Slovensko-nacijonalen list.
.Jeseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne, — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
At.
JVobp^F^ narod, rcsnica.
Oglasi in poslanice sc računajo po pctif-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo „Jeseniške Straže" v Kranju,
I. leto.
^	1212. laTLtilejia t*	100*5.
Vstajenje.
Vcčnomlada Vesna je premagala zopet temno Moreno. Svoje zmagoslavje obhaja sedaj prebujena narava, katera se nam dozdeva lepša, krasnejša kot kdaj poprej. Prvo cvetje žc klije, drevje si nadeva novo, praznično obleko, naše oko razveseljuje mlado zelenje, kateremu gledamo povsod nasproti. Vse nas vabi na prosto k radosti in, ko opazujemo mlado naravo, ko nas ogreva pomladansko soince, vzradosti nam srce, kakor da bi se razgrinjala pred nami lepša, boljša bodočnost ----
Vstalo je naše ljudstvo, vzdramil se je naš narod, z mladeniškim ognjem in navdušenjem se je otresel okov in vezi, v katere so ga hoteli okleniti Lukniaii in Zabukovec. Prost teh spon, prost sebičnežev in njih sebičnih nakan hiti sedaj ljudstvo od zmage do zmagc.
Vstal je narod in danes sc veselimo njegovega vstajanja, ker lepši prihodnosti zre Gorenjec v oči.
Dolgo vrsto let je delala nemškutarska stranka z Lukmanom na čelu na to, da bi ostalo naše preprosto ljudstvo okovano v okove nevednosti, brezbrižnosti in mlačnosti. Vseh sredstev so sc posluževali Švabi, da bi okovali slovenske sloje še bolj v te spone, medtem pa, ko bi se zazibal naš narod v spanje, so ga hoteli pogaziti, hoteli so iti
PODLISTEK.
Za pirše od gigrla.
SakramS, Icok iiiomi zcicj za vclkoiiočiic pražiičc jest garat en pa gor pvačvat.
preko nas. Naše lepe Jesenice naj bi jim bila trda postojanka, nepremagljiva trdnjava, odkoder naj bi preplavljal oholi tujec naše slovenske pokrajine. Iztrgati so nam hoteli našo narodno zemljo, iztrgati nam zajedno tudi iz srca prosto mišljenje; vklenili bi nas radi v ostudno hlapčevstvo. In sekundirali so temu z vso vnemo Zabukovec in njegovi pajdaši. Iz Gorenjcev so hoteli ti možakarji napraviti ljudi, kateri naj bi voljni kakor jagnjeta nosili tujčev jarem, dokler bi ne izginili s površja, kateri naj bi umirali še dalje pod pezo nevednosti in zaslepljenosti.
Pa jarem je postal neznosen, žulil je preveč ponosne tilnike in kakor na povelje je vstalo naše ljudstvo, vstalo je in na hip se otreslo teh spon. Z neizprosno silo je vs p lam tel a v ljudstvu dolgo tlačena ljubezen do rodne zemlje in materinega jezika, vzbudila seje nepremagljiva želja po prostosti.
Zdrobljene so danes vezi, ki so ovirale naše ljudstvo v prostem gibanju, strte so pasti, ki so mu bile nastavljene. Nasprot-niško delo pa leži pred nami kakor razvalina in na njih prepevata svoje jeremijade Lukman in Zabukovec.
Kakor ponosen zmagovalec se ozira danes Jeseničan na svoje delo, spominja se na dneve, ko so prodajali njega in njegov dom najhujšemu narodnemu so vragu — Svabu za judeževc
Glih mau mam cajta, de vam morni use povedat.
Ta zadnkat sm vam pravu, kok so me fajmošir po ta prvga aprila posval en pa u špot spraul. Kso pa zamerkal, de jest nhn hec s tistm cajtngam za res gor jemlem en se jezim, so pa kokr an kšajt člouk prec na to pršle, de zane ni tko use glih, če se ndva Ipo al pa po stran škilva, en pa, k so vedi, de sm jest gigrl ana velika zvina, preh koro majo še cov na Dunej rešpekt — no pa za koga neč b ga tu d na mel, sej sm dost štderou, ta črno šovo skoz naredu en se učiv točo devat čn coprnce konnidorat en k so naš fajmoštr an ciobr gspoud čn k so m voli storjeno krivico poglihat en so me dal na cvino nedelo na kositi povabt en k sm se jest tam na nhn desn en na Aiulumoharja ta leu stran prou pošten najcdu čn nažvempou en scer povornž use drgač fajn, kokr sva se soje cajte, k sva še pr fr-žolanarjh šlderova, z Andumoharjam u Iblan 11 Pihlarjeum čeudr pr ta grenčm imeva, sc
groše in kot ponosen zmagovalec se ne maščuje nad Efijalti, marveč jih samo prezira in pomiluje.
Svoje vstajanje praznuje danes Gorenjec.
Veličastno zvonijo zvonovi, oznanjajo zmagoslavje naroda, vesele himne donijo na uho, veseli obrazi nam gledajo nasproti.
Vzdiha! je narod, a vstal je, otresel se ob pozni uri z mladeniško čilostjo svojih sovragov in hlapčevskih spon, boljši bodočnosti gleda danes nasproti in to ga bodri k nadaljnemu — vspeš-nemu delu.
Tovarna in delavstvo.
Konec.
Pri zadnjih občinskih volitvah je imela tovarna same dobre besede za delavca na jeziku; zadnji št raj k je pa pokazal, koliko so jej v resnici delavske tež-koče mar. Ali se pri tedajnih volitvah ni nihče vprašal, zakaj se pa tovarna pri deželno - in državnozborskih volitvah ne zavzema za tega ali onega kandidata. Vprašajte Lukmana in odgovoril vam bo, če hoče govoriti resnico: Mi hočemo imeti samo nemške Jesenice. Ali vi živite ali poginete, na m ni ni č m ar. Zase skrbite sami!
