~ »GORENJEC«
so bili povsod v hlevu konjem porezani repi. Nemalo začudenje Ud ogorčenost je zavladala v vasi. Zlikovca sevedi niso mogli izslediti, ostalo je na tem, da so takoj v nedeljo prijavili vso zadevo orožnikom. V vasi Čirčiče so tiikovci porezali It konjem repe, kar pomeni veliko ikodo za posameznika.
Toda ne malo ni bilo začudenje, ko so drugi dan v nedeljo zvedeli, da so neznani zlikovci obiskali z istim namenom tudi druge vasi. Tako so na Gorenji Savi porezali dvema konjema rep, v Sttažišču 3 v Bitnja pa 10. Tudi Stru-ževo ni ostalo brez obiska, saj so tudi tam odrezali rep konju, kij je sicer zelo nemiren, da se mu še sam gospodar ni upal vedno približati.
Nastalo je seveda veliko razburjenje, kmetje si niso mogli takoj pomagati, zlikovce loviti jim iudi ni kazalo, pe so vso stvar prijavili orožnikom.
Toda žc ponedeljek je prinesel zopet presenečenje, saj so ravno isti zlikovci obiskali Bes-nico ter v Spodnji Besnici odrezali 12 konjem v Zgornji Besnici pa 8 konjem repe. Povsod so konjem odrezali rep prav do korena, v Čirčičah so pri Strupiju čelo postrgali žimo s korena. V Bitnju pa so nekemu konju celo zarezali koren. Tako je bilo v dveh nočeh v kranjski okolici poškodovanih 47 konj.
Kmetje so  vsi precej   hudo  prizadeti,« saj
konj izgubi vsaj polovico svoje vrednosti, če mu je rep tako nestrokovnjaško odrezan.
Vsak koaj izgubi tudi mnogo na lepoti, poleg tega pa bo najmanj eno leto precej trpel od muh, za katere mu je bi! kot dobra obramba — rep. Tako lahko cenimo škodo na 60.000 din, ki so jo zlikovci napravili našim kmetom.
Ko so orožniki prijeli prijave, so takoj obvestile tovarno J. Knific v Stražiiiču o zločinu, če bi eventuelno kdo prinesel žimo v nakup. Res se je v torek zgiasil pri omenjeni tovarni neki moški, ki je ponujal žimo v nakup. Zahtevali so od njega, da dokaže, kako je prišel v posest žime. To mu se ni ravno dopadlo ter je odšel v Sitarsko in žimarsko zadrugo, da bi še tam poskušal srečo. Ker je bil slučaj zelo sumljiv, so obveščeni orožniki prišli za neznanim, ki so ga srečali ravno ko je odhajal, ne da bi sklenil kupčije.
Človek, ki je menda iz Črnuč doma, morda nimu nič skupnega z neznanimi zlikovci, preiskava bo pač pokazala, kje je resnica.
Upamo, da se bo orožništvu posrečilo kmalu izslediti prave krivce, posestnike konj pa opozarjamo, du skrbno varujejo svoje živali pred neznanim ljubiteljem konjskih repov. Turški age so s številom konjskih repov dokazovali svojo moč, takih pa menda ni pri nas.
Pomlajevalni uspehi JNS-arije v Selški dolini
Preteklo nedeljo je pripeljal v Selca poslanec Mravlje iz I.oke kakih 15 spremljevalcev. Če so spadali vsi ti med omladince_ n« moremo vedeti, ker nam ni znano, do katere starostne meje so |*> JNSarskih statutih še mladeniči. Zdi se, da statuti ne delajo nobenih ovir, ker smo med njimi videli tudi po preizkušenih metodah izvoljena bivša župana Hafnerja Antona in Benediku Francu. Tudi od drugod se jih je pripeljalo kakih 15 tuko da če seštejemo vse prebivalce z nami Selčuni vred in če prištejemo vsem še poslanca Mravljeta pu jih ne dobimo veliko preko 30.
Gospodje pri JNS pa vse drugače cenijo in vpoštevujo našo dolino in nas Selčane. 2e pri občinskih volitvah letu 1933 jim je uspelo, du je bilo zvišano in prišteto 100 glasov k onim glasovom, ki so jih JNSurji res dobili. Tudi pri 5. majskih volitvuh letu 1935 je JNS ostala zvesta temu principu ter je po svojem reprezentanci pripisalu njenemu kandidutu Lončarju še KM) neoddanih glasov. S tem so se ta načela ha principi JNSarije že ustalila in je nastula še popolnu Irudiciju. Tem vzorom poštenosti in  ustaljeni  tradiciji JNS stranke se
ne smemo čuditi, ako upoštevamo, da je takral JNS v državi 100°/otno odločala, da so cene kmetijskim pridelkom padle za več kot lOO°/o ter da je vladala 100 procentna nezaposlenost. JNSarjem se je očividno število 100 tako omililo, da so ga skušali s pridom vporabljati tudi pri volitvah, dokler so bili še na krmilu. Številka 100 je res lepo zaokrožena ter je povsem razumljivo, da človeku priraste k srcu. 2ali-bog pa JNSarjem sedaj ni mogoče uporabljati te številke niti pri vladanju, niti pri cenah kmetijskih pridelkov in niti pri zaposlenosti, ker se jim je vse pokvarilo. Pri vladi nimajo več besede, kmetijski pridelki so se v ceni /opet popravili in v letu 1937 je vladala že nor-mulna zaposlenost v dolini. Zato so se morali zateči pač h kakemu drugemu predmetu, du morejo svojo omiljeno številko 100 še uporabljati. To se jim je posrečilo pri poročilu o Mravljetovem, shodu. Poročilo pravi, da se je zbralo na Mravljetovem shodu 130 samih mladih JNSarjev, Tako je naša dolina zopet za 100 višje cenjena in upoštevana kot pa ji gre po njeni zuslugi. Hvaležni smo JSNarjem, da nas še iz časov, ko smo pripisovali po 100 gla-
sov, niso pozabili in da nas ne pozabijo tudi sedaj, ko nam trda prede ter nam tako velikodušno podarijo še 100 mladincev. Čast in slava takemu štetju. Bog naj ohrani še dolgo let take dobrotnike naroda! Hvaležni Selčani.
