Natis 12.000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. IndniStvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. njerc izhaja vsaki drug! petek, z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. isi se ne vračajo in se morajo je do pondeljka pred izdajo do-ticne Številke vposlati. Štajerc. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1,— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 82.—, >/j strani K 16.— '/« strani K 8.—, '/e strani K 4.-Vw strani K 2.—, »/« strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. 18. V Ptuju v nedeljo dne 8. septembra 1901, —■_ II letnik. I Kmetje pozor! Kdor se hoče naročiti na „Štajerca" celo prihodnje leto 1902, in nam z naro-ilom ob enem tudi pošlje celo naročnino znesku 1 krono 20 vin. dobival bode letos novega leta naš častnik zastonj« Kmetski in gospodski program. Mi smo v številki 17 »Štajerca" onih 12 zahtev glasili, ki se morejo izpeljati, ako se hoče, da se ečki stan ne pogubi. Tedaj se je pa dne 22. av- ,ta v Mariboru mnogo duhovnikov, advokatov in i nekaj „bolanih" kmetov, kateri vsi pa žalibog kaki rešitvi kmečkega stanu nič vedeti nočejo, ara- ubogemu kmetu samo »politiko" jesti ponujajo, esto mu dali kruha. Oni sklenili so neko reso- cijo. katera se skoraj ravno tako glasi, kakor ona > Ploja in Rozine pri sv. Juriju in sv. Tomažu itd. katerih je zadnji »Štajerc" itak že razpravljal. Ni to- j vredno ono žlobodrijo še enkrat natisniti, rajši 'emo ,.Štajercev" program malo pojasnili. I. Nikomur naj se zaradi zaostalih davkov in blgov posestvo in živina ne vzeme. Država je od ustanovljena da prebivalce dežele pred sovraž- kaj je štrbunknil Štajerc Fihposa v Dravo? (Ponatis dovoljen.) (Dalje.) Pod mizo pa imel je Štajerc žakelj v katerem imel posušeno kožo svojega ubitega konja, katero kakor vemo, hotel nesti v mesto na prodaj, No, mu ni hotela „šmekati", stopil je na žakelj in ušena koža v žaklju je glasno zaškripala. „Pst!tt rekel je Štajerc žaklju, ob enem pa še Ij stopil na njega in koža je še glasnejše zaškripala t preje. n0j, kaj pa imaš v tvojem žaklju?" vprašal ga gospodar na to. „0, to je copernija," mu je odgovoril Štajerc; elj je rekel: pač sta neumna ker jesta kašo, jaz niki varuje in skrbi da se nikomur krivica ne godi. Država je torej tukaj zaradi kmetov, ne pa kmetje zaradi države, ali pa je li to kako varstvo, ako zaradi davkov država samo kmeta iz njegova posestva prepodi ? V Srbiji imajo postavo, da se nikdo iz lastnega dvorišča pregnati ne sme in tudi v Avstriji pravi postava, da se obrtnikom njihovo ročno orodje ne sme vzeti. Ročno orodje kmetu pa je njegova njiva, njegova delavska posoda in živina, on naj ima tisto pravico kakor obrtnik, zato se mora narediti postava, katera bode kmeta varovala rubežni živine in posestva. II. Denarji, kateri so na kmečka posestva inta-bulirani, se ne smejo višje kot s 4"/« obrestovati. V Avstriji obstoji postava, zoper oderštvo, katera pravi, da bo vsak zaprt, kdor tako visoke obresti jemlje, da mora iti dolžnik v nič. Ako torej posojilnice denar kmetu posodijo in zraven vsakojake »stroške" računijo, tako da pride plačati na leto od 100 gld. 8 gld., zaslužijo po takem ti gospodje pravzaprav tudi, da se jih zapre, kajti oni spravljajo kmeta v propast. Mi pa ne zahtevamo, da bi se te gospode v luknje pota-knilo, ampak zahtevamo samo, da država obrestno mero zniža na 4 odstotke in skrbi za to, da se kmetom ne bodejo obresti z vsakovrstnimi »stroški" zvišale. To vražje intabuliranje poroštva, lumparija prve vrste, se mora prepovedati pred vsem. III. Advokatura se mora v njeni sedajšnji obliki vama pricopram iz peči polno mizo pečenke, ribo in knedelcov." „ Tristo medvedov in enega pol!a začudi se kmet in odpre peč, v kateri je zagledal, bog te hentaj, vse te dobre reči, od katerih mu je Štajerc prerokoval. Kmetica to zapazivši, jo brž pobere v kuhinjo, pograbi vse kar se je v peči nahajalo in postavi njima na mizo in kmet in Štajerc imela sta „ta malo „ohcet". Med pojedino pa je Štajerc zopet stopil na žakelj kateri je po navadi zaškripal. „Kaj pravi pa sedaj?" vpraša gospodar. „Zdaj pravi," odgovori Štajerc, »da zamore za naju pricoprati tudi tri flaše vina; te stojijo tam zadej za zapečkom!" Tudi po te flaše je šla kmetica in jima na mizo postavila, da sta pila in gospodar se ga je kmalu nalezel. Takšnega copernika, kakor ga ima Štajerc v svojem žaklju takšnega bi tudi on rad imel. — a — "odpTaviti.""Pandanes se nahaja mnogo advokatov, ki nimajo dosti opravila, ti gospodje odvzemejo potem kmetu zadnji krajcar Če ga dobijo v svoje pesti in pošiljajo' svoje pisače na deželo, da tam kmete k pravdam naščuvajo. Vsemu temu bi odklenkalo, če bi le malo advokatov bilo, kateri pa naj bi bili plačani od države. Pri obravnavi prve instance, naj bi bilo prepovedano kakega advokata soboj pripeljati. Čemu pa so sodniki toliko študirali in zakaj jih plačuje država, ako brez advokatov ne morejo pravice izreči. Najboljše bi bilo, ko bi vsakdo svojo pravico brez stroškov našel, kajti"po^tlV^^so samo za bogatine, temveč tudi za .^reveže narejene, toraj tudi siromak naj najde svojo ■ pravico. ■ '■—«------------ IV. Zavarovanje proti požaru in toči naj oskrbuje država ali dežela. Vsi ti tisoči agentov, kateri kmete oblctajo in nagovarjajo, naj se pustijo pii tem ali onem "^varovati, živijo na stroške izmučenega kmetskega stanu. Stroški zavarovanja zamogli bi potem za polovico nižji biti, ako bi se odpravili agenti in ustano-novila cesarska kraljeva ali deželna zavarovalnica, pri "'katerej bi se vsakdo zavarovati mogel. V. Vsak kmet, ki je star 70 let in je skoz 40 let plačeval davk*. njega naj preskrbuje država. Če uradnik, kateri je 40 let denarje od države le prejemal, dobi penzijon. zakaj nebi potem kmet nič ne dobil, kateri je 40 let le notri plačeval. Prav ve-'liko pravd nastane zaradi prevžitka, ker otroci svojim starišem obljubljenega prevžitka ne morejo dati; tedaj jo tukaj dolžnost države, vse ljudi, ki so veliko let pošteno delali in svoje davke plačevali, pred najhujšo silo varovati. V Nemčiji dobi vsak delavec ki ~jš 70 let star. od države penzijon. Kar je v Nemčiji mo-or>. se nidi pri na"s lahko vpelje. (konec prihodnjič.) -----1------ , —,-------------------------------------------- Shod klerikalnih zaupnih mož v Mariboru. Dne 22. avgusta t. L seje vršil kakor je »Stajerc« prerokoval. — Snidla se je namreč velikanska truma noma Farizejev), — nepričakovano Uli z*more;^v6j žakelj tudi hudiča pricoprati?« praža sedaj gospodar. „Rad bi ga enkrat videl, sedaj sem ravno dobre volje!« ..Kajpada." pravi Stajerc, „moj copernik zna vse, kar od njrga zahtevam." Ali ni res ti? je vprašal in zopet pocepetal po žaklju, da je zacvilil. BSlišiš? Rekel je. da! Ali hudič je grd, boljše je da ga ne vidimo!« ..(). jaz nisem strahopezljiv; kakšen pa le more biti?" Ji on se bo pokazal čisto v podobi mežnarja!" ,J';fluj% pravi kmet, to je grdo! Ti moraš vedeti, da p mežnarja ne morem videti. Ali nič ne de, jaz ja vem. d, je hudič, in tako se ga bodem lažje privadil.'No, pa jaz imam korajžo, samo preblizu mi ne ie priti." ,fPo;raj jaz bodgm mojega copernika vprašal kaj veliko število njih pristašev doktorjev, in prima majhna peščica kmetov. — Iz strahu pred politi&J gibanjem naprednih kmetov so bili povabili kleril tudi nekaj kmetov liberalne nasprotne stranke. sednikom bil je izvoljen dovolj znani kmečki prijatelj doktor Josip Sernec iz Celja v znamenje da ima s| celo klerikalno lice. Glavni govorniki bili so km< osreČevalci, doktor Sernec, doktor Dečko, doktor zina osebe iz tiste čete ktera škoduje najbolj km] kemu stanu. Dragi slovenski krnel! to so gospodje kteri] hlinijo kot kmečki prijatelji, le ob času volitev; kal prijatelji pa so sploh in v resnici, sodi dragi sloveij kmetic iz slegečega: Doktor Josip Sernec sin nemških starišev v s!c Bistrici ni imel nič dedščine, nastopil odvetništva Celju, se oženil in priženil 5000 gld. dote. V hrani in zastopanju slov. kmetov sije pridobil 300.000 (neki pravijo in trdijo celo pol miljona). To je ži za slov. kmete. Doktor Dečko sin kočlarjev sicerj ni nagrabil tako velikanske vsote kakor prvi, kerf tako dolgo časa slovenskih kmetov ne zastop; mu je bilo že pred leli mogoče si kupiti iz žrtva| kmete lepo veliko grajščino zunaj Celja. Vso to pr moženje izvira edino le iz žepov slov. kmetov<; je umevno. „Stajerc" sicer mirna pravice izpraševati nikpj po premoženja "ali dragi slovenski kmet povprašaj] sam od kodi te ogromne svote. Koliko jeze in žali v prsih dotičnih slov. kmetov, koliko britkih solz žei kolikor krvavih žuljev obeh in njih otrok, kolu pomanjkanja živil je koštalo prej ko se je nakupii to premoženje. Seveda na podlagi c. k. eksekutifl postave. Ali kdo je te postave sestavil? K tema pripomogli kmečki zastopniki v deželnem in državne! zboru, in ti so večinoma doktorji in drugi kmečkei stanu nevarni elementi. O dr. Rozinatu omenimo za zdaj le toliko,' je ravno na istem kopitu, kakor vsi dr., samo da] skrivnejši. Dragi slovenski kmetic, ti zapuščena sirotij odpri oči, ali pa bodeš odpiral mošnjo dokler bode v nji. Pri priložnosti še več. bo povedal,'1 pravi Stajerc, sune v žakel in pril svoje uho blizu. ,,Kaj pravi?