Zaponniitc si pa, delavci, tudi tole:
j pa gospoudu fajmoštro jesk razvozlou en so m tkole djai:
Gigrl, ti s pr men še zmerej in še zdej gcltaš za anga tačga čoveka, k ma lahterno prou na ta praum konc. Sam ta cesaršč tadu maš, de špasa na zastopš. Teb se ni bvo treba, k s tisto flikšrifto brav, prou nč ustrašt. Sej veš, de se ma vse za spaš gor uzet, če dam jest kej drukat. No, pa k s zavol tistga sojga ta velčga strahu pred ajdč — kam neč s gledou, k s brau, sej jest sm mou sam liberalce na pič — tkaj škode trpov in pa pr Ideh ob krdit pršou, bom pa jest zdej tojo pršono pr Ideh spet u rešpekt spravu.
Po th fajmoštrovh slaščh besedah so me pa tače souze polivc, de sm biu še bi mokr, kokr portarturšče žabe. Glih tkaj, de sm zjeclou še par besed za bohlonej.
K so me pa fajmoštr tačga vidi, so pa koj za besedo pograbi en djal:
Veš, gigeri, jest sm rajtou, de b bvo ta narbol, če b t zdej ta velč tcdn kej
Razmerje do tovarne vas veže samo pri delu. V mišljenj'u in najsi bo to politično, versko ali socialno, vam nima tovarniško vodstvo ničesar predpisovati. Tukaj ste sami svoji gospodje. Če vas hoče vodstvo prisiliti do kakega koraka, je to nasilstvo in proti temu se branite lahko z istim orožjem. Tovarniška direkcija posredno ali neposredno le prerada preti z grožnjo, da bo odslovila vse one iz službe, kateri ne bode tudi zunaj tovarne plesali po taktu, katerega daje Luk-man in njegova muzikbanda. Zakaj pa imate svoja pravila bratovske skladnice? Med drugim je v teh tudi povedano, da podjetništvo odslovi delavca lahko brez odpravka iz službe, ako dela v škodo podjetju. Na to bi se morda tovarniško vodstvo sklicevalo. Toda vsemogočna ni ta tovarna in so še ljudje na svetu, ki tej ošab-nosti podstrižejo perutnice. S tem pač ne delate škode tovarni, ako nočete iti s tistimi par pritepenci, ki se mastijo z vašimi žulji, v boj za vsenernško stvar. Tako bo razsodilo razsodišče in vodstvo bi moralo vplačati v bratovsko skladnico tisti denar, kateri bi se vam izplačal na renti. Tovarniško vodstvo ne more kar tebi nič meni nič prazniti blagajn bratovskih skladnic. To jej prepovedujejo zakoni, ki imajo tudi za švabsko tovarno veljavo.
In če Lukman grozi, da bo tovarno zapri tri ali še več mesecev, je to zopet grožnja brez vsake podlage. Kar tebi nič meni nič se tovarne ne zapirajo, najmanj pa tedaj, kadar je dovolj naročil. Seveda tedaj, kadar bi ne bilo dela, kadar bi ne bilo naročil, tedaj bi že zaprli ti gospodje tovarno, toda zaprli bi jo zgolj vsled tega, ker bi ne mogli dati dela delavcem. Da bi sc pa*v času, ko tovarna najboljše deluje v financi-jalnem oziru, kar nakrat prenehali z delom, tega jim ne more nihče verjeti. Gospodje akcijonarji so že toliko sebični, da ne mečejo po 200.000 in še več kron čistega dobička v vodo. Bolj kot kdo drug skrbijo najprej
kšcfta dau. Sej t bom pošten pvačou, kokr se spodob med brat ii Kristus. — Usak dan bo^ pr men na kosiu, jedu boš, kar boš votu, piu pa tud, zraun t bom dau pa še za par fraklnov ta grenčga, kralik pa mau, tkaj uš zasvužu, de se t bojo kar ar-žet trgal. Povrh t bom dau pa še kače stare hvače, pa še kakšn druj abšesan gvant.
Men so se pr tnio kar sline cdive, Andumohar je biu pa kar plou. Pa sm s od fovšarije mislu: Gigerl, glih za pirše sekat boš mou nekej; če pa ta špas še našmu redakterju poveš, t bo pa ta tud kakšn finfar šuknu.
Fajmoštr so pa naprej praul:
Viš, gigrl! Pr cerku b te prou loiika ponucou. Če vočeš pajčovne ometat, al pa morda na vaht stat, k maš glih an tak ksiht, kokr tist soudat, k se nam je u rumplkanirl zlomu, al pa men pejd pomagat. Sej to uš znou, sej u lemenat s že tud biu.
To sc zastop, še cou dve let, sm djau, ampak gospoud fajmoštr, tga pa žc ne.
No, če tga noč, boš pa marbit votu bit za špehtarja, k bojo otroc ropotal, al pa.
za svoj žep in šele potem zasledujejo druge smotre.
In dalje. Grozi se tudi, da odslovi tovarna naše slevenske delavce in jih nadomesti s švabskimi. Kar brez vzroka sc trumoma ne odslavljajo delavci in s tem prazni blagajna bratovske skladnice, to smo že prej omenili in se sklicujemo sedaj na to. In odkod naj dobi švabske delavce tovarna v takih masah?Morebiti iz Althofena, kjer je tovarna prenehala in so delavci že zdavnaj odšli po svetu iskat službe in jo že tudi našli! Ali iz Do na vice pri Ljubnem, kjer montanska družba sama krvavo potrebuje delavcev. In morda celo iz raj ha? Tam jim že tako primanjkuje delavcev in se jih išče, ne pa da bi jih še mogli v Avstrijo pošiljati.
Torej tudi ta grožnja je prazna.
Preostaje nam torej še ena možnost in ta je, da bi polagoma vtihotapili v tovarno švabske delavce. Na to je tovarniško vodstvo že dolgo časa mislilo in hotelo tudi izpeljati. Znano vam je, delavci, da so sc sprejemali delavci iz švabskih pokrajin, švabske narodnosti. In pod kakimi ugodnostmi so se sprejemali! Odkazovala so se jim najboljša mesta, boljše se jih je plačevalo kakor vas in vendar prihajali so — pa v kratkem zopet odhajali. Zakaj? Ker je Slovenec boljši, pridncjši in vcstnejši delavec, miren, potrpežljiv in z manjšim zaslužkom zadovoljen, Švab pa len, predrzen, nesramen in revolucijonarski. Vse to je tovarniškemu vodstvu in tudi g. akcijonerjem znano. Znano je tem gospodom, da dajajo akcijam lepše dividende slovenski žulji, kakor pa švab s ki postopači, kateri jim praznijo le žepe.
