2(R Številka. Ljubljana, v sredo 14 septembra XX. leto, 1887 Ishaja Vbak dan iirfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v 11 r i j sko-o g e irske dežele za VBe leto 1& gld., 7.a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „Gledali&ka stolna". U prav u ifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narodni prazniki. Slavnostni dnevi so minuli; redka sled priča o sijajnosti minolih dnij. Visoki mlaj rumeneva; osamljen stoji; le tu pa tam še vetrič pomahava s trobojnico visoko gori v vrhu, kakor bi hotel reči, naj narod ne pozabi zlatih besed, ki jih je čul iz mnogih ust minole dni. Vsako leto takrat, ko počiva parlamentarni boj, ko zapušča vse, kar more prašno mesto, pre loži javno življenje svoje delo mej ljudstvo v pokrajini. Ideje, ki so belile glave, poprej izkušenim delegatom po parlamentih, iščejo tal, zagovornikov, bo-rilcev, mase. Tako vidimo vsako leto stopati poslance pred svoje volilce. Žal, da ne moremo o vseh svojih poslancih tega konstatovati. Žal, da imamo ravno mej delegati toliko mož, ki store samo, kolikor absolutno morajo, da jim mandat ne zmrzne. In vender je to delo tako potrebno. Naše ljudstvo potrebuje političnega pouka; če ne ravno sedaj, ko se zibljemo v omehkuževalnej zavesti, da naši poslanci hodijo z državnozborsko veČino, pa za bodočnost. In naša preteklost nas uči, da ne smemo biti preveč zaupljivi. Česar ne dosežejo volilni shodi, doseza se se slavnostimi. Pri teh se seznanja volilni del naroda, njegova inteligenca; narod pa se ob njenih govorih naudušuje. Tako delajo vsi avstrijski narodi. Letos si tudi Slovenci nesmo rok križem držali. Nobeno leto še nesmo praznovali za parlamentarnih počitnic toliko slavnostij, ko letos. Slavili smo Lovreta Tomana, Alojzija VVolfa, Andreja Einspielerja, Davorina Trstenjaka; praznovali smo prihod Čehov v Ljubljani, shod južnih „Sokolov" na Krškem; imeli abituri-jentski shod v Rudolfovem in naposled shod slovenskih velikoŠolcev v Ljubljani. Kratko: slavnost za slavnostjo, jedna lepša ko druga, govor za govorom vse naudušeno, veselo, iskreno . . . Nepristranskemu opazovalcu uriva se pred vsem vprašanje, kje ima to praznovanje svoje uzroke. In zdi se nam, da je to blagi upliv naših velemož, ki bo z besedo in dejanjem delali za prospeh na- roda. V početku svoje zavesti smo taborovali. Raz taborski oder se je glasil politični govor. Narod je slušal, vsprejemal je elementarne nauke politike, jel se je zavedati. In ko se je zavedel, poprijela se ga je neka blagota, ozil se je po svoji zgodovini, spominjati se je jel svojih mož, velicih v političnem boji, velicih kot mecenov ali književnikov. Karakteristično je, da se uprav se slastjo po-prijemljemo tacih slavnostij. Vse prav. Pa vender se nam uriva pomislek, jeli se ne stori na tem polji preveč. Ali se ne žrtvuje več v materijalnem, kakor se pridobi v duševnem oziru? Odmora v delu je vsakemu potreba. Odkar svet obstoji, ima človeški rod dneve počitka, praznik^. Počitek, razveseljevanje je v gospodarskem oziru produktivno, ker se poprej že otrpnele moči odpoči-jejo in ožive. Gotovo pa je tudi, da se z vednimi veselicami čudovito širi neka potratnost in mehkužnost. Če narod izgubi resnost, tedaj ostareva. In to bi bilo žalostno znamenje. Širi pa se tudi letargija mej inteligenco, če se previdno ne postopa, če se snujejo te veselice tako, da se jih lahko udeležuje človek iz glavnega mestu, tedaj nastopajo vedno in vedno le gospodje iz stolnega mesta. Njih eamih pa se polasti polagoma neka prenasičenost, ki nam je kvarljiva. Zato nam ugajajo izraej letošnjih osobito Ein-spielerjeva in Trstenjakova slavnost. Tu ob mejah storimo 8 taci m nastopom več, kakor nekdaj z najboljšim taborom. Kakor dobri ekonomi moramo gospodariti se svojimi močmi, nikjer se nam ne sme nič brezplačno raztrositi. Zato so nam tudi ugajale slavnosti ob prihodu Čehov, teh najboljših naših po litičnih zaveznikov. Tu ni bilo nič Šablone. Vse novo in vse od srca. Tako nam je ugajal tudi Sokolski shod na Krškem. S Hrvati se nikdar dovolj ne seznanimo. Kar imamo od Čehov v političnem, to moramo dobiti od Hrvatov v kulturnem in narodnem oziru. Zato je naša želja, da bi se južni Sokoli vsako leto shajali, a številneje, nego letos. Jedina Primoska pa je letos bila brez oživljanja. Na njo ne smemo pozabiti. Tako bi tudi na Dolenjsko trebalo ozirati se. Le, če bodemo na vseh straneh jednakomerno varovali, da nam ne otrpne narodna zavest, spominjali se bodemo lahko zadovoljno tacih lepih dnij, kakor smo je imeli letos. Zatorej na svidenje na Primorskem in Dolenjskem v letu 1888 ! R. Slavnost Trstenjakova. (Konec.) Zagreb. Spomen mladih burnih