** „Rekel je: pojdi tje v kot k oni kišti, privzdk malo pokrov in videl ga boš, kako notri čepi; pokrov moraš čvrsto držati, da ne uide.** „Ali mi hočeš pomagati držati?** prosi kmet] gre h kišti, v katerej je imela žena skritega mežni kateri je pa vse slišal kaj se v hiši godi in že] strahu imel čisto mokre hlače. Gospodar privzdignil je malo pokrov in pol notri. „Hu!" je zavpil in odskočil. ,,Ja sedaj ga videl, ravno takšen je kakor naš mežnar! To je grozno!'* (Konec sledi). Vojna v Južni Afriki. V nekaterih dneh poteče rok, katerega je stavil Kitchener Burom, ali vsi najodličnejši voditelji Burov ko sporočili, da se bodo borili dalje. Vsak dan se Inše boji. in vse pretiravanje Kitchencrja in vsa nje-topva tajenja ne pomagajo nič, da se širi po Angliji rodno bolj zavest, da vojne še dolgo ne bo konec in Ida se izvrši bržčas za Anglijo neugodno. Nedavno so Lpitetili Buri rov blizu Johannesburga in zopet nek lik v zrak. In celo angleški prostovoljci dezertujejo, Kateri pa prestopajo na stran Burov. Kitchener trdi, \k bo imeli Buri spočetka julija le še 13500 mož, a I je zdaj že mnogo manj. V istini pa nadomeš- čajo Buri vse izgube z Afrikanderji. Kitchener mora poslati v septembru 70000 mož domov, ker bi vro-v Afriki ne mogli prenašati več. Bolnišnice so polnjene. Nove Čete pa so večinoma nerabne. Kitchener se je pritožil, da je med novimi četami večina .na. Tu so bolniki na srcu, napol gluhi in slepi, [pohabljenci itd. Večina sploh ne zna niti streljati. Dne 24. p. m. so Buri zgrabili blizu Rovikopja Bgkški tren, ki je dospel iz Kimberlcya. Kitchener je H ustašev obsodil k smrti. Zdi se, da se sedaj An- Ifcži obupno borč za uspeh, ki naj bi odločil usodo, pto pa rabijo skrajna, najnižja sredstva. Ali vse jim k bo pomagalo nič. Dve hudi zimi so se držali Buri; |edaj se bodo držali še lažje, ko se vračata pomlad |I poletje. Angleži pa gorkega podnebja v južni Afriki ie morejo prenašati. Rusija se pripravlja na vojno. Iz Lvova javljajo, da je došlo iz Odese poročilo, lise zbirajo velike čete Rusov ob reki Prutu. Vedno I lohajajo novi polki in huje se zbere na rumunski Ineji 180000 ruskih vojakov. Razen tega se ob Donavi z največjo naglico popravljajo ruske trdnjave. Ilo vse kaže, da hoče biti Rusija pripravljena na vse Mežnar, župnik in tat Pred nekaterimi leti sta živela dva mlada, jako hita ter neustrašljiva tatova. Nekega večera se do- * kenita, da gresta jeden po tele, in drugi po ^Hehe. ter se bosta v mrtvašnici snidla. Tisto noč se Iripeti, da gre mežnar pozno v noč mimo tistega po- Mopalic-ša. Ko pride blizu mrtvašnice, pozove ii trojega kužeka, ki je preganjal mačko, katera je ča- li Bala na svoj plen. Pes se je predaleč oddaljil od svo- P gospodarja, da bi slišal njegov klic; zatoraj nHčne mežnar žvižgati in ga klicati: „Prebiraž — j^Hebiraž — Prebiraž"—! Tat v mrtvašnici, ki je do- dlesel orehe, misli, da se njegov tovariš Šali z njim, • odzove; „Ne prebiram, od kraja jem!" Mežnarju ^H dozdeva, da sliši glas, pozove še glasneje svojega ^■rebiraža", ker bo se mu začeli lasje jeziti na glavi. I^B je namreč jeden izmed junakov, kateremu se pri ■takem najmajnšem šumu hlače tresejo. Ko je tat •pet slišal glasneje klicati: „Prebiraž!a, se tudi on Were; „Ne, od kraja jem!" To je bilo že preveč za kžnarja, požene se v b£g, da prisopiha ves zasopel eventualnosti, ki se moreje izkuhati na Balkanu. Na Ruskem se baje za gotovo pričakuje, da vstaje v Ma-cedoniji v bodočem letu ne bo možno zadržati. Razne stvari. Ali je res prepovedano brati Štajerca ? Iz različnih krajev na Spodnjem Štajerskem došla so nam sporočila, da naši gospodje duhovniki iz prižnice pridigajo zoper „ Štajerca" in tudi pri spovedi ljudi vprašajo, ako imajo „Štajerca". Tudi se je baje zgodilo, da so gospodje duhovniki tistim k spovedi došlim osebam, ki berejo »Štajerca* sveto odvezo zadržali in da kmetom pravijo, da je nŠtajerc" prepovedan. Mi tedaj našim bralcem v pomirjenje povemo, da branje „Štajerca* ni prepovedano in da se nikomur odveza zaradi „Štajerca" zadržati ne sme. Kak časnik ali knjiga je samo takrat prepovedana, ako jo sveti oče v Rimu na takoimenovani „indeks" postavijo, to se pravi, ako oni v kardinalnem kolegiju izrečejo, da je knjiga ali časnik v listi prepovedanih knjig vpisana. Na tak način se je že veliko tisoč časnikov in knjig prepovedalo, ako so sveto krščansko katoliško vero užalili. „Štajerc" pa ne žali naše svete vere in tako ga tudi sveti oče nikoli prepovedali ne bodejo. Ako se pa kateri gospod kaplan ali župnik predrzne, komu „ Štajerca" prepovedati ali mu celo zaradi „ Štajerca" ne da odveze, tako stori tisti duhoven velik smrten greh, kajti on si prisvaja pravice, katere samo svetemu očetu pripadajo. Duhovnik ima pravico, komu od slabih časnikov in knjig le odsvetovati, prepovedati ne sme nič, najmanje pa še „Štajerca", kateri pošteno zastopa koristi kmečkega stanu in niti eno besedo zoper našo krščansko sveto vero ne izreče. Iz Makolj. Dne 15, avgusta, na dan velike meše zgodilo se je pri nas hudodelstvo. Mizar Franc širec vračal se je zvečer iz Pečke proti svojemu domu, in v farovž ter naznani gospodu župniku, da v mrtvašnici duhovi strašijo in morda pomoči iščejo. Gospod župnik, natančen v svoji službi, pokličejo gospoda kaplana, da gredo z mežnarjem pogledat, kaj da to mora biti. Gospoda kaplana slučajno ni bilo doma, zatoraj so se morali gospod župnik odločiti za ta posel. Ker so težko hodili, moral jih je mežnar nositi „štuporamoa (na ramah). Ko tat v mrtvašnici zapazi bližati se nekaj belega, misleč da prihaja njegov tovariš s teletom, gre nasproti in vpraša; „Kje bova si ga klala?" Gospod župnik misleč, da sta mežnar in tat zmenjena, da jih ubijeta in župnišče oropata, niso marali delj časa obstati na mežnarjevih ramah, ampak se ga oprostijo in tečejo z mladeniško hitrostjo proti farovžu. Mežnar vdere tudi za njimi in tat misleč, da je tovarišu tele ušlo, mahne še urneje za njima. Tako so se podili do farovža, kjer vderejo gospod župnik v farovž in zapahnejo duri za seboj. Mežnar ostane ves pogubljeni na pragu, in tat videč to pomoto, se vime držeč za trebuh v mrtvašnico, kjer še sedaj čaka svojega tovariša, ako še ni prinesel teleta. prišedši domov, vdaril ga je njegov pastir, Franc Salman, kateremu je Sirec očim, dvakrat s sekiro po glavi, da se je zgrudil, potem ga je pa se njegova žena Ana Sirec tolkla po glavi z motiko. Ko je to pobijanje ponehalo, je prišel Sirec k zavesti in se zvlekel vun, kjer so mu ljudje prihiteli na pomoč. Suroveže ima že sodnija pod ključem. Nenavadno mala Mura. Iz Veržeja nam sporoča naš naročnik, da je bila letos v avgusta pri veržejskem brodu Mura tako mala, da so ljudje hodili preko nje peš. 26. avgusta šel je prek tudi nek berač z leseno nogo, pa si ni niti obleke pomočil. .,Gospodar" slepar. V vsaki številki »Gospodarja" bere se sledeče oznanilo: Veliko denarja do 1000 K na mesec lahko zaslužijo osebe vsakega stanu (ko postranski zaslužek). — Natančneje pod nReellll2u Annoncenbureau E. Krisloffik Innsbruck. Fostfach 36. Mi naše bralce opozarjamo, da se gre tukaj za naj-nesramnejšo sleparijo, s katero se hoče kmeta spraviti ob denar. — Iz Orešja pri Ptuju pisalo je nekaj oseb v Innsbruck in glej, dobili so po pošti lepi papir, kateri zgleda kakor državni vrednostni papir. Ali ta papir ni vreden enega krajcarja, in kmetje naj bi plačali za to 72 kron na leto! Vsekakor se revnim kmetom obljubuje, da bodejo vsak mesec po enkrat zadeli los, ali to je grda laž; oni ne vidijo od svojih težko pridobljenih kron nikoli nobenega vinarja več. Kmetje toraj pozor. Vrzite vsakega, kdor vam tudi samo povabilo firme Franjo Wojtan-a iz Curiha prinese čez prag in »Slov. Gospodarja'1 za njim, ker on tudi pomaga kmete slepariti. Dr. Jurtela in dr. Ploj imela sta 1. septembra v v Juršincih shod, pri kojem je dr. Jurtela rekel: »Kmet je za poslanca preneumen in ne razume od politike celo nič." Tje je došel tudi poročevalec »Štajerca" in vse popisal, kar so ti razumni doktori govorili. Tu je gospode popadel strah, če bi to govoričenje prišlo v časnike in poslali so domačega hlapca, da je nažemu poročevalcu popisane listine iztrgal in zbežal proč, da bi tako »Stajerc" nič poročati ne zamogel. Ktnsumno društva V Rečici. Iz Rečice v Savinjski dolini pišejo: Naše uzorno konsumno društvo je dalo vse svoje knjige okrožnemu sodišču celjskemu v pregled. Dne 29. avgusta prišel je namreč preiskovalni sodnik iz Celja z dvema orožnikoma ter z vozom pred štacuno našega konsumnega društva, dal pobrati in naložiti vse knjige v voz in jih odpeljal v Celje. Govori se, da so račune, katere je baje delal uradnik „Gospodarske zveze" iz Ljubljane, tako imenitno pre-frigano sestavili, da najde kazensko sodišče vzroka dovolj, uvesti kazensko razpravo. — Reveži, kmetje, ki so se dali od brezvestnih ljudij zapeljati k osnovanju nepotrebnega konsuma! Kmetijsko društvo v Šent Petru na Goriškem. »Sočaa prijavlja jako zanimiv članek, iz katerega je posneti, da je to klerikalno društvo prišlo na kant. Ko je kaplan Ličan uvidel, da gre njegovo društvo 4 — rakovo pot, in