In tako se dajo izpodbiti vse neosno-vanc grožnje od strani tovarniškega vodstva.
Naše delavstvo naj se drži sedaj dela v tovarni kakor dosedaj, na politične m polj u pa se n a j ne d a predpisovati od tovarne ničesar. Istotako je na Češkem. Tudi tam so nekatere lovarne v švabskih rokah, delavci pa so
čc voč, boš vogli okol nosu. Kar boš ciobiu za vogn, bo tvoje, boš mou za piršc.
Tga tud iiočm; čc nimate cirujga, pa grem. Adijo! Dobi nej se majo, pa 1'ejst nej se postjo ta vclč tedii.
Sakrabolšč, počak no. Kam se t ncč tko mdi. Sej se še volika uglihava, so m djal polej fajmoštr.
S te moče že nau nč kruha, sm djau jest nato čn sm jo votu poduriiat.
Glih pr vrath me j pa Andumoliar za kravatlc popokov in m je djau:
Počak 110, če nauš počakov, te m tko z drego fignu, de se t bo kar po ced dol pobradl.
Jest sm jo pa votu Ic ubrat en sm djau: I^a ti uš mene, I i mene že nkoi. Kar pr gmali, če ne t bom tako prmazou, de uš kar tri sonce vidu.
Fajmoštr so pa takrat djal:
Gigrl, no še an gvaš ga uš pa spiu, pa posluš me. Sej ta j dobr, le nč sc ga lika na boj, sej nima kosti. Uš vidu, koko te bo grou.
Jest sni pa pograbu za tist bokaii en sm ga ruknu. Andumohar je pa že k men skoču, prjev za bokau čn djau:
zavedni Čehi in kažejo to povsod.In tovarne jim vsled tega nič ne morejo. Več izobrazbe, več zavednosti je našemu delavcu treba, treba je skupnega nastopa in tudi tu se bo nebo razjasnilo.
Kaj je z našo industrijo?
Piše slovenski delavec.	Konec.
Prišel bi morda kdo sedaj z mislijo na dan: Bi že podvzeli svoja podjetja, toda nimamo svojih strokovno izobraženih delavcev. Odkod pa naj te vzamemo? Res, na prvi pogled bi marsikdo mislil, da je temu tako. V deželi sami jih imamo danes res bore malo, toda po širokem svetu jih je raztresenih dovolj slovenskih delavcev. Že samo v Avstriji jih je mnogo; okrog Ljubnega na Gornjem Štajerskem jih najdeš na stotine in ti so takorekot mrtvi — za nas Slovence. Sami so danes še Slovenci, četudi mlačni, toda poženijo se in njih otroci so že — pot urice. Ravno tako je raztresenega po Nemčiji dovolj slovenskega delavstva in koliko ljudi odhaja dannadan v Ameriko, kjer najdejo navadno svoje delo v tovarnah. Ako bi zasnovali svoja domača podjetja, bi pač radi prišli vsi ti našinci nazaj v svoje kraje; danes morajo iti v tujino, ker jim domovina ne da zaslužka. Pa tudi izseljevanje bi ponehalo potem in ne imeli bi v tem pogledu tako slabil) izkušenj kakor danes. Mi delavci pa bi v tem mogli računati tudi z v s p C š n i m i organizacijam i. Kam pa naj se danes obrnemo? Naj Ii bomo mejna-roilni socijalni demokratje? Da,če bi bili naši demokiatje res mejiiarodni, bi še šlo, toda razmere kažejo danes tako, da bolj, ko greš v ta tabor, tembolj zagaziš v nemški na-cijonalizem. Zato pa tudi danes pri nas Slovencih mi delavci še nismo oni faktor, katerega se kaj upošteva. Ako bi imeli zadostno število delavstva v deželi, združimo sc lahko v mogočno vez, zasnujemo lahko na podlagi — narodnega de m o lira-
Gigrl, ail clnijkat saj gvaš s špago prvcž, dc čvoiik nau u skrbeli, dc b t gvaš 11 gofvo zginu.
Le lika sc zame na boj, pa nase raj glej, sm mu zabrusu, Andumohar je pa odšou na Ift.
1'ajnioštr so pa djal:
Gigrl, viš, čc b vedu, de b se 1 ne Iržmagal, b le za la vclč tedn pr kuliarc iidinou. Tkaj ma za opraul ta tedn, de se m revca kar sinil. Pa tga tko vem, de nauš votu.
O ja, gospoud fajmoštr, s tin sin pa že kontciit, sm djau.
Fajmoštr so pa djal:
Kuharc uš krance touku, cvebe, rozine, vaniprlc čn rožiče zberou, kure uš vaiitou, dc m mou kcj za pirše dat, tuje peteline uš dam poditi, pnrmanani uš glave sekou, pa tko naprej. Same tače posve boš upravlou, k se gospodin volika urajmajo. K t bo pa tga deva zinavkovo, uš pa proso špiču, ajd robć brusu, ovs prsekvov, pa prazne mhove okol farovža valou, zvečer uš pa u gosposko driišno pršou, uš z mano pa z Anduma-harjani za fržoii d ura k a š|)ilou, iiiavšlou al pa špano uleku, sam de iiio tu frdamaii
Priloga „Jeseniški Straži'^ št. 21.
tiznia in tedaj hi nas vpoštevai tudi naš izobraženec.
Zasnujte toraj podjetja, za delavce poskrbeli bomo svoje tovariše nazaj v domovino!