ljeta In pregnuća žarka, sada Spomen davne paznje moje, Razigrao srdce Tvoje, Sladio Ti slavu sada, Dugo trudnog dićnog rada. Ivan Trnski. Ljubljana: — Prisrčna voščila svojemu slavnemu župniku in posestnemu sosedu. Gustav grof Thurn. Črnomelj. — Svojemu milemu učitelju in slavnemu rojaku, Davorinu Trstenjaku, še dosti srečnih let želi notar Kupljen. Gradec. — V duhu se udeležuje svečanosti ter kliče: slava njemu, hvala Vam! KlemenČič, Jurjevčan. Ljubljana. — Živio veseli pevec iz Štajerskega raja o lipi slovanski in zvezdi tam za goro, doutipni proslavitelj naših Veržencev, Vicko Dragan, verni prijatelj Stanka Vraza, poslednji slovenski steber ilirstva in čestiti starina slovenskih učenjakov! Bog nam ga ohrani še mnogaja leta! Prostoslav Kretanov. Dunaj — Slava zaščitniku narodnih pravic, živel veleslavni literat in podpiratelj učeče se mla-diue slovenske ! Barle, prostovoljec. Krško. — Prisrčno Čestitam! Ripsl, Videmski. Bled. — Povodom 50letnice Vašega delovanja kličem Vam neutrudljivemu pisatelju in prijatelju mojega pokojnega očeta trikratni „živio!" Franc Ksav Souvan. Rogatec. — Jubilantu častita duhovščina rogateke dekanije. Tombach. LISTEK. Mabel Vaughan. .Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) Dru^i del. Sedemnajsto poglavje. (Dalje.) Narodne in osobne melodije se toli močno stapljajo s spomini minulosti, da zahvalno nedeljo skoro vsak poprosi za posebno mu priljubljeno pesem ali melodijo. Tako je moral Bavard dolgo ostati na mestu, poleg njega pa je Beatrica, katerej niso niti pesmi niti blagosrčnost pošle, prebirale mu sekirice ter ga krepko in živo spremljala, dočim je ja Henrik, kedar prav je trebalo, z močnim debelim glasom podpiral. Helena, kateri je dan marsikateri srčni spomin izbujal, čakala je potrpežljivo, da so bili vsi drugi zadovoljeni; potem je Parcivala prosila s tresočim glasom, naj bi odprl orgle ter zaorglal dve pobožni pesmi, kateri je nje ranjki oče posebno ljubil; z navadno vljudnostjo je Bavard prošnjo jej precej izpolnil. Mabel je bilo tiho prišla v sobo ter se je usedla k velikemu, z bršlinom obrastenimu oknu konci sobp, kjer je nekoliko za starošegnimi zagri-nali skrita lehko nemočena poslušala in uživala krasno godbo in petje. Nje podoba pa ni kazala vesele poslušateljice, kajti srpo je zrla bliščeči sre-žasti sneg ter je sedaj pa sedaj razgreto Čelo pri tiskala k mrzli oknici. Enkrat ali dvakrat se je pač zganila, kot bi bilo petje veselostne pesmi nje čute žalilo, a s tema izjemama baje ni nič vedela o po daljšanem koncertu, le da jej je bil ugodna prilika, da se je nemočena svojim mislim udajala. Sledkar je godba prestala. Da si Mabel ni bila slišala vsega pogovora blizu sebe, vender je razločno slišala Henrikove besede: „Parcival, po zimi vas bodemo hudo pogrešali. Zdi se mi, da bodoči mesec imate že odpotovati v Washington.1* „Tega ne morem povedati; — morebiti ne pred prosincem," odvrnil je Bavard s tihim glasom. — Potem pa je pristavil s poudarkom in s stisne-nimi ustnami: „morebiti pa nemudoma." Le zadnja beseda dospela je do Mabel i ni h pozornih ušes. Oledenila jej je srce. Nehote jo je sama za se ponavljala. Podoba je bila. da je ona beseda izrazovala one nedoločne čute, katerih ni lehko razumevala in katere bi bila rada zatrla. „Nemudoma!" bila je misel, katera se jej je usilje-vala. „Sklep je storjen in slušati mora klic brez pomišljevanja in odlašanja, zapustiti mora domovino, katero toli ljubi, pa tudi prijatelje, katerim je po pravici toli drag. Poslušali ne bodo več radostnega njegovega glasu, kn nenadoma v hišo stopi, poslušali ne bodo več peketanja njegovega konja, ko v daljavi izgine, zanašali se ne bodo več na njega pomoč, ko so v zadregi in stiski, tudi se več ne bodo veselili njegovih knjig niti se ž njim posvetovali. Pogrešali ga bodo celo njegov konj in njegovi psi. Njega odhod zagrne vso pokrajino z oblakom, katerega le njega vrnitev razžene." „Res je, da sluša plemenitemu klicu. Služiti če človečanstvu in najboljšim koristim svoje dežele ; tem bode posvečeval svoj čas, svoje moči, svojo ljubezen. Našel bode pravično plačilo ; čislan bode in ljubljen in srečen, pa mi — —" Oh! dalje se ni mogla varati. To uro njegove slavne zmage je bila lehko radostna, ponosna in hvaležna, a prezirati dalje ni mogla, da Benca njegovega odhoda zadeva tudi globočino njenega srca; zakrivati se ni mogla dalje, da drugi bodo odhod prijatelja obžalovali, da njej pa ž njim zatone solnce vsega življenja. Utaplavši se v teh bolestnih mislih zrla jo tresoč se v ono tmino duha, katera jej je pretila; celo zapazila ni, da je knjižnica skoro prazna vseh Ormož. — Petdeset let nas učite, da