kaže primanjkljaja 2000 se je dal premestiti v Gorico. Društvo je delalo i prej kakor je pač šlo in dokler je šlo. Sedaj druS ne trži več, ustavilo je vsako delovanje, primankl pa je narasel na 25.000 kron. Tudi štajerskim ki sumom teče že voda v grlo, a pri nas se še prikl kolikor je mogoče. No, tudi to prikrivanje ne] mogoče dolgo vzdržavati in grmelo in treskalo bj grozno — ti nesrečni kmet pa bodeš prodajal si kožo. Ustreljenega so našli dne 14. p. m. v gd na takozvanem Dravskem otoku pri Središču jnn Feliksa Stampfla iz Gradca. Bival je pri svojem str dr. Spesiču ter je šel v zabavo na lov. Najbrže) je ustrelil kak tatinski lovec iz maščevanja. Pomiloščenje. Viničar Ivan Bratuša — kateri je porotno sodišče v Mariboru obsodilo na smrt, je umoril svojo lastno 12 let staro hčerko, jo raz«j in nekatere kose spekel in snedel — je od cesj pomilošČen. Najvišje sodišče gaje obsodilo na dosme poostreno ječo. Od sv. Jurja ob Ščavnici. Našo faro je zad v tem letu trikratna nesreča po velikih požarih. j| sta bila že omenjena, pervi v Dragotincih, drugi Zeniku, kjer je vdova Marija Kaučič iz svojega slopja še hotela nekaj rešiti, pa jo je ogen presiti se je tako opekla, da je na 11. dan v groznih u činah umrla, njeno poslopje pa je do tal zgorelo, ravno je požarna brambo Jurjovska tako neumd delovala in s svojim preresnim obnašajem še nekaj I marlivo delajočih ljudi pred sodnijsko obravnavo 1 pravila. Sedaj tretjokrat je dne 26. avgusta zd močno razsajal ogenj ter v Hrabonoškem vrhu un tri hiše in eno klet, kamor pa požarnikov ni I ker so menda mislili, da ne dobijo tam toliko pr pašnikov da bi lehko brizgalničine cevi ovili, kaj so čisto zluknjane, da bi pa nove dobili jim je ra skrb. Bog nas varuj več takih nesreč. Domaj Iz Ormuža. Zadnjokrat smo zopet slavni orma »inteligenciji" malo zakurili, kajti neutegoma je „8| Gospodar" prinesel odgovor na naš dopis. Razvidelia da se je nekatera klika zelo jezila, in čudili smo m »Slov. Gospodar" take laži sprejema. Hočemo vrsjj za vrstico pojasniti. Dopisun meni, da je sum« da „Štajercu še komaj po šestih tednih popiše ormoj šolsko veselico. Stvar je tav Naš dopis je bil o i vem času pri uredništvu „Štajerca", ah' kdor pi pride, pred mele in tako smo tudi mi prepadli. Jj jerc" ima veliko več opravila kakor »Gospodari »Fihposom" vred in po tem takem lahko ta ali ti dopis zaostane. Radi bi poznali tiste stariše, ki zatrjevali, da se otroci v mestni šoli ničesar ne u8 Zakaj jih dopisun ne imenuje ? To bi bile sicer vaz priče ter oprostile barem za en trenutek lažnjrj pri njegovih bralcih. Imenujemo nekatere otroke, so predstavljali pri šolski svečanosti spevoigro, I dragi kmetje, ki berete »Štajerca" razvidite ogro« laž »Slov. Gospodarja", kateri pravi, da so m igre samo le nemški otroci vdeležli. Pri veselici sodelovali iz Hardeka: Hržič Franc, Hikl August] — 5 ii* Tcroza: iz Pušinec : Terstenjak Janez, Masten pa in Masten Roza : iz Vel. Nedelje: Alt Anton, Cvetko pnc. Veselko Martin, Škvorc Cecilija, Cajnko Marija I Masten Barbara; potem Pere Maks iz Pavlovec, uharic Matilda iz Lešnice, Vtičar Johan iz Huma, klar Jakob iz Brebrovnika, Zorjan Anton iz Loperšic, prjan Jakob iz Krčovin in Kos Marija iz Križovljan. ppisun graja tudi obnašanje naše mladine. Že od pkinekdaj se nahajajo med otroci razni elementi, ■kateri so mirni in tihi, drugi zopet živi in divji. i da bi ravno šolarji ormoške mestne šole bili naj-■odnejši, to ni res. Nekateri so magarci na mestni pkor tudi na okolični šoli. Bodimo radi, da so naši ■oci zdrave krvi in odkritosrčni in prebrisane glave | nikakoršni lažnjivci in tihotapci, kakor je dopisun lov. gospodarja". Da bi jih mu kdo z bičjakom 25 po ptn nazgal, to bi tudi bilo najlepše darilo za njegovo idasto pisarijo. Dopisun blodi, da se je ormnška piska šola zidala z nemškimi markami. Kaj to nas ■ga? Nam je vse jedno, ali je sam nemški kralj E pokojni Milan Obrenovič ali ceio zloglasen lord Itchener iz transvalskih rudorovov poslal zlato za ■stno šolo. samo da nam ni bilo treba v žepe segati. t varčno ravnanje s kmetskim denarjem, to ni na-ida naših voditeljev. Njih geslo je vedno: Plačaj met, če ne moreš potem pa prideš na pben! Germanizirati hoče ormuška mestna šola, iže dalje „Slov. gospodar". Mi nismo nikakor na-lonjeni, se dati germanizirati in to tudi nikdo od as ne zahteva. Mi hočemo samo, da se naša mladina I nemški jezik in ormuški Nemci želijo, da se Shovi otroci učijo tudi slovenski, zategadelj se bo [drugem šolskem letu na mestni šoli tudi gojil bvenski jezik. V prvem letu je to zaradi raznih pr ni bilo mogoče. Dopisun tudi taji, da bi miLostljivi pezoškof ob priliki letošne sv. birme pohvalili otroke pmške šole. Gospod knezoškof so gospodu kaplanu počili, da naj vodstvu mestne šole zaradi napredkov, were so opazovali pri izpraševanju učencev, izroči ohovo posebno zahvalo. Gospod kaplan St. Dostal je j tndi storil, kar se gotovo ne bi zgodilo, če to ne bila prava istina. Kajti naš kaplan tudi ni iskren rijatelj nemške šole. To svedoči, ker je enkrat pri povedi v bolnišnici nemškega viteškega reda neki pvenski materi, katera pošilja svoje otroke v nemško Wo, ni zamogel podeliti oproščenja, ker mu uboga t hotela obljubiti, da pošlje prihodnjič otroke v |rolično šolo. To vendar ni lepo, da se spovednica fbi za posvetne nacionalne politične namene. In če pep. kaplan St. Dostal v šoli vpraša: „Kaj je pops slovenskega otroka? in zahteva odgo-pr: „Njegov ponos je, da obiskuje-sio-(ensko šolo", menimo, da ta reč tudi ne sliši i šolo in celo ne veronauk, v katerem bi se otrok loral samo vaditi v ljubezni do Boga ta svojega ližnjega. Ako gospod kaplan misli, da dobro ravna, se »ti in mi ga ne moremo več spoštovati. V začetku Cenjenega dopisa v „Slov gospodam" želi dopisun rijatelju „Štajerca", da bi mu Bog naj grehe odpustil. lislim si, da bi škribentu „Slov. gospodarja" zaradi take grde in lažnjive pisarije tudi bilo treba iti takoj k spovedi. Gospod kaplan St. Dostal se znabiti v tem slučaju oproščenja grehov nebi odpovedal in to vse in m a j o r e m Dei g 1 o r i a m. Ker smo zdaj vse pretehtali, smo zavedni, da se .,Slov. Gospodarju" ni posrečilo, „Štajerca" na laž postaviti. Zelo nas veseli, da dopisun storijo od našega blaženega Hanza ni opovrgel. To mu tudi pač vendar ni bilo mogoče in to ostane resnica. Na svidenje! Kako v Vutomarcih s strojem mlatijo. Gospodar, vesel mož, ki rad zapoje: „En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatelje povabil še sam ga bom pil," si je najel čvrste fante, da so mu strojarili pšenico. Mi fantje smo se že prej veselili tega dneva, da bo-demo s tem možem skupaj pili, peli in vriskali. Tudi njegova ljubezniva ženica se je že veselila tega dneva, ker jo je obiskala njena izobražena mati, da sta skupaj gibanice pekli, ter se tudi zmenili, kako bodeta moža s svojimi kačjimi jeziki pikali. Do južne sta se toliko dogovorili, da je začelo grometi in treskati. Za južino pa nam je postregla dobra žena z veliko skledo kisline, katero je gospodar v glavo dobil, da bi mu lasje ostali lepo ležeči, ker mu jih je žena z grabljami počesala. Predno je moža pošteno počesala, je porabila dvoje grabelj. Ko se bile giablje polomljene, popade jaka (čvrsta) žena senske vile, da bi postavila moža na drugo stran plota. A mož ni ostal na vilah, ker so imele roge zlomljene. Fantje premislite dobro, preden stopite pod oblast žene. Eden izmed mlatičev. Zgodila skoro strašna nesreča. Na gornjem Hajdinu pri Ptuju zgodila se je pred kratkim pri nekem kmetu skoraj strašna nesreča. Bil je vroč popoldanski dan. Solnce je sipalo svoje žareče žarke na razgreto zemljo. Le lahek vetrič se je gibal po zraku, ter nekoliko palajšaval hudo vročino. Tihi vaški mir je plul nad hišami in povsod je vladala na videz tihota. Okoli stanovanja gori omenjenega, kmeta ni bilo videti ne slišati nobene žive duše. Gospodar in gospodinja sta popila nekoliko sladkega vinca, in zato jima je bolj dišalo spanje kakor delo. Otroci so bili v hlevu, ter so mirno sedeli okrog drugega, globoko zamaknjeni v svoje igre. črez nekaj časa pribeži manjši otrok iz hleva k materi, in jo nagovori z besedami: „Mati dajte kruha, v stali pa gori," Kakor blisk planeta oba v hlev, da bi pogasila ogenj, čegar plamen je že pla-hutel črez duri, ter tudi rešila živino strašnega pogina. Z pomočjo sosedov in z nepopisno hrabrostjo gospodarja, kteri je z golima rokama tlačil gorečo steljo, se jim je posrečilo, da se ni prijel ogenj slamnate strehe. Ko bi se bilo to zgodilo, bi bila nevarnost zelo velika, kajti ogenj ne bi bil upepelil samo sosednjih hiš, ampak bi utegnil še celo na Spodnjem Hajdinu škodovati, ker je pihal južni veter. A k sreči se ni nič zgodilo, pač pa trpi gospodar strašne bolečine, ker ima — obe roki ožgani. Iz Dornave. Dne 11. avgusta imeli smo v naši prijazni vasi prelepo domačo slavnost, kakoršne že 30 let nismo doživeli. Bogoslovec Janez Arnuš, sin kmečkih starišev Ane in Mihaela Arnuš, daroval je — 6 — \ ta dan sveto meso v okoličanski farni cerkvi y Ptnju. NapVavili smo na domači trati pri slavljenčevi rojstni hiši iz zelenega vejevja veliko ozaljŠano uto, pred katero smo pri vhoda na trato postavili z lepim krščanskim napisom imeniten slavolok. Došli od svete meše na dom novomašnika, zbralo se je nas čez dvesto povabljenih gostov, domačih in iz bližnjih vasi j. Srca so se nam radosti topila, ko smo med milim zvonenjem, veselo godbo in krepkim pokanjem topičev gledali na veličasten sprevod in na srečnega novega dušnega pastirja. Na triintridesetih vozovih pripeljali smo se na slavnosten prostor razen drnzih gostov s štiriinpetdesetimi družicami, petimi bogo-slovci in dvema gosp. duhovnikoma iz Ptuja. Gospodje godci od Sv. Urbana nas so s svojo vrlo izvežbano godbo izvrstno zabavali, drugi gospodje pa napivali krasne napitnice. Na večer posetila sta nas še gg. poslanca dr. Ploj in dr. Rosina. Res, ta dan, naš dan, bodemo ohranili v najlepšem spominn. Gospodu novomešniku, ki sedaj pase svoje ovčiče pri Sv. Mohorju na Koroškem, zakličemo umebesni „Ziveli!" Blagor mu, kogar spoštuje njegova čreda, njega vodi roka božje previdnosti. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dragi čitatelj „ Štajerca"! Čudno se ti menda zdi, da tudi od nas enkrat kaj slišiš, menda se ti zdi, da je pri nas vse zaspano, a temu ni tako. Tudi pri nas smo se začeli mi kmetje buditi in dramiti; nikdar še ni bilo toliko navdušenja med nami, kakor ravno zdaj, ko je začel izhajati .,Štajerc". Noben list ni imel toliko, naročnikov med nami. kakor ravno ..Štajerc". Mi smo spoznali, da nas on zagovarja, govori odkrito resnico in se ne ustraši nobenega, tudi ^Fihposa" ne. 0, da bi le vsi kmetje spoznali, da je on edini list, kateri se v resnici poteguje za nas kmete. Res me iz srca veseli, ko vidim vsako drugo nedeljo na pošti toliko iztisov „ Štajerca" in se na primer jurjevska, galuška, kraljevska in naša terbegovska občina odlikujejo med drugimi. Posebno v naši terbegovski občini je čuda, ker imamo hudega nasprotnika, kteri nas hoče s tistim „Gospodarčkom" in z njegovim „Fihposom" prisiliti; hudo se jezi in škodeželjno pogleduje, ko vidi v nedeljo toliko iztisov „ Štajerca" na pošti, ker se on mora s svojim „Fihposom" skrivati, tudi mu ga nikdo noče odvzeti. Rad bi nam že vsem zapovedal in se v vse reči vtikuje, ktere ga nič ne brigajo. On misli, ako je načelnik požarne brambe, da je Bog zna kaj — saj jo ima pa tudi v redu, se je videlo že mnogokrat, posebno pa pri požarih v Dragotincih in Ženiku. Možtvo je neizvežbano (koliko ga namreč je), orodje z brizgalno vred pokvarjeno. Saj ni čuda, da so ljudje bili toliko ogorčeni na po-žarnike. Pod prcjŠnim poveljstvom g. Vaupotiča in Brumcna je bilo vse drugače; moštvo, sami pošteni, neustrašeni, dobro izvežbani možaki, kteri se niso bali požarov, (kakor sedanji, ki se niti ne upajo blizu ognja). Vse je bilo v najlepšem redu; ako je kje nastal požar, so bili hitro na mestu nesreče. Sedanji načelnik g. Čagran in njegov skrivni kumič Košar se sivim čopičem pod nosom, pa to nič ni, saj je slikar, tedaj znata načelo vati. Tz tega tedaj spoznaš dragi čitatelj, kaki narodni možje so posoci", kteri hodijo po slani za rozinami in loj seveda rozine so okusne, ali po njih strašno trebuh boli. Tako se bo tudi tebi, ljubi Čagran, dalje godilo, ako se ne boš prej spametoval in odprl, da boš sam na rozinah obsedel. Zadosti zavedamo in napredujemo, da nas ni tako premotiti, posebno od takega si mi ne bomo ukazovati. Zastonj si tedaj prizadevaš, tega rFihp( med nami razširiti, to ti rečem jaz: Zaveden ki Nenavaden dogodek. Pri Jakobu Repič v Di viču je skotila telica troje telet, (bikeoev) ki so zdravi in čvrsti. En ljubi advokat. Gospod doktor Brumen še dosti, in nam zopet pošlje sledeči popravek: „. cevaje se na § 19. tis. zakona zahtevam, da ozirom na Vaš dopis, priobčen pod zaglavjem ljubi advokat" štev. 17 Vašega lista z dne 25. avj 1901. ponatisne z istimi.črkami in na istem nw sledeči popravek: Ni res, da mene jezi, da ste se zai za kmeta in ga varovali proti „švindlarijiu gosj advokata. Ni res, daje „Slov. Gospodar" izpustil besed, iz izjave; ni res, da „Gospodar" in jaz skn| delujeva, da bi ubogi ženi Mesaric še več strož povzročila. Res pa je, da mi „Slov. Gospodar" v pisu z dne 7. avgusta 1901. potrdi, da je bes mserata taisto, kakor ga je npravništvo dobilo od] Repa. Ni res, da se je izjava določila vsled poboi Res pa je, da je besedilo izjave taisto kakori sem jaz v imenu Rosalije Kodrič zahteval in kak« je tudi okrajno sodišče v Ptuji pri obravnavi vršil se dne 20. junija 1901 kot primerno spoznalo. res, da sem jaz ko je prišel Mesaric k meni, da] mi plačal svoj dolg, rekel: „Ljubi prijatelj sodišče] je zmotilo, Ti moraš plačati 39 K 36 hu. Res pa ja da mi je plačal Mesaric Miha v dveh obrokih skaj| 39 K 16 v. pri kterej priliki je on in sicer dne julija t, 1. izjavil, da je po g. Alojz-u Repa na poslal izjavo v „Slov. gospodar" in da je on Met Miha plačal njemu Alojzu Repa za to delo 2 K. je tudi, da se je Mesaric Miha pri istej priliki zavf meni poslati poštno potrdilo v tej pošiljatvi do 11 julija t. 1. sicer bi bil prisiljen, eksekucijski pre< proti Jeri Mesaric vložiti. Res je nadalje, da Miha sarič te svoje obljube ni držal in izpolnil. Res je u da jaz vzlic temu nisem vložil 15. julija t. 1. el kucijskega predloga marveč sem se obrnil na uredifl „Slov. Gospodarja" zahtevajoč, da naj mi pošlje iztis tistega lista, v kterem je od Alojzija Repaj imenu Jere Mesaric poslana izjava ponatisnjena. bom jo mogel primerjati z vsebino razsodbe. Ko se prepričal, da se izjava ne strinja z vsebino razsodi pisal sem ročno svoji stranki, naj izjavi, ali je s ceno izjavo zadovoljna ali ne. Iz tega se razvidi, se o kakem „švindelu" ali o kaki slepariji na strani ne more govoriti. Konečno tudi ni res, da] si jaz nič več priračuniti ne smel, kajti vsi 'sti ki so nastali vsled skrčenja in predrugačenja zadenejo Jero Mesaric oziroma tisto osebo, ki - Ina nepoklicani način v to zadevo mešala in se zato ■celo honorirati dala. Ptuj, dne 25. avgusta 1901. Hr. Anton Bramen odvetnik." Izjava: Vse kar gospod dr. Brumen v svojem popravku je čisto neresnično in samo v ta namen iznaj-Idtno. da bi svojo nedostojno počenjanje opravičil. ■Jaz sem ono častno izjavo natančno takšno „Gospo-■arju61 poslal, kakoršno je sodišče v obsodbi določilo. I Dr. Brumen torej nima nobene pravice, dalje denar I od Mesarica zahtevati. Ptuj, dne 3. avgusta 1901. I Alojz Repa, posestnik, občinski odbornik na Ptujski I Gori in uradnik pri »Štajercu". — No, sedaj pa še I peko drugo povest o dr. Brumenu. V letu 1893 so I jtirje fantje v gostilni gospoda Lovrenca Sijaneca pri Duhu okraja gorjeradgonskega vse steklenice in Išpe zbili in vsled tega bila sta dva fanta istega leta ■bsojena na povračilo 32 goldinarjev. Leta 1896 zvedelo ■e je Še za dva fanta kot vdeleženca in obsojena sta ■lila od 32 gold, plačati 6 gold. Eden teh fantov, Valentin Lovrec, plačal je leta 1894 krčmarju šija-Inecu ves znesek od 32 goldinarjev, potem si pa vzel Iza svojega zastopnika dr. Brumena, kateri je proli ■ vsaki pravici in postavi od Franceta Roškarja, kateri I je imel plačati samo 3 gld., pa izterjal celi znesek •šestletnimi obresti in stroški, ker mu je dr. Brumen ■bijubil, da bode polovico tega denarja od Franceta izterjal, kateri" je tudi samo 3 gld. bil plačati liolžan. Leta 1901 v juliju je tedaj dr. Brumen ne-■opravičeno tožil Čuča, da ima plačati 40 kron. Seveda I bil je Guč obsojen na plačilo samo treh gld., Roškar ■pa na 54 kron stroškov. Tako je ubogi Roškar, od ■gospoda dr. Brumena v zmoto zapeljan, skupaj 1126 kron več plačal, kakor je bil zavezan. Vidiš ■ljubi dohtar Brumen, tudi to je švindel in tudi to I je kmečko konjederstvo. Iz Vranskega. V nedeljo 25. p. m. rano zjutraj I so digali kolesarji, težko obloženi s plakati, po ■vseh vaseh Vranskega okraja in pritiskali jih na lise vogle in plote, da je bilo veselje. — Ko smo I qntraj k maši šli, brali smo na tistih plakatih, da ■se bode tisti dan popoldne v Grajski vasi vršilo zbo-Irovanje in ustanovitev kmetskega društva za vranski (Tokraj. Res je, da bi tudi pri nas kakor v Šmarjah jin drugod ustanovitev takega društva z veseljem pozdravili ali tukaj se nas je nezaupljivost lotila, ko ■ smo zapazili, med ustanovitelji eno osebo, katera In: kmet, ampak kmečki neprijatelj. Ob določeni uri Izb.aio se je pri gospodu Raku nekaj kmetov, seveda I ; Ini zaupanja na pričakujočega govornika, tudi vran- ■ skega kramarja smo pričakovali, da pride pomagat I a,, ni ga bilo, sam Bog zna zakaj. Dva gospoda iz I Jranske sta se tudi seveda samo kot gosta k nam (^pridružila in radovedno povpraševala, kaj to vse po-Imeni, na oder kazajoč in neki kmet, ki je ravno |BStajercau prebiral, njima odgovori: „Apatov pob bo I nekaj govoru". Radovedneža sta s tem svojo zvedela, ■mi pa smo željno čakali in poslušali, konečno pa do ■ prepričanja prišli, do ustanovitelji takih društev bi naj bili kmetje, ne pa fantje takega kalibra in sramota! bi bila za nas krnele, Če bi med seboj ne našli krnela. kateri bi se na svoje noge postavi!, kakor se ta fant zna, od katerega dobro vemo, da v gospodarskih rečeh nič ne razume in od njega nič pričakovati ne moremo. Kmet, ki je zraven poslušal Klerikalci