In konečno preidem na ono polje, kjer smo Slovenci najmanj srečni, na vprašanje glede naših d o m a č h - strokovno izobraženih voditeljev. Tudi svoje inženerje imamo, v tujih tovarnah so si poiskali zaslužka. Te bi lahko poklicali v deželo in gotovo bi prišli. Bolj trda bi nam predla s trgovsko izobraženimi ljudmi. Če jih danes nimamo toliko, je temu kriva naša vlada, katera nam zapira pot do višje izobrazbe, kriva je pa tudi naša — malomarnost. Toda temu se da od-pomoči. Zahtevajmo vsi svoje trgovske šole, otresinio se pa tudi nazorov, da je samo duhovnik „gospod" in pa c. kr. uradnik. Da bi naši kmetski ljudje pošiljali svoje sinove bolj v trgovske šole in realke ter jim že v mlada srca cepili veselje do teh strok, koliko bi se lahko zboljšalo! Vcepiti je pa treba tudi našim ljudem zdrave nazore, seznaniti jih je treba s tem, da nudi ravno industrija in trgovina jako hvaležno polje, da se po tej poti pride najprej d o i m e t j a i n t u d i n a tem polju se bo obrnilo na boljše.
Pri koncu sem. Zadnji, prav skrajni čas je že, da se tudi na industrijskem polju kaj p o d v z a m e. N a j I e p š i predpogoji za to se nam nu d i jo. Saj s tem koristimo Slovenci samemu sebi in svojemu narodu največ, s tem ga postavimo na gospodarskem polju na lastne noge. S tem se na j v s peš n c j e branimo proti tujemu navalu. Če gremo na delo, izginil bo tujec z našega ozemlja, če pa bomo še nadalje spali, vtihotapil se bo tujec v kraje, kjer gospodujemo danes še m i, in naš rod izpodrinil. Zato na delo!
dougčas ienlal, k nie ccu dan tko presnet niatra. Kokr viš, boš ti skoz niojo dobro volo čez pražiiče grozil naprej pršou, k nauš nč mu, kokr ta velč farovšč muc. Na to vižo uš pa t ud pr Idch spet u rešpekt pršou, k sc bo s tm po ta druj plat davo cehu Jesenicam en iih prebivavcam znstopi, de s ti moja ta desna roka en de te jest glih zlo obrajtam.
Jest sm, kokr sm glih prej počvekou, ta fajmoštiov dinsi s ta levo čn ta desno roko pograbu, se pr fajmoštru, kokr se šika |)г iiobl kleli, poslovu en tko š naj d k preče dom odmašerou, kokr do b moii drenou kou u hrbtu. Tko sin biu dobre vole pa korajžeii, de b biu ceu svet za uli kofu, če b me biu štenkou.
lil od Iga ca j ta naprej, k so me faj-nioštr za sojga pedentarja napraul, se iidva spel tko obrajtava, de b narraj druj drujga od same Ibezn požrva.
K so m fajmoštr po kuharc gvas po-svai, de niorni prec službo nastopt, mam še glih tkaj niau ca j ta, drag moj sofaraii, de vam za pražiiče en pirše vošm, de b se saj na pon tkaj fajii mel, kokr sem jest u laroiiž iiiou.
Dopisi.
z Dovjega. (Za pirhe.) Dobesedno kakor nam piše Janez Dovžan z Dovjega. — Sedaj smo imeli jako hudo zimo. Veliko snega, pa vse glih jo je sneg jev pobirati proti Triglavu. Nastala je jako žlahtna pomlad, katere se kmetic srčno veseli. Jela je travca rasti, treba nam bo konjičke in ovčice pasti. Pregovor pravi: Veliko veselje se izpreobrne v žalost, žalost v veselje. Tudi naše veselje radi krasne in težko pričakovane spomladi se bo prvega maja iz-preobrnilo v veliko žalost. Celi gorenjski strani je znano, da imamo pri nas samo skale in hribe, pa vse glih foušarija ne prepušča, našim naprejpostavljenim, da bi pustili nedolžno živalico se pasti ter se slabih pašnikov veseliti. Potrpimo, saj ne bode vedno trpelo. Kdo je vzrok, da trpi naša nedolžna živalica: naš gospod Burgermeister, kajžarjev Tone, ki domače davkoplačevalce odira, Nemca pa podpira.
— Jako dobra duša je naš župan Anton Smole j. Ako ga pride prosit sosed-prijatelj ali sorodnik, vseeno ne doseže pri njem nobene milosti. Ako ga le nadleguje in še dalje prosi, ako je v hudih potrebah, odgovori naš Burgermeister z molčanjem, vstane z uradnega stolca, vzame klobuk in coklje, gre v stalo in pusti ubogega prosilca stati v sobi. Kadar pa pride hajlovec spitzmunderle, potrka na vrata ter vstopi s pozdravom: Guten Morgen, Herr Burgermeister! Wie steht das werte Befin-den? tedaj doseže vse od njega. Naš župan dela vse le za tovaino, na vseh straneh jo na vse mogoče podpira, ubogega kmeta soseda pa, odira. Ima kmet košček lesa na občinskem svetu — kazen; ako vidi ovce se pasti — kazen. Mi neumni kmetje pa nismo mogli tega dolgo pogruntati, zakaj naš gospod župan vse kmete sovraži, Nemca pa časti.
Seveda kmet je kmet, ako ga v židano obleko oblečeš, pa bode le kmet. Naš župan gospod Toni Sinolej je pa toliko od nas bolj izobražen, da bolj zastopi nianiro. Seveda, kakor sem že omenil, če pride Nemec in ga lepo počasti, to je boljše kakor bi ga z najboljšim špeliom namazal. Pregovor pravi: Lepa beseda, lepo mesto najde, kar je tudi resnica. Seveda mi ubogi dovški kmetje pa hodimo le po domače k gospodu žiipaini.
Kdo si bo pa to mislil, da so naš gospod župan tako častilakonnii — pasla sva skupaj krave, koze in ovce, podal sem mu že večkrat košček kruha. Kdo bi se pa to mislil, da morem sedaj na vrata trkati, klobuk dol vzeti in pred gospodom županom abtaht stali. Več prihodnjič.
Iz Mojstrane. Vsem faranom in davkoplačevalcem uljudno naznanjamo, da se pri nas razširja skoro neverjetna vest, da se bo gospodična Mirni poročila z jeseniškim gigrlom. Čestitamo!
