SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 36
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 11 de septiembre - 11. septembra 2014
ISLAM ALi SMRT
Sporazum in ministri
ANDREJ POZNIC
Svet je priča novi islamski skrajnosti, ki jo povzema parafraza revolucionarnih vzklikov. Kdor se noče spreobrniti v islam, bo mrtev. To je alternativa, ki nam jo iz Iraka sporoča Islamska država ali pa Boko Haram iz Nigerije. V svojem islamizacijskem pohodu so islamisti dosledni preganjalci kristjanov in 'polnijo nebesne poljane' z mučenci in svet s terorjem. Za zdaj smo pri nas še varni, a množična občila s svojim površnim in senzacionalističnim poročanjem, širijo prav tisti strah, ki je potreben, da tovrstne skrajne skupine dosežejo svoje.
Vsakodnevna poročila o uspehih skrajnežev so magnet za množico muslimanskih fantov in deklet, ki so rasli v predmestnih islamskih getih zahodnoevropskih velemest. V njih vzbuja upanje in željo, da se »pridružijo zmagovalcem«. Vemo, da je veliko borcev, ki se skrivajo za črnimi kapucami (toliko o njihovem pogumu!) raslo na Zahodu.
Zaskrbljujoč je podatek, da 20% francoskih državljanov in 5% nemških, podpira in odobrava početje islamistov. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da od uradnih in etabliranih muslimanskih skupnosti v Evropi ni in ni nobenega jasnega in odločnega glasu obsodbe in distanciranja. Tako smemo upravičeno sklepati, da so islamisti prav tako verodostojni in pravoverni muslimani kakor vsi ostali, ki so bolj zmerni. Islam sli smrt torej ni geslo ene skupine, temveč na nek način vsega islama, saj je »džihad« (sveta vojna) zapisana v DNK (ADN, op. Ur.) te religije. Le način in čas uresničitve »džihada« se od skupine do skupine razlikujejo. Končni rezultat pa enak. Ali islam ali smrt.
Do pred nekaj meseci se je nam še neznana skupina s svojim početjem in vojaškimi uspehi v uničenem in kaotičnem Iraku iz nič zavihtela na prva mesta poročil. Njihova zla dejanja so znana vsem ljudem. Njihovi dolgoročni cilji v obliki površnega zemljevida, tudi. Vse skupaj pa deluje kot vojna napoved vsem, ki ne mislijo kakor oni. Prav zaradi te že nastajajo tako čudne koalicije »kristjanov« z muslimani, kakor so bile za časa križarjev. Iran skupaj z Ameriko in Kurdi (ti bodo očitno dobili vlogo »kanonfutra« v upanju, da bo končno prišlo do kakega Kurdistana) proti »Islamski državi«; Asad in Zahod, skupaj s Kurdi in še kom proti vsem ostalim ... Možnosti je veliko in nobeni se ne smemo čuditi. Spet se bo uresničilo pravilo »sovražnik mojih sovražnikov je moj prijatelj«. Naše vlade bodo upravičeno storile vse, da se vojna ne bo preselila na naša tla. Vojna, ki ni vojna, temveč je »oborožen spopad« brez frontnih črt in brez uniform, brez pravil in brez pravih sogovornikov, ne sme priti k nam, kjer urejene vojske nimajo pravega prijema in ne morejo zmagati. Vojna, kjer se ne uničujejo mesta, ampak hiša za hišo, oseba za osebo, družina za družino. To je vojna, ki poteka po koordenatah državljanskih vojn, kjer sosed pobija soseda in se zločini dogajajo brez »birokratičnih« omejitev mednarodnih konvencij in spoštovanja vojaka sovražnikov, saj ni ne seznamov ne pisnih ukazov. To je vojna kjer ni odgovornih ne krivcev ne morale, so samo žrtve, bolečina in uničenje. To je najhujša oblika vojne, ker je en sam teror in strah. Zlahka se začnejo, težko se končajo, saj trajajo dolga desetletja.
A le vprašanje časa je, kdaj se bodo islamski skrajneži začeli pojavljati na naših tleh in začeli izvajati nasilje, ki se ga vsem na očeh učijo v arabskem svetu. Ne pozabimo, da so premnogi od njih evropski državljani, da govorijo evropske jezike in dobro vedo, kako zlorabiti zahodni pravni sistem sebi v korist in da imajo neizčrpne finančne vire, ki se napajajo z naftnimi dolarji. Prvi koraki na tej poti k nam so že narejeni. Muslimani se vse prevečkrat, če ne celo redno, požvižgajo na državno pravo. Marsikje živijo izključno po svojem šeriatskem pravu in ga vsiljujejo tudi drugim. V Kobenhavnu in še kje si sredi belega dneva na ulicah, v samem središču mesta, upajo na cesto postaviti »šeriatsko policijo«, ki skrbi predvsem zato, da se podoba naših mest islamizira, da se nemuslimanom dokaže, da je muslimanov že toliko, da se ne bojijo več nikogar in lahko odložijo svojo miroljubno masko. Njihovo prepričevanje ni nič drugega kakor teror in zatiranje drugače mislečih, najprej muslimanov, ki ne razmišljajo kakor oni, potem laične večine oziroma nemu-slimane. Nemci, Francozi, Angleži in drugi javno tožijo, da njihovo pravosodje in policija gledata stran in da dovoljujejo paralelni muslimanski svet, ki se ravna po nam tujih in zdravi pameti nemogočih zakonih. Pri nas se o tem niti črhniti ne upamo, ali pa se bomo delali kakor da tega problema pri nas ni. V stilu večinskega prepričanja, da če pogledamo stran problema pač ni. A po islamskih rutah na glavah žensk sredi Ljubljane lahko sklepamo, da tudi pri nas poteka radikalizacija muslimanskega dela prebivalstva, ki se vedno izteče v poskus uveljavitve islama v celotni družbi in posledično v zatiranje kristjanov, kajti vsi drugi hitro popustijo in se v strahu za svojo glavo pridružijo nezadržni sili polmeseca.
Evropa je v našem času šibka pred islamom. Ker je zatajila svojo lastno identiteto in hoče ustvariti svet brez Boga, ker njenemu zatiranju vsega, kar je krščansko in katoliško ni ne konca ne kraja, ker svobodo razume narobe, ker jo razume kot »delam kar hočem, kakor hočem, kadar hočem« brez ozira na resnico in pravico, jo zgrešena svobodomiselnost pelje v propad. Naš zločin, milijoni splavov in zagovarjanje uničevanja družine, nas moralno in biološko slabi. Postali smo slabiči, saj nismo sposobni žrtev in naporov, ki jih terja
Predsedujoči SMC, DeSUS in SD: Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan so dokončno podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi za novo mandatno obdobje. Miro Cerar je vložil listo ministrskih kandidatov v Državni zbor.
S koalicijskim sporazumom naj bi vlada dobila 14 ministrstev in dva ministra brez resorja, kar je tri ministre več kot zdaj. Prihodnje koalicijske partnerice so dorekle tudi devet projektov in ustanovitev t. i. vladne projektne pisarne, ki bo pri projektih koordinirala ministrstva. Med prioritete svojega delovanja koalicija postavlja večanje mednarodne konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti države, kot glavno poslanstvo pa vidi povrnitev zaupanja ljudi v državo.
S koalicijskim sporazumom stranke prihodnje vlade načrtujejo devet prioritetnih projektov. Ti so: prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti; poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev Agencije za javna naročila; zelena proračunska in davčna reforma; združitev upravljanja in vodenja informacijsko--komunikacijske tehnologije celotne javne uprave; uvedba davčnih blagajn; projekt Vse na enem Mestu; vzpostavitev sistema kriznega upravljanja in vodenja med ministrstvi; sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja podjetij; spodbujanje socialnega podjetništva.
Prvaki strank SMC, DeSUS in SD so sporazum podpisali minulo sredo 3. septembra, ko ga je že potrdila tudi konferenca SD. Svet SMC ga je potrdil v nedeljo, svet DeSUS
pa kot zadnji od organov koalicijskih partneric šele ta ponedeljek.