oskrunili cerkev. Čujte in strmite^ t?Rl nedeljo dne 10. p. na. je bilo pri podružnici sv. &jh boka na Ponikvi žegnanje. Župnik je kot cerkveni in politični glavar svoje fare dal nekemu gostilničarju dovoljenje za „Buschenschank" in popivalo in popevalo se je pred cerkvijo, da je bilo veselje. Spilo se je 8 sodčkov piva. Župnik in kaplan sta neki plačala dva sodčka piva za svoje pristaše t hlačah in kikljah. Le•. ti so se napili in ko je pobožno ljudstvo odšlo, šli so pijani možki z ženskami zred v cerkev, kjer je neki urar igral na orgije poskočne in okrogle. Pijani! tretjeredniki in tretjerednice so se začele v cerkvi vrteti, nekateri so peli klafarske pesmi in vriskali, metali klobuke v svetnike in svetnice na oltarjih, fantje so mečkali dekleta in jeden je celo hotel ugasniti n večno luč" pred oltarjem pa je padel na nos. Mež-nar si jih ni upal spoditi iz cerkve, ker so v njegovi sobi popred pili in se je jokal nad takim početjem. Nekdo, ki je vse to videl je rekel drugi dan: „Bilo je svinjsko." Bog obvari, da bi bili kaj takega storili takozvani ^liberalci". Križali bi jih. Toda ljudje, ki zahajajo v forovž, smejo vse storiti in nihče njim ne reče, da so brezverci. To pohujšanje je prišlo iz farovža. Župnik in kaplan sta zagovornika vseh tistih, ki so v nedeljo oskrunili cerkev sv. Ožbolta in vsi ti najdejo kot polnokrvni klerikalci zaslombo v farovžu. Saj so skoraj ravno ti oskrunitelji o predpustu priredili ples in maškerado v farovžu pod pokroviteljstvom farovških gospodov in hlapcev. Zunanje novice. Junaštvo psa. Grajščak G. na Nemškem blizo reke Mama je daroval svojemn logarju velikega an-glečKega psa. Ker pa je logar ž njim surovo ravnal, ubežal mu je večkrat, tako da je naposled sklenil, da psa potopi v Marno. Privezal mu je okoli vrata kamen, ter ga je pahnil v vodo. Pes pa je pogriznil vrvico in tako je splaval zopet na površje. Toda su-rovež ga je vdaril z veslom po glavi, da se je voda od krvi porudečila. Vkljub temu je plaval pes zopet k čolnu, od katerega ga je hotel divjak iznova od-poditi z veslom. Toda logar je izgubil ravnotežje, štrbunknil je v vodo, v kateri bi bil gotovo poginil, ako bi ga pes ne bil prijel za obleko ter privlekel k bregu. Ljubavna drama. Na želežničnem mostu mej Novim Sadom in Petrovaradinom se je doigrala nedavno strašna ljubezenska drama. Desetnik Joca Gjukič je namreč začel pred kratkim časom ljubezensko razmerje z neko Angelo Persič. Toda Joca Gjukič je ljubil izpremembo, zato se je kmalu naveličal svoje ljubice; ostavil jo je ter poiskal — drugo. Zaman so bile vse Angjeline prošnje, Gjukič se ni več zmenil zanjo. 18. p. m. je zvedela prevarana ljubica, da se hoče sestati Gjukič na železniškem mostu z njeno naslednico, Terezijo Radovič. Prišla je za njima na most ter ustrelila urno na Gjukiča in potem še na Terezijo. Oba sta se zgrudila na tla. Nato ju je še polila s steklenico vitriola; sama pa je skočila čez most v Dunav ter je utonila. Gjukič in T. Radovič sta jako nevarne ranjena ter bržčas ne bosta ozdravela. Prostovoljni davkoplačevalci. Taki so: i.|lote-risti, ki plačajo /na leto 15 milijonov davka — iz neumnosti ; 2. kadilci, katerih davek znaša na leto okroglih 100 milijonev in 3. pivci, kojih indirektni davek šprita je jednak prejšnjemu. Te davke dobiva c. kr, erar popolnoma prostovoljno, ne da bi potreboval k iztirjavanju kakega eks&kutorja. Letovišča za mačke. Taka so zdaj pri Spreen-hagenu na Nemškem. Letovišče vodita dve dami, vse je udobno upravljeno za te živalice. Sprejemajo se mačke na hrano, pa tudi bolne v zdravniško oskrbo. Na malem holmcu pri zavodu je mačje pokopališče, krasne cvetlice kitijo telesne ostanke ljubimek stari-kastih „devic." Zdaj je v zavodu blizu 100 rejenk, večinoma iz Berolina. Strahovita vožnja. Na progi Hinweil-Effretikon znorel je mej vožnjo strojevodja osebnega vlaka. Bre-zumnik izpustil je polno paro in vlak je tekmoval z viharjem. Strojevodja se ni ustavil na predpisanih postajah, tudi ni maral za svarilna znamenja. V vlaku je nastala divja gonja. Železniško osobje je sicer skušalo zavreti vlak, toda to je malo izdalo, slednjič pa je prisilil kurjač, da je zblazneli ustavil vlak na neki postaji; ko so hoteli železniški uradniki obnorelega strojevodjo šiloma odpelati z lokomative, se je ta branil ter je hotel vlak spustiti v dir. Končno pa so norca vendar zvezali in odpeljali in tako se je preprečila grozna nesreča. Kmet — minister. Iz Kodanja poročajo, da je bil pri zadnji izpremembi v vladi kmet Ole Hanse, ki je bil tndi poslanec, imenovan poljedeljskim ministrom. Neki žurnalist je te dni posetil ministra na njegovem domu ter ga našel na polju, kjer je sejal. Njegova hiša je priprosta kmetiška. Minister oskrbuje slej kot prej svoje posestvo, orje in seje, hodi v hlev h kravam in konjem ter izplača sam delavce vsako soboto. Tudi njegov sin je navaden kmet. Seveda je Ole Hansen omikan in izobražen. Milijonar — ropar. V New-Yorku je napal nedavno mlad človek v veži „Twelfth Ward Bank" bančnega slugo Mellerja, ki je nesel precej denarja na pošto. Mahal je z ostro pilo nad starim slngo ter mu je skušal iztrgati iz rok vrečica denarja. Toda vrečica se je strgala in denar padel po tleh; to so culi uradniki, ki so prihiteli v vežo ter zaprli vrata. Dobili so roparja in pokazalo se je, da je sin večkratnega milijonarja, Simon Hays, ki je tudi sam jako bogat. Hays je oženjen ter ima več otrok. Obupen čin. Iz Budimpešte javljajo, da je padel nedavno v vasi Szent-Ivan v barcskem komitatu, krovec Anton Porusz s strehe tako nesrečno, da si je zlomil tilnik, ter je umrl. Zapustil je vdovo s petimi majhnimi otroci. Žena ja delala noč in dan, a vend^^| ni mogla dovolj prislužiti za-se in za otroke. Ker al ' mogla plačati stanarine, jej je gospodar odpoved™ stanovanje! Proti večeru onega dne, ko je moralam hiše, je prišel sam tja ter je našel ženo in njen pet otrok mrtve na dvorišču poleg ubornega pohišmB 1 vdove. Iz obupnosti je zastrupla sebe in otroke. Lj^H dje so hoteli gospodarja linčati, vendar se mu je po^H srečilo, da je ubežal. ; Kralj pase kravo. Italjanski kralj in kraljica« princesinjo Jolando sta preko poletja na gradu Rafl conigi. Večkrat se sprehajata v spremstvu komornilH po obširnih kraljevih posestvih, oblečena najpriprcS tejše, da ju ne spoznajo ljudje. Nedavno sta zopel hodila peš, ko je postala kraljica žejna. Prosila stil neko staro žensko, ki je pasla v bližini kravico, najfl jima da mleka. Starka je odgovorila, da ga nima, ^H da pojde po vode, če hočeta paziti na kravico. „IM bro, pasel bom jaz", je dejal kralj. In vzel je starfl šibo in pazil na kravo. Ko se je vrnila z vodo i«H se je kraljica napila; je vprašal kralj starko; kj možje, da ni videti daleč naokoli nikogar. „Sli «■ gledat kralja in kraljico v Racconigi", je odgovoriH starka; me ženske moramo seveda ostati doma." Kralji pa ji je dal nov zlatnik za 20 lir in dejal: „Kralj« in kraljica sva midva, dobra žena! Starka je začela! trepetati od straha in tarnati: „Moj Bog, kaj seml storila! Kralj je pasel mojo kravo!" Kralj pa jo jel smeje potolažil in odšel s kraljico dalje. Pes prijatelj kolesarjev. V vasi Vrutici na Češkem ima trgovec g. Vaclav Nemec bernardinskega| psa „Greifa.tt Ta pes ima posebno naklonjenost do! kolesarjev, to pa za to najbrž, ker njegova gospodarja] mladi in stari Nemec, oba kolesarita. Bernardinec „Greif", kakor se je tega privadil pri svojih gospodih! spremlja vsakega tujega kolesarja po celi občini, ml gorje manjšemu psu, katateri bi hotel z lajanjem na- I pasti kolesarja: velikan „Greifa prime lajalca za ko-1 žnh, strese ga na malo ter ga verze. Ako pa ima kaki kolesar bič ali zavitek, mora ga izročiti BGreifuft, ka-1 teri samozavestno vzame vse v gobec, potem pa beži I naprej ter kaže pot k trgovcu in gostilničarji Svo-1 bodi konec vasi, kjer je izvrstna postaja za tuje ko- I lesarje. 