Z Javornika. Naš lačen fajmošler Košir je naredil za pirhe zopet dober „kšeft". Pred par dnevi so umrli dvojčki nekega tukajšnjega prav ubogega delavca, ki ima povrh tega še osem otrok. Fajmošler Košir jih je pustil položili oba v eno rakev ter pokopati v en grob. Zaračunal pa je kar dva ogleda in dva pogreba. Tako odirajo nas uboge delavce naši dušni pastirji. Saj jim ni nič
za dušni blagor svojih ovčic, nego samo za njihovo volno. Kristus pa je rekel: „Pasi moje ovce!" ne pa — striži moje ovce!
J^ovičar.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem cenj. dopisnikom, naročnikom in prijateljem našega lista.
Občinski odbor je imel v nedeljo, 16. t. m. svojo redno občinsko sejo. Od 24 občinskih odbornikov jih je došlo k seji 16. Seja je bila torej sklepčna. Na dnevnem redu so bile sledeče točke:
1.)	Predložitev občinskih računov za leto 1904. Župan naznani občinskemu odboru o dohodkih in troških posameznih podobčin in skupne občine Jesenice, kakor tudi ubožnega zaklada. Nato se voli odsek, ki naj pregleda vse račune. V tem odseku so gg: Anton Trevn, Josip Markež, Emil Guštin,-Karol Višnar, Josip Wilfan, Andrej Noč, Franc Razinger in Jakob Žerjav.
2.)	Zaradi podelitve tiskarniške koncesije g. Iv. Pr. Lampreta, tiskarnarja v Kranju ter „Katoliškega tiskovnega društva" v Ljubljani (zastopanega po g. dr. Ivanu Šušteršiču, odvetniku v Ljubljani). Po daljšem razgovoru se sklene sledeče: Občinski odbor na Jesenicah smatra kot potrebno za sedaj, še bolj pa za bližnjo bodočnost, da sc ustanovi tiskarna na Jesenicah. Ker pa prosi za tako naš gorenjski rojak, g. Iv. Pr. Lam-pret iz Kranja, ki je že več let v trajni zvezi z domalega večino odjemalcev v radovljiškem okraju, osobito pa na Jesenicah, se izreče odbor trga Jesenice soglasno, da se podeli ta koncesija g. Iv. P r. L a m p r e t u, tiskarn arju v K r a n j u. Temu nasproti se pa občinski odbor soglasno izreče proti podelitvi lake koncesije „Katoliškemu tiskovnemu društvu" v Ljubljani, to pa zalo, ker ima to društvo že itak tri take koncesije in je na Jesenicah kakor tudi domalega v celem radovljiškem okraju nepoznano, in ker bi se v tem, če bi sc koncesija podelila temu tujemu društvu, v gmotnem oziru ugonobilo domačega tiskarnarja g. Lampreta v Kranju, ki je obenem rodbinski oče ter ima skrbeti za več nepreskrbljenih otrok.
3.)	Zaradi podelitve, oziroma prenosa gostilniške koncesije Martina Putscho-gelna na Savi na ime njegovega naslednika Petra Rozmana na Savi št. 128, se z 9 proti G glasovi sklene, da naj se dovoli prenos te koncesije na ime prosilca Petra Rozmana, in sicer z omejitvijo ha § 16 črke a), b), c) in f) obrt. reda.
4.)	Zaradi prošnje g. Frana Valjavca na Jesenicah za podelitev koncesije za kavarno na Jesenicah št. 110 se enoglasno sklene, da naj se mu podeli zaprošena koncesija, vendar le z omejitvijo na črki f) in g) §16 obrtnega reda, nadalje prošnja za podelitev dovoljenja za točenje vina in piva, črka c) ^ 16 obrtnega reda, sc pa z 13 proti 2 glasovom odkloni.
5.)Glede	poprave cerkvenih stopnic se sklene, naj se napravijo spodnje stopnice, vodeče v cerkev na Jesenicah, nove iz cementa, zgornje naj sc pa popravijo. Cementa za nove stopnice naj preskrbi občina, delo pa odda potom javne licitacije.
6.)	Zaradi rcgulacije stavbišč na Jesenicah in Savi se za enitrat ne ukrene ničesar, i^er pridejo itak od c. kr. deželne vlade tehnični izvedenci in se bo potem ta zadeva uredila.
7.)	Magdaleni Rekel na Jesenicah se dovoli 10 K mesečne podpore.
8.)	Zaradi potoka R i b j e k a se sklene, naj se najame tehnični izvedenec, ki bo v tehničnem pogledu preiskal celo zadevo, izpopolnil pa tozadevne načrte.
9.)	Glede uredbe užitninskih in gospodarskih pravic na parcelah št. 399/12, 400/1 in 404/12 katastralne občine Hrušica In 444/1 izjavi občinski odbor, da so te parcele skupna last upravičenih posestnikov ter naj se sestavi natančni imenik teh.
10.)	Protest prostovoljnega gasilnega društva na Jesenicah glede odvzetja vode se vzame na znanje ter priklopi tozadevnim spisom.
11.)	Splošni nasveti: a) Odbornik gosp. Matija Kobentar predlaga, naj se prizna Simonu Rabiču s Hrušice kaka podpora. Občinski odbor je pa mnenja, da naj zanj skrbi njegov sin Lovrenc, kar se mu naj naroči. — b) Na predlog odbornika gosp. Krašovica se sklene napraviti prošnja na pristojno mesto, da se bodo avize in drugo dobivale v skladiščni pisarni novega kolodvora. — c) Na predlog odbornika gosp. Schreya se sklene napraviti vloga na gradbeno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic na Dunaju radi nove, k skladišču vodeče ceste, ker je prestrma in nima zidanih kanalov.
Konečno izraža občinski odbor svoje ogorčenje nad škandaloznim vedenjem glasila „Slovenec" ob priliki zadnjih dogodkov, osobito tudi one tiskovine g. župnika Zabu-kovca: „Svojim župljanom!" Z vso odločnostjo protestira proti sumničenju odbornikov v očeh ljudstva od strani domače duhovščine glede — nesramne hiše.