Socialni tečaj v Kranju
Nadaljevanje socialnega tečaja oziroma predavanj se vrši v nedeljo, dne ». febrnrja ob 9. uri dop. v dvorani Ljudskega doma v Kranja. Pri tej priliki se bodo obravnavala le praktična vprašanja organizacije Zveze združenih delavcev in pa organizidja zadružne industrije. Radi tega so vabljeni na predavanja le somišljeniki krščanskih socialnih načel. Ker bo pri ustanavljanju zadružne industrije sodelovala Zveza združenih delavcev, se vabijo k sestanku It- oni delavci, ki bi želeii sodelovati s to organizacijo.
Tedenske novice
KRANJ
Zbor gorenjskih lovcev v Radovljici. Zvesti svoji tradiciji, da zborujejo vsako leto drugje, se zbero letos lovci ..Gorenjskega lovskega društva v soboto 5. februarja ob 6. uri popoldne v hotelu „Grajski dvor" v Radovljici na svoj redni občni zbor in vsakoletni svoj lovski po-menek.
»Gorenjsko lovsko društvo", katerega vodita g. Mohor Ciril, ravnatelj Hranilnice in posojilnice v Kranju kot predsednik in g. Jane Florjan, tovarnar v Radovljici kot podpredsednik, je eno najagilnejših in največjih v Sloveniji, saj šteje okrog 700 članov, ki vzdržujejo med seboj vzorno disciplino in pravo tova-riško zavest.
Pa še nekaj drugega bo v soboto v Radovljici. Po 19. letih se bo spet vršila lovska zabava, katero priredi ..Gorenjsko lovsko društvo" v hotelu ..Grajski dvor". Vodstvo in ves aranžma je v rokah g. tovarnarju Janca, podpredsednika društva. Ves hotel bo spremenjen v lovišče, tam bo lisičina, zajčja ..ohcet", gamsov revir, vse bo okrašeno s krasnimi lovskimi trofejami. Za vse udobnosti, pošteno razvedrilo in okrep-čilo, sobe in garaže, bo dobro preskrbljeno, Po vsej Gorenjski vlada za to lovsko prireditev in razstavo trofej veliko zanimanje. Lovci, Radovljica vas kliče!
Original DINGAČ zajamčeno pristno sladko črno vino, zdravstveno priporočljivo za slabotne, slabokrvne in rekonvaliscente EDLNOLE PRI PETERLINU.
Zakaj bi zavrgli svilene nogavice radi popuScenih zank, če Vam pri BATI za malo odškodnino vse popravijo.
BATA, Kranj
Pred par tedni se je vršila v Kranju prireditev, ki je bila vsa v znaku izbranosti, sploh v vsakem pogledu »elitna" prreditcv. Strogi „objektivni" kritik pa je pozabil omeniti v svojem poročilu, da so se na prireditvi dogajali slučaji, ki nimajo prav nič skupnega z »elit-nim" načinom prireditve same. Nekateri hudobni jeziki Vedo povedati o ukradenih klobasah, menda celo zlatnini. Vsa zadeva se je zelo »elitno" končala pred vhodom v lokale.
Dijaki kranjske gimnazije prirede v soboto
12. februarja ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo 13 februarja ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu Gogoljevo komedijo Revizor. Igra je vseskozi zabavna, zato pričakujemo, da bodo Kranjčani in okoličani prireditev dobro obiskali in tako podprli delo naših flijakov.
Opereta „Cigan baron" v Ljudskem domu. V nedeljo 6. februarja popoldne ob 4. uri nastopijo v kranjskem Ljudskem domu kot gostje člani Prosvetnega društva sv. Jožefa iz Tržiča. Po šestih predstavah, katere so vedno napolnile tržiško dvorana do zadnjega kotička, so se odzvali naši prošnji in prihite v nedeljo k nam. ..Cigan baron" je dobro znana in zabavna opereta^ ki vsebuje mnogo prijetnega zbornega, petja. Prepričani smo, da je Prosvetno društvo storilo prav, da je na ta način ustreglo želji naših Kranjčanov. Cene vstopnicam so se morale neznatno povečati. Prodaja jih .Hinko pod kostanji", v nedeljo knjižnica v Ljudskem domu.
Skupina poselske zveze sporoča, da ima svoj družinski sestanek s tombolo prihodnjo nedeljo
13. t. m. popoldan ob pol 4. uri v Delavskem domu v Klanju. Vabljene so vse služkinje.
Putnikova biljetarna v Ljubljani se je dne 1. februarja preselila iz dosedanjih prostorov v Gajevi ulici 3. na Tvrševo cesto št. 5, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Telefonska številka ostane neizpremenjena.
Res; poceni lahko kupile pri
CR^^H-^MANJ (pr^ toce^nu) Teden ostankov od 3-10
Razni ostanki belega bluga, oksfortov, tiskovine, volnenega blaga itd. Ne zamudite ugodne prilike poceni kupiti!
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.)
(Dalje)
vPu se le še nisi mogel oženiti," ga je zbadal brat Jurij. I l.i 11 m,i h ii je zloben nasmeh zaigral okrog lepih usten. „Zdaj se mislim oženiti."
„Aau?" sta Zfizijala tovariša. „I'u nisi nič govoril o tem. Kje pu?" je hlastnil brat.
„Podgoričeva Marjeta bi bila prava za poroko," je rekel Hartman iu v satanski zlobi so se mu zaiskrile nebesno modre oči.
„Čiguva? Menda ne hči svobodnjaku Podgorca? Hartman, ne pozabi, da si plemič!" se je čudil brat.
„Da. baš ona," je Hartman zatrjeval s peklenskim smehom.
Juriju Pucheimu se je nekaj /.ablisnilo v glavi. Od začudenju je komaj stlačil iz sebe vprušunjc: »Kako?"
„Tako!" je ravnodušno pritrdil Hartman.
Jurija Kiaiga je oblila temna rdečica.
„Tako sramoto nam misliš nakopati? Spametuj se že vendar. Hurtman! Sram me je, ker si moj brat."
„Mlad sem še," se je branil brezobzirni oblastnik. ..Hočem, da mi bodo mlada letu dala vsaj nekaj veselja."
„Kakšnega veselja?" se je jezno zadri brut. ../. ropotu ženske si boš nakopal sramoto in sov raštvo."
..Da, njegova svetlost, briksenški škof, ti do groba ne bo odpustil take hudobije," je trdil Pucheim.
Hartman se je spet zlobno nasmehnil.
»Briksen je daleč in škof je star. Juz sem pa tu, mlad. željan uživanja in ona je tudi tu, mlada in brhka."
»Iz cerkve te bodo izobčili in potem boš videl! Zadnji tlačan bo smel brez kazni bičati kamenje vute." JI«, kanalija! Nuj poskusi!"
»In po smrti? To menda veš, da je zu izobčenca prostor prav doli na dnu pekla."
»Za skopuhe tudi. Bova lepo skupaj gorela, prijatelj," se je dvorjak rogal Pucheimu,
„Ona je hči svobodnjaka," je poudarjal Jurij Kraig. »mogočnega svobodnjaka. S tukitn dejanjem si spraviš pravo nevihto nad glavo. Ljudstvo že tako ni zadovoljno z razmerami in na Podlgorčevo prigovarjanje se nutn upro."
»Naj poskusijo! Jaz jikn pokažem!" se je nosil Hartman
»Če se ti uprejo?"
,.Moj brat si, pa tako neumno govoriš. Pod tožnik i spe po zasmrajenih bajtah', upor jim ni v mislih "
..če se ti pa le uprejo?" je Jurij ponovil vprašanje.
Hartman je čutil poudarek v teh besedah. Ta hip j«1 začutil strah, potem pa se je glasno zasmejal.
»Kako čudno sprašuješ! Čut sem o nekih puntih nu Koroškem. 2e pred mnogo leti je bilo to. Suj vesta, tisti Peter Wunderlich iu neki Matjaž sta delala gospodi sive lase. Pa kaj je bilo •/. tegu? Nič. prišli so Turki, uporniki so se jim postavili v bran in so bili posekani do zadnjega moža. Wunderlicha. ki se je rešil, so zaprli. To je bil dober nauk zu uporne kmete. Od tistega časa so kar mirni v svojih brlogih."
»Ni tako," je oporekal Jurij Kraig, „V Bohiuju se kuha čudna južinu, pa li ne veš, kakšna. Tako vama pravim, du si bomo presneto oparili ustu, če bomo tisto jedli."
..Nikar ne čenčaj1" se je zadri Hartman, Jurij Pucheim je široko razprl sive oči  in v strahu hlastnil:
..Kaj praviš? Kmetje se..."
.....Upirajo", je rekel starejši Kraig. „Nevem nič gotovega. Berači so mi nanesli takih novic."
..Berače poslušaš, norec! O, sram me je, ker si moj brat!" se je spet nu VSe grlo smejul Hartman.
..Nikar se prezgodaj ne smej. Latinci so rekli, da ne smeš hvaliti dnevu pred večerom. — Kaj pruviš, drugi brat. zakaj ni tako dolgo nazaj biričev, ki si jih poslal v Bohinj?"
Hurtman je malo škripnil z zobmi.
„V obcestni gostilni /popivajo; Poznam Matevža. Ko pridejo domov, jim bom že dal zusluženo plačilo."
..Bog ve..." je podvomil brat.
..Kaj pa misliš, da je?" je vprašal Hartman.
Jurij je hotel odgovoriti. V tem pu so se odprla vrata, vstopil je sluga iu javil prihod biričev,
„Naj pridejo sem", je ukazal Hartman,
Kmalu so se prilomili biriči, obstali so zu vrati in plašno gleduli v mogočne oblastnike. Prvi birič, Matevž, je počasi zastokul:
..Milostni gospodje..."
„Kaj je?" se je zadri Hartman,
..Milostni gospod ne zamerite,,,"
..Govori! Kaj je!"
„Ne zamerite, milostni gospod,,," se je Matevž davil od strahu.
Hurtman je postal nestrpen,
„Povcj! So šli s sejma? Koliko jr plena?"
»Nič," je Matevž tiho odgovoril,
„Niste zaplenili blaga? Ste pozubili, kuj sem vam ukuzul?" »Nismo mogli."
Hartman je debelo gledal in začudeno vprašal:
„So šli ljudje s sejmišča?"
„Ne.e."
..Kuj?" je zakričal Ilurtimin in poskočil, kakor bi ga usekal modras. „\i mi upate to povedati! Vse vas zaprem!"
Biričem so lezle glave med rumena. Nobeden ni upal spregovoriti besedice v obrambo. Hartman pa je rohnel dalje.
,J;i/. vas naučim, pasji sinovi! Zlodeji, niste vredni, da bi vas enkrat sonce obsijalo! Klade zanikrne, čemu vas pitam na gradu? Najprej se spokorite v ječi, potem se pu zgubite, kamor hočete!"
Vse je molčalo, čez dolgo je vprašal Jurij K rnig:
..Kako. du jih niste mogli pregnati?"
Matevž je tiho odgovoril:
..Ljudstvo je drzno. Morali smo bežati."
..Kaj? Bežali ste?" je vpil Hartman. „() zajci, mlečno-gobi, da bi vas hotela pobiti strela z jasnega neba, Čakajte, pokličem ječarja, da vos bo naučil, meni nositi taka sporočilu."
Hartman je stopil k zvoncu in prijel zu vrvico. Tedaj je iztegnil birič Mihu ranjeno desnico in ponižno rekel:
..Gospod, življenje smo morali braniti. Kri smo prelivali."
..Kdo vas je napadel?" je hlastno vprašal llartinun in  pri  tisti  priči stopil od zvonca.
Surovi Miiliu je dobil pogum.
..Milostni gospod, poglejte mojo desnico! Zlepu ne bo več prijela zu meč, ali pa nikoli več."
Hurtman je molče in mrzlo gledal ranjeno roko. brat Jurij pa je ves zmeden hitel spraševati:
..Kdo te je ranil? Kako? Zukaj-"
..Svobodnjak Vehar t. Gorjuš me je usekal z mečem po roki. Da nismo zbežali, bi nas zbesneli kmetje pobili. C), milostljivi gospodje, vi ne veste kako strašno je bilo."
»Saj sem vedel." je vzdihuil Kraig, Pucheim je pa nemo strmel v biriče.
»Hudiča," je ušlo i trn -imuni! skozi stisnjene zobe. Potem pu je zopet uakuril biriče. ..Pred kmeti ste bežali. Sram vas bodi!"
»Premalo »as je bilo, milostljivi gospod," jih je izgovarjal Matevž. ..Sejmarjev je bilo gotovo tisoč."
llartinun je z dolgimi koraki dvakrat premeril sobo. potem se je ustavil pred birtči in jiim trdo velel:
»Poberite se ven. golazen zanikrna! Zu enkrat vum odpustim, drugič se pomenimo druguče."
Biriči so se hiteli klanjuti, vsi hkruti so hiteli skozi vrutu in so se oddahnili šele v veži, kjer jih niso več pre-badulc Hartmanovc oči.
Mladi oblastnik pa je hodij po sob, in je od jeze škripal z zobmi. Nazadnje je treščil na stol.
..Tako daleč smo prišli!" je zahripal. ..Torej je vendar res, kar si govoril, Jurij, da se nam kmetje upirujol"
»Glej, nisem se motil," je brat vznemirjeno odgovoril.
Jurij Pucheiim je sklenil roki in vzdihoval:
»Moj Bog, kakšni časi, kukšni časi!"
»GORENJEC«
Velika lovska prireditev
da@ 5. februarja 1938 v Radovljici
v hotelu »Grajski dvor11
Začetek ob 8. uri zvečer.
Prijatelji zelene bratovščine vljudno vabljeni!
Evharistični kongres v Budimpešti. Ce bi se oglasilo dovolj udeležencev za evharistični kongres v Budimpešti, ki se letos vrši koncem maja, bi iz Kranja šel poseben avtobus naravnost v Budimpešto. Stroški bi se zelo zmanjšali, če bi šli tja tako, da bi bili tam le pri glavni procesiji in bi bili tam le čez noč in bi se takoj nato vrnili. V tem slučaju bii stroški znašali okrog &50 — din za vožnjo, enkrat prenočišče, hrano in vizum. V Kranju bi) radi sestavili pevski zbor za udeležence iz naše škofije. Če bi se oglasilo dovelj pevcev, bi se iz Kranja peljal pevski zbor na evharistični svetovni kongres v narodnih nošah s fanfarami). Vsi pevci iz kranjske dekanije, ki bi bili pripravljeni udeležiti se izleta na evharistični kongres, naj se takoj /.glasijo pri župnem uradu v Kranju. Če bi kdo drugi tudi rad šel z nami v narodni noši, naj se tudi javi takoj, da vemo. ali bo možno napraviti izlet na evharistični kongres.
Tvrdka Teibl & Blatnik v Stožicah, velika afera v Belju, sladkor prodajal kar na vagone, drzna sleparija se mu je posrečila, toda prišla je na dan iu sleparja so aretirali, v Zarebu so aretirali direktorja itd. Tako so p:sali časopisi v maju in v juniju 1937. Razpruva proti Taiblu in soudeležencem se bo vršila v Ljubljani dne 9. februarja 1938 ob pol 9. uri pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Ker bo zanimiva in zlasti poučna razprava za vse one, ki se tako radi vežejo s sleparji zaradi zaslužka, opozarjamo na to razpravo, ki bo morda le komu odprla oči, da je treba za vsuko trgovinsko poslovanje predvsem poštenja in zaupanja, Mož je raztegnil svoje delovanje po velikem delu Slovenije in tudi Kranja ni izpustil. Nekje na Gorenjskem je. četudi poročen, obljubil neki učiteljici zakon in dokazoval s ponarejenim pismom rekegu kardinala, da mu je sopetna ženitev mogoča. Zopet drugod je naložil velike količine moke za dvor in jo tudi odpeljal. Stvar bo za lahkoverne ljudi v resnici poučna,
ŠMARTIN PRI KRANJU
V nedeljo 6. februarja 1938 bosta imela Fantovski odsek in dekliški krožek svoj praznik. Zjutraj ob 8. uri bo v farni cerkvi sv. maša za vse člane in članice, katero bo daroval naš novi g. kaplan dr. Pavel Ivobič. Opozarjamo vse člane in članice, da ta dan prejmejo sv. zukra-mente, Skupno sv. obhajilo bomo imeli med sv. malo ob 8. iiii. Ob pol 8. uri bo zbirališče v Smartinskem domu odkoder bomo šli skupno v cerkev.  Udeležba   je obvezna.  Popoldan "ob 3.
mi pu priredimo v šmar, domu telovadno aku-demijo. Točen program je viden na plakatih. I parno, da bodo naši fantje, dekleta ter vsa mladina kakor duševno tako tudi telesno vestno pripravljeni, .Na svidenje Da akademiji!
ŠKOFJA LOKA
Botrstvo novemu gasilskemu praporu, ki bo blagoslovljen ob priliki velikih gasilskih slav-uosti dne 8. maju, sta sprejela g. ban dr. Mar. ko Natlačen in soproga gospoda župana Minku Ziherl.
Požar v tovarni „lntex". V torek dopoldne je izbruhnil v tovarni »Intcjc" na kolodvoru požar, ki je med delavci vzbudil precej razburjenosti. Ogenj je nastal pri nekem motorju v prvem oddelku, vendar so ga z gasilnimi aparati hitro zadušili. Večje materialne škode ni.
Gada je ubil. Koncem januarja je gotovo ne-kuj posebnega, če kdo zaloti gada pri sončenju, l.epo sončno vreme je v petek popoldne zvabilo pri sv. Lovrencu nad Škof jo Loko gada na stezico, ki pelje proti cerkvi sv. Lovrencu, kjer se je grel nu precej toplem soncu. Tu ga je zalotil Jakob Šink iz Bre/.nice in gu sevedu ubil.
Neolikanost otrok. Ze večkrat so se slišale pritožbe, kako so otroci, zlasti oni, ki obiskujejo višje razrede ali ponavljalno Šolo, iz naše okolice surovi in neolikani. NoImmi ne pozdravlja, za hrbtom ti kužejo jezik, si norčujejo slasti iz stark in starčkov, mečejo kamenje za človekom, kvantajo kakor pijanci v gostilni, se pretepajo itd. Pa to ne samj), kadar se vračajo iz šole, tokrat je najhujše, ampak to je že kar v navadi. Pa tudi ne samo okoliški otroci, 1udi nekateri mestni niso nič boljši.
Pred meseci sem hodil po Selški dolini in še preje po Črnem vrhu in PolRograjski dolfhi. Da bi jih videli, tam otroke. Vsak je pozdravil z ..dober dan" ali s kakim drugim primernim pozdravom. Iz šole so šli milrno, da jih še slišati ni bilo. Nobenega krika, ne pretepanja, ne kletvine, ne sporekovanja itd. Videl sem, kako
so tpm otroci starko, ki je prosila od hiše do hiše, lepo pozdravljali, pri nas pa sem tudi videl, kako so otroci neko starko zasmehovali, se ji roguli itd. Pa še nekaj! Na dan proslave sv. Save, sta se vračala od proslave dva fantiča, doma iz Sv. Duha. Šla sta po potu mimo vojašnice. Držala sta se čez rame in pela kvantarske pesmi. Pa ne po tiho, na vse grlo sta kričala in klela, da ju je bilo groza slišati. Simulirala sta pijanost ter se valila iz ene strani ceste na drugo. Tretji, ki jih je počakal in ju začel miriti, jo je pošteno izkupil, raje je bil zato tiho. Takemu obnašanju naše mladine je treba napraviti energično konec. Zadnjič smo že pisali o kletvah naših otrok, danes pišemo to, pa bomo še in še pihali, dokler se ne bo kaj zganilo in tudi spremenilo. Treba je najti vzrok. Treba je dati otrokom več srčne kulture. Vero-učitelj v poldrugi uri nu teden ne zmore vsega. Treba je, da vsi vzgojitelji v šoli vzamejo isto smer, da se končno doseže le kak uspeh.
Mati in' sin na mrtvaškem odru. Lavrinčevo družino iz Puštala pri Škofji Loki je zadela kaj bridka usodu. Tekom 2i ur je zgubila svojega hranitelja in očeta, ter mater oziroma staro mater. V soboto malo pred 6 uro zvečer se je namreč pri delu nenadoma zgrudil zadet od kapi delavec v tovarni ..Šešir" 54 letni Lavrinc Junez. Izmetaval je iz voza premog. Ko gu je zmetal že polovico, se je nenadoma zgrudil. Takoj sta priskočila gg. Linke Rudolf in Azbič Franc, ter sta ga zanesla v strojnico. Vendar je bil Lavrinc že mrtev. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt za kapjo. Lavrinca so nato odpeljali na njegov dom v Puštal, kjer ;e umrla njegova mati. Lavrinc zapušča 9 otrok, katerih najmlajši je star šele 10 let. Lavrinčeva družina se je preselila iz Javornika pod Sv. Joštoin v Puštal, kjer je njegov oče kupil sedanjo hišo l. 1898. Lavrinc je bil zvest in priden delavec. Z delom v tovarni ..Šešir- je dolga letu preživljal svojo številno družino. Njegov preddelavec je izjavil, da gu vseli 20 let skupnega dela ni videl niti enkrat netreznega. Točno 24 ur po njegovi  smrti  pa je  Vsemogočni poklical po plačilo njegovo 82 letno mater. Bridko je bilo gledati žalost domačih ob dveh krstah, ki sta ležali ena ob drugi na mrtvaškem   odru. V prvi mati, v drugi sin! Materi niso upali povedati, da je Janez že pred njo odšel iz te solzne doline. Nad vse lep je bil I.avrinčev pogreb v ponedeljek ob 5. uri. Toliko ljudi že dolgo ni spremilo k večnemu počitku nikogar. Njegovi delavci so gu spremili vsi do zadnjega, z odborom JSZ na čelu. Vsi tovarniški uradniki in uradnice ter mojstri z ravnateljem Alojzijem Kmetičem. Pa le sorodniki in nepregledna vrsta drugih. Ob grobu so mu pevci zapeli ..Človek, glej!", zastopnik JSZ pa    je imel v slovo lep govor.
Mater so pokopali v torek ob 4. uri, Naj v miru počivata! Vsem prizadetim pa naše sožalje!
CERKLJE
Iz Cerkelj nam je prijatelj našega lista poslal novi odbor sokolskegu društva v Cerkljah. Ker društvo zelo v javnosti nastopa, tako (Ip niti sosedje odbornikov ne vedo, uli sokolsko društvo v Cerkljah obstoja ali ne, zato javno jav. Ijamo celokupni odbor: Starosta: Robas Jože, pos. Cerklje podsturosta: Sajovic Franc st. veleposestnik Velesovo, tajnik: Lapajne JuMjan. Cerklje, blagajnik: Lipar Andrej, trgovec s kolesi, Cerklje: odborniki: Sajovic Franc, pos. sin, Velesovo, Miklavčič Ivan, sedlar, Cerklje, Mi-klavčič Ivko, sedi. sin Cerklje. Koliko ima društvo člnaov, ni znano. Mogoče bi bil odbor tako prijazen in nam poslal za prihodnjo številko ..Gorenjca" število članov, rednih in podpornih. Zlasti bi nos veselilo, če nam pošlje tudi imena svojih navdušenih članov, če ni morda članov ravno toliko kot odbornikov.
V vednost. Pretekli ponedeljek je bil v Kranju aretiran v stanovanju cerkljanskim občanom znane ženske osebe zadnji odstavljeni cerkljanski občinski tajnik.
Nekateri so prejemali doslej Gorenjca na ogled. Precej se jih je naročilo ter so poslali tudi že naročnino. Vse, ki doslej še niso bili naročeni, prosimo, da nam nakažejo naročnino vsaj za pol leta. One, ki nam ne bi vrnili današnje stfvilke, bomo smatrali za naročnike. Uprava lista. m
NAKLO
V Bedet jo *. februarja bo v prosvetnem dru-*tvu v Stari šoli predaval g. profesor Janko
Mlakar o »Deželi polnočnega sonca". Kdor se hoče veliko naučiti in iz srca nasmejati, naj za nobeno ceno ne ostane doma! Vsak se bo kesal, če ne bo prišel. Predavanje, ki se bo začelo ob treh popoldne, bodo spremljale tudi lepe slike.
Čebelarska zadruga v Naklem ima svoj sestanek v nedeljo dne 6. februarja popoldne ob 3. uri v Stari šoli. Ker je sestanek zelo važen, so vsi člani vabljeni, da se sestanka sigurno udeleže, dobrodošli so pa tudi nečlani. Člani naj prinesejo s seboj članske izkaznice radi potrdila plačane članarine, ki se bo pobirala. Vsak član bo moral tudi poročati o točnem številu panjev, ki jih ima.
BREZJE
„Dva para se ženita" je naslov igri, ki jo bo v nedeljo 6. t. m. ob 3. uri popoldne priredilo naše Prosvetno društvo. To bo največja burka, kur jih je v 30. letih svojega obstoja priredilo društvo. Prav gotovo ne bo nikogar, ki bi zamudil to ugodno priliko, ko se bodo koši smeha delili skoraj zastonj. Da bo to vsem mogoče, bomo igro v nedeljo ponoviili. Za dober uspeh jamčijo naši najboljši igralci!
BREG PRI KRANJU
Naši gasilci nam bodo v nedeljo 6. februarja priredili veliko smeha in zabave. Ta dan bodo namreč popoldne ob 3. uri nastopili naši igralci v gasilskem domu z burko »Dva para se ženita". Burka, ki je povsod imela največji uspeh, kjerkoli so jo igrali, bo pri nas prav gotovo zvabila obilo gledalcev.
ČEŠNJICA PRI PODNARTU
f Janez Rozman. Pretekli teden smo pokopali Janeza 'Rozmana, po domače RJbtžmamovega očeta, ki je umrl po dolgotrajni in mučni bolečin. Pokojni je bil prav • gorenjska grča, trd značaj, ki ga ni upognila nobena sila. Dober gospodar, skrben oče, ki je ljubil delo in zemljo in se zanjo žrtvoval. Živa vera in ljubezen do lastne grude sta ga podpirali, da ni nikdar omahnil. Z ženo, ki jo zapušča, sta vzgojilo deset otrok, ki so vsi preskrbljeni, najstarejšega fanta jim je vzela vojska. Pokojni je bil vsepovsod priljubljen i|n znan, to nam je dokazal tudi njegov pogreb, na katerega so prišli številni sorodniki, prijatelji in znanci od blizu in daleč. Naj blagemu možu sveti večna luč. njegovim domačim pa izrekamo svoje sožalje. Naj se na tem mestu v imenu domačih zahvalimo vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Elektriko bomo dobili. Zdaj gre pa zares. Nikakor nočemo zaostajati za sosednjimi vasmi, zlasti pa ne za Rovtarji, ki jo že imajo. Res je že skrajni čas, da dobimo elektriko, soj sveti že okrog in okrog nas in nas kar izziva, da še mi poprimemo. Zdaj že delamo z vso paro in upamo, da nam že v nekaj tednih res zasveti. Tako bo zadnji otok v našem kotu elek-tiificiran in nas ne bo treba biti sram pred drugimi.
-se O. F. O. ==-
KRANJ
Ne izgubljaj jo več naših moči!
Vse, fante, ki so bili kdaj v prosvetnih društvih ali v športnih klubih doma, ki si žele prosvetnega udejstvovanja tudi v tukajšnjih društvih, ne glede na to, ali imajo kuke zveze s prosvetnimi funkcionarji v kranjskem okrožju nli ne. pozivamo, da svoje bivše prosvetno življenje nadaljujejo tudi pri nas.
Vsakdo, ki želi vstopiti v naše društvo, naj javi svoje ime tajniku, kateregakoli društva v okolici Kranja, kakor je komu najpriklnd-
STRAN 3
nejše glede stanovanja, ali naj se javi z izkaznico prosvetnega ali športnega društva, kjer je preje deloval. Seveda vabijo društva tudi one, ki še niso bili nikjer včlanjeni. V naših društvih je in mora biti prostora za vse, ne glede na stan. Vsakomur mora biti prosvetni dom drugi dom, kjer vlada domačnost fcn pravo bratstvo po katoliških načelih, po načelih naših velikih mož.
Vsakomur je dano, da se v tem ali onem odseku društva udejstvuje, uveljavi in razvedri, od vsakdanjega duh umor nega tovarniškega dela. \
Nujno je, da se mlad človek udejstvuje prosvetno in športno. Razmere, ki vladajo v industrijskih krajih zdravo naravo našega naroda uničujejo telesno in duševno.
Slovenci smo zdrav narod. Zato želimo, da to odliko tudi ohranimo, čeprav grozi ljudstvu v industrijskih centrih nevarnost propada.
Te nesreče pa se bomo obvarovali na ta način, da se organilzira že nežna mladina v katoliških prosvetnih in telesnovzgojnih društvih, ki imajo za seboj slavno zgodovino svojega uspešnega delovanja, ki hočejo svoje članstvo vzgajati po najmodernejših sodobnih pozitivnih izsledkih na kulturnem in telesnovzgojnem polju.
Ženini in neveste!
Neštetokrat sem Vam že dokazal, da dobite najcenejše in najlepše fotografije pri
fotografu JUG - Kranj*
Zveza F. O. v Ljubljani ima sijajno zamisel, organizirati slovensko mladino, jo vzgajati duhovno in telesno najbolje — najmoderneje. Zato imamo hvalo Bogu Slovenci odlične kulturne in telesnovzgojne pedagoge, ki so priznani strokovnjaki in vzgojitelji ne samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Tem našim kulturnih i voditeljem se zato z vero v najlepšo bodočnost prepušča usoda slovenske mladine
Naš narod se lahko smatra kot najsposobnejši ravno za te vrste telesnih vaj, ki jih ima ZFO. na programu za bodočnost. Te panoge so: telovadbi!, lahka atletika, smučanje, plavanje, težka atletika v obče in še nekatere druge panoge in igre, ki| tvorijo jedro telesne kulture.
Telesno vzgojno udejstvovanje v tej smeri je naša bodočnost. Ravno tukaj imamo Slovenci največje zmožnosti, ker smo kakor že rečeno zdrav narod, podobni ..severnjakom", a še nismo prišli do izraza, ker doslej še nismo imeli ne organizacij, še manj pa ljudi, ki bi znali ceniti in razvijati te narodne vrline, ki v njem spe. Napočila je nova doba, ko po vzgledu naj-kulturnejšiih severnih narodov v telesno vzgojnem pogledu, organizirajo v narodu radi njega samega šport kot narodno potrebo in veselje, pruvo veselje na soncu in vodi, na snegu v gorah, kjer bo plemenita borba v teku in metu ter skoku zamenjala tekme v pijančevanju in nemorali.
Organizacija F. O. ni torej nazadnjaška, kakor nas krivično obsojajo naši nusprotniki. Ravno obratno, lahko trdimo pred javnostjo, da je našo katoliška mladinsko organizacija F. O. najnaprednejša organizacija v Sloveniji, ker gre v bodočnost z jasnim programom, vzgajati svojo mladino sodobno po najmodernejših izsledkih medicine in telesne kulture. Vodstvo se v tem oziru ne drži neumnih pravil konservativnosti, kur vidimo pri nekuterih drugih organizacijah, ki radi tega stališča zanje same neuspehe leto zu letom. Mi smo v tem pogledu na zdravi podlagi, ki je jamstvo noši bodočnosti.
Gorenjčevo prvo nagradno tekmovanje!
Ali sie že odgovorili na prvo in drugo nagradno vpraianje?
NAGRADE:
novo moško kolo, kompletno, znamke »Kompressoi" 500 kom, strežne opeke „Bobrovec" moška rožna ura švicarske znamke »Thiel"
ODREŽI
III. nagradna kupon;
3.) Kdaj In kje Je umrl pokojni
dr. Janez Evangelist Krek ?
Odgovor; Naslov: bivališče:
, poklic: , posta:
STRAN 4
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo katoliški mladina, ki neomajeno stoji za svojimi duhovnimi voditelji v boju zu katoliška načela. Tukaj pa smo konservativni, nazadnjaški, sta-rokopiini, ka"fcr>r nam pravijo. Naj vedo naši nasprotniki, da jim bo vsa njihova naprednost v nazorih škodovala, saj vidimo v njihovih organizacijah duhovno razcepljenost, čeprav nosijo na svojih prsih vidna znamenja duhovne skupnosti.
To ve daneg že vsak otrok, da je ona skupnost, ki jo imajo v zunanjem delu, le še zasluga in plod bivših režimov, ki so zasiguralj gmoten položaj organizaciji z denarjem, ki prihaja iz narodovih žuljev.
Te duhovne razcepljenosti pri nas ni in ne more bliti. Res je, da naša organizacija ni gmotno podpirana od države, imamo pa zato večjo moralno podporo za naše podvige v pravi podlagi naših katoliških načel.
V naših idejah bomo ostali na isti stopnji kot so bili naši predniki pred desetletji. Čas je dokazal, da je zlato dobo bivš h orlovskih časov ustvarila neomajena resnica in ljul>ezen do naših večno živečih in vedno modernih načel, ki niso umski plod zmotljivega človeka. Zato smo ostali in ostajamo tukaj na isti stopnji.
To stremljenje slovenske mladine ni v škodo narodu samemu in ne državi. Saj postaja orgu. nizacija F. O. vsak dan močnejša, postaja ste ber, nosilec miru in ljubezni do domovine in drugih narodov, steber nosilec slovenskega naroda.
Med priseljenimi delavci je velko število bivših prosvetnih delavcev in športnikov, ki pa so radi boja za kruh morali od doma in seveda tudi od domačih društev. Vzeto jim je bilo ono najlepše idealno življenje, ki so ga živeli doma. Polagoma se odtuje društvenemu življenju, otope za vso lepoto, ki jim je bila tolikokrat doma v moralni podvig in življenjski optimizem. Zgodi se, da polagoma preide bivši prosvetni prvak v druga območja, postane celo član organzacije, proti kateri se je doma boril.
Ali ni škoda, da zgubljamo toliko odličnih moči, ki so se leta in leta vzgajale domu. Zdi se, da naši nasprotniki vod jo nekako tajno statistiko vseh došlecev v naš kraj, saj si drugače ni mogoče razlagati, kako hitro vsakogar včlanijo, ko jim pod pretvezo, da imajo protekcije pri podjetjih, vzamejo v boju za kruh ves optimizem v naše organizacije.
Zadnji čas ie že bil, da smo naša vodstva zdramili k živahnemu delu tudi mi v tej smeri.
Iz pisarne Kmečke zveze
Seja odbora OKZ bo v ponedeljek 7. februarja 1938 ob pol 2. uri popoldne v mali dvorani hotela Stara pošta.
»GORENJEC«
HI H L I OGLRSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Prodam ? cevni radio z anodnim aparatom, a-kumulatorjem in polnilcem. Stražišče 306. Vprašati od 12. do 14. ure.
Kuharica spretna in sposobna za večjo kuhinjo, se takoj sprejme. Kranj, Gasilski trg 5.
Pridno dekle, po možnosti veščo kuhe, sprejmem. Naslov v upravi.
Dobre šivilje, ki so izvežbane v šivanju na električnih šivalnih strojih, sprejmemo v delo. Pismene ponudbe na tovarno „Intex", d. z o. z. v Kranju.
Proda se ugodno radi selitve stavbna parcela s hišico. Poizve se Cesta na Golnik št. 3.
Dekle za varuha majhnega otroka za čez dan sprejmem. Naslov v upravi.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri  Centralni vinarni v Ljubljani - Fraakopanska ulica 11.
Beli elegantni atlas čevlji za ples. Vsaka dama more imeti k svoji toaleti čeveljčke v isti barvi kakor je njena toaleta. S specialno barvo barvamo te čeveljčke na rdeče, roza, zeleno, plaro, lila, rumene in t. d. ,
Zelo elegantni čevlji za ples. Zaponka preko rista in lepa črno bela kombinacija dajejo Vašim nogam poseben sik. T njih boste imeli dvojno zadovoljstva pri plesu.
»Naš ponos« elegantni na rom šivenl lakasti čevlji za ples. Fina izdelava in soliden okras jamčijo za njihovo eleganco.
Elegantni večerni čevlji za gospode, Izdelani iz finega laka kombinirani s semlšem.
Pozor!
Kdor želi imeti lepo  emailirano kolo ali motor, v peči žgano ali nitro v izbiri barv v vseh tonih, naredi solidno
Josip Grebenšek- Kranj
ličar in slikar Vedno konkurenčne cene!
Žarnice
pregorele zamenja za nove od
Din 6*50 dalje.
Pri zamenjavi 50 kom popust.
,,Obnova"
pri Franjo Nadižar
KRANJ, Prešernova 18.
Pozor!
Pozor!
Večja odprodaja raznovrstnih damskih čevljev od Din 80*— do Din 135'—
Andrej Černilcc
trgovina s čevlji Kranj - Prešernova 8
Vsem, ki se nameravate fotografirati!
Pri boljšem fotografiranju naredim po dva posnetka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbe!)
Foto JUG, - Kranj
Poročni prstani in druga darila so najsolidnejša pri
B. RANGUS
zlatar in sodni cenilec v Kranju
Lepo in solidno izbiro ur, zlatnine, očal, jedilnega orodja, kristal stekla, nalivnih peres, okvirjev za slike, modernih broš, lepo sorti ranih kuku ur itd. — Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno popravijo ali predelajo pod jamstvom v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. Kupujem staro in novo zlato in srebro. — Cenik Vam je na razpolago.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se Izplačujejo vsak  čas brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo naj ugodneje.
Za urednika m isdajatelja odgavarja Vertaviek Milan, t Iraaja
Tuka tiskaraa T'wkavMga eraftva v Kranja.