40 hiš SO porušilo. Kakor poročajo iz Saragose, I je bila te dni tam uprav grozna nevihta, katera je I porušila 40 hiš. Pod razvalinami je našlo smrt tudi I šest oseb. Skoda znaša več miljonov. Deset muh snedel je v Ljubljani v neki restauradji I nek komisjonar. Gostje so tožili, da so muhe jako I sitne, na kar se oglasi komisjonar, da sne za en vrček I pive deset muh, Če mu jih nalove. Deset muh je bilo I hitro ujetih; vrček pive prinesen, on pa je snedell muhe in potem spil pivo. Gostje so ga molče gledali in občudovali dobri tek, katerega je imel. Vsa vas zgorela. Iz Budimpešte javljajo, da jel nastal v Kanizsi v Barsem komitatu požar, ki je upe-fl pelil 28 hiš prav dotal. Skoda je jako velika. Mnogo I prebivalcem je ob sve svoje imetje. — V Bodzas-Ujli, I tndi na Ogrskem pa je zgorelo 20 žitnic z vsemM stranskimi poslopji. Le malo posestnikov je bilo zavarovanih. Slučaj telepatije. Časnik „Le Journal" je priobčil sledeči dogodk: Grof Suvarov, sodnik v New-Yorku, je predsedoval te dni neki razpravi. Nenadoma je vskli-knil: „Bog, žena in hči mi potujeta po morju, besni rihar, ah zadela ju je strela. Pomoč!" Občinstvo je ■islilo, da je sodnik zblaznel. Odpeljali so ga domov, i mej potom je neprestano javkal, da mu je ženo in Eer ubila strela. Zdravnik ga je miril in tolažil, da I pač ni res, a sodnik se ni dal utolažiti. „ Stene »dne dvorane1', je dejal, ,.so se prej kar odprle in ■del sem razburkano morje, razsvetljeno od ognjenih Bfekov; na krovu ladije stojita moja soproga in hči, idari .strela in obe sta se zgrudili na tla/ Cez Ini pride telegram, ki je naznanil grofu, da mu ■eno in hčer ubila strela baš isti čas, kakor ju p videl. Pet ur v morju. Iz Istrije pišejo iz Malega Lo-pja. da sta neki tamošnji kmet in njegov I21etni in odplula z ladijo na morje. V kanalu pri otoku psa ju je zalotil vihar, ki jima je poprej, nego sta na spraviti jadro, preobrnil ladijo in ju vrgel v torje. Pograbila sta za ladijo, ki pa je bila na ne-ireco; skoro, vsa pod morjem. V strahu, da se ladija »topi. sta morala nesrečnika, zdaj jeden zdaj drugi »puščati isto ter plavati ali držati se na morju, mej ko je drugi počival, drže se za ladijo. V tem ibnpnem položaju sta se nahajala polnih pet ur, do-tler ju ni zapazila neka ribaška ladija, ki jo je vsa foieinogla, privedla na kraj. *-id in prelat. Pred nedavnim peljal se je prelat leheicher, profesor morale po železnici, in v kupeju 8 naletel slučajno na nekega zida. Zid je začel takoj I ibavljati duhovnikom in farovškim kuharicam. Družba Ikupeju se je očividno zabavala ob teh ^duhovitih hradbah", le Scheichcr je molčal. Ko pa je žid jeden-uat dokončal svoja pikantna izvestja, naprosi Sch. I iražbo za posluh, naj tudi on kaj pove. „Bravo le Ikjte!" pravijo vsi. — »Tedaj pred kratkim, začne I fcheicher pripovedovati, umrl je na Tirolskem star id, kložnjar. Žalujoči rodbini pa je bilo najbolj žal, I a bi dala nepozabnemu ranjkemu novo oblačilo za I ni svet, zato so ga oblekli v staro kapucinsko kuto, I i jo je še ranjki kupil v nekem kapucinskem samo-JI tann, ko je že ondi niso mogli več rabiti. — Žid I ride pred nebeška vrata, plašno potrka, ker mu je I est očitala, da se je pri kupčijah včasi vedel ven-lierle preveč .klerikalno'. Toda, komaj ga zagleda zvesti |j ebeški klučar, takoj ga spusti notri z ljubeznivim I asmehom: „Ah, tirolski kapucinček, no, to je lepo, I ! hitro semkaj, da se malo ogreješ in okrepčaš!" || imaln na to pa so se oglašali nekateri tožniki izmed I Henih, da se jim izgubljajo razne nebeške dragotine: I idi pri zlatem nebeškem tronu so zapazili, da je velik | os zlata odkršen. Sv Peter se je rotil, da ni spustil |j oiri nobene sumljive duše, v zadnjem času je itak I prišel jedini tirolski kapucinček. Pritožbe pa so se Bendarle množile. Ko pa je neznani tat nekega dne I kradel celo sv. Petru hlače, bilo je konec Petrove potrpežljivosti, in v svoji uradni nezmotljivosti je izume! prav radikalno sredstvo, kako priti do tata. Sklical je nebeščane ter jim rekel: Jutri Vam dam prosto, ne bo vam treba ves dan popevati; v peklu bo jutri licitacija, torej kdor hoče, se je lahko udeleži, in naj vzdigne roko!" „Jaz, jaz", vpije kapucin, in po takem spoznali so zida, ter ga iz nebes takoj spodili". — Sch. je končal, v kupeju so se zdaj sme, jali zidu, ta pa je v najbližji postaji izstopil. Urednikovi vzdihljaji. Kako težko je urejevati list tako, da bo vsem naročnikom prav, o tem piše nek angleški list pol v šali, pol resno: Ako je v listu preveč politike, ga nikdo noče. Ako so članki predolgi, niso prebavljivi, ako so prekratki, imajo premalo v sebi. Ako so črke premajhne, pravijo, da so nečitljive, ako so prevelike, je zopet prigovarjanje, da ima list malo vsebine. Ako donaša brzojavke, pravijo, da lažejo, ako jih ne prinaša, pravijo, da se zadržujejo iz politične špekulacije. Ako piše o mestu, kriče na deželi, da se njih ne misli, če piše o deželi, se mesto dolgočasi. Ako se nepristransko poroča o kakem zboru, pravijo, da se hoče polniti prostor. Ako urednik zahaja v cerkev, je takoj klerikalec, ako ne zahaja, tedaj je brezverec, ako piše za kmeta, sovražijo ga gospodje, ako pa se poteguje za gospode, ne marajo ga kmetje. Sploh je malokateri urednik čita-teljem po volji, zadovoljiti pa jih ne more nikdo! Nam se zdi, da je pri nas ravno tako. Zopet velika nesreča s petrolejem. Kuharica davčnega kontrolorja v Ajdovščini na Kranjskem je hotela napraviti ogenj, da skuha večerjo. Oblila je drva s petrolejem v steklenici, ki se je razletela. Kukarica je hotela v naglici pogasiti ogenj ter vrgla nanj škaf vode, ali v tem hipu jo je objel plamen in obžgal. V njeni bližini sta se igrala tačas dva otroka g. kontrolorja, in jednega, triletnega dečka, je tudi objel plamen ter ga nevarno ožgal. Bližnji, ki so prihiteli, so le z veliko težavo pogasili ogenj ter potegnili kuharico in dečka iz njega. Kuharica, ki je mlada vdova, je vsled groznih opeklin drugo jutro umrla. Zapustila je troje nedorastlih sirot. Deček pa je umrl v naslednji noči. Gospa soproga kontrolorjeva je vsled strahu in prijetih opeklin pri gašenju v nevarnem položaju. Konj je ubil 14. p. m. poldrugo leto starega sinčka posestnika Er. Vovka v Šalovieah pri Št. Petru na Kranjskem. Nesreča se je zgodila v hlevu vpričo očeta. Nag gost je prišel v neko gostilno na Schafbergu blizu Dornbacha, ki je zahteval pijače. Gostilničar pa je čudnemu gosta pokazal vrata. Ali nagi mož je šel preko ceste v drugo gostilno, sedel ondi za mizo in zahteval vina. Gostilničar pa je peljal gosta na policijo, ki ga je spremila končno v blaznico. Roparski načelnik ujet. Georgij Dimopulos, najbolj nevarni roparski načelnik, katerega se je v Ma-cedoniji vse balo, se je pripeljal pred par dnevi v Volos ter je bil celo tako predrzen, da je šel, čudno oblečen, v neko kavarno. Tam ga je izpoznal orož-niški korporal in poklical je še pet redarjev; toda ko — 10 — ga je hotel orožnik prijeti, ga je ustrelil Dimopulos v oko. Po dolgem, hudem boju se je šele posrečilo redarjem, z vezati smelega in nevarnega roparskega načelnika. Za blltariCO suhijadi. Gozdnar kneza Liechten-steina je zalotil v Koričevem na Moravskem 35letnega delavca Schlampo, ko je nabiral po gozdu suhljad. Delavec je zbežal in gozdnar ga je ustrelil. Delavec je bil velik siromak in ima ženo s 5 otroci! Gospodarske stvari. Skrb za plemenska goveda. Glede na zdravje bi bilo najumestnejše, da bi bik hodil po leti na pašo. A vender to iz raznih vzrokov ni dopustno. Bik je namreč preneroden in prchudomušen, toraj nevaren. Dalje uče izkušnje, da delajo v hlevu krmljeni junci boljše in krepkejše mladiče od onih, ki se spuščajo na pašnike. V tistih krajih, kjer je živinoreja močno razvita, bikov ne gonijo na pašo. S tem pa nočem in ne smem reči, da morajo stati vedno v hlevu, kajti to bi ne ugajalo zdravju, in dalje bi bilo kvarno plemenski iskrenosti. Junec neobhodno potrebuje kretanja in svežega zraka. Vse to se mu lahko nakloni z malim delom, ali pa s tem, da ga spuščamo v ograjen prostor (tekališče). Skoraj pri vseh živalih naš gospodar štedi s klajo, a za bika se mu ne smili nobeno kr-mivo. Navadno mu poklada tako tečne krme, kakor bi ga hotel zaklati že prihodnji dan. To je napačno. Junca ne smemo preveč krmiti, a tudi premalo ne; najbolj ugaja nekaka srednja mera. Pretečno krmljen bik postane predebel, pretežek, prelen, ter izgubi mnogo dobrih plemenskih lastnostij. Dalje uče izkušnje, da dajo pretolsti junci prav slaba teleta, ktera dostikrat poginejo kmalu po porodu. Nasprotno pa je tudi prepičlo krmljenje jako, da, še bolj neumestno, ker škoduje mladičem in ker pomanjša plemensko moč. Počivajočemu biku (kadar ne plemeni) dajajte sena, rezanice in slame. Kadar pa ide mnogo po plemenu, tedaj mu pokladajte dosti sena in nekoliko celega ovsa; za pijačo pa mu ugaja čista, ne premrzla voda. Pre-vodena krma mu ne tekne, kajti taka mu ne podeljuje moči in iskrenosti; torej mu ne dajajte repe, krompirja, odpadkov iz žganjarij, cukraren itd. Mlad junec postane že z enim letom nekako neroden in prevzeten. Umen gospodar pa mu pokaže že v tem času, da ne sme vsega storiti, kar bi se mu zljubilo; Bmlado drevo se upogne, a staro se zlomi", pravi pregovor. Vender mi je precej omeniti, da se doseže mnogo več z lepim ravnanjem, kakor pa s palico. Napačno bi bilo toraj junčka za vsako malenkost pretepati, a kadar zasluži, takrat ga je treba ostro kaznovati. K vodi naj se goni na vrvi, da se navadi na človeka, in da je kasneje bolj pohleven. Mladih bikov ne smete pustiti, da bi se bodli, ker bi se potem močnejši, veseli svoje zmage in moči, lotili vsake živali, ali še celo človeka. Za ukročenje so tudi kaj dobri nosni obročki. Bika caj krmijo in gleštajo moški, ker niso bojazljivi, so bolj srčni in tudi bolj močni od žensk. Najpametnejše je, da ga hrani in cedi že noSko-l e. Ali unnjal od mladosti eden in isti človek. Junec se polagom navadi na svojega pastirja, priuči se njegovemu glad in njegovi obleki ter mu je povsem pokoren. Ob čas krmljenja naj hlapec vedno hodi v eni in isti oble! k biku, in vselej naj ga nagovori z navadno best bikec moj, sivček, šareč itd. Pri snaženju ne bojazljiv in strahopeten, a tudi prenagel ne smeš bil Vedno ti je misliti na to, da je žival brezpamel ter obdarovana z neznansko močjo, s ktero more vi čas ugonobiti človeka. Bik je vedno čuden v svoji obnašanju, in nikoli mu ni prav zaupati. Za plemen^ ske krave ni treba posebnega