Ustanovni shod podružnice sv. Cirila in Metoda se je vršil ob nepričakovano mnogobrojni udeležbi v nedeljo IG. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni g. K. Višnarja. Shodu je predsedoval g. E. Ouštin. V kratkih besedah omenja g. Fran Fabinc pomen te nove podružnice ter povdarja, da to delovanje ni naperjeno proti Savi in Savčanom, ker mi moramo iz vsega srca privoščiti tovarniškemu delavstvu otroški vrtec na Savi. Vendar je za jeseniške otroke ondotni vrtec preoddaljen, zato naj bo glavni namen ondotne podružnice, da izposluje ustanovitev vrtca na Jesenicah. K novi podružnici se je vpisalo okrog 50 članov. V odbor so bili voljeni: gg. d r. F. Kogej, predsednik; Ivan Legat, podpredsednik; Fran Fabinc, tajnik; Lovro Humer, blagajnik; Fmil Ouštin, Jakob Mesar in Štefa n Lazar, odborniki. Predsednik shoda g. E. Ouštin se koncem še najsrčneje zahvali za tako mnogoštevilno udeležbo ter zaključi zborovanje.
Jeseniška občina bo zaslovela preko mej slovenskega ozemlja že samo radi patentov na „odprta pisma" in „poslane", katere prinaša vsako soboto „Slovenec". Pred kratkim je imel župnik Zabukovec prav otroško veselje nad tem, če se je njegovo ime blestelo v „Slovencu", sedaj pa je stopil na njegovo mesto Peter Rozman, kateri hoče menda na ta način delati reklamo za svojo „oštarijo".
Sekundirati pa je začel Petrn mali Pongrac — naj oproste cenj. čitatelji — za Pongratza se piše ta človek. Če ima kdo kako korespondenco žnjim, naj ne pozabiti pisati Pongratz, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi pismo zavrnil pod pretvezo, da ni na njega naslovljeno.
Pri vseh noticah, katere se skujejo v Zabretovi kovačnici s pomočjo Petra, Tončka in Komp., ne moli samo klerikalno-nemška zveza, marveč se tudi opaža skozinskoz, da se tem možakarjem pri pravnih zadevah marsikaj „kravžla" in da imajo jako zmedene nazore. Ne samo o zasebno- in javnopravnih zadevah, nego tudi o kazenskopravnih zadevah nimajo pravega pojma. Zato se tudi prav nič ne čudimo, ako se posmehuje njih nevednosti celi slovenski svet.
Kot dobri prijatelji bi nasvetovali tem gospodom, naj bi z ozirom na ta dejstva opustili razlaganje naših zakonov. Kapelan Za b ret bi nam bolj ustregel, če bi spisal poučno knjigo o mlinarjih, Pongracu bi bili hvaležni, če bi razpravljal o knjigovodstvu, Rozmanu pa, ako bi nas poučeval o dobri vinski kapljici.
Naše uredništvo si dovoljuje prečasti-temu gosp. tovarniškemu uradniku Anionu Pongratzu na njegovo „Odprto pismo" z meseca aprila 1905, objavljenem v „Slovencu" dne 15. aprila 1905, odgovoriti naslednje: Svoje notice glede Vaše osebe vzdržujemo v polni meri in imamo tudi dokaze za to v rokah. Če pa hočete, vam navedemo te priče, poslužite se pravne poti; na razpolago vam je porotno sodišče. Mi se razprave pred poroto ne bojimo prav nič, ker smo uverjeni, da se nam bo dokaz resnice popolnoma posrečil. Več nam menda ni treba odgovarjati. Torej na svidenje pri Filipih!
Čudne nazore o časti in žaljenju ima vsekako Pongrac. O „Jeseniški Straži" pravi, da ga uiti razžaliti ne more. Ta jc pa res lepa! Nam se pa dozdeva, da g. Pongrac zakriva pod plaščem „ugleda" strah pred poroto.
Svoje dni, pa ni še tako dolgo od tega vlačilo se je po „Slovencu" Poiigraca skoraj dannadan in se ga „peljalo" tako močno, da mu niso zlikali samo spodnje in zgornje obleke, marveč še celo lase na glavi in vendar Pongrac še s prstom zmignil ni. Njegova koža je bila tedaj pač popolnoma neobčutna. Do danes je postal že bolj tankočuten, počastil nas je kar s „poslanim Oilprtim pismom".
Kaj sledi iz tega? Odgovor na to ne bo pretežak. V Pongračevili očeh vsaj uživa „Jeseniška Straža" več ugleda, kakor pa „Slovenec", to nam je potrdil g. blagajnik s svojim „poslanim", kajti „Slovenec" niti toliko ni vplival na njegove živce, da bi se mu zijubilo kdaj odgovarjati. Torej govori Pongrac v svojem ,,poslanem" proti svojemu prepričanju.
Dalje pa sledi iz „Poslanih", katere pošilja Pongrac v „Slovenca", da poganja klerikalno-nemška zveza na Jesenicah vedno lepše cvetje. Sedaj je „Slovenec" že popolnoma v službi Lukmana, odnosno njegovih agitatorjev. Živio, l.ukmanovi podrepniki!
Še poslušajte, kaj pravi Pongrac v svojem „Poslanem". ,,Ncumeviio se mi zdi, da se vi samo za mojo stranko brigate, in
mislite, da bomo mi spali, ko vi /.anjete. Nikoli in nikoli ne, z vsemi dovoljenimi sredstvi bodem še nadalje deloval, da rešimo pred pogubo savsko si ra n ko". Pod to „savsko stranko", ki jo ima v mislih blagajnik Pongrac razumeva pri nas vsakdo Lukmanovo, torej nemškutarsko stranko. In Pongrac je tudi Lukmanov, torej nemškutarski agitator. ,,Slovenec" pa prinaša s pravo slastjo in zadoščenjem ta nemškutarska „Poslana". Ali ni torej postal „Slovenec" glasilo klerikalno - nemške zveze na Jesenicah?
Proč z vsemi malenkostnimi oziri in predsodki in naprej v brezobzirni boj zoper sovražnike in izdajalce, pravi na drugem mestu isti ,,Slovenec". Diktira nam torej sam geslo, katerega naj se poslužujemo napram njemu samemu.