so Slovenci stari narod, današnji dan pa naj Vam kaže, da ponosen na svojo zgodovino upa polno gleda si v bodočnost. Živel naš učitelj, naša dika mnogo let! Ormoška Čitalnica, Sloga. Laški trg. — Neumornemu delavcu na slovenskem polji in uzornemu rodoljubu mnogaja leta! Laškega trga narodnjaki-Varaždin. — • Blagoslovil Bog Vaš polsto-letni trud, in da bi dolgo gledali še Vaš sad truda. Dr. Križan, Jarnej Franelj. Karlovec. — Petdesetgodišnjici kliče prvo hrvatsko pjevačko družtvo „Zora" gromoviti „živio!" Reiner, predsjednik. Karlove c. — Večna Vam Blava! Živeli Vi, živila Slovenija, živilo slovenstvo! Davorin Trstenjak. Nemško Benešovo. — Tisučero slavo Vam na bistro glavo. M. Frrbas. Kamnik. — Uzornemu rodoljubu, plodovi-temu slovenskemu pisatelju: Mnogaja srečna leta! Čitalnica Kamniška. Krško. — Presrčno čestitajo Lapajne, Knaus, Pfeifer, dr. Celestin. Mokronog. — Neut rudiji ve mu delavcu na polji narodne presvete kličejo mnogaja leta! Bobek, Grčar, Kolšek, Sašelj, Bohinec, Pleskovic. Žužemberk. — Vedri naj Tvoj duh, budi za domovino milo še mnogo let! Bralno društvo. Konjice. — Katoliško politično društvo v Konjicah čestita slavnemu slovenskemu pisatelju Davorinu Trstenjaku k sedemdesetletnici: „Živeli!" Tesen. — Nestoru Slovencev želi še mnogaja leta ! Česk^ klub „Snaha". Ljubljana. — Uradno zadržan sem le v duhu pri čestilcih Trstenjakovih iu kličem : Slava ! Gross. Došla so dalje pisma in vizitnice. Imenitniše: Gradec. — Generalmajor Hostinek, vladni svetovalec in vseučilični prof., dr. Bidermann, dr. prof. Krek, prof. Hubad. Maribor. — Stolni dekan J. Orožen, kanonik L. Herg, dr. Arthur Mully, rodbina Quandest in Erhart. Celje. — Vikar Žičksr. Celovec. — Župnik Lubej, podobar Ozbič, faktor Legat. Zader — Vojni kaplan J. Marzidovšek. Trst. — Častni kanonik prof. Standacher, pisatelj Lovro Žvab. Ptuj. — dr. Ploj, dr. Jurtella, kaplan Sle- kovec. Ljubljana. — Prof. duhov, svetovalec J. Marn, dr. J. Babnik. Brno. — Prof. dr. Janko Pajk. Olomuc. — Prof. dr. K. Glaser. Zemnice na Moravskem. — Dr. P. Turner. I no m o s t. — Pošt. uradnik A Koder. P rose k. — Nabergoj. Stainz pri Gradci. — Dr. Pipitv. Čep ovan. — Pisatelj Fr. Podgornik. gostov, ki so se prej godbe i u petja veselili, sedaj pa so se bili v sprejemno sobo povrnili. Orgle so še vedno pele mile zategnene glasove prelepe simfonije; svečani mehki glasovi, ki so se ž njenimi mislimi popolnoma skladali, so skoro nevedoma zadevali v nje ušesa. Ko so hipoma utihnili in je svečana tišina nastopila, zapazila je stoprv, da je Helena vsa prevzeta godbe zadnja šla iz sobe ter je nehotoma duri za seboj zaprla; zapazila je, da je orgljavec ugasnil sveče pri orglah in da sta sama in orglavec bila jedina v mirni knjižnici, katero je Bedaj samo luna skozi okno razsvetljevala. Prva nje misel je bila, oditi na tihem, druga pa, ostati v skrivališči, dokler naprej ne odide Parcival, ki je polico pri orglah zapiral. Pa oba načrta sta se jej ponesrečila. Ko je bil Bavard zaprl orgle, zapustil ni sobe, ampak sklenil je roke ter je ves zamišljen korakal naravnost k oknu, da bi v noč ven zrl. Ma-bel se je prestrašila, ko se je približeval ter je kot spojena srna nemo mimo njega hitela. Akopram pa Parcival ni bd v manjši zadregi nego ona sama, (kajti mislil je, da je ves večer v sprejemni sobi prebila), ustavil jo je vender z besedo: „Ostanite"; ob enem pa se je umaknil na stran, da bi jo mimo pustil. (Daljo prih. Slov. Bistrica. — Kaplan Potočnik. Sevnica. — Župnik ValenŠak. Ljutomer. — Župnik Skuhala. Brdovac. — Prof. dr. Celestin. Ponikva. — Chevalie de Guggenthal, kapitan Auffahrt, Madame de Guggenthal nee Macdonald Henderson. Prebivalci spodnjeStajerske Rožne doline. boi z Abesinci. če se prej ž njimi mirnim potom ne pobota. Angleška vlada bode imela še velike te zave z Irsko. Narod se upira izjemnim naredbam. Neredi se množe. V Lisdoonvarni bil je boj v noči od 11. na 12. t. m. mej narodom in policijo. Razdražen narod hotel je napasti neko hišo, pa so se policisti ustavili. Jeden policijski Častnik in osem napadovalcev je mrtvih. Podrobnejega še o tem izgredu ne vemo. Vseh pisem in vizitnic je 102. Došle so iz vseh stanov, posebno mnogo od nekdanjih učencev in iz župnij, v katerih je jubilant Davorin Trstenjak služboval kot župnik in kot kaplan. Iz Slovenjega Gradca poslale so vse odličniše rodbine svoje čestitke, ne izimši župana Tomschegga, ki je prav laskavo čestital, katerega čestitka bi bila pa gotovo še več vredna, da se ni v nedeljo zvečer obnašal tako provokatorično. Politični razgled. V Ljubljani 14. septembra. Tudi nemška mc3ta na ttačkem volila so pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor samo take poslance, ki ne pojdejo v zbor. V Pešti začela so se ministerska posvetovanja za sestavo prestolnega govora, s katerim se bode otvoril ogerkl državni zbor. Posvetovanja bodo trajala več dnij. Viianje «lržave. Dočim nekateri Beroliuski listi še vedno pišejo, da se morda snideia nemški cesar in riMkl car, poroča se „Pol. Corr." iz Peterburga, da so vse vesti o shodu cesarjev popolnem izmišljene. — Shod so želeli pač samo v Rerolinu, ker bi Nem Čija si rada zagotovila prijateljstvo Rusije. V Peter-burgu pa ne marajo za nemško prijateljstvo, dobro vedoČ, da bi nemško-ruska zveza koristila samo Nemcem. Bolgarska vlada ni odstavila eksarha Josipa, a rada bi ga pa, ko bi ga le mogla Eksarha je izvolila sinoda m nastavljen je s sultanovim be-ratom. Odstaviti ga tedaj tudi drugi ne more, kakor sinoda ali pa sultan. Eksarhu podčinjeni so v cerkvenih zadevah tudi Bolgari, bivajoči v Turčiji. Sofijska vlada bi rada, da bi eksarh ukazal metropolitu Kleraentu, da naj se pokori bolgarskej vladi. Eksarh Josip pa tega nete storiti, izgovarjajoč se, da se neče mešati v politiko. Metropolit Klement pa pravi, da mu ne treba slušati vlade, če mu tega izrecno ne ukaže eksarh. Če se bode eksarh še nadalje branil, v omenjenem zmislu uplivati na metropolita Klementa, misli bolgarska vlada izjaviti, da ga več ne priznava za cerkvenega poglavarja za ozemlje bolgarske kneževine. — „Figaro" je priobčil pismo, katero je pisal princ Koburški nekemu prijatelju na Francoskem, v katerem se pritožuje, da mu tri velevlasti delajo take strašne ovire. On pa hoče vstrajati, oteti Bolgarijo iz te krize ter na-rediti mir v orientu. Res veliko si upa nemški princ. Najbrž se mu pa ne bode posrečilo, kar želi. Razmere v Bolgariji so vedno slabše, kar pač dokazujejo izgredi v Sofiji. Tiir«*ija bode nekda vender le velevlastim sporočila ruski predlog in ga kot svojega priporočala. V Carigradu red ne marajo, da bi bil ruski predlog vsprejet, toda boje se Rusije, ki bi utegnila začeti energično zahtevati, da se hitro poravnajo zapali obroki vojne odškodnine. Turčija je pa sedaj, kakor navadno, v velicih finančnih zadregah. Nemčija bode podpirala ruski predlog in ga priporočala velevlastim. Nemčiji popolnem ugaja, da pojde general Ernroth za začasnega generalnega guvernerja v Bolgarijo. Nemčija bi bila že sedaj ta predlog priporočala velevlaBtim, toda Turčija jo je bila naprosila, da bi Nemčija ta predlog vlastim predlagala kot svoj predlog. Bismarck pa tega ne mara, ker neče Nemčiji uakopavati nobene odgovornosti. Turčija naj le sama skuša zmagati aktivni in pasivni upor Bolgarov, moralično jo bode že Nemčija podpirala. Srbski minister financ dr. Vujić je zaukazal, da morajo biti uradniki tabačne monopolne družbe, kateri občujejo naravnost z narodom, dobro vešči srbskega jezika. Zaradi tega ukaza, ki je povsem pravičen, nastal je po nemških listih velik hrup, da srbska vlada preganja tuje uradnike. Pri tej družbi je namreč nameščenih več Nemcev, ki ne umejo srbskega jezika. Ta ukaz je pa bil tudi potreben, ker so že bile nastale razne smešnjave in celo neredi, ker se narod ni mogel z uradniki omenjene družbe sporazumeti. I <;ili jansk i ministerski predsednik Crispi bode v Turinu na banketu, katerega prirede njemu v čast, govoril o notianji in vnanji politiki. Tedaj bomo morda kaj več zvedeli, kake so razmere v Afriki in kako je z bolgarskim vprašanjem, ki sedaj dela največje preglavice diplomatom. Dosedaj še Anglija ni nič poskušala posredovati m< j Italijo in AucNiuijo. Dolgo pa posredovanja ne bode smela odlašati, če misli res kaj storiti v tej zadevi. Sredi novembra začne Italija Dopisi. Iz Belekrajlue 13. septembra. [Izv. dop.] Ker se do sedaj še ni oglasil nihče, ki bi bil poročal o prihodu našega vrlega državnega poslanca gosp Viljema Pfeifer-ja po Belikrajini, naj bode dovoljeno meni o tem nekoliko sporočiti. Dne 27. 28. 29. 30 in 31. preteklega meseca je nas počastil g. Pfeifer, državni poslanec dolenjskih občin s svojo prisotnostjo ter je volilcem v Se miči, Pe-trovivasi, Kotu, Loki, Drjagatuši, Vinici, Podzemlji in Zagradu poročal o državnozbor-skem delovanji; vsi volilci so to odobravili s proš njo, da naj g. poslanec še nadalje deluje v tem zmislu. Isto tako so volilci pri Trehfarah pri Metliki dne 28. in dne 29. avgusta v Metliki svojemu neustrašenemu poslancu za dosedanje delovanje izrazili svojo popolno zaupanje in pripoznanje. G. Pfeifer je bil navzoč dne 29. m. m. pri živinski razstavi v Metliki in ob jednem tudi ud prisojevalne komisije za darila najlepši živini. Poleg tega je bila isti dan dobrodelna loterija za razna kmetijska in gospodarska orodja in stroje. Pri tej priliki je bila sreča našemu g. poslancu toli mila, da je dobil prvi dobitek (stroj za robkanje turšico), kojega je podaril blagodušuo Metliški kmetijski podružnici. Lepa hvala za to lepo darilo! Radi kratkega časa g. poslancu ni bilo mogoče v 5 dneh obiskati cele Belekrajine; toda storil bode to po ostalih krajih v kratkem. Ravno tako bode kakor sem čul, to leto obiskal volilce Novomeškega okraja, da jim poroča o državnozborskem delovanji ter poizve njih želje in težnje. Iz Begunj na JVotranjakem 11. sept. [Izv. dop.] Težko sem se ločil od meseca avgusta : prinesel mi je bil toliko prijetnih dnij, toliko sladkih ur, da mi ostane nepozaben za vedno. „Slov. Narod" prinašal je dan za dnevom poročila o slavnostni, ki so se vršile v čast bratom Čehom; Čitali smo, kako so vsa društva, vsi stanovi tekmovali v gostoljubnosti in prijateljskem vsprejemu severnih bratov. Pa tudi dijaki nesmo držali rok križem: spoznali smo, da treba prevažni trenotek porabiti ter pobratiti se z vrstniki svojimi od Vel tave, da budemo nekdaj tem složneje in uspešneje delovali za slovanstvo. In res! Že prvi večer našla so se srca k srcem. Koliko smo si imeli povedati in potožiti! In kako je nam slovenskim dijakom plalo srce od radosti, ko smo čuli na lastna ušesa krasni jezik Češki, za koji nas je vedno nauduševal največji apostol vzajemnosti češko-slovenske, g. V. Lego pošiljaje nam neprenehoma dragocenih knjig. Bili smo potem vse slavnostne dni kolikor mogoče skupaj, pogovorjaje se zlasti o slovstvu. Mej najlepšimi trenotki bila je pač pot od Vodnikovega doma do Ljubljane, ko so nam dijaki češki zagotavljali, da neso še doživeli tako veselih ur. Žal, da je čas ločitve prišel tako hitro. Iz srca so jim šle besede, ko so nas še jedenkrat vabili, naj pridemo v Prago na vseučilišče, da bodemo tam našli iskrene prijatelje, pravo slovansko življenje. Solze so nam stale v očeh, ko je oddrdral vlak s tako milimi gosti. Bog zna,je-li bodo njih besede našle kaj odmeva. Upajmo, da! Drug, nič manj prijeten spomin pak sem si pridobil v preteklem meseci v Novem Mestu pri veselici, katero je že drugi dopisnik v „Slov. Narodu" popisal. Vender mi bode v pojasnilo in dopolnilo dovoljeno spregovoriti nekaj besed. Premalo se je poudarjalo, da je bil tej abi-turijentski veselici glavni smoter: spoznavanje mej dijaki iz vseh učilišč slovenskih. Ta smoter imela je tudi izvirna igra: „Sanje in resnica", na katero smo zidali prelepe upe, a žal — vlada nam jo je zabranila. Vender smo dosegli svoj namen. Prišli so bili dijaki od vseh stranij Slovenije, iz zelene Štajerske, iz tožnega Gorotana, iz Istre in Primorske, iz Hrvatske spoznali smo se vsi, vsi naudušili se za slogo sloveusko-slovansko ter dali si moško besedo, da hočemo delovati za njo vse žive dni. Kdo bi pač pozabil kedaj tacib treuotkov! Vspored je g. dopisnik omenil, al: glavno stvar, katero sem v njegovom poročilu zastonj iskal, je zamolčal, ali bolj gotovo, čisto pozabil omeniti. Ko nam je pala igra, bil je nad ponos, naša najlepša točka: melodram, koji je na g. Gorupa besede zložil naš mno-gozaslužni g. Foerster. Dasi preobložen z delom, nam g. skladatelj vender ni odrekel svoje pomoči; njegovo slovansko srce se ni plašilo truda, ne po-žrtovatnoBti, ko je šlo za tako važno stvar. In kak melodram nam je poslal g. Foerster! Kar bi iz vi soko-pesniških besed ne bil popolnem umel, pojasnjevala ti je krasna, spremljujoča godba. Sedaj bo prihajali tihi, otožni glasovi na tvoje uho in znanili da — Gorotaa spi; sedaj zopet burni zvoki — Go-rotan usta j a in trga verige, v katere ga je bil u koval — Nemec. In za tako krasno delo, za toliko požrtovalnost ne zasluži g. skladatelj nobenega priznanja ! ? Meni se to vidi netočnost, katera je in bode kriva, da imamo Slovenci mnogo manj umotvorov, nego bi jih imeli, da smo bolje hvaležni. Dokler umetnik živi in se trudi za nas, ne pripoznavamo njegovih zaslug, ko pa umrje,] stavimo mu spomenike, slavimo ga ter povzdigujemo do zvezd! Toda, velezaslužni g. skladatelj, bodi prepričan, da nam je vsem zelo, zelo neljubo, kar se je opustilo v poročilu, da ga mladina ljubi in čisla visoko in da bode gorela za njegove prekrasne skladbe, katere so se pri naši veselici tako pazno in ginjeno poslušale, kakor: „Njega ni", velečastni „Samo" in pa „ Pobratimi ja", vekomaj! Premrzlo, po mojih mislih, spominjal se je tudi g. dopisnik dopoldneva, koje smo preživeli v krogu g. dr. Slančeve obitelji. Nikedar ne bode mogel nikdo izmej udeležencev pozabiti zlatih naukov, katere smo tam čuli: „ Varujte se izgubljene existence!" — „Le z obilnišim znanjem in večjo omiko imponujemo ptujcem!" „Obranite si povsod in vedno jeklen značaj!" Dal Bog, da bi si ohranila mladina te uzore za poznejše življenje, ker ,Kot .solučni žarki bo uzori, Ki grejejo nam mrzli svet, I Judi', rodo prt cvetu cvet!" Iz Pografskega okraja 12. septembra. [Izv. dop.] Dne 20. julija t. 1. vršila se je pri nas volitev cestnega odbora za sodnijski okraj Podgrad. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Ivan J ur i ševi č iz Markovšine, Slavoj Jenko iz Podgrada, Kaspar K as te lic iz Materije, Sebastjan Pip iz Sapjan, Miha Juriše vi 6 iz Pasjaka, Jakob Va-lenčič iz Hrušice in Anton Zadkovič iz Mun. Dne 4. avgusta t. 1. pa je bila volitev načelnika in namestnika omenjenega cestnega zbora ter je načelnikom bil izvoljen dosedanji načelnik gosp. Kaspar Kastelic iz Materije, namestnikom pa g. Slavoj Jenko iz Podgrada. Ta volitev je izvrstna in upamo, da se bode novi odbor največ oziral na one ceste, katere se vedno rabijo in nujne poprave potrebujejo, posebno Taterska in Munska. Domače stvari. — (Popravek.) Prijatelj našemu listu je po nemških novinah napačno poročal, da na me ruje nauč. minist. v Trstu ustanoviti posebno os mero razredno gimnazijo. Nemški časopisi so pri svoji bistro-glavosti ime Trst zamenili za Trident (Trient) v Južnih Tirolah. Tam so res pri c. kr. laški giiuna ziji nemške paralelke — in ministerstvo ima dovolj denarjev, da jih bode odlušilo od laške gimnazije ter v samostalni nemški zavod združilo. — (Gosp. dr. Pavel Turner) postavil je v Frani u pri Mariboru svojemu nekdaujemu, že pred 30 leti umršemu učitelju Franu Domajnku lep spominek od pohorskega marmorja. Spomenik se bode jutri slovesno razkril mej mnogobrojno udeležbo prebivalstva, katero bode tem povodom pokazalo svojo hvaležnost možu, ki je blizu štirideset let jako uspešno deloval na šolskem polji. — (V Žužemberku) se je ustanovila po družnica sv. Cirila in Metoda „za Žužemberk in okolico", ki šteje okoli 40 udov, mej njimi 6 ustanovnikov. Prvomestnikom je izvoljen g. Viktor Kosina c. kr. notar v Žužemberku; njega namest nikom g. Ignacij Vrančić, župnik na Zagraci Tajnikom g. Jože Rohrraann, not. koncipijent; njega namestnikom g. Fran K one i lij a, vodja čve-terorazrednice v Žužemberku, in blagajnikom g. Janez Zore, trgovec v Žužemberku. — („Popotnik. List za šolo in dom") m a v 17. številki nastopno vsebino: Česa nam treba? Spisal Arrain Gradišnik. — O gluhonemih. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. — Slov-niški pogovori. Piše prof. J. Pa v Ljubljani. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — (Novi asfaltovani tlak) na Dunajski cesti je že skoro gotov. Delal se je hitro in točno, kar radi priznavamo. Nasproti pa delajo tlak na sv. Petra predmestji kakor Noe svojo barko in skrajni čas bi že bil, da bi se odstranili kupički peska in kamenja, ki v itak že ozki ulici ovirajo promet. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi obravnavi zatožen je bil Matija Ja-ger, 22 letni hlapec, hudodelstva uboja. 17. julija 1.1., ko je bilo žegnanje v Dolenjem Golu, sunil je, ko so se fantje nekoliko sporekli, kmetskega fanta Janeza Zaplotnik-a z nožem v levo stran vratu, vsled katere rane je Zaplotnik umrl. Zatoženi dejanja ni tajil in bil je, ko so ga porotniki jednoglasno krivim proglasili, obsojen na š t i r i leta teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec, s samotnim zaporom in trdim ležiščem vsakega 17. julija. — Pri drugi obravnavi zatožena je bila Marija Poljski iz Kota na Dolenjskem, hudodelstva detomora. 4. julija po noči porodila je otroka ter porodivšega se trdno povezala v rjuho. Otrok je umrl, na kar ga je zatožena spravila v Skrinjo. Zatožba zatoženo dolži, da je otroka le zato tako trdno povezala v rjuho, da bi ga zadušila, dočim zatožena pravi, da jej ni bilo mari, temveč povila je otroka, kakor je vedla in znala. Ko je videla, da je otrok že mrtev, ni hotela tega objaviti, ker jo je bilo strah, zato ga je spravila v škrinjo. Porotnikom stavilo je sodišče le jedno, detomora se tikajoče vprašanje, zagovornik gosp. dr. Tavčar pa je v kratkem temeljitem zagovoru dokazoval, da zlobni namen ni dokazan. Porotniki, odšedši v svojo sobo na posve-tovauje, pozvali so sodišče, naj njim stavi še dodatno vprašanje: Ni li zatožena kriva samo prestopka, da je zanemarjala varnost in ni bila dovolj skrbna za svojega otroka. Sodišče uvažalo je to željo in stavilo dodatno vprašanje. Porotniki so vprašanje glede detomora s 6 proti 6 glasom zanikali, potrdili pa jednoglasno dodatno vprašanje. Sodišče obsodilo je zatoženo Marijo Poljski na štiri mesece ostrega zapora s postom vsakih štirinajst dnij. — (V Trst) priplulo je včeraj zjutraj ob 6. uri iz Benetk augleško vojno brodovje pod poveljstvom vojvode Edinburškega. Brodovje je sestavljeno iz naslednjih 11 oklopnic: Fregata Aleksandra, ob jednom admiralski brod, potem oklopni orjaki: „Poly-phemusu, „Delphin", „Albacore", „Colosaus", „Dread-nought", „Agamemnon", „Thunderer" , „Hecla", avizo „Scout" in „Surprise". Prve rečenih oklopnic drže vse po 8000—10.000 ton in jo gonijo stroji od 6000--9O0O konjskih sil. Pripluvši v pristanišče začelo se je pozdravljanje mej brodovjem in Gradom. Pozneje pozdravila je angleške prišlece tudi ruska korveta „Strelok", na kar so Angleži odzdravljali. Ob 10. uri dopoludne bili so oficijalni pohodi na krovu „Aleksandre." — (Razpis dobave.) C. kr. poveljništvo pomorskega arzenala razpisuje dobavo desek in tra-mičev od smrekovine in mecesnovine, olivnega in lanenega olja ter loja za c. kr. pomorski arzenal in za c. kr. ravnateljstvo stavb na kopnem in morji v Pulji za 1. 1888. Ponudbena obravnava o pri poslanih zapečatenih ponudbah bode dne 17. septembra 1887 ob 4 uri popoludne pri c. kr. poveljništvu pomorskega arzenala v Pulji. Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci se zvedo pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Vabilo k pevski produkciji,) katero priredi cecilijansko društvo goriške nadškohje v Dornbergu dne 15. septembra 1887 (Četrtek oktava Rojstva M. D.). 1. Ob 91/a zjutraj bo v iarni cerkvi slovesna sv. maša, pri kateri bodo peli Dorn-beržki, Prvaški in Rifenberžki pevci; a) Introitus : Salve saneta parens, koral s spremljevanjem orgel, b) Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus in Benedictus iz Missa tertia ad quatuor voces pares, zložil Josip Renuer s spremljevanjem orgel, c) Graduale: Be-nedieta et venerabilis es, čveteroglasuo, zložil A. Foerster. d) Oftertorium: Beata es, čveteroglasno, zl. D. Fajgelj. e) Agnu-i Dei iz A. Foersterjeve maše in honor. s. Jacobi. f) Comraunio : Beata viscera, koral. 2. Po maSi zborovanje z govori. 3. Opoludnc skupni obed v A. Šiuigojevih prostorih. 4. Ob 2. uri popoludne litanije z blagoslovom. Pele se bodo: Lavretanske litanije za moški zbor, zl. D. Fajgelj op. 22. in Tantum Ergo zl. Karol Santner, 5. Po blagoslovu prosta zabava na vrtu g. A. Šinigoja. K slavnosti uljudno vabimo vse društvenike in nedruštven i ke. sploh vse prijatelje cerkvene glasbe. Posebno pa prosimo društvenike, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleže. Opomba. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, kar vsem deležnikom zaradi semnja, ki bo oni dan v Dornbergu, svetuj »mu o, naj vsaj do 14. septembra naznani svoje ime g. Andreju Šinigoju, gostilničarju v Dornbergu. Telegrami »Slovenskemu Narodu"; Stettin 14. septembra. Cesar odpotoval k k6rnim manevrom v Brno. Sofija 14. septembra. „Narodna Volja" živahno napada program Karavelova rekoč, da program v istini namerava nov preobrat, nov zločin. Govori se, da je bil Karavelov s 7 osobami, mej njimi tuđi bivši vojni minister Nikiforov, v oblegani hiši in da je slednjim zabrani 1, da neso streljali na napadovalce. Trst 13. septembra. Iz okuženih pokrajin italijanskih javlja se, da je kolera zopet začela razsajati. V Riinu po 5 do 6 slučajev na dan, v Mesini po 60 do 100 dan, v Pa-lermu jih je 12. t. m. 22 zbolelo, 8 umrlo, v Troini 14 zbolelo, 6 umrlo, v Kiberi 14 zbolelo, 6 umrlo, v Trapani 24 zbolelo, 8 umrlo. Razne vesti. * (Grozen vihar.) Iz Montevidea se javlja, da je ob vzhodni južnoameriški obali razsajal ljut vihar in veliko škode napravil mej trgovskimi ladijami, katerih se blizu dvajset pogreša. Škoda je jako velika. Brazilijski parobrod „Ilio Alfa", ki je posredoval promet mej Rio de la IMata in Rio de Janeiro, potopil se je z 200 osobami, ki so vse utonile. Misli se, da je pred to nesrećo bil boj na ladiji, ker ima mnogo mrličev rane od bodal in Btrelnega -orožja. * (S tati st i ka g leda lišn i h po ža ro v.) Dr. Choquet objavlja v „Commercial World" statistiko gledališuih požarov in koliko je pri teh požarih ljudij poginilo. Leta število gledališč Zgorelih ljudij: 1750—1760 4 10 1700—1770 8 4 1770—1780 11 15 1780—1790 13 21 1790 — 1800 15 1010 1800—1810 17 37 1810-1820 18 85 1820 — 1830 32 105 1830-1840 30 813 1840 — 1850 54 2144 1850—1860 76 241 1860 - 1870 104 504 1870—1880 169 1217 1880—1885 174 028 725 6834 Javna zahvala. Odkritosrčna in najprijetuejša dolžuost mi je, prisrčno zahvaliti se preč. g. okrajnemu glavarju J, Merku, preč. g. župniku A. Golobi č-u, in preč. g. A. Vavken-u, Županu, ter vsem drugim svojim č. sosedom, prečastitim gospem in gospodičinam v Cerkljah, mojim dragim sorodnikom v Prevolji in v Ljubljani, tako tudi vsem preč. gospouom v okolici za meni in moji ljube/njivi gospej soprogi o priliki „sreberne poroke" in petindvajsetlelniee dokazano čast. Zahvaljujem se dalje tukajšnjemu žu panstveuemu zastopu /.a nepričakovano čast, da so mene izvolili za častnega člana. Vse drugo nečem omeniti, ker po mojih nu> slih je bolje, da svet vse ne zve, kaj prijatelji prijatelju store. Ljubeznjivi Bog poplati vsem dragim mi sosedom za vso čast in sočutja, katera so meni dokazali. Cerklje, 13. septembra 1887. (3-loloočiiLlc- „LJUBLJANSKI ŽTIF 77 «toJi (192—128) za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. fse& l.iNiiiira m i-«-t. S8, I. nadstropje, pod mitnico Sv. Petra. -A_n.ca.rej Toškan. («51—2) mesar. GLAVNO SKLADIŠTE KI SSStVHE poznato kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« Izkusan huk proti trajnom kašlju plueevtne I želuttcn fcnlestl grkljana I proti mfth rnbn katnru, HINKK MATTOVI.il Karlovi vari i Widn Za pouk na glasovirji priporoča se temeljito zvežbana, že mnogo let v tem delujoča, v harmoniji in teoriji popolnem vešča učiteljica na Emonski cesti št. 8. Ura 50 kr. — Več pri (656—1) Pouk v hiši pa tudi izven doma. upravnifitvu ^Slovenskega Naroda" rf^p ftj^Tr^* i"9"»j^Tsr^4> i-^^nr^p » *sr\\ i i c. kr. zaloga šolskih knjig, 3 pisalnega in risalnega orodja, zaloga * in kupčija z raznovrstnim papirjem, p v Ljubljani, rt poleg zvezdnega drevoreda št. 4 (nova) if priporoča ljudsko šolske knjige za leto, kakor tudi vse v šolsko stroko spadajoče stvari, in sicer: Greiner-jeve, Pokorny-jeve in Musil-ove pisne zvezke in vsakeršne risalne zvezke, peresu, držaje. Črnilo, razno črno, rudeče, modro, zeleno in zlato. *j Svinčnike Hardtmuth-ove, Faber-jeve, Anstria $ pencils. Si Elastične tablice, ploščice v lesenih okvirjih, C. črtala, giunije, razne peresnice, hnrvnice in čo-£| piče, zavitke, upisne knjig;*1 načrtune in nenačr-3- tane razne velikosti in debelosti. £ Patentovane deske za risanje s primernimi P linijah, deske za risanje, risarska ravnila (Uni-a| jali) in vsakovrstno risarsko orodje, kakor tudi kotomeri različne velikosti, bloki za risanje v f navndnej velikosti in trdnosti, papir za risanje, & risarsko oglje, kreda, prilepili žebljički, tuši, bri-L sala, tehniške barve, papir in platno za pavzira-3 iyo, slikarske palete, prenašale! (oglomeri), šolske J torbice za knjige, žepni tintniki, papir za note r in mape za muzikalije itd. itd. (654—1) i Zobozdravnika Paichel-a {ustni in zobni preparati. i (Ustnovodua esenca in zolmi prašek.) < < i Izvrstna sredst-n za oličenje in obranonje zob, zabranijo, da so ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo imrdado sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenjo zob in če se stalno rabijo, odpravijo vfiake zobno bolečine. Cena Hteklenicl zobovočlne esenco 1 g!., »ikateljet zobnega praska «o kr. (238—46) Dobiva se v ordinaeijskem prostoru pri llradt'ckega moBtu v KOhlerjevi tiiši 1. nadstropje, pri lekarji MvoI»o«li in trgovui Karlnger-ji. i Šolske knjige, pisalno orodje in vse za šolo potrebne reči prodaja v Ljubljani na Htnrem tv^Mi A-A- h A- A A A f Jj -A. a- A. A. ^ -A. A f655—1, Zdravila za živino. Stupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boh/.t«ih krav, konj in prašičev. ' (6t 0—4) Konje varuje ta Štupa trganja po črevih, bez fiavk, vseh nalezljivih kaznih boleznij, kašlja V j učnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotck z ralo'lnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld. !l Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre te^u žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, olrp nenji v boka, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehurjih na nogah, izvi-njenji, utiščanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. 1 atokleuioa z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta zdravila bo dobe pristna samo v „IEKARNI TRNK00ZT" »m zraven rotovža v Ljubljani, m RaspoHilja se vsak «1 a n po pošti. (151—29) SČS> ?3 < 0 O* d te O p? <1 I—I CS3 t—I tel 'M*KXKUnHHKnUKKU*HMUU****** Prodaja zemljišč. Podpisani prodadn v katastralnih občinah St. l*etersko pre«liuest|e, Kapucinsko predmestje in Spodnja Šiška pri LJubljani Še okolu 20 oral dobro obdelanih njiv, od katerih so posamične pripravne za stavbeni prostor. Kateri želč dotična zemljišča kupiti, naj po oglase ustno ali pismeno ^X pri podpisanih. 9f Evcntuelno se bedo zemljišča oddala tudi v najem. JC V Ljubljani, doe 12.septembra 1887. (652—1) Avgust Tscliinkel-iiovi sinovi. ^ M***n***HHXXX*XXXX**K*XH*XX Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Ž e le z nikar. Lastnina in tisk -Naiodue Tiskarne". BG