krmljenja in tudi n posebne strežbe. Z njimi ravnamo prilično tako, kakfl z navadnimi molznimi kravami. Le v drugi polovici brejosti jim moramo polagati več klaje, da dobivat« starka kakor tudi sad dovolj hraniva. Dalje je trebi odpravljati vse one vplive, ki povzročajo zvržeojB En do dva meseca pred porodom naj se krave m molzejo, ker bi to škodovalo mladiču. Sedem dnij (fl še več) pred storitvijo in kakih pet dnij po storit« naj se kravi pritrga nekoliiko krme, ker vemo, dJ potem ne zboli tako pogosto kakor v nasprotne« slučaju. Nekteri gospodarji imajo krave, ki so viso™ na času, vedno zaprte v hlevu. Z neke strani je cer to prav, ker se žival v hlevu posilno ne duje in toraj vsled poškodovanja tudi ne zvrže nasprotno nam je pomisliti, da počasna hoja ne učinj nikdar zvrženja, le skakanje in poškodovanje mora zabraniti. Kravo spuščajte do poroda samo (ne skuj z drugo živino) na pašo, ali pa jo zapirajte v ograj vrt. Zmerno in počasno, do poroda trajajoče kreta daje nekoliko poroštva, da bo žival lahko ter pravi porodila in da mladič ostane krepek in zdrav. Najv teških porodov opažamo pri tisti živini, ki nepresta v hlevu stoji, a manj pri oni, ktera mnogo hodi; vinozdravniki so se o tem natanko prepričali. Koliko časa naj se namakajo sadne tropine n jesih? Odgovor: Tropine se vržejo v kad, ktera «* postavi v primerno gorek hram; k tropinam so do) dene še slabejšega razkrhnjenega sadja, olupkov a obrezkov, ako jih je kaj od sadja, ki se pripravlja sušenje; tudi ostanki kuhanega sadja se dobro obrne, ako se vržejo v kad. Na vse te zbirke se nalije liko vroče vode. da je gosta mešanica. Ta se pot pusti osem dni prav na miru, potem pa se v ožim niči izžme mošt. Ostale tropine niso za drugo ne za gnoj. Kako jo treba potem ravnati z moštom, n priporoča več načinov, pa najbolj se priporoča način po kterem izdeljujejo Franzozi svoj sloveči vinski jesilj Oni ravnajo tako-le: Odprta kad se napolni za e tretjino z dobrim starim jesihom, dve tretjini pa dodene sadnega mošta in se tako pusti 8 dnij; pote se odloči dve tretjini jesiha iz kadi in se nadom z dvema tretjinama mošta, in tako se ponavlja vs osem dni, dokler je kaj mosta: Prezreti se ne sme tem da je za izdelovanje najbolj ugodna toplina do 25° C. Ali je res, da dajejo krave pri eni in isti k zjutraj slabše mleko kakor opoldne in zvečer. Res to, in poskusi so to pokazali, da krava daje — 11 jmastnejše mleko, kolikor krajši so presledki med molžo. Iz tega sledi, da mora biti pri kravi, ktero molzemo trikrat na dan, zjutraj najslabše mleko, ker ne od večera do jutra najdaljši predelek, Ako pa kravo molzemo dvakrat na dan, n. pr. zjutraj ob 6. | uri in zvečer ob 6. uri, potem ostane mleko pri eni in isti krmi od obeh molž enako. Vzrok tem pojavom ne dejstvo, da mlečna žleza izceja tem manj tolščobe, kolikor bolj je napolnjena, napolni se pa zlasti takrat, [kadar se vime dolgo časa ne pomolze. Loterijske številke. Trst, dne 24. avgusta: 37, 79, 47, 6, 64. Gradec, dne 31, avgusta: 28, 24, 79, 77, 1. I Knjigovezki učenec 0 (BuehbinderlehrUng) ki mora znati tudi nemški, iz poštene hiše, se takoj sprejme pri W. Blanke-ju v Ptuju. p roda $C kp traPtlik v ptujskem mestnem logu (Stadtwald). Pojasnila daje iz prijaznosti Fr. Putrlch V Ptuju, Brandgasse 18, 300 Za oskrbovanje živinske trgovine ■ govedoreje posebno ugodno pripravno posestvo ležeče v ptujski okolici, ■ središči šestih, mnogoštevilno obiskanih sejmov, blizu hrvaške meje, se jroti najugodnejšim pogojem proda, tudi se proda dobro ohranjena stre-Sina (Dachstuhl). Povpraša se pri upravništvu „Stajercaw. 299 1o$* Kasimir y Ptnji priporoča svojo obilno zalogo in sicer: I klajno apno, „Flora" in „Gloria" živinski redilni pra-■ek, mrcesni prašek, lim za muhe, papir za muhe, [pravi amerikanski, cement roman in^portland, Strešni lep, kotran, karbolinej, firnis, lak za tla, železo, po-ftištvo, vozove in usnje, oljnate barve za slikarje Ed hiše. kvarte za igrati in razglednice, špirit za noreti, penzelne in krtače, štopelne, mast za čevlje in vozove. j Najboljša postrežba in najnižje cene. 29° loooooooooooooooooooooo Pridno, pošteno in trezno majersko družino CMaierleute) latera se razume z živinorejo in tudi z obdelovanjem jrinograda zasajenega z amerikanskimi trtami, sprejme n 8 15. novembrom. Prosilci (3 delavci brez majhnih otrok) naj se predstavijo osebno pri W. Blanke-ju v Ptuju. !XX Graščinsko oskrbništvu v Ebensfeldu pri Ptuju naznanja, da je prevzel samoprodajo njene fl montagner semenske rži J. Straschill na Bregu pri Ptuju. 29t; < XX W. Blanke v Ptuji glavni trg Štev. 6 [ ogerska ulica štev. 6 nasproti veliki nemški cerkvi. | nasproti veliki ooiainici. Tiskarna, knjigarna,knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig: in zaloga kvart -^g Vsaki čas velika zaloga vseh iolskib knjifl v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskin! opisooalnlb knjig za trgovce, vseh pisalnih in Jolskin potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in soilnega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; ZaPitkOO, papirnatih PreiiC, papirja za zapilanjC itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. iV« debelo in drobno. Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske nraflt, šolska vodstva, obč. prcdstoiniitoa i. t d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijskib potrebičin po najnižjih cenah. Izdeljujejo se po ceni in hitro: trgOPSk* tiskooinc za trgovce in obrtnike in sicer: pisttia, zavitki z natisom tvrdk, računi. iMZitniec. raslovnc karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, stambilj« iz kavčuha in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških od Škofij s t va potrjenih IfBF" molitvenikov v jako lepem vezanju po raznih cenah. Pripovedne knjige v zabavo in pouk z lepo ozaljšanimi platnicami v veliki izbiri. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma priskrbi. Ravnokar je došla: 6raSka nemika pratika 1902, k 7 kr. — Slooenska pratika za !»02. leto a 10 ke. in I2 kr., za prodajalce mnogo ceneje. Razglednice o nailinejJi soctlotiskooni izoriitoi pošiljam jaz za K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naroČila. , ceneč zmožen, se sprejme lim blagom. 12 — Dr. Rose balzam za želodec ■9 Praško domačo mazilo iz lekarne B. FRAGNEB-ja v Pragi |#--------------------- je že ve« kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje pospešujočega in milo odvajocega učinka. Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdrzuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. gf£~ Po pošti razpošilja se vsak dan. "tBKE Proti vpoS-iljatvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero obrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 ii 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 1*58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 1-68 6/2 pušic, ali za gld. 2-30 6/1 puSic, ali za gld. 248 9/S pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo po-stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Rehrbalk in g. Hans Molitor-a, v Celju pri M. Rauscher-jii in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav Uxa-tu in pri g. Maks Leyrer:ju v Radgoni. 101 Pozor! Poz or! Za samoizdelovanje domaČega icsiha rabi se i .Jedilna esenca". 3>/, kg. te esence na 100 litrov vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. Qfi£" Za ložje preskrbovanje tudi v odprtih j steklenicah po 25 Rf.i ta vsebina s 5 litri vode j pomešana, da o litrov izvrstnega domačega je-siha K. WOLF, drogerija v Mariboru, Herrengasse štev. 17. Pazi naj se ime flrmc. 229 271 V najem se da novozidana pekarija na lepem prostoru blizu rudokopa, kjer daleč na okrog ni nobene pekarije ali konkurence. Ponudbe je poslati pod šifro: „S. M." pošta Konjice (Gonobitz). L AMPIJONl mi: 227 v največji izberi in po najnižjih cenah priporoča W. BLANKE v PTUJU. V najem se išče prostor za malo štacuno. Ponudbe pošiljati so na upravništvo „Štajerca". 285 V najem se da trgovina na dobrem kraju brez konkurence. Vprašanja sprejema upravništvo „ Štajerca 286 Imam še 5 polovnjakov rudečega in 25 poloviijakvv izvrstnega vina iz že dobro znanega hriba Vinarje po primerni ceni na prodaj. Spoštovanjem AntOtl Pseničnik, posestnik, Prihova, pošta Konjice. 288 Trgovski pomočnik (Commis) in dva UČenca, nemškega in slovenskega jezika zmožni, iz solidne družine, se sprejmejo takoj v trgovino z mešanim blagom Jos. Winkler-javSlov. Gradcu.276 Pridno, pošteno in trezno # majersko družino (Maierleute) katera se razume tudi z živinorejo, sprejme se s' novembrom. Prosilci predstavijo naj se osebno _________W. Blanke v Ptuju.