S podpisom koalicijskega sporazuma so prihodnje vladne partnerice SMC, DeSUS in SD po mnenju mandatarja Mira Cerarja sklenile trdno zavezo sodelovanja pri iskanju najboljših poti za Slovenijo. Kot je poudaril v izjavi za medije po podpisu, želijo zlasti pripeljati državo iz krize, stabilizirati politični prostor in spodbuditi gospodarske tokove.
SMC, DeSUS in SD si bodo prizadevale tudi za konsolidacijo javnih financ, poskrbeti si želijo tudi za normalno socialno okolje in opraviti ostale nujne naloge. Ocenil je, da so kandidati za ministre kompe-tentni in neoporečni. Seveda bo po njegovih besedah verjetno vsak od njih predmet pozornega javnega preučevanja in bodo pri marsikomu zastavljena vprašanja glede preteklih aktivnosti.
Mandatar Cerar bo kandidatno listo ministrov v DZ vložil ta torek. Največja vladna stranka bo vodila devet resorjev. Kandidat za ministra za finance je Dušan Mramor, za gospodarskega ministra Ervin Pfeifer, kandidat za ministra za pravosodje Goran Klemenčič, kandidatka za ministrico za zdravje Milojka Kolar, kandidat za ministra za javno upravo Boris Kopriv-nikar, za resor infrastrukture pa Peter Gašperšič. Prav tako
iz kvote SMC je kandidatka za vodenje notranjega ministrstva Vesna Gyorkos Žnidar, kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport pa Stanka Setnikar Cankar. Vodenje urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo bo predvidoma prevzela Violeta Bulc.
DeSUS bo imela štiri ministre. Karl Erjavec je kandidat za zunanjega ministra, Julijana Bizjak Mlakar kandidatka za ministrico za kulturo, Gorazd Žmavc je kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Irena Majcen pa kandidatka za vodenje ministrstva za okolje in prostor.
Stranka SD bo prevzela tri resorje. Janko Veber je kandidat za obrambnega ministra, Dejan Židan kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Anja Kopač Mrak pa kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Po zakonu o vladi in poslovniku DZ mora mandatar za sestavo vlade listo ministrov v DZ vložiti najpozneje v 15 dneh po izvolitvi, kar v primeru Cerarja pomeni najpozneje do torka. Novoizvoljeni vladi po tradiciji pripada »100 dni miru«, čeprav do zdaj vedno ni bilo tako, še posebej pri zadnjih treh vladah v luči potrebe po čim prejšnjem sprejemanju nekaterih ukrepov za izhod iz krize.
Če bodo potrjevanja ministrov potekala brez večjih zapletov, bi lahko vlado torej dobili prej kot v desetih dneh. Cerar je sicer že ocenil, da bi bila nova vlada lahko imenovana 18. ali 19. septembra, torej proti koncu prihodnjega tedna.
Kampanja za lokalne volitve
(Nadaljevanje na 2. strani)
Še preden se je nova vlada dodobra izoblikovala, pa je Slovenija s preteklim petkom 5. septembra že vstopila v novo kampanjo pred lokalnimi volitvami, ki bodo 5. oktobra. Naslednji mesec dni bodo tako zaznamovali številni dogodki, na katerih bodo poskušali županski in svetniški kandidati pridobiti naklonjenost volivk in volivcev.
Posebej poudarimo, da na teh volitvah ne sodelujemo slovenski državljani, ki živimo izven meja Republike Slovenije.
Letošnje volitve lokalnih oblasti bodo v prvi vrsti po državnozborskih volitvah tudi preizkus za novonastali Stranko Mira Cerarja in Združeno levico, ali jim občani tako kot na državni, zaupajo tudi na lokalni ravni. Prav tako pa so okrepljeno prizadevanje za zagotovitev županskih in svetniških stolčkov po neuspešnem rezultatu na predčasnih volitvah napovedali v Slovenski ljudski stranki. Ni pa znano, kako bi znalo na podporo Slovenski demokratski stranki vplivati prestajanje kazni predse-
dnika Janeza Janše.
Sicer pa bo večina strank, ki bodo s svojimi kandidati vstopile v tekmo, pri nabiranju glasov stavila na osebni stik, uporabljala bo tudi spletna družbena omrežja, manj pa plačljive oblike kampanje. Zagotavljajo, da bo kampanja skromna, pri čemer pa se konkretnim vsotam izogibajo. Bo pa to tudi prva kampanja po spremenjeni zakonodaji, ki prepoveduje donacije pravnih oseb ter povečuje nadzor in sankcije za kršitelje.
Neodvisno bo kampanjo spremljalo Društvo Integriteta - Transparency International Slovenia s prostovoljci v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Ajdovščini in Kamniku. »Volilne kampanje so neposredno povezane z velikimi finančnimi vložki, medtem ko na drugi strani raziskave kažejo kar precejšnja korupcijska tveganja, ki so povezana s financiranjem političnih strank in volilnih kampanj,« je povedal generalni sekretar društva Vid Doria.
Shodi »Za vladavino prava«
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pred okrožnimi sodišči po Sloveniji so se ta ponedeljek popoldne zbrali podporniki predsednika SDS in obsojenega v zadevi Patria Janeza Janše. Ti zahtevajo čim prejšnjo odločitev vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti in Janševo izpustitev. Protestniki so se zbrali tudi pred sodno palačo v Ljubljani, kjer deluje Vrhovno sodišče.
Shod so protestniki kot običajno začeli z obhodom okoli sodne palače, ko pa so prišli pred njo, jih je razburilo, da je varnostna služba s trakom zaprla vhod v stavbo. Kljub temu so nadaljevali s programom, govorniki pa so nekaj besed namenili tudi okoli desetim Janševim nasprotnikom, zbranim na drugi strani ceste. Aleš
Primc iz Odbora 2014 je tako dejal, da zbrani nasprotniki potrjujejo, da je sodstvo komunistično. Janševi nasprotniki so namreč s seboj prinesli jugoslovanske zastave. Protestniki so se obregnili tudi ob kandidaturo nekdanjega predsednika protikorup-cijske komisije Gorana Klemenčiča za pravosodnega ministra. Janševa podpornica Jelka Godec je dejala, da je narobe svet, ko se za pravosodnega ministra predlaga prav njega, prisotni pa so te besede pospremili z žvižgi. Poslanec SDS Tomaž Lisec ne verjame, da bodo politični zaporniki izpuščeni, saj bo pravosodni minister Klemenčič, kar Lisec označuje za »nagrado za zvestobo silam kontinuitete«.
Tudi pred koprskim sodiščem so protestniki ob skandiranju gesel, kot sta »svoboda Janši« in »svoboda Krkoviču«, med drugim zahtevali, da predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zagotovi vsaj videz nepristan-skosti in se umakne iz postopka odločanja v primeru prvaka SDS. Nekdanji poslanec SDS Zvonko Černač je opozoril, da je minilo že skoraj 80 dni, odkar je bila nezakonito odvzeta prostost Janezu Janši.
Pred okrožnim sodiščem v Kranju so množico protestnikov nagovorili Andreja Valič Zver, Vasko Simo-niti in Branko Grims, ki je izpostavil, da so evropske inštitucije Slovenijo v zadnjem letu vsaj dvakrat uradno opozorile, da slovensko pravosodje ne sodi v skladu z normami in standardi, ki veljajo v EU.
V Celju pa je zbrane nagovoril tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs, ki je spomnil na po njegovih besedah sporno kandidaturo Alenke Bratušek za evropsko komisarko: »Nekdo, ki je javno povedal, da je Evropa tolpa banditov. Nekdo, ki je javno pel 'Naj živi komunizem'. Nekdo, ki nam je leto in pol naložil dodatnih deset milijard evrov. Nekdo, ki je vseskozi govoril, da Evrope tukaj ne potrebujemo, da zmoremo sami. Torej nekdo, ki nas je pravzaprav spravil na rob prepada, je danes kandidat za evropskega komisarja. Sramota!«
Nov slovensko-hrvaški slovar
Slabo desetletje priprav prvega obsežnega slovensko-hrvaškega slovarja po osamosvojitvi obeh držav je končano. Sveže izdani Veliki sodobni slovensko-hrvaški in hrvaško-slovenski slovar na tisoč straneh zajema približno 30.000 slovenskih in prav toliko hrvaških besed.
Po besedah avtorice slovarja Anite Peti-Stantic, sicer vodje katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški filozofski fakulteti, so k pripravi privedli pomanjkanje takšnega slovarja in obenem potrebe študentov ter vseh drugih. »Največji izziv je bilo, kako zajeti čim več sodobnega jezika, obenem pa to potrditi tudi v primerih. Zato sem uporabljala enojezične
(Nadaljevanje s 1. strani)
slovarje. Drugi izziv pa so bili korpusi besed, ki jih mladi ljudje vse bolj uporabljajo,« pojasnjuje.
Izdelava se je pokazala, da ima vsaka beseda več kot en sam pomen, zato so, tako Peti-Stanticeva, številni prepričani, da bolj razumejo drug jezik, kot je to v resnici. »So besede, ki imajo popolnoma enake oblike in pomen v obeh jezikih, kot tudi besede, ki imajo enako obliko in naglas in se potem razlikujejo zgolj v podrobnostih. So tudi besede, ki imajo enako obliko, a je pomen besede v drugem jeziku popolnoma različen. Je veliko besed, ki so v svojem prvem pomenu popolnoma enake, potem pa se pokaže, koliko so različne,« je dejala. Po njenem mnenju prav to
dokazuje, kako sta se slovenski in hrvaški jezik prepletala.
Rezultat je dober, je prepričana, takšne slovarje pa potrebujemo, če želimo komunicirati in se razvijati v svojih jezikih ter se v njih počutiti bogato, ne samo v standardnem okolju, še dodaja.
»Vodila me je misel, da je bolje slovar končati, kot da bi bil popoln,« je sklenila Peti-Stanticeva po skoraj desetletnem pripravljanju dela. Da je vsako slovarsko delo kompromis, je poudaril recenzent in profesor z oddelka za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti Marko Stabej, ki pravi, da ni enega slovarja, ki bi bil popoln. Ocenjuje, da je Veliki sodobni slovensko--hrvaški in hrvaško-
-slovenski slovar tudi kompromis med sodobnimi pogledi in omejenimi možnostmi, ki jih prinaša način izdelave slovarjev.
Spomnil je na že obstoječ slovensko--bosansko-hercego-vski slovar ter več izdaj slovensko-srbskega in srbsko-slovenskega slovarja, toda novi hrvaško-slovenski slovar, ki naj bi bil objavljen tudi v elektronski obliki, je po njegovem mnenju »največji in najboljši«. Leta 2003 je založba Mozaik objavila tudi žepni Univerzalni slovensko-hrvaški in hrvaško-slovenski slovar, najbolj podoben slovar novemu slovensko-hrva-škemu slovarju pa je bil hrvaškosrbski-slovenski slovar avtorja Janka Juran-čiča iz leta 1981.
TONE MIZERIT _
Pod začudenim pogledom vrednih strokovnjakov in zaskrbljenih državljanov vlada zavzeto koraka v močvirje. Pogrezamo se vedno globlje a ob krmilu države, kot da tega ne opazijo, ali kot da jih ne briga. Kdo nas bo izpeljal iz težav pa je še nerešeno vprašanje.
Vedno ista pesem. Vlada že ne more zanikati krize. Sicer še vedno pripoveduje zgodbo o uspehu, opeva epsko borbo proti revščini in izključevanju, a mora priznati, da stvari ne tečejo, kot bi morale. Seveda: krivi so vedno drugi. Našemu stanju naj bi botrovala svetovna kriza (zakaj ni prizadela sosednjih držav?), osovraženi »jastrebi«, domače in mednarodne korporacije, nasprotni mediji ... In ker je eden najbolj prizadetih sektorjev avtomobilska industrija, so sedaj krize kriva podjetja, ki nočejo prodajati avtomobilov in s tem škodijo državi in delavstvu. Gospa predsednica je vse zadnje dni napadala avtomobilska podjetja češ, da namenoma zadržujejo izdelke in jih nočejo prodajati. To ni res, ker vsakdo lahko gre v prodajalno katerekoli znamke in kupi, kar mu srce poželi - če ima denar. Res pa je, da sta dve vladni ustanovi želeli kupiti večje število avtomobilov in se je stvar nekam zavlekla. Razumljivo: ceno uvoženih delov je treba plačati v dolarjih (ki jih vlada noče dati), ki vsak dan pridobivajo na ceni in dražijo avtomobile. Vlada pa plačuje po treh ali še več mesecih. Če bi vmes padla kakšna večja devalvacija, bi se lahko podjetje pod nosom obrisalo za dobiček in prodajalo na hudo zgubo. To je posledica dejstva, da živimo v nepredvidljivi državi. Sestanek med predsednico in avtomobilskimi podjetniki je torej potekal v skrajni napetosti. Dejansko vsi sektorji zahtevajo določene pogoje, ker v sedanjih, ko se ne ve kje stojimo in kam se bo obrnila smer delovanja, je nemogoče delati resno. Vlada pa zahteva od bank, naj s kreditnimi karticami dovolijo kupovanje na dvanajst obrokov in brez obresti.
Blažena potrošnja. Ta ukrep odgovarja vladni strategiji potrošništva. Celoten kirchneristični ekonomski sistem je temeljil na nenehni potrošnji. Ni jih brigala inflacija, ker je bila ta strategija zagotovilo gospodarske rasti, ugodja, izobilja, ki je obenem zagotavljal volilno naklonjenost. To je poganjalo vlak sistema, katerega lokomotivi sta bili avtomo-
bilska industrija in gradnja. Nekje se je zataknilo, kar so sicer že dolgo napovedovali nevladni ekonomisti. Nadaljuje in raste inflacija, a gospodarska rast se je nekje zataknila in pada skoraj leto dni. Prodaja na drobno nevzdržno drsi navzdol že osem zaporednih mesecev. Vse resne analize pa zagotavljajo, da bo inflacija letos presegla 35%. Kaj to pomeni in kakšne posledice bo prineslo vsi vemo. Ni čudno, da se množijo zahteve sindikatov, naj se ponovno uvedejo paritetna pogajanja, ker tisti, ki so določili povišanje plač v začetku leta vidijo, da prejemki dan za dnem izgubljajo na kupni moči. Makroekonomski položaj tudi ne pomaga. Naj vlada še tako stiska »klado« (cepo) na dolar, se devizni sklad počasi a nevzdržno niža. Olajšanje, ki smo ga uživali po januarski devalvaciji, je že prešlo in mnogi samo čakajo, kdaj bo vlada odločila novo valutno sorazmerje. Tega pa skoraj ne moremo pričakovati, ker bi pomenilo nov inflacijski sunek in ne vemo, če bi ga lahko prestali brez travmatičnih socialnih napetosti.
Politika se obrača. Dva zanimiva dogodka sta nas presenetila pretekli konec tedna; oba v provinci Cordoba. V važnem središču Marcos Juárez so imeli občinske volitve. Presenetljivo je zmagal Macrijev PRO v povezavi z radikali. Za njim je ostal peronizem guvernerja De la Sote. Kirchnerizem sploh ni prišel v poštev. V Cosquinu pa so imeli plebiscit, ker je občinski svet obtožil župana (kirchnerist), da je zapadel korupciji. Ljudsko glasovanje ga je odstavilo. Vladi ankete ne kažejo dobro ne tu ne tam. Macrijeva zmaga pa pomeni novo napetost v opoziciji, kjer del zmerne levice (Carrió in družba) zahteva povezavo z PRO, drugi (del radikalov in socialisti) pa jo odločno zavračajo. Macri izredno napreduje celo v notranjosti države. Napredovanje opozicije, čeprav je ta razbita, pa skrbi guvernerje in župane. Če se je zvezna vlada vdala v usodo in namerava za štiri leta preiti v opozicijo, to ne gre v račune pero-nističnim graščakom, ki hočejo obdržati krajevno oblast. Zato je zaznati pospešeno preseljevanje v vrste upornega peronizma (Massa in družba), in skrb tistih (Scioli in prijatelji), ki še vedno vztrajajo ob gospe in njenem ožjem krogu. Na tem odru se bo odigravala v prihodnjih mesecih politična usoda.
ISLAM ALI SMRT
spopad, ki se napoveduje. Ker smo moralno anemični, smo brez poguma, da bi zagovarjali svobodo, ki nam je tako dragocena, da bi zagovarjali pošteno »ločitev« (avtonomijo) civilnega/tuzemskega od cerkvenega/Božjega saj se je to izrodilo v izločitev Božjega iz javnega, zasebnega in moralnega življenja.
Če hočemo preživeti in tudi zmagati v obrambi našega sveta pred islamizacijo, potem se bomo morali vrniti k svojim izvirom in se spreobrniti k življenju, k pravi svobodi, k Bogu v Cerkvi.
Boj bo tvegan, dolg in naporen. Alternativa, ki jo agresor postavlja je nesprejemljiva. Zavrniti moramo tako islamizacijo kakor smrt, kajti islamizacija je smrt našega sveta.
(Časnik.si)
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Vse nove misli in ideje ne večajo
zakladnice človekovih spoznanj,
in niso vedno vir miru, rasti in vede.
Vidiki, ki se zde izvirni, novi,
morda razjasnijo poglede,
lahko pa tudi zameglijo pot do cilja.
Tedaj so vzrok nazadovanja, bolečine, zmede.
Zato je nepomembno,
če so ideje klasične, moderne, nove ali stare;
če večajo spoznanje kaj je res in prav,
so zdrave.
M.K.
RAST XLIII
Lepa si zemlja slovenska
Težko pričakovano potovanje v Slovenijo se je začelo; RAST XLIII je 23. junija odpotovala v Slovenijo. Izkrcali smo se v Rimu in se prvi dan zgodaj zbudili ter se odpravili v Vatikan na papeževo avdienco. Bila sem zelo navdu-
šena in srečna, ko nas je papež pozdravil in pomahal. Po avdienci smo šli na kosilo v Mc'Donalds, nato pa smo si pod vodstvom g. Marjana Kokalja, slovenskega jezuita, ogledali Kolosej in Foro Romano. Ko smo malicali, smo gledali tekmo Argentina proti Nigeriji. Po večerji smo šli z g. Rokom Bečanom na nočni pohod po Rimu in poleg drugih spomenikov videli tudi Fontana di Trevi. Bila sem zelo vesela nad vsem, kar smo doživeli ta dan.
Pripravili smo kovčke za odhod v Trst, kamor smo prispeli zelo utrujeni. Odpeljali smo se v Dijaški dom v Vipavi; bili smo na slovenski zemlji. Ta dan smo imeli prvi nastop v kulturnem centru Lojze Bratuš. Obiskali smo cerkev na Repentabru, ki nam jo je razkazal g. župnik Tone Bedenčič in nam povedal o njeni zgodovini. Potem smo videli grad Miramar in prelepo Jadransko morje.
Obiskali smo Postojnsko jamo; kako čudovita je. Nisem se mogla načuditi kapnikom; videli smo tudi človeško ribico. Odšli smo do Predjamskega gradu, ki nam ga je razkazala prijazna vodička ter nam pripovedovala zgodbe o plemiču Erazmu; ta se je norčeval in prevaral avstrijsko stražo,
Teharjah.
Odpeljali smo se v Maribor; v stolnici smo imeli sv. mašo in peli. Po maši smo šli v Adergas; to je kraj, kjer je bila rojena moja stara mama Marjeta. Gledali smo igro KUD »Pod lipo« na prostem. Skoda, da je začelo deževati in smo se pred koncem morali vrniti domov.
Teden smo začeli s poukom na Poletni šoli. Razdelili so nas v skupine; vsaka je imela svojega lektorja. Bili smo z dijaki iz raznih držav s katerimi smo se hitro spoznali in prijetno pogovarjali. Ogledali smo si Ljubljano in ljubljanski grad, kjer smo s stolpa gledali mesto. Odpeljali smo se v kopališče Atlantis; tam smo uživali v bazenih in toboganih.
Povzpeli smo se na Šmarno goro, kamor nas je spremljal g. Miran Žvanut. Obiskali smo cerkev, ki ima dva stolpa in velike zvonove. Bila sem zelo utrujena.
Spoznali smo tudi Škofjo Loko. Tam smo bili na kosilu, nato pa smo nastopili v Sokolskem domu. Nastop je lepo uspel. Srečala sem se z mamo Lenči in bila zelo vesela. Voditelji so nam dali nekaj časa na razpolago, da smo se lahko sprehajali po mestu.
končno pa tragično umrl.
Končno smo prišli v Dijaški dom v Bežigradu, kjer so bili že učenci iz Kanade. Po večerji smo šli na veselico.
Podali smo se tudi na Teharje; spremljal nas je g. Ivan Korošec, ki nam je pripovedoval o trpljenju, ki so ga tam doživeli domobranci in kako je on pobegnil. Ta dan sem zelo pogrešala svojega starega očeta Jerneja; premišljevala sem o vsem, kar je on doživel in pretrpel. Zapeli smo domobranske pesmi, molili za domobrance umorjene na
Potem smo odšli na Bled; kjer smo se kopali in plavali.
V Ljubljani smo bili na škofiji. Tam nas je sprejel škof Andrej Glavan. Recitirali smo pesem »Ta luč« ter zapeli »Zamba del tiempo nuevo« in »Moja pot«. Šli smo tudi v založbo »Družina«, kje smo recitirali »Družina smo« in peli »Moja Pot«.
Razdelili smo se v dve skupini. Nekateri so šli v Cankarjev dom, drugi pa v Šolski muzej. Bilo je zelo zanimivo.
Poletna šola nam je organizirala izlet v Škocjanske jame. Čudovito! En dan smo imeli športne igre, kjer smo se zelo zabavali in se smejali.
11. julija je bil zadnji dan Mladinske poletne šole. Po pouku smo imeli prireditev, kjer se je morala predstaviti vsaka skupina. Zelo žalostni smo se potem poslovili od naših novih prijateljev iz Italije, Avstrije, Srbije, Nemčije in od drugod. Kar težko je bilo gledati, kako so odhajali s kovčki iz Dijaškega doma.
Mi smo se odpravili v župnijo Dravlje, kjer smo doživeli popoldan duhovnosti. Premišljevali smo in imeli tudi priložnost za sveto spoved.
19. julija smo se z avtobusom odpeljali v Avstrijo na Koroško. Obiskali smo cerkev Gospe Svete. Odpeljali smo se do Vetrinja, kjer nas je čakala gospa Marija Gruškavnjak. Pripovedovala nam je, kako je bilo, ko so naši stari starši bežali iz Slovenije in kako so Angleži izročili domobrance partizanom. Opoldne smo šli na kosilo v gostilno Miklavž, tam so nam dobro in lepo postregli. Ogledali smo si tudi Minimundus, kjer so najvažnejši spomeniki in stavbe v miniaturi.
Odpeljali smo se v Šentjošt za zadnji nastop. Zelo lepo so nas sprejeli in nam pokazali obe cerkvi in kapelo posvečeno padlim domobrancem. Po nastopu nam je pesnik Tone Kuntner recitiral Cankarjevo »O domovina«.
Odpravili smo se tudi v Kočevski Rog. Tam smo peli domobranske pesmi in molili za umorjene domobrance. Spremljal nas je dekan Tone Berčan in nam veliko povedal o tem svetem kraju. Potem smo se odpeljali v Ribnico, kjer smo si ogledali Rokodelski muzej.
Poromali smo tudi v Marijino cerkev na Zaplazu, kjer je pokopan blaženi Lojze Grozde. Sprejel nas je g. Marko Japelj, ki nam je lepo govoril o Grozdetovem življenju in nam ga predstavil kot vzor.
Končno smo prišli v težko pričakovane Čateške
SttTOWI SLOV» K0VGRÍS
5L0VESIA\ MRLO CMS5
Natečaj za mlade pesnike
Pred kratkim ustanovljena literarna sekcija »Slovenska beseda« (sekcija Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa) je objavila literarni natečaj namenjen slovenskim rojakom, ki živijo izven Slovenije. Ocenjevalni odbor bo izbral »najboljšo pesem mladih slovenskih pesnikov iz zamejstva in sveta v letu 2014«.
Pogoji nagradnega natečaja:
1.	Na natečaju lahko sodelujejo mladi pesniki in pesnice do 40. leta starosti iz zamejstva in sveta, ki pišejo v slovenskem jeziku.
2.	Tema pesmi natečaja je »Veš poet svoj dolg«, pesmi z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen do jezika in spoštovanje moralnih vrednot.
3.	Sodelujoči na natečaju naj do 10. oktobra 2014 pošljejo eno svojo še neobjavljeno pesem v treh izvodih, kjer je vsak izvod označen s šifro avtorja, anonimno v zaprti kuverti in priporočeno na naslov: Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, z oznako PESNIŠKI NATEČAJ - PESEM. Posebej naj istočasno na ta isti naslov pošljejo priporočeno v zaprti kuverti, še ime in priimek, letnico rojstva, svoj naslov, e-naslov, telefon in šifro (ta naj bo enaka šifri avtorja, ki je na izvodih pesmi!) z oznako PESNIŠKI NATEČAJ - ŠIFRA.
4.	Ocenjevalni odbor »Slovenske besede« bo na podlagi strokovnih kriterijev izbral pet nominirancev in izmed njih podelil nagrade za najboljše tri pesmi.
5.	Prva nagrada - za najboljšo pesem znaša 300 €, druga nagrada 200 €, tretja nagrada 100 €, vsi nomini-ranci dobijo knjižne nagrade.
6.	24. novembra 2014 bo ocenjevalni odbor razglasil zmagovalno pesem, nominirance in nagrajence.
7.	Predstavitev nagrajencev, nominirancev in njihovih pesmi bo na slavnostni podelitvi nagrad 1. decembra 2014 v prostorih SK SSK v Ljubljani.
8.	Poslanih pesmi ne vračamo, vsi sodelujoči na natečaju pristajajo na nehonorirano objavo njihovih poslanih pesmi.
toplice. Kopali smo se v velikih bazenih in se spuščali po toboganih. Ves dan smo se sončili ter se prav lepo opekli in zabavali s prijatelji.
Odpeljali smo se na Debelo peč. Po polurni hoji smo prišli do koče, potem smo hodili še dve uri in pol do vrha. Bilo je zelo lepo pa tudi naporno. Vrnili smo se utrujeni.
Zelo zanimivo in zabavno je bilo na rafftingu na Soči. Oblekli smo si posebno opremo in se spustili po brzicah reke, ki je lepa in zelo mrzla.
Šli smo tudi na božjo pot na Brezje, kjer smo imeli mašo v zahvalo za srečno potovanje. Pri maši smo sode-
lovali s petjem. Po maši smo odšli. Kam? Kupit čokolado »Gorenjka«. Kasneje smo še enkrat obiskali Bled. Nekateri so si najeli čolne za veslanje, drugi so plavali do otoka. Potem smo šli do slapa Savica in občudovali prekrasno naravo.
Zadnji dan smo šli v Piran, kjer smo se sprehajali in si ogledali mesto. Peš smo se napotili do Portoroža. Začelo je deževati, vrnili smo se v hotel ter si pripravili kovčke za odhod. Ogledali smo si tudi Benetke in se žalostni odpeljali nazaj v Buenos Aires.
Hvaležna sem starim staršem in mamici ter vsem, ki so mi nudili to lepo potovanje. Zahvalim se tudi voditeljem, ki so nas spremljali, Mirjam, Tatjana in Milan. Zaljubila sem se v Slovenijo, ljudi in naravo.
Mikaela Menghini Stefe Fotografije: Valeria Oblak
Cena knjige - pol leta enaka
Ta teden so začele veljati določbe zakona o enotni ceni knjige, po katerih morajo ostati cene knjig pol leta po začetku prodaje nespremenjene in enake na vseh prodajnih mestih.
Zakon je začel veljati konec februarja, knjigotržci in založniki pa so imeli tako šest mesecev časa, da svoje poslovanje uskladijo z njegovimi določbami.
Zakon o enotni ceni knjige določa nova pravila na področju delovanja knjižnega trga. Založniki bodo lahko svobodno določali ceno, vendar bo morala ta ostati pol leta nespremenjena, kar pomeni, da bo cena knjige šest mesecev enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih. Enotna cena sicer ne velja za knjige, ki so bile izdane pred začetkom veljavnosti zakonskih določb, seznam knjig pa je že dostopen na spletni strani Javne agencije za knjigo RS (JAK).
Slovenija se pridružuje dvanajstim evropskim državam, ki takšno prakso že poznajo. Odhajajoči minister za kulturo Uroš Grilc je prepričan, da predstavlja vpeljava novega instrumenta enotne cene knjige v slovenski kulturni politiki pomemben odmik od »dozdajšnjih okvirjev razume-
vanja in razmišljanja o kulturnih dobrinah, ki se uvrščajo na trg«.
Omenjeni zakon je eden izmed ukrepov, predvidenih v nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, s katerimi bi povečali prodajo knjig in njihovo dostopnost. Vsi pa so usmerjeni k povezovanju vseh akterjev -avtorjev, založnikov, knjigarn in knjižnic -, saj le celovit pristop omogoča dolgoročni in trajnostni razvoj področja knjige v Sloveniji, trdijo na ministrstvu.
Septembra bo steklo nadaljevanje nacionalne kampanje Bližje knjigi, s katero želijo spodbuditi obisk knjigarn in nakupovanje knjig, JAK pa bo jeseni predstavil izsledke nacionalne raziskave bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige v Sloveniji.
Prav tako je predviden zagon portala Knjige na trgu, ki ga pripravlja JAK in bo delno sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Namenjen bo celovitemu informiranju javnosti o aktualni knjižni produkciji ter dogajanju na knjižnem in revijalnem trgu, obenem pa bo osnova za dolgoročni razvoj knjižnega trga, zlasti na področju informacijske in promocijske podpore ter povezljivosti vsebin in subjektov, pravijo na ministrstvu.
Založbe so januarja potrjeni zakon različno sprejele. V Mladinski knjigi so ga pozdravili, saj menijo, da dolgoročno prinaša več pozitivnih učinkov, podprli so ga tudi v Beletrini. Brezpredmeten se je zdel založbi Modrijan, zbodlo pa jih je tudi dejstvo, da ne velja za prodajo knjižnicam. Kritični pa so bili v založbi Sanje, ker, kot so tedaj poudarili, so bili založniki pri njegovem oblikovanju odrinjeni.
Slovenski dom = Slovenija
Slovenski dom je samo eden, pa naj bo ta na kateremkoli koncu sveta. Je eden v domovini in je en sam v tujini. Njegov namen je tudi en sam: ljudi vzgojiti in jim pomagati, da ostanejo Slovenci, pa naj bodo kjerkoli po svetu.
Slovenski narod je en sam. Živi v Sloveniji in po svetu. Povsod ima svoje korenine in povsod jih poganja.
Živimo Bogu in narodu. Bog ne gleda na osebo. Vedno pa ima odprte oči v našo notranjost, ker hoče, da živimo Njemu. Zase nas je ustvaril in za nas je umrl, da bi mi živeli. Njemu smo dolžni življenje in On nam
pomaga izvrševati njegovo voljo. Če to storimo nas bo gotovo sprejel med svoje izvoljene.
Živimo pa tudi narodu in to predvsem najprej slovenskemu narodu. V njem smo se rodili, njega nosimo v srcu in njega smo dolžni ohraniti. Njemu smo dolžni služiti in vsi smo zanj odgovorni. Temu se ne moremo odpovedati; čeprav imamo drugo državljanstvo, imamo še dolžnosti do njega.
Slovenski narod ne sme umreti. Gledati moramo na njegovo vstajenje in ne na njegov pogin. Sami moramo živeti in isto smo dolžni tudi za naš narod. Če bomo izpolnili to dolžnost, smo veliko napravili za narod; izpolnili smo tudi božjo voljo. In to nam bo v ponos.
Letošnji festival v Portorožu
Na letošnjem, že 17. Festivalu slovenskega filma, ki bo potekal med 10. in 14. septembrom, bo sicer na ogled manj celovečernih filmov kot pretekla leta, toliko bogatejša pa je bera kratkih in dokumentarnih filmov.
Letos se bodo v tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov za vesno potegovali štirje filmi: Avtošola režiserja Janeza Burgerja, Drevo režiserke Sonje Prosenc, Interno Vinka Moderndorferja in Pot v raj Blaža Završnika.
Glavni strukturni novosti letošnjega festivala sta po besedah vodje festivala Igorja Prassla uvedba programskega odbora in žanra eksperimentalnega filma. Tričlanski odbor, ki ga poleg Prassla sestavljata še Bojana Bregar in Katja Čičigoj, je pregledal 141 filmov, kolikor se jih je prijavilo na letošnji festival. Izbrali so 71 filmov, ki bodo na ogled v Portorožu, še 15 jih bo na ogled v programu za družino, potekale pa bodo še tri posebne projekcije.
Dobitnica nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo bo letos Hanna Preuss za njeno vsestransko filmsko ustvarjanje. Kot so
zapisali organizatorji, je kot režiserka zvoka, komponistka, tonska mojstrica, sonorična komponistka in medijska umetnica izjemno zaznamovala slovensko kinematografijo.
Festival se bo neuradno odprl že 9. septembra, ko bodo zavrteli dva filma izpred 50 let: kratki film Na slikoviti obali Žarka Petana, ki je posvetilo umrlemu avtorju, in film Zarota Franca Križaja, ki govori o korupciji.
Uradno odprtje pestrega festivalskega dogajanja bo 10. septembra, ko bosta na ogled kratki film Vashava in prvenec Blaža Završnika Pot v raj. Na posebni projekciji ob odprtju bodo predvajali kratki film Kristine Ravnikar Nasvidenje, Piran!, ki predstavlja uvod v jesensko razstavo Piran na filmu, ki bo na ogled oktobra.
Do nedelje se bo zvrstila pestra paleta filmov, sklepna slovesnost s podelitvijo vesen, ki jo bo zaznamovala skupina Katalena, pa bo letos namesto v nedeljo že v soboto. Kdo so zmagovalci, bo do takrat skrivnost. Kot je dejal Presl, želijo na ta način filmske ekipe zadržati v Portorožu in hkrati tako dvigovati suspenz.
Ivo Jevnikar
Osrednja spominska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je bila na Turjaku v četrtek, 28. avgusta 2014. Govor je imel tržaški novinar in publicist Ivo Jevnikar. Pomembne misli bomo, v zaporednih objavah, ponatisnili v celoti.
Nedavno sem bral še enega iz vrste člankov, ki se občasno pojavljajo in nasprotujejo obha-janju Evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Osnovna misel v njem je bila, da ne moremo in ne smemo primerjati nacizma in komunizma. Ne toliko zaradi različnosti grozodejstev, ki sta jih zakrivila in ki jih noben poštenjak ne more zanikati, temveč zaradi njunih različnih ciljev in idejnih osnov, saj je v DNK-ju (ADN - op. ur.) nacizma zapisan genocid na rasni osnovi, medtem ko je komunizem uničeval razredne in politične sovražnike.
No, pri utemeljevanju svojega stališča pa je ravno avtor, ko je analiziral točke, po katerih se razlikujeta, primerjal oba totalitarizma.
Ne bom se spuščal v razmišljanje, ali so trije totalitarizmi, ki
Evropski dan spomina
(1)
nas najbolj zaposlujejo, fašizem, nacizem in komunizem, med sabo res bistveno različni. Vsi trije imajo v svojih genih odklanjanje demokracije, nasilnost, kult voditeljev, zavračanje temeljnih prvin krščanstva, mali-kovanje »svojega« in zaničevanje »tujega« - zlasti naroda, razreda.
Evropski dan spomina ima vso pravico, da primerja, vendar ne izenačuje totalitarizmov. Spominja pa se vseh njihovih žrtev; opozarja na »morje bridkosti«, ki so ga povzročili; na tragične posledice, ki so ostale za njimi; spodbuja k budnosti, da v svetu in med nami prepoznavamo prvine totalitarizma, ki jih ne smemo prenašati ne v svetu ne v naši družbi ne pri samih sebi.
Kdo bo rekel: ne moreš tega primerjati z dejstvom, da so nekateri ukradli državo in narodno premoženje, zaprli voditelja opozicije, da obvladujejo upravo, medije in sodstvo itd., a vendar: popadljivost v številnih družbenih omrežjih, nestrpnost, diskvalifikacija tudi le možnih nasprotnikov niso doma le na enem izmed političnih koncev in niso znak zrele demokracije. In to ne od danes, dovolj je prelistati politično kroniko tako
imenovanih liberalnih in tako imenovanih klerikalnih preklanj pod »staro Avstrijo«.
Po vsem svetu se politiki kregajo, v Italiji, na primer, izredno slikovito, a v večini primerov jih potem lahko zalotiš na skupni kavici ali v normalnem klepetu ter pri sklepanju kompromisnih rešitev. Ne tako mi Slovenci. Zamere so pri nas velikokrat dosmrtne. Po plazu psovk je vzpostavitev pragmatičnega dialoga na moč težavna. In tudi s temi besedami sem si verjetno nakopal nekaj zamere
Posledica totalitarnega komunističnega režima in neverjetno obsežnega nastopanja politične policije so na Slovenskem tudi veliko medsebojno nezaupanje, pomanjkljiva demokratična kultura in negativen odnos mnogih do države, politike, volitev, kot da bi ne šlo za skupne zadeve in za pravico ter dolžnost, da delamo za skupno dobro. Slabo spričevalo za družbo je, da se polovica ali več upravičencev ne udeleži volitev in referendumov, potem pa le kritizira.
A vrnimo se k Evropskemu dnevu spomina na žrtve totalita-
rizmov.
Evropski parlament je z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 2. aprila 2009 med drugim predlagal 23. avgust, torej obletnico pakta Ribben-trop - Molotov, ki je bil leta 1939 uvod v drugo svetovno vojno, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Totalitarizmov ni razvrstil po grozovitosti, nasprotno, pojasnil je, da je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal. Dodal je, da se je treba spominjati tistih, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe.
Resolucija evropskega parlamenta poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, o kateri pa pri nas marsikdo pravi, naj jo vendar prepustimo pozabi ali pa izključni domeni poklicnih zgodovinarjev. Brez resnice in spomina pa ni sprave, je nekajkrat pribito v resoluciji, glede samih zločinov, ki jih je zagrešil komunizem, pa evropski parlament trdi, da je končni cilj njihovega razkritja in ocene, a tudi
obsodbe krivcev, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.
Te besede veljajo tudi nam Slovencem, našim medsebojnim odnosom in našemu razmerju do nekaterih sosednjih narodov.
Žalostno pravico imamo, da smo protagonisti Dnevov spomina, saj so nam fašizem, nacizem in komunizem zadali rane, ki se še vedno niso povsem zacelile.
Ne bom govoril o 25-letnem trpljenju Slovencev pod fašizmom v Italiji, čeprav bi mi bilo to najlaže in bi bilo najmanj problematično.
Tu, na Turjaku, kličejo k razmišljanju nekdanja in današnja »tragična razdeljenost slovenskega naroda«, ki se seveda še kako pozna tudi v zamejstvu in zdomstvu; krvava leta vojne, revolucije, kontrarevolucije, državljanske vojne; povojni poboji in policijski režim; desetletja enoumja, monopola vsakršne politične, gospodarske, sodne, vzgojne, medijske pristojnosti, zapostavljanja vernih in drugače mislečih, zakrivanja ali maličenja resnice o preteklosti.
(Dalje prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENSKI PONOS
... Naj bi letošnji slovenski dan dvignil v nas slovenski ponos, naj bi v tej veliki čednosti vedno našli drug drugega. Če smo si kdaj nasprotniki v tej ali oni stvari, ne bodimo si nikoli sovražniki, zakaj v ponosnem Slovencu tega ne more biti. Predstavljajmo plasti svoje ljubljene domovine pred drugimi enotno, dostojno in spoštljivo. Moč, ki bo izvirala iz te enotne sile, bo pojila spet naš ponos in rasli bomo in se krepili v brk tistim, ki bi radi videli, da bi nas več ne bilo. .
(Karel Mauser, na 5. Slovenskem dnevu v Torontu)
SLOVENCI V ARGENTINI
Romanje Slovencev v Lourdes. Letošnje slovensko romanje k Materi božji v Lourdes je bilo v nedeljo, dne 23. Avgusta popoldne. Kakor v prejšnjih letih se ga je tudi letos udeležilo veliko novih, pa tudi starih slovenskih naseljencev. Vseh je bilo okoli 1200. Romarske pobožnosti so se začele pred lurško votlino, kjer je on pol štirih začel moliti sv. rožni venec g. župnik Gregor Mali, nato se je od tu razvila procesija v zgornjo cerkev s petimi litanijami Matere božje. Romarsko mašo je vodil g. direktor Anton Orehar. ...
Ramos Mejía. II shod naraščajnic SDO. Na
državni praznik 17. avgusta so se zbrale v Slomškovem domu naraščajnice iz Velikega Buenos Airesa na svoj drugi shod. Čeprav vreme prireditvi ni bilo najbolj naklonjeno, se je zbralo pod vodstvom voditeljic nad 70 deklic iz Carapachaya, Lanusa, San Martina, San Justa in Ramos Mejía. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Lojzeta Lavriča in njegove žene gr. Martine roj. Mizerit v Ramos Mejíi se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Lojze Karol. V družini Janeza Kovača in njegove žene ge. Lucije Ester Raquelano v Mira-maru so prav tako dobili sinčka Luisa Alberta. V družini Ludvika Šmalca in njegove žene ge. Marije roj. Mehle v Slovenski vasi se je rodil tudi sinček. Prav tako v družini Lojzeta Grbca in njegove žene ge. Marije roj. Avanzo; v družini Mirka Berčiča in njegove žene ge. Marice roj. Grbec pa imajo veselje s hčerko. Srečnim družinam naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 27. avgusta in 3. septembra 1964 - Št. 35 in 36)
RESUMEN DE ESTA EDICION
LESTVICE
Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti izgubila osem mest, tako da med 144 državami zaseda 70. mesto. Najslabše ocene je dobila za razvitost finančnega trga ter ureditev trga dela.
Na letošnjo lestvico 500 največjih gospodarskih družb v srednji Evropi družbe Deloitte se je uvrstilo 16 slovenskih družb. Najvišje uvrščena je skupina Petrol, ki je z 32. napredovala na 28. mesto, sledi pa ji skupina Mercator, ki je s 44. padla na 51. mesto.
Zavod RS za zaposlovanje je objavil, da je bilo v Sloveniji konec avgusta registriranih 114.784 brezposelnih, kar je 1,2 odstotka manj kot julija in 1,6 odstotka manj kot avgusta lani ter najmanj od septembra lani. Na zavodu so zapisali, da je upad števila brezposelnih za avgust običajen, a je spodbudno, da je letos znižanje števila brezposelnih oseb večje kot lani v tem času.
LETALIŠČE NEMŠKI FIRMI
Konzorcij prodajalcev 75,5-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana je z nemškim Fraportom podpisal kupoprodajno pogodbo. Nemška družba, ki med drugim upravlja z letališčem v Frankfurtu, bo za delnico odštela 61,75 evra oz. 177,1 milijona evrov za 75,5-odstotni delež in 234,4 milijona evrov za celotno družbo. Predsednik uprave Fraporta Stefan Schulte je zagotovil, da so dolgoročni investitor ter da nameravajo razvijati tako potniški kot tovorni promet in beležiti rast pri številu zaposlenih in poslovnih rezultatih.
POSLEDICE VOJNE V UKRAJINI
Kmetijski ministri članic Evropske zveze so na izredni seji v Bruslju razpravljali o škodi, ki jo kmetijstvu in proizvodnji hrane povzroča embargo izvoza nekaterih agro-živilskih proizvodov v Rusijo. Slovenija, ki bi ji enoletni embargo povzročil izpad izvoza v višini 10 milijonov evrov, zahteva enakopravno pomoč za vse države in proizvajalce. Slovenija se je Evropski komisiji zahvalila za hitro ukrepanje in kot pomembno izpostavila, da imajo pri dostopu do umaknjenih živil prednost humanitarne organizacije.
BOJIJO SE »ISTEGA KOŠA«
Islamska skupnost v Sloveniji je po njihovih zagotovilih popolnoma ločena od dveh društev (El-Iman in Ensarud--Din), v katerih naj bi se po poročanju Dela združevali domnevni zagovorniki radikalnega islama. Kot je za STA poudaril tajnik islamske skupnosti Nevzet Poric, sami delujejo na povsem drugačen način, zato ne bi rad, da jih »mečejo v isti koš«.
PREKINITEV?
Kljub dogovorjeni prekinitvi ognja na vzhodu Ukrajine od tam znova poročajo o obstreljevanju. Ukrajinska vojska in proruski separatisti po drugi strani zatrjujejo, da se premirja držijo. Tako najverjetneje za kršitvami stojijo prostovoljci blizu ukrajinski vladi ali pa uporniki iz vrst separatistov. Če bo dogovor o prekinitvi ognja vzdržal, so v Bruslju pripravljeni spremeniti odločitev o sankcijah proti Rusiji. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je že napovedal, da bodo proti novim evropskim ukrepom morda odgovorili s prepovedjo poletov preko svojega ozemlja. Nov sveženj gospodarskih sankcij, ki jih bo Evropska unija predvidoma potrdila, bo nov udarec za že tako šibko rusko ekonomijo.
LETALSKI NAPADI V IRAKU
Iraške vladne vojaške sile so ob pomoči ameriških letal pred islamskimi skrajneži obvarovale pomemben jez Hadita na zahodu države. Ob boku iraških sil se v zadnjih dneh borijo tudi sunitske plemenske milice. Medtem je novi komisar Združenih narodov - jordanski princ Zejd al Husein - mednarodni skupnosti očital, da ne naredi dovolj za preprečitev prelivanja krvi, tako v Iraku kot v Siriji. Zračni napadi, ki jih je ZDA začela izvajati 8. avgusta, so v primeru tokratne obrambe jezu Hadita prvi primer letalskih napadov, izveden v podporo sunitskim plemenskim milicam. Doslej so jih namreč večinoma izvajale v podporo iraškim Kurdom na severu države, čeprav so avgusta ameriška letala južneje nudila omejeno podporo vojski in šiitskim milicam pri ustavitvi ofenzive Islamske države na mesto Amerli. Jezovi so sicer glavna tarča džihadistov.
POLOŽAJ V SOMALIJI
Proti islamskih skrajnežem, natančneje skrajni skupini al Šabab, se bori tudi vojska v Somaliji. Njenim
silam že od leta 2007 pomagajo vojaki misije Afriške unije. A tudi pred slednjimi somalijski civilisti niso varni, še posebej ženske, ki se v vojaške baze Afriške unije v Mogadišu zatekajo po zdravniško pomoč ali vodo. Mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch v najnovejšem poročilu ugotavlja, da ugan-dski in burundijski vojaki domačinke, najbolj revna somalijska dekleta, zlorabljajo in izkoriščajo. Organizacija je poročilo posredovala vladi, ki bo dejanja natančno preiskala.
IZGUBLJENO LETALO
Avstralija, ki vodi iskanje malezijskega letala, ki je z 239 ljudmi na krovu skrivnostno izginilo 8. marca med Kualo Lumpurjem in Pekingom, bo okrepljeno podvodno iskanje začela čez približno dva tedna. Avstralski premier Tony Abbott je dejal, da bodo pri tem uporabili najboljšo možno tehnologijo, akcija pa bo trajala tako dolgo, kot bo potrebno za prečesanje morskega dna. Preiskali bodo celotno verjetno območje strmoglavljenja, ki obsega okoli 60 tisoč kvadratnih kilometrov oceanskega dna zahodno od Avstralije.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Mikaela Menghini Štefe, Valeria Oblak in Ivo Jevnikar.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
HAY ACUERDO
Finalmente los tres líderes de los partidos que formarán el futuro gobierno firmaron el acta del acuerdo. Miro Cerar, Karl Erjavec y Dejan Židan, por el Partido de Miro Cerar, el de los Jubilados y los Demócratas Sociales. Definieron los lineamientos básicos de la acción y también los nombres de los ministros de cada área. El equipo fue presentado ante la Asamblea Nacional, que ahora debe aprobarlos, tras lo cual asumirán la conducción del país. (Pág. 1)
OTRA VEZ EN CAMPAÑA
Eslovenia entró nuevamente en campaña electoral. Esta vez será para elegir, el 5 de octubre de 2014, a los alcaldes y concejales para el nuevo período. Es importante destacar, que los eslovenos residentes en el extranjero (léase, nosotros) no participan de esta elección. Prometen que la campaña se basará más en el contacto personal y las redes sociales, que en propaganda paga. Esta a su vez será la primera campaña bajo la legislación modificada que prohíbe la donación de personas jurídicas y aumenta el control y las sanciones para los infractores .El partido de Miro Cerar, vencedor en las últimas elecciones nacionales, probará suerte por primera vez a nivel local. (Pág. 1)
ESTUDIANTES EN TIERRA ESLOVENA
En este número se publica la crónica del viaje de estudios que realizaron los estudiantes del último año del curso de idioma esloveno Srednješolski tečaj, que se dicta los sábados por la tarde en la casa central eslovena. RAST 43, tal su nombre para los egresados, salió del aeropuerto de Ezeiza el 23/06/2014 con destino final Eslovenia. El vuelo los dejó en Roma y de allí fueron al Vaticano, a saludar al Papa durante la audiencia. El recorrido turístico, histórico, cultural y gastronómico los llevó por los más interesantes puntos de Eslovenia. También visitaron Austria, más precisamente Carintia, donde les narraron y mostraron los lugares por los que pasaron sus antepasados luego de la guerra (quienes se refugiaron en Austria). Durante la estadía hubo tiempo para las más diversas excursiones, caminatas, paseos de compra, encuentros con personalidades destacadas, presentaciones del número cultural que prepararon y claro está, hubo tiempo para estudiar y/o perfeccionar el idioma esloveno, junto con compañeros de varios países. (Pág. 3)
CONCURSO PARA JÓVENES POETAS
La recientemente creada sección literaria del Congreso Mundial Esloveno ha publicado un concurso literario destinado a los compatriotas eslovenos que viven fuera de Eslovenia. Se elegirá a la mejor poesía de jóvenes poetas eslovenos en el año 2014. Del concurso pueden participar poetas de hasta 40 años, que escriben e idioma esloveno. El tema versará sobre canciones sobre la patria, que refleje el amor por la lengua y el respeto por los valores morales. Hay tiempo de participar hasta el 10 de octubre, enviando por triplicado el poema inédito. Más detalles sobre direcciones, formato y plazos lo encontrarán en el artículo en esloveno. La elección será el 24 de noviembre del corriente y la premiación se realizará el 1/12/2014 en Ljubljana. (Pág. 3)
EN EL DÍA DE LA MEMORIA...
Con motivo del Día Europeo de las víctimas de los regímenes totalitarios se llevó a cabo una conmemoración en Turjak el pasado 28 de agosto. El orador central fue el periodista y publicista Ivo Jevnikar. La publicación de sus palabras inicia en este número y continuará en los siguientes. Entre otras ideas, el orador afirmó que se puede comparar los regímenes, lo que no se puede hacer es equipararlos. Los tres tienen en sus genes el rechazo por la democracia, la violencia, la percusión a los elementos del cristianismo,. El día europeo por la Memoria recuerda a todas las víctimas; pone el acento en las trágicas consecuencias; alienta una vigilancia para reconocer elementos del totalitarismo y no tolerarlos ni en el mundo, ni en nuestra sociedad, ni en nosotros mismos. (Pág. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
c4(2£tLt$Í
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
CETRTEK, 11. septembra:
Seja Z.S.M.Ž., ožja ob 14,30 in širša ob 15,30.
SOBOTA, 13. Septembra
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu Carapachayu igra »Zdravnik po sili« ob 19. uri.
V	Slovenski hiši ob 19,30, predavanje dr. Finka ob okviru S.K.A.
NEDELJA, 14. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justu.
ČETRTEK, 18. septembra:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v
Domu ob 16. uri. Imeli bomo tombolo in praznovanje. SOBOTA, 20. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob
14,45 uri do 18.30 v Slovenski hiši.
Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku v Slovenski hiši ob 9,30.
NEDELJA, 21. septembra: obletnica v Slomškovem domu.
Od 26. septembra do 28. septembra: duhovne vaje za može in žene.
NEDELJA, 28. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi.
MEDALJA ZA SKOK S PALICO
Tina Šutej (foto), slovenska rekorderka, je na atletskem mitingu v britanskem Newcastlu v skoku s palico delila tretje mesto s Španko Naroo Agirre. Skočila je 4,32 metra. Slavila je olimpijska zmagovalka Jennifer Suhr iz ZDA (4,52 m).
KOŠARKARJI IMELI 2.500 NAVIJAČEV
Košarkarji Slovenije so se na svetovnem prvenstvu uvrstili med osem najboljših reprezentanc. V prvem,
skupinskem delu tekmovanja so izgubili le enkrat, z Litvo. V osmini finala pa so ob podpori 2500 slovenskih navijačev v olimpijski dvorani SantJordi v Barceloni premagali Dominikansko republiko z 71:61.
BREZ MEDALJE
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu do 20 let v Brnu izgubila polfinalni dvoboj proti Rusiji z 0:3 (-19, -25, -14) in s tem prekinila svoj let proti prvemu mestu. Pa tudi v malem finalu za tretje mesto se ji ni izšlo, saj je izgubila s Poljsko
0:3 in pristala na četrtem mestu.
Slovenci so s tem izenačili največji slovenskih uspeh v tej starostni kategoriji, pred osmimi leti je četrto mesto zasedla tudi reprezentanca zdajšnjega kapetana članske ekipe Tineta Urnauta.
OSEBNE NOVICE
Krst
V nedeljo 7. septembra je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Simon Zarnik. Očka je Aleksander, mamica pa Rotija Grbec. Botrovala sta Gizela Grbec in Pavle Filipič. Krstil je msgr. Mirko Grbec. Srečni družini iskreno čestitamo!
Nov diplomant
Na katoliški univerzi v Salti je dokončal študije
Daniel Vester in prejel naslov Licenciado en informática. Čestitamo!
Umrli
V Buenos Airesu je 4. septembra umrl Milan Šproc (79); v Palomarju pa Rado Tomažič (93). Naj počivata v miru!
poravnajte naročnino!
"Marija, pomagaj nam delati za mir"
40. PEŠ ROMANJE
mladih k Mariji v Lujan
4. OKTOBER 2014
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atención al público)
Naša nebeška Mati nas vabi, da skupaj romamo k njej, za boljši svet, za mir in pravičnost.
Centralni mladinski odbor vabi, da se s hvaležnostjo ali preizkušnjo podamo na pot zahvale, prošnje in molitve.
Informacije iti prijave na: Iujan2014.sdosfz@gmail.com Čas imaš do 27. septembra!!! Na razpolago bodo avtobusi za vrnitev in pomoč v času romanja.
Šolska proslava na čast bl. škofu Antonu Martinu Slomšku
v soboto 20. septembra v Slovenski hiši
9.30 sv. maša za vse žive in rajne učitelje. V dvorani skupna prireditev šolskih otrok.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA MARKA BAJUKA
Sporoča, da bo dne 27. septembra 2014 pouk potekal od 14.45. do 18.30 ure
Profesorski zbor
53. obletnica Slomškovega doma
21. september 2014
"SKRBI VE C DOBREGA STORITI,
KAKOR GOVORITI/
bl. A. M. Slomšek
11.30 Zbiranje gostov in dviganje zastav 12.00 Sv. maša, sodeluje otroški zbor Slomškove šole
-vodi; Marce!o Brula 13:00 Odprtje likovne razstave naših umetnikov 13:30 Kosilo 16.30 Kulturni program
Prosta priredba po narodni igri F.S. Finžgarja
»Divji lovec«
Režija: Štefan Godec
Ca ste 11 i 28 Ramos Mejía
Po kulturnem programu: večerja, razvedrilo v prijetni družbi!
Vsi lepo vabljeni!