Gosp. Pongracu svetujemo, da vrže v koš svojo mastno službo nemškutarskega agitatorja, ker drugače se mu zna res enkrat pripetiti, da postane nesrečna žrtva tega poklica in nikar naj si ne zida gradov v oblake in si šteje v čast, če mu bode zopet priložnost dana — delovati proti svoji majki Sloveniji.
Meseca aprila sta izdala Pongrac in Rozman ,,Poslane", seveda brez natančnega datuma. Aprilovo vreme je nestanovitno, istotako sta pa tudi nestanovitna ta dva možakarja v svojih političnih nazorih. No, pa najbržje je to le slučaj!
Poroča se nam od zaupne strani, da hoče na spomlad Peter preleviti svojo politično barvo. Seveda, gadje se na pomlad tudi levijo. In zakaj bi se ne povračali nazaj k prirodi!
Peter Rozman, na Savi znan tudi pod imenom Šimnovčev Peter, je včasih tudi jako čudnih nazorov. Čudno se mu zdi, da za-more človek postati iz tesarskega pomočnika dobro situiran posestnik in obenem tudi občinski odbornik. Temu svojemu začudenju daje duška v svojem „Poslanem".
Nam se pa tudi čudno zdi, kako more iti Peter Rozman pri svoji strastni strankarski agitaciji zaiti tako daleč, da naščuva celo sina proti očetu in s tem škoduje največ sinu. Vsakemu je danes na Savi že znano, da je on pripravil Janeza Mencin-garja ml. do tega, da je ta šel do sodišča in tam zahteval varuštvo za svojega očeta. Danes nam pa kar nakrat priznava, da si je gosp. Janez Mencinger st. z žuljavimi rokami, z razunniim in varčnim gospodarstvom postavil svoj dom. Nam se smili le Janez Mencinger ml., ker je šel na te li-mance. Pomislil pač ni, kaj s tem svojim korakom tvega, vedel ni, da je tako sramotilno proti svojemu očetu nastopil, da bi ga ta vsled tega lahko razdedinil. Prepričani smo sicer, da bo oče svojemu sinu ta korak odpustil, vendar pa navajamo ta slučaj kot svarilo za druge.
Pomilovati pa moramo tudi Petra Rozmana, da pri svoji starosti ne razločuje, kdaj ga kdo „vleče" in kdaj ne. On pravi v svojem „Poslanem", da mu je g. Mencinger pred pričami povedal, da je bil v hlevu zaprt. Rozman Maticeljna že dolgo časa pozna in zalo se nam prav čudno zdi, da do danes Peter lega še ni vedel, da je gosp. Mencinger šaljiv mož. Kolikor smo poizvedeli, bo gosp. Mencinger z Rozmanom na drugem mestu obračunal, zalo se
v druge stvari ne spuščamo. Pribiti pa moramo danes samo dejstvo, da ima tudi Peter laiiko smolo in naj že igra Smoiarja ali ne.
Jeseniški „Sokol" je napravil v nedeljo 16. t. m. svoj pešizlet na Bled, katerega se je udeležil tudi „Sokol" iz Kranja. Pri neprisiljeni bratovski zabavi so bili naši „Sokoli" pohvaljeni kot najboljši pevci.
Oblasti opozarjamo na novo cesto, ki pelje od Ferjana proti staremu kolodvoru. Čez cesto vozijo vagoni polni kamenja, a na križišču ni nikake varnostne naprave ter se je vsak trenotek bati, da se kdo ponesreči.
„Jeseniški Sokol" namerava sezidali začasno areno ter zapustiti telovadnico pri gosp. Ferjanu. Čujemo, da bo gosp. Ferjan podrl telovadnico in sezidal večji salon.
Osem odbornikov s Save je v občinskem odboru in le sedem z Jesenic, drugi so pa s Planine in Hrušice. Zakaj torej pravite, Rozman, da ima Sava premalo zastopnikov in da hočejo vse imeti Jeseničani? Ali ni Sava številnejše zastopana v obč. odboru, kakor pa Jesenice? Kdor ima oči, sedaj lahko uvidi, kaj imajo tisti ljudje, ki delajo razpor med Jesenicami in Savo, skrajno podle namene. Njim ne zadostuje primerno zastopstvo, oni hočejo imeti nemško premoč. Zdaj vas poznamo — izdajice!
Na „Slovenčev" odgovor, ki se nam je
že pred dolgo časa obljubil, vsak dan zaman pričakujemo Gospodje so najbrže pozabili, da obljuba dolg dela. Nekateri naši somišljeniki so bili že tedaj mnenja, da to obljubljeno dete ne bo zagledalo luči tega sveta in da je „Slovenec" beležil svojo časnikarsko dolžnost s tem, da je dotični članek vrgel v koš, ker si ni upal žnjim na dan, kajti preveč bi se bil pred celim svetom osmešil žnjim. Poizkusil je že tedaj s senzacijami, razkriti je hotel novo zvezo, toda pri tem razkritju je zagazil sam še bolj na napačna pota. - Predbacival nam je tedaj hinavstvo in bogsigavodi kake lepe lastnosti še. Danes pribijemo mi lahko samo dejstvo, da si vse le lepe lastnosti zapiše lahko sam za ušesa in da je posebno, kar se Jesenic tiče, postopal zadnji čas tako, kakor mačeha s pastorko. — Nam je pač bore malo za „Slovenčeve" napade, niti zmenimo se ne zanje, saj so vse vesti že kar od začetka stavljene na napačno podlago. Ker do danes še nismo dobili odgovora od „Slovenca" in ker pri nas velja rek, da, kdor molči, že s tem priznava, da se strinja s kakim početjem, nam ne more nihče šteti v zlo, če trdimo, da se možakarji okoli „Slovenca" strinjajo z izdajalskim postopanjem njihovih pajdašev na Jesenicah. To enkrat velja. Zato sc Vam ni treba šopiriti pri nas z narodnostjo, katere se poslužujete le. da slepite ljudstvo. In potem taki ljudje še zahtevajo, da bi se hodilo okoli njih v rokavicah, ko vendar zaslužijo najhujšega grajanja. Da, prav z bičem se mora iti nad take ljudi, ki izdajajo svoj narod iz sebičnih, strankarskih namenov, objestnemu tujcu, ki delajo na to, da bi se šopiril na naših lepih Jesenicah, po naši lepi Gorenjski predrzen Švab. In najhujše pri vsem tem je še to, da delajo to pod plaščem vere, da liočejo svoje izdajalsko postopanje zakrili z vero. Naše ljudstvo je sicer verno, toda pri tem je Gorenjec toliko razsoden, da zna
razločevati verske od posvetnih stvari. — Že danes se slišijo pogosto glasovi, ki obsojajo to postopanje, pa porajali se bodo danzadnevom močneje. In kdo bo to zakrivil. Mi gotovo ne, pač pa oni, ki dajejo povod temu zgražanju.
Slovenski mameluki v deželnem šolskem svetu.
Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji zavrnil predlog glede skupne slovenske šole na Jesenicah in se odločil za ločitev šol v jeseniško in savsko. Tega pač ni nihče pričakoval in gotovo ta vest preseneti vsakega zavednega Slovenca. Kolikor smo mogli poizvedeti, so glasovali za skupno slovensko šolo sledeči gospodje: Dr. K a -rol Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Josip Lesar, Anton Kržič in dr. Ivan Tavčar. Proti predlogu pa so glasovali vsi ostali člani deželnega šolskega sveta, torej tudi slovenska šolska nadzornika Franc Hubad in Franc Leveč ter slovenski nadučitelj Janez Pezdič. V slučaju pa, da eden od teh ni glasoval, ga zadene ista krivda, kakor če je proti glasoval. Razume se, da so bili proti skupni šoli vsi švabski zastopniki vlade, in da se je tem pridružil grof Bar bo. Jako značilno, pa tudi jako žalostno je to glasovanje in meče čudno luč na razmere, ki vladajo pri naših uradih. Oni možje, ki obešajo svoje slovenstvo na veliki zvon, so pri tem velevažnem vprašanju za našo občino - in ne samo za našo občino, nego tudi za celo Gorenjsko - - iz sebičnih o z i r o v glasovali v prid Nemcev na škodo Slovencev. Istotako, kakor nam, je znano tem možakarjem, kolike važnosti so šole, istotako kakor mi vedo, da postane šola na Savi prej ali slej popolnoma nemška, istotako, kakor nam, jim je znano, da se n a j v s p e š n e j e branimo proti 11 e m š k e m u naval u, ako imamo skupno slovensko šolo, kol šolnikom bi jim moralo bili to znano in vendar so v na d i, da jim p r e s k r b i t a Luk m a n in baron Š v e g e I j zaslužne križce, glasovali z Nemci. Prokleto žalostno za nas to! Ali nam naj odličnejši možje pomagajo, kadar bi jih najbolj potrebovali, ali pa postanejo izdajice hlajici tujcev. Tem razmeram bomo posvetili v prihodnji številki večjo pozornost in si ]iridržujemo obširnejša poročila.
IVI. Vidic
zdelovalec sodavice, maliiiovega soka iu pokalic (kraherl)
V Li'sc.ili iia (ionMijskein
priporoča svoje izciciko.	29-1
postreitba točna Cene nizke.
1 ali 2 učenca
za pleskarsko in črkoslikarsko obrt se sprejme. — Plača prvo leto 40 vin., drugo in tretje leto 1 K na dan.
J. Bricelj, pleskarski mojster 26—2	Jesenice (Gorenjsko).
Svarilo.
Svarim vsakogar, naj ne da moji ženi Mini Peternelj, roj. Brane, ničesar na upanje, ker jaz nisem plačnik za dolgove, katere bo napravila.	28—2
Franc Peternelj, p. d. Brk posestnik na Hrušici št. 13.
na Savi pri Jesenicah v bližini tovarne novo sezidana


hiša

z vsemi pritiklinami.
Posldjijc je 1Г) mol rov dolgo in 10 široko ler ima 10 sol) in dve kleli. Poleg hiše je 1Л metrov dolga in Г) metrov široka drvarnica.
Ceno in druge pogoje pove Janez Mencinger st., ]ioseslnik na Savi, št. 109 pošta Jesenice.	24-3
Imam v kleti
23-8
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno I udi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor ])o primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovcc, Vodnjan-Dignano (Istra).
Poskusite! Vzorek dragovoljnol
Vydrova žitna kava
Poštna 5 kg. pošiljka II4K 50 h franko!!
„DOMAČI PRIJATEU"
vsem odiemalcem zastonj poilljani mesečnik.
Vydrova tovarna žitne kave Praga-VIII.
Naprodaj je 40 centov
sena.
Več pove Luka Hizjak, lesni trgovec iii posestnik na Jcsenicali (Gorenjsko).	25—2
Krojaški salon za gospode
Ivan Ma^dic
Ljubljana, Stari trg št. 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.	4—18 Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
m
HOTEL „ILIRIJA
Ч
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pclinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojcii obisk prosi spoštovanjem ^	Fric Novak.
1> 'j
Kaj je


SEVDUN
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri g. A. Trevnu in gospe] Jerici Morič.
Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—17
W
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—19
",2/^	"(Tr
Jesip Britelj
pleskar na Jesenicah št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa
V pleskarsko stroko
spadajoča dela, katera izvršuje hitro in po nizkih cenah. 5-17
Izdeluje tudi napise na grbe, zid i. t. d.
Postrežba točna!
^ #
piVoVarna
G. Autr-jeiliii ilcdKcV
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo sc oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge; v Kranju, Idriji, Dobrčpoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka jc bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.

9-17	QosHlna
Jakob JVSesar
na Jesenicah šf. 100
tik državne železnice in v neposredni bližin novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. Toči raznovrstna najboljša domača pristna vina in neprekos-Ijivo Gossovo ter Kcrnovo pivo. Tu se dobe vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk sc prav toplo priporoča
Jakob Mesar.
"Ш::'
3*% Ж
Mclh. Hrcmc
ključavničarski in kleparski mojster na Jesenicah
sc priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in naročila. Popravila in zunanja naročila točno in po nizkih cenah. Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino s kuhinjskim orodjem, že-leznino i. t. d. П iH
^ Ш
Izdaja narodni konzorcij ,.lesenl*ke StraJfe*
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.