__________ MeS6anska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Pti zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je not parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj mM žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spal ____ hati i. t. d. M A d. Hochegerja glarao zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrlk) Dunaj VIII/2 Josefstfidterstrasse B4 nasproti postaje mestne železnice „Josefstadterstrassc.u Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinoa Špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da; se raznesli, so vedno pripravljeni delo. — Najboljši in najmočnejši sti kar se tiče vstrajnosti. — Primerni! kmetijske, industrijske in druge nai — Popolne mlatilne priprave. — tilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske mori za i nro samo 4 do 6 vinarjev II Cenilci brezplačno in poštnine prosto. | Jako sloveč lokal opravljen za konfekcijsko in mešano trgovin s trafiko, v nekega cvetočega trga na Spodnjem Štajerskem, odda se ki sposobnemu trgovcu v najem, aventuelno pozneje hiša z lej posestvom proda. Ponudbe je pošiljati upravniStvu »Štajerca" v Ptuju pod ...I. K. — 13 — „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, I prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. ■ Štajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. I io izvodov stane na leto 6 kron 60 vin. s pošto j vred. I Naslov: „Uprapitel|J BUZBA OJ[Bl' _______________Pisizi iBHouacH_______________ 1 #==##-----+: I Trgovina •p- z špeeerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo. TRAUN & STIGER v Celji. =- • —•• •== 263 — 14 — mestna hranilnica v Celji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% niirri obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560*42. 3. Posojila na hipoteke se s 5°/o ™mi, menična posojila s 5Va°/o nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka pofltne hranilnice na račun Štev. 807870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo irm$Ka darili) priporoča f m o l i t»e it i k r &?;•, veliko izbiro v najlepši vezi po najnižjih cenah W. BLANKE v Ptuju Glasni trg « • « « • Unflertborgasse nasproti mestne £ui>nc cerkve. r nasproti veliki vojaSnid * šeiger»jeva trgovina z knjigami in pisalnimi potrebsbU v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo največo zaloga molitvenih in Šolskih knm in ljudskih (narodnih) spisov, 201 Preselitev obrti. Imam čast, mojim cenjenim odjemalcem, in p. n. občina najuljudnejše naznaniti, da sem svojo obrt iz Burgergasse p selil na glavni trg štev. 14. Opirajoč se na mnogoletno vodstvo obrti v tej stroki i| na obisk mojsterskega kurza na Dunaji, smem upati, se mi bode posrečilo, vsem željam svojih cenjenih odjenw popolnoma ugoditi: Prosim torej na mojo firmo blagohotno ozir vzeti in v slučaju potrebe z napravljanjem oblek zaupati, za kojih a vršitev pri najnižjih cenah bodem se potrudil vsaki čas. enem si dovolim, na svojo obilno zbirko vzorcev tu- in inc zemskih Stolov, kakor tudi na vpogled mojim odjemalcem razpolago danih modnih časnikov opozoriti. Nadaljnih naročil nadejoč, se beležim vsim spoštovanjem A. Masten 274 krojač za uniforme in obleke civili ^ — 15 J5 raje rs k a W 79 (OSVEŽUJOČA pijača. Nepresegljnra afcwilna voda tec Razglas. Na deželni sadje- in vinorejski Boli v Mariboru vršil se bode od 16. do fctevši 21. septembra letošnjega leta kurs Ha vnovčenje sadja in zelenjave ■)bst- nnd Gremuseverwertungskurs). V istem Bode se o žetvi, shranitvi, razpošiljatvi in Brimerni predelovalni metodi sadja za Brpežno blago, v teoriji in praksi poduče-Ivalo. Razen tega bode se tudi konserviranje ■azlične zelenjave po pripravnih metodah Bbdelovalo in vse to vdeležnikom tako Baleč raztolniačilo, kolikor je za zvršitev omenjenih del potrebno. Učiteljski honorar ■se ne poviša. Prijave za vdeležence imajo se nasloviti Badirekcijo štajerske deželne sadje-|in vinorejske šole v Mariboru. wi I RAZGLAS. Dva nova živinjska sejma na Ptujski Gori se ■Meta vršila: prvi v soboto dne 7. septembra, drugi h četrtek dne 31. oktobra. Ta dva sejma sta že lansko Bto bila dobro obiskovana in se s tem naznanilom vsi prodajalci, kakor tudi kupci opozarjajo. 299 ■Čudež iz Švice. Podpisana firma posije vsaki osebi, kateregakoli stanu ■roti poštnemu povzetju za ceno, kakor je Se ni bilo v trgov-Hem svetu, to je za samo 2 kroni 60 win. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo uro "tJKS ■ triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročite^ elegantno, ko faponirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne fcajala. se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo Št. 29. 293 ornega učenca m M Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu*' v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frisno sadje, jabolka, hruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen. vsakovrstni fižol, maslo, surovo maslo (puter), med (Schleuderhonig), čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren in drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje. Use to po visokib cenab. M [dobro Šolsko izobrazbo sprejme takoj v učenje v trgovino z Janini blagom Maks Berlisg, ŽUale pri Rogatcu. 291 Jo s, Kasimir v Ptuju priporoča svojo obilno zalogo in sicer: najfinejše namizno in jedilno olje, sadni in vinski jesih, jesi-hovo esenco in kislino, kiselo vodo: rogačko, radinsko, in konigsbruner, pivo v steklenicah in sodčkih „Bratov Reinighaus" v Gradci, prav dobor švicarski sir, salami, špeh papriciran, harinke, celi in sekani špek, svinjsko mast. pMonte Ckristo", najfinejši želodčni liker, moko iz parnih mlinov, kavo, čaj, sladkor, kakao, čokolado, rnm, slivovko, vinski cvet, vsakovrstne dišave (Gewurze) i. t. d. Najboljša postrežba in najnižje cene. 295 August Kanzler kleparski mojster pri Sv. Lovrenci na Dravskem polju se priporoča slavnemu občinstvu v svrho kleparskega dela kakor: stavbenega dela (Bauarbeit) n. pr. tlflpraUO streb za zvonike, stresne žlebe in križe, okne in ga- latltrijske pOSOde ter vse to izdeluje zvesto, lepo in po ceni; popravila zvrŠi točno. 294 Za dojilko (Amme) želi takoj nastopiti Ana Rep v Mezgovcih, pošta Možkanjci pri Ptuju. 298 — 16 — Kdor namerava kupiti nagrobne kameni naj obišče kamnoseško podjetje J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-aj Sfl^ tam se nahaja čez 100 izgotovljenih novih, nagrobnih kamenov "•I po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita^ lignita i. t. d. v zalogi. 22a Najboljše dobavanje! Strogo solidna in lepa dela plugiizjekla K**#in£* za travnike in mi orane diagoi poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola", stroji za košnjo in žetev, z&mZ°k^m° t/rablje za seno in ietev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljivlmi tečaji, Jako lahko *a goniti pri čimur se prihrani 40°/» moči. Mline za debelo moko, Najizvrstnejši in priznano najboljši a 1-, 2-, 3- *n 4-rczala, razdeljene in reznice za repo, stroji za mlatiti in za Triteli (kupje) 8 patentovaniml valjčnimi, okron!irai in mazljivlmi tečaji na roko, na vital in za na par. za naprego 1 do 6 Živinčet. YYYYVYYYYYYYYYYVYYYYI Najnovejši mlini za čiščenje žita trijerji za roškanic turšice. Samotvorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši „Syphonla", prenesljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano poj najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ustanovljene 1872. Ph. Mayfarth & Co. C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par, Dunaj, HI Taborstrasse št. 71. 750 **™<™>- Odlikovana i orez 450 zlatimi, sroberniml In Oronaitiml Svetinami na vsah vedjlh razitavah. Ilustrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in predajale! se radi sprejmo. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Josef Gspaltl zlatar, srebrar, optiker in trgovina z urami v PTUJU ****** priporoča svojo največjo obilno sortirano zalogo, vedno uajnovejSih in naj- solidnejših dragotin, zlatnine, srebrnine in blago kristofle kinežkega srebra, vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po Zdravniških predpisih, stekla za brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, arasmeter, zdravniške maksi- maltermometre, vodne vage (libele), Rollmasse, daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete, PsakOvTStne klOSterneubUrJke Oflfle ti UMtotoi Z8 Cine, Šsaitlt, »Oil HA. po nuličnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih Švicarskih Žepnih ur, zlatih* Sit- brnih, tula i* nikelnastib, samo dobrefla izdelka najboljših firm in mark proti večletni garanciji po naizmernei Jih cenab. — Vsakovrstni liSp, ure, stare srebrne in rimske bronaste denarje, starovino, pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur olno zadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrže. 219 C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Potil and-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gled6 tlakovn* in odporne trdote dalet nadkrillaloel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, UI/3 Rennweg 5. lil Dobre ure in po ceni proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpl šilja Karl JIcKermann, urar, trgovina s zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU Dobre nikelnaste remontoir-ure od gl. 3.50 viSje. Dobre sreberne remontolr-nre od gl. 5.50 viSje. Dobre prage zlate remontoir-ure od gl. 15.— viSje. Dobre stenske ure z briera od gl. 2.50 viSje. gledališkem poslopju, Dobre pendel-ure z bitjem ir gl. 6.50 višje. Pristne sreberne periilce gl. 1.20 višje. Pristne sreberne poročne Pl par od gl. —.80 viSje. , nikelnaste vre, budilke odi 2.— viSie. Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuja