sledi nam na fcuiifcfcerju @primorskiD Obmejno novinarstvo in književnost Šola Trinko bo varnejša V Rimu se bodo težko izognili komisarski upravi Primorski Ostanite nam zvesti Dušan Udovič Tako kot vsako leto v tem času smo na Primorskem dnevniku tudi letos začeli akcijo za naročnine, ki bo trajala vse do februarja. Na sporočila našega založniškega podjetja lahko naletijo bralci na straneh časopisa skoraj vsak dan. Ne gre le za formalna navodila o tem, kako je treba izpolnjevati položnico o naročnini. Predvsem želimo naše bralce in naročnike obveščati o ugodnostih, ki jih nudimo in so gotovo zanimive. Iz njih izhaja, da se tudi v kriznih časih, ki jih doživljamo, nismo odpovedali dinamiki, ki jo zahteva čas. Trudimo se, da ne zaostajamo niti v ponudbi tehnoloških inovacij, ki prodirajo z veliko naglico v današnji svet informacije, naj gre za splet, pametne telefone ali tablične računalnike. Krizo smo sprejeli kot izziv in priložnost, da še bolj utrdimo stik z bralci, da smo s profesionalnim in, ko je treba, tudi kritičnim pristopom do dogajanja v našem prostoru takšni, ko se od modernega medija z veliko tradicijo tudi pričakuje. Trdno smo prepričani, da bo dnevnik premostil težave, v to smer gredo naši napori in energije in dobivamo pozitivne signale. Tako zadruga, založniško podjetje kot uredništvo vztrajno zasledujemo isti cilj: zagotoviti našim bralcem in naročnikom sodoben in kakovosten časopis, ki nam bo ob prihajajoči sedemdesetletnici v ponos in zadoščenje. Cenjeni bralci in naročniki, vabimo vas, da nam ostanete še naprej zvesti in da skupaj nadaljujemo to veliko zgodbo Primorskega dnevnika! Sant'Anna ImprfSii '[Vasporii funibrt TiF Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delTIstria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu dnevnik št. 286 (21.219) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 7. DECEMBRA 2014 1,20 € 9 771124 666007 4 1 07 kulturni dom - Obisk predsednika slovenske vlade Mira Cerarja »Trst ima prihodnost v povezavi s Slovenijo« »Primorski dnevnik ima poseben pomen za vse Slovence« Predsednika slovenske vlade Mira Cerarja je v Kulturnem domu pričakala predsednica SSG Breda Pahor foto damj@n trst - Organi pregona poostrili nadzor Z v • • ■ • • • nočnimi akcijami preprečujejo tatvine sv. miklavž Tudi v Gorici in Trstu imel polne roke dela TRST - »Trst je mesto z bogato z zgodovino, zato s svojo zgodovino, kulturo in bogastvom lahko veliko ponudi. Verjamem, da ima mesto prihodnost, seveda vključno s Slovenci, ki tukaj živijo. Želim, da bil Trst odprt v Slovenijo in Slovenija v Trst.« S temi besedami se je predsednik slovenske vlade Miro Cerar sinoči poslovil od Kulturnega doma, kjer si je ogledal tržaško premiersko uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča Zlati prah v očeh. Cerarja (obisk je bil zasebne narave) in njegovo življenjsko sopotnico je v Kulturnem domu sprejela predsednica SSG Breda Pahor. Na posebnem sestanku mu je bila prikazana težka finančna situacija Primorskega dnevnika. »Pomoč Primorskemu dnevniku ni samo moja naloga, ampak tudi dolžnost predsednika slovenske vlade,« je dejal Cerar. Na 3. strani V FJK 90 milijonov za delo in izobraževanje Na 3. strani m II 'I 1 i /<9, 20 Na Velikem trgu polenta in frika Na 5. strani m* •• v* v* \s • ■ • Divji prasiCi povzročili tri nesreče v Štmavru Na 17. strani RonSka uprava ne nasprotuje konzulti Na 17. strani Evergreen > TUTTO j^f-gtauplh. o Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 Z odlokom z dne 31.01.11 Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 2 Nedelja, 7. decembra 2014 ITALIJA, SVET italija - Mafijsko-politični škandal v glavnem mestu V Rimu se bodo zelo težko izognili komisarju in volitvam Župan Ignazio Marino skuša v mestno upravo pritegniti vse stranke RIM - Rimska občinska uprava se bo težko izognila izredni komisarski upravi in predčasnim volitvam. Iz ure v uro namreč prihajajo na dan vse bolj vznemirljive povezave med občinsko oblastjo in organiziranim kriminalom, ki je dobesedno imel na plačilni listi upravitelje, politike in menedžerje občinskih ustanov ter podjetij. Od včeraj je v škandal vpletena tudi poslanka Demokratske stranke Micaela Campana. Župan Ignazio Marino se trudi, da bi v občinsko upravo pritegnil vse politične stranke. To bi po njegovem bilo najbolj učinkovito orožje proti škandalu, župan pa je pri tem doslej naletel na zaprta vrata. Desna sredina, katere predstavniki so najbolj vpleteni v afero, je razbita in razkosana, Silvio Berlusconi iz Milana pa zahteva volitve. Razpustitev občinskega sveta glasno zahteva tudi Gibanje 5 zvezd, DS pa o tem nima enotnega stališča. Nekateri v stranki verjamejo, da bo izrednemu komisarju Matteu Orfiniju uspelo narediti red v stranki, drugi pa ocenjujejo, da Orfini ni primerna oseba za takšne »čistke«. Predvsem zato, ker je doma iz Rima, medtem ko bi moral stranko v tem kočljivem trenutku prevzeti nekdo, ki prihaja od zunaj. Skratka velika zmeda, ki postavlja v hude težave župana Marina. Iz dokumentov, ki pronicajo v javnost, je Sal-vatore Buzzi, glavni obtoženec v tem škandalu, s svojimi zadrugami financiral tudi Marinovo volilno kampanjo, da ne govorimo o znatno večjih sredstvih, ki jih je namenil Gianniju Alemannu. V blagajne zadrug, družb in takšnih ali drugačnih podjetij, ki jih je nadzoroval Buzzi, naj bi iz Občine priteklo okoli 34 milijonov evrov. Notranji minister Angelino Alfa-no je včeraj ponovil, da trenutno ni pravnih razlogov za razpustitev rimskega občinskega sveta. Alfano je ob tem pojasnil, da ima notranje ministrstvo ob tej zadevi le tehnične pristojnosti, zadnja beseda o morebitni razpustitvi mestne skupščine pa pripada vladi oziroma njenemu predsedniku. To pomeni, da bo Marino ostal župan le dokler bo užival zaupanje državnega vrha Demokratske stranke oziroma Mattea Renzija. slabo vreme Tajfun Hagupit močno prizadel vzhodne Filipine MANILA - Tajfun Hagupit je z močnimi vetrovi in deževjem včeraj dosegel vzhod Filipinov. Z vetrovi hitrosti 175 kilometrov na uro je dosegel mesto Dolores v odročni ribiški provinci Samar, 550 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Manila. Pred silovitim tajfunom se je v eva-kuacijske centre pred tem že zateklo več kot 600 tisoč ljudi. Iz province Samar poročajo o poplavah, močan veter je odnsel pločevinaste strehe in ruval drevesa. Elektrike ni v mnogih delih na območju province Samar in v njeni okolici ter mestu Tacloban, ki si še vedno ni opomoglo od lanskega super tajfuna Haiyan. To je sicer najmočnejši tajfun, ki je dosegel Filipine v letošnjem le-tu.Hagupit, ki po filipinsko pomeni bič, je ohranil moč, potem ko je dosegel obalo. (STA) V teh dneh so v Rimu najbolj glasni zastopniki Gibanja 5 zvezd, ki zahtevajo takojšnje predčasne volitve ansa kijev - Nova mirovna pogajanja Nadaljujejo se diplomatski napori za mirno rešitev ukrajinske krize KIJEV - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj sporočil, da bo v torek v beloruski prestolnici Minsk potekal nov krog mirovnih pogajanj za vzhod Ukrajine, ki se jih bodo udeležili predstavniki Ukrajine, Rusije in proruskih separatistov. Isti dan naj bi začela veljati prekinitev ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki. Pogoji te prekinitve ognja sicer temeljijo na septembrskem dogovoru iz Minska. Po besedah Porošen-ka bo cilj novih pogovorov v Minsku, za katera je dobil načelno soglasje, potrditi časovnico za implementacijo ukrepov iz septembrskega dogovora. »9. decembra bomo imeli dan molka,« je dejal Porošenko o predvideni prekinitvi ognja. Po njegovih besedah bosta nato obe strani imeli 30 dni časa, da umakneta vso težko orožje iz demilitariziranega območja, ki ga do- Petro Porošenko loča dogovor, sklenjen 5. septembra. Ta dogovor so v Minsku sklenili na pogajanjih kontaktne skupine za Ukrajino, v kateri so pogajalci Ovseja ter predstavniki ruskega in ukrajinskega predsednika ter proruskih separatistov. Zahod in Rusija morata preprečiti, da bi jih delili novi zidovi, je včeraj dejal francoski predsednik Francois Hollande ruskemu kolegu Vladimirju Putinu v Moskvi 25 let po padcu Berlinskega zidu, simbolu razdeljenosti Evrope. Treba je premagati ovire in najti rešitve za Ukrajino, je dejal Hollande, ki se je kot prvi zahodni voditelj od začetka ukrajinske krize srečal v Moskvi s Putinom. Hollande, ki se je s Putinom srečal na poti v domovino z obiska v Ka-zahstanu, je poudaril, da morajo rešitve najti skupaj in da je treba za to izkoristiti vsako priložnost. Putin je ocenil, da gre za zelo težke probleme, prepričan pa je, da bo njun pogovor imel pozitivne rezultate in prispeval k rešitvi mnogih problemov, saj je bil obisk Hollanda, čeprav kratek, zelo delovne narave. (STA) jemen - Ponesrečena reševalna akcija ameriške vojske / Ameriški vojaki ostanejo v Afganistanu KABUL - ZDA bodo po umiku bojnih enot konec leta v Afganistanu ohranile tisoč vojakov več, kot so sprva načrtovale, je v Kabulu sporočil ameriški obrambni minister Chuck Hagel. Poudaril pa je, da ta odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame ne bo spremenila misije ameriških enot ali dolgoročnega poteka umika, ki je predviden v prihodnjih dveh letih, je povedal na skupni novinarski konferenci z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem.Dodal je, da bo dodatnih tisoč vojakov ostalo v državi nekaj mesecev, da bi zapolnili začasno pomanjkanje v silah Nata. (STA) Ukrajinski predujem za ruski plin KIJEV - Ukrajinsko državno energetsko podjetje Nafto-gaz je ruskemu energetskemu gigantu Gazprom plačalo 378 milijonov dolarjev predplačila za milijardo kubičnih metrov plina za mesec december, je preteklo noč sporočila ukrajinska družba. Na podlagi oktobra sklenjenega dogovora o dobavi plina mora Ukrajina plin plačevati vnaprej. « V |( V • I • Sešelj še naprej buri duhove v Srbiji BEOGRAD - Srbska radikalna stranka, ki jo vodi haaški obtoženec Vojislav Šešelj, je začela zbirati podpise za razrešitev srbskega predsednika Tomisla-va Nikolica, češ da je kršil ustavo. Radikalci menijo, da mora Nikolic zapustiti položaj, ker je nezakonito pridobil diplomo fakultete, ne da bi opravil en sam izpit. . Šešelj je po nedavni vrnitvi v Beograd že večkrat pozval k strmoglavljenju Nikolica, pa tudi premierja Aleksandra Vu-čica, ki sta bila nekoč člana njegove stranke in bližnja sodelavca. V Beograd se je vrnil po 12 letih v haaškem priporu, potem ko so ga sodniki Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi raka začasno izpustili na prostost še pred izrekom kazni. (STA) Ubita fotoreporter in učitelj Žrtvi sta bili talca v rokah teroristov Al Kaide, ki je v Pakistanu medtem izgubila pomembnega voditelja SANA - Ameriške in jemenske sile so včeraj izvedle skupno operacijo reševanja ameriškega fotoreporterja Lukea Somersa, ki so ga kot talca zadrževali skrajneži jemenske veje teroristične mreže Al Kaida. Akcija je spodletela, saj saj sta v njej izgubila življenje Somers in tudi učitelj iz Južne Afrike Pierre Korkie, ki je bil tudi on talec v rokah teroristov. Jemensko obrambno ministrstvo je sicer na svoji spletni strani sporočilo, da so So-mersa osvobodili, a ameriški mediji, ki so se sklicevali na fotoreporterjevo sestro, so poročali, da so ga med reševalno akcijo ubili. To so popoldne potrdile ameriške oblasti. Med operacijo v provinci Šabva na jugovzhodu Jemna je bilo ubitih tudi deset skrajnežev. Al Kaida na Arabskem polotoku je v četrtek zagrozila, da bo usmrtila Somersa. ZDA so kasneje sporočile, da so ameriške sile v Južnoafriški učitelj Pierre Korkie in ameriški novinar Luke Somers ansa sodelovanju z oboroženimi silami Jemna že novembra izvedle operacijo reševanja talcev, a da Somersa niso uspele rešiti. Al Kaida na Arabskem polotoku je po ocenah Washingtona najbolj nevarna veja mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ni pa znana po pogostih usmrtitvah tujih talcev. Jemen je ključen ameriški zaveznik v boju proti Al Kaidi in dovoli Washingtonu, da na njegovem ozemlju izvaja napade z brezpilotnimi letali. Pakistanska vojska je medtem sporočila, da je ubila visokega voditelja mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ki so ga ZDA iskale zaradi načrtov za napad na podzemno železnico v New Yorku leta 2009. V napadu vojske sta bila ubita še dva njegova sodelavca. Po navedbah pakistanske vojske so Adnana El Šukrid-žumaha ubili danes med racijo v Šin-varsaku v provinci Južni Vaziristan. Pri tem je umrl še en vojak, eden je bil ranjen. Šukridžumah, ki je bil na seznamu najbolj iskanih posameznikov pri ameriškem FBI, se je skrival v Šin-varsaku v Južnem Vaziristanu, potem ko je pobegnil iz sosednjega Severnega Vaziristana, kjer je pakistanska vojska junija sprožila silovito ofenzivo proti islamskim skrajnežem. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 7. decembra 2014 3 kulturni dom - Neuradni obisk predsednika slovenske vlade Mira Cerarja »Verjamem v prihodnost Trsta v povezavi s Slovenci in Slovenijo« Ogled predstave Zlati prah v očeh - »Pomoč Primorskemu dnevniku moja naloga in dolžnost« TRST - »Trst je mesto z bogato zgodovino, zato s svojo zgodovino, kulturo in bogastvom lahko veliko ponudi. Verjamem, da ima mesto prihodnost, seveda vključno s Slovenci, ki tukaj živijo. Želim, da bil Trst odprt v Slovenijo in Slovenija v Trst.« S temi besedami se je predsednik slovenske vlade Miro Cerar sinoči poslovil od Kulturnega doma, kjer si je ogledal tržaško premiersko uprizoritev predstave Slovenskega stalnega gledališča Zlati prah v očeh, ki si jo je Maja Blago vič zamislila kot poklon pesniku Miroslavu Košuti. Poleg Bla-govičeve v predstavi nastopa še igralec in glasbenik Jure Ivanušič. Cerarja (obisk je bil zasebne narave) in njegovo življenjsko sopotnico je v Kulturnem domu sprejela predsednica SSG Breda Pahor. Na kratkem mu je predstavila letošnjo gledališko sezono in 50-letnico Kulturnega doma. Predsednika slovenske vlade so med drugim pričakali slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, generalna konzulka Ingrid Sergaš, poslanka Tamara Blažina, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Deželo je zastopal odbornik za kulturo Gianni Torrenti, Ob- čino Trst pa odbornik Edi Kraus, na sprejemu je bil tudi predsednik Stalnega gledališča FJK Miloš Budin. »Predstava je bila zelo intenzivna in umetniško polna. V njej sem zelo užival. Všeč mi je bilo tudi okolje slovenskega gledališča in Kulturnega doma,« nam je po predstavi dejal Cerar. Povedal nam je, da se je pred predstavo srečal z Borisom Pahorjem. Z njim sta poklepetala o aktualnih političnih zadevah. Predsednik slovenske vlade se je po prihodu v Kulturni dom srečal s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem in z Bojanom Brezigarjem, predsednikom Družbe za založniške dejavno-sti-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Pavšič je opravičil predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke, ki zaradi bolezni ni mogel priti na sestanek, oba predsednika pa bosta Ce-rarja v kratkem obiskala v Ljubljani »Na sestanku so me zelo natančno informirali o težavni situaciji Primorskega dnevnika. Dogovorili smo se, da bomo zadevo skušali čim prej urediti in primerno rešiti. In to tako, da se bomo skupno in koordinirano obrnili na italijanske pristojne organe. Tudi osebno se bom potrudil, da bom podčetrtek - Na Kongresu SLS Marko Zidanšek je novi predsednik PODČETRTEK - Novi predsednik od letos izvenparlamentarne SLS je po preobratov polnem izrednem volilnem kongresu v Podčetrtku postal Marko Zidanšek. Med 129 delegati z volilno pravico je zanj glasovalo 74 predstavnikov, za njegovega protikandidata Damjana Medveda pa 52 delegatov. Stranka je dobila tudi tri nove podpredsednike. Zi-danšek se je kandidaturi pred nekaj dnevi že odrekel, a se je na včerajšnjem kongresu na nagovarjanje nekaterih vidnih članov stranke odločil znova dati soglasje h kandidaturi. Do popolnega preobrata je prišlo, ko se je na kongresu tik za tem za umik kandidature odločil Primož Jelševar. Edina ovira na poti k izvolitvi Zidanška je ostal Medved, ki je bil nad razvojem dogodkov ogorčen, a je pri svoji kandidaturi vseeno vztrajal. Novi prvi mož SLS je napovedal, da se bo kot predsednik zavzemal za novo širino, desno sredino in zgodbo, ki jo bodo v stranki pisali skupaj do povratka na pot uspeha. Glede na to, da stranko prevzema v najtežjem času v vsej njeni zgodovini, sam prav v tem vidi izziv, da je pot lahko obrnjena samo še navzgor. »Prepričan sem, da bomo skupaj to zmogli, konec koncev smo na lokalnih volitvah dosegli izjemen rezultat. Tudi z izkušnjami z lokalne ravni si lahko pomagamo Marko Zidanšek na državni ravni in skušamo prepričati volivce, da SLS lahko ponudi rešitve za državo,« je dejal Zidanšek, ki ga v tem trenutku najbolj zanima gospodarski del programa, s katerim bi lahko prispevali k rešitvi Slovenije iz primeža krize. Po njegovem je za državo najbolj pomembno, da začne ustvarjati nova delovna mesta, ki edina prinašajo dodano vrednost, da lahko na drugi strani država pokrije socialne transferje. Desno predsednik slovenske vlade Miro Cerar vstopa v malo dvorano Kulturnega doma in spodaj levo z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem foto damj@n situacijo pomagal rešiti, kajti prepričan sem, da ima Primorski dnevnik velik in poseben pomen za Slovence na tej in drugi strani meje. Pomoč Primorskemu dnevniku ni samo moja naloga, ampak tudi dolžnost kot predsednika slovenske vlade,« je po sestanku s Pavšičem in Brezigarjem dejal Cerar. Dogovorili so se za ponovno srečanje o tem vprašanju, Slovenija, kot je poudaril veleposlanik Mirošič, pa o težavah Primorskega dnevnika itak stalno opozarja Italijo na bilateralni ravni. Cerar si je v Kulturnem domu ogledal razstavo arhitekta Eda Mi-hevca, dediča slavne Plečnikove šole, v tem primeru predvsem projektanta hrama slovenske kulture v središču Trsta. Visokega gosta je med razstavne panoje pospremil njen avtor, arhitekt Marko Korošic, ki je napisal knjigo o Mihevcu z naslovom Čar prostora, ki je pravkar izšla pri Žaložništvu tržaškega tiska. Sandor Tence dežela fjk - Sredstva za leto 2015 Devetdeset milijonov evrov za delo in izobraževanje Debora Serracchiani in Loredana Panariti rai 3 bis - Danes in jutri Srečen za umret Drevi Luzarjev celovečerni film, jutri dokumentarec Moj narobe svet TRST - Drevi ob 21. uri bo na slovenskem programu Rai (kanal 103) na sporedu celovečerni igrani film režiserja Matevža Luzarja Srečen za umret. Film sledi ostarelemu Ivanu, ki se pred smrtjo odloči dokončno urediti vse osebne stvari in v domu za upokojence preprosto počakati na neizbežni konec. Toda ko spozna radoživo upokojenko Me-lito, se mu odpre nepričakovan svet novih življenjskih spoznanj in radosti. Čeprav starost neusmiljeno trka na njegove duri, se odloči v jeseni življenja poiskati novo prihodnost. V filmu iz leta 2012 in v produkciji hiše Paktmedia nastopata v glavnih vlogah Ev-gen Car in Milena Zupančič, ob njiju pa med drugimi Dušan Jovanovič, Ivo Barišič in Polde Bibič. Celovečerec je na 15. festivalu slovenskega filma odnesel kar pet nagrad (za najboljši scenarij, fotografijo, scenografijo, kostumografijo in ton ter nagrado občinstva). Že jutri pa bo ob 20.50 na sporedu mednarodni dokumentarni film z naslovom Moj narobe svet, ki ga je leta 2011 scenaristka in režiserka Petra Seliškar posvetila Franu Milčinskemu Ježku. Film nas bo popeljal v pesniški svet slovenskega vsestranskega umetnika skozi izvajanje znanih svetovnih glasbenikov. Gre za film o ustvarjanju, požrtvovalnosti, hrepenenju, izgubi in o zavzemanju za »malega človeka«. Letos poteka 100-letnica Ježkovega rojstva. VIDEM - V letu 2015 bodo sredstva za podporo delu in izobraževanju v Fur-laniji-Julijski krajini znašala 90 milijonov evrov. 34,5 milijona evrov so uvrstili v deželni finančni zakon, 39,5 milijona evrov znašajo sredstva za projekt za spodbujanje zaposlovanja Pipol, 12 milijonov evrov predstavlja anticipacija sredstev iz Evropskega socialnega sklada, štiri milijone evrov pa bo Dežela FJK porabila za digitalno agendo za zaposlovanje. Podatke sta včeraj predstavili deželna predsednica Debora Serracchiani in odbornica za delo Loredana Panariti na novinarski konferenci v Vidmu. Po njunih besedah je deželni odbor sprejel vrsto ukrepov za zajezitev pojava brezposelnosti, in sicer z različnimi cilji. V prvi vrsti je skrb za ohranitev delovnih mest v podjetjih, ki preživljajo krizo: tri milijone evrov so namenili solidarnostnim pogodbam, tako da bo prispevek za vsako ukinjeno delovno uro znašal 2,5 namesto 2 evra. V gradbenem sektorju je dežela namenila 280 tisoč evrov za dohodkovne podpore, pa tudi enkratni prispevek v višini 700 tisoč evrov. V pričakovanju novosti, ki jih bodo vladni odloki uvedli po izglasovanju državne reforme trga dela, bo deželna uprava vložila tri milijone evrov v treh mesecih v spodbujanje zaposlovanja (za nedoločen čas in za stabilizacijo delavk nad 55. letom starosti ter s pogodbami za določen čas za ženske nad 50. in moške nad 55. letom starosti). V sektor poklicnega izobraževanja bo dežela z raznimi cilji investirala kakih 30 milijonov evrov, v letu 2015 pa bo ustanovila deželno agencijo za delo. / TRST Nedelja, 7. decembra 2014 5 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu kras - Primorski dnevnik spremljal petkovo izredno nadzorno dejavnost Noč s karabinjerji Nadzor so poostrili po valu tatvin, ki je zajel tržaško in goriško pokrajino Zmenek je ob 21.45 na nabrežin-skem poveljstvu karabinjerjev. Tam nas pričaka polkovnik Antonio Garritani, poveljnik pokrajinskega operativnega oddelka. »V zadnjem mesecu se je število tatvin znatno povečalo. Trenutno je najhuje v Laškem, v goriški pokrajini, a tudi na tej strani pojava ne gre podcenjevati in zato smo poostrili nadzor. Nocoj bomo izvedli izredno dejavnost na raznih koncih Krasa,« razloži polkovnik. Ob tej priložnosti se bo karabinjerjem pridružil tudi Primorski dnevnik. Priprave na nočno delo Prejšnji teden so tovrstno preventivno akcijo izvedli med 18. uro in polnočjo, tokrat pa od 22. ure v petek do 4. ure v soboto. Nabrežinske karabinjerje obiščejo kolegi iz Bazovice, z Opčin, s Proseka, iz Devina in Trsta. Na terenu bo kar šest vozil z uniformiranim osebjem, ki bo izvajalo nadzor na cestah; po vaseh pa bosta vozila »navadna« avtomobila s karabinjerji v civilu, pripadniki tržaške preiskovalne in nabrežinske operativne enote. Slednji bodo blizu hiš opazovali morebitna sumljiva vozila, v prvi vrsti kombije ali dostavna vozila, ob potrebi pa poklicali na pomoč uniformirane kolege. Skupno bo na delu 16 karabinjerjev, pa še pol. Garritani in poveljnik iz Nabrežine, kap. Luciano Summo. Slednji ob 22.10 zbere udeležence, jim oriše dejavnost in napove, da bo prva postojanka zgoniška obrtna cona. Tri patrulje bodo ustavljale vozila v eni smeri, tri v drugi. Nadzor pri obrtni coni Ob 22.25 smo v obrtni coni. Mraz je, veter piha v kosti. Vsi karabinjerji si najprej oblečejo neprebojne jopiče. Zaščita je obvezna, saj nikoli ne veš, na koga boš naletel. V 99 odstotkih primerov ni nobene nevarnosti, gotovosti pa seveda ni. Ozračje je kljub zbranosti precej sproščeno. Nekateri so v preteklosti izvajali podobne kontrole med misijami na Balkanu, kjer je bilo vse skupaj neprimerno bolj napeto. Tatovi v teh tednih vztrajno plenijo po stanovanjih med Tržičem, Ronkami in Gradiščem, preteklo noč (s četrtka na petek) naj bi v Škocjanu ob Soči izvedli pet tatvin. Prejšnji teden so v Gradišču zalotili štiri osumljence, italijanske državljane. Val tatvin je segel do Vižovelj, karabinjerji iz obeh pokrajin si stalno izmenjujejo informacije. Tržaškim karabinjerjem medtem pomagajo pripadniki intervencijske čete 4. bataljona iz Mester, ki so ta teden dejavni na območju miljskega poveljstva. Tri vozila se postavijo nasproti centra Lanza, ostala tri ob vhode v obrtno cono. Zadnji v vrsti so »selektorji«, ki odločajo, katere avtomobile ustaviti. Oni in drugi v vrsti pregledujejo osebne dokumente, spredaj pa je, nekoliko oddaljen, hitrejši avtomobil operativne enote. Njegova naloga je prestreči ali dohiteti vozila, ki se kljub znaku z loparčkom ne ustavijo. To se dogaja le od časa do časa. Karabinjerji ustavljajo vozila, družine in marsikatero domačinko spustijo takoj naprej. Imajo tudi napravo za merjenje stopnje alkohola, v tem primeru pa je pozornost namenjena zlasti preprečevanju tatvin. Kontrole se nadaljujejo mirno: prvi karabinjer prevzame dokumente in preveri podatke, drugi ga ščiti. Od ustavljenega avta se ne sme oddaljiti, v rokah stiska brzostrelko beretta M12. videoposnetek na www.primorski.eu Nočni nadzor na Opčinah in pri Proseku; zapuščeni avtomobil v Konkonelski ulici fotodamj@n Beg po silovitem trčenju Ob 23.25 se ura izteče in karavana črnih avtomobilov z utripajočimi lučmi se preseli na Opčine. Trije avtomobili se namestijo pred parkirišče pri bencinski črpalki Esso, ostali trije pa onstran kro-žišča, nasproti Ulice Hermada. Opolnoči nadrejeni prejmejo klic v zvezi s ponesrečenim avtomobilom, ki ga je v bližini zapustil neznan voznik. S poveljnikom se odpravimo na konec Konkonel-ske ulice, tik ob nekdanji državni cesti 202. Družinski avtomobil tipa Lancia Z je med prehitro vožnjo po ulici, ki se začne pri osnovni šoli in se na koncu zoži v ozko grlo, najprej trčil z desnim bokom ob zid ob cesti, po kakih 20 metrih pa se je brez vsakršnega zaviranja čelno zaletel naravnost v levi drog javne razsvetljave. Po silovitem trčenju je voznik odprl vrata in izginil. V naglici je v avtomobilu pustil ključe stanovanja. Krvi ni videti, vetrobran je še cel. Zid pa je »pre-pleskan« z barvo karoserije. Poveljnik prejme še en klic: izvidnica je opazila pešca, ki se opoteka na cesti št. 202. Počasi hodi proti Trstu. Morda je to lastnik avtomobila, po zadnjih in- formacijah je to Tržačan. Če je to on, bodo najprej preverili ali je poškodovan; gotovo je udaril s prsnim košem v volan. V avtu opazimo otroška stolčka, otroški kolesi, skiro. Še sreča, da lancia ni naletela na kako drugo vozilo ali pešca, saj bi ob taki vožnji verjetno prišlo do hudih posledic. Klanec je ponoči dokaj prometen, morda se vozniki tod izogibajo ravno glavnemu krožišču in patruljam karabi-njerjev. Naprej v kraško noč Pojavijo se gasilci, a mi se ob 0.40 preselimo na drugi konec Opčin, k Pikelcu, kjer še zadnjič posnamemo vrsto tihih črnih avtomobilov, ki z utripajočimi lučmi izginejo v hladno noč. Karabinjerji se skozi Col, Repen, Briščike in Zgonik odpeljejo v Nabre-žino ter naprej do Vižovelj in Sesljana, kjer bodo nadaljevali z delom skoraj do zore. Aljoša Fonda policija - Nadzor Kvesturi pomagajo kriminalisti iz Padove Tudi policija že več tednov izvaja izredne nadzorne dejavnosti, ki jih je uvedel tržaški kvestor Giuseppe Padulano. Tržaškim policistom so priskočili na pomoč kriminalisti iz Pa-dove: tarče so predvsem tatovi in drugi kriminalci, ki se premikajo po čez-mejnem območju. Po podrobnih analizah pojava je policija poostrila nadzor v mestu, na Krasu in na prometnicah, ki vodijo v Trst. Ta teden so posebno pozornost posvetili okolici Devina, v vsej pokrajini pa so ustavili 200 vozil in pregledali osebne podatke 350 ljudi. 50 teh je imela policija v preteklosti tako ali drugače v obravnavi. Oddelek za preprečevanje kriminala iz Padove je strateška enota, ki jo policija izkorišča za krepitev nadzornih dejavnosti. Podobno se dogaja pri karabinjerjih, ki se poslužujejo operativnih intervencijskih čet (CIO): najbližja je v Mestrah in v teh dneh je prav tako dejavna na Tržaškem. Izredni nadzor se bo nadaljeval tudi v prihodnjih tednih, ker so tatovi v decembru in med novoletnimi prazniki posebno aktivni. Koledar za Unicef Kmalu bo tudi na tržaški kve-sturi na voljo koledar policije za leto 2015. Avtor fotografij je Vittorio Sto-raro, trikratni dobitnik oscarja za najboljšo filmsko fotografijo. V koledarju je različne veje umetnosti združil s sposobnostmi, ki so značilne za policiste. Policija je s prodajo koledarjev od leta 2001 financirala več projektov organizacije Unicef, namenjene otrokom v Kambodži, Beninu, Kongu, Gvineji in drugim državam. Letošnji izkupiček 110 tisoč evrov so namenili humanitarni krizi v Sred-njeafriški republiki. karabinjerji - Navodila v slovenščini v sodelovanju s Pokrajino Trst in Trieste Trasporti Kako preprečimo prevare in tatvine Na socialnih omrežjih ni dobro deliti informacij o počitnicah, ki jih načrtujemo ali pravkar preživljamo Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je v sodelovanju s Pokrajino Trst in podjetjem Trieste Trasporti pripravilo informativno gradivo za preprečevanje žal pogostih prevar in tatvin. Občanom so na raznih mestih (na primer na sedežih rajonskih svetov in avtobusih) na voljo tudi zgibanke in plakati v slovenskem jeziku. V gradivu, ki ga dopolnjujejo ilustracije, so koristni nasveti in poziv občanom, naj pokličejo na enotno brezplačno številko za klice v sili 112. Te tri številke lahko vtipkamo z vseh telefonov in v katerikoli državi Evropske unije. Pred žeparji se recimo zaščitimo tako, da denar razdelimo v več žepov, torbice in nahrbtniki morajo biti vedno zaprti, posebno pozorni moramo biti v gneči na avtobusu. Prevarantom so zelo izpostavljene priletne osebe, ki dvignejo denar na banki ali pošti. Glede tatvin na domu pa velja poseben nasvet: če smo dejavni na socialnih omrežjih, ne delimo informacij o počitnicah - vsaj dokler se ne vrnemo domov. (af) / TRST Nedelja, 7. decembra 2014 5 trst - Posvet v avditoriju Revoltella v priredbi Novinarske zbornice Na meji, kjer se spajata novinarstvo in literatura Kako novinarstvo vpliva na literaturo? Kako pa književnost vpliva na novinarstvo? Veliko novinarjev se hkrati ukvarja z literarnim pisanjem, kar se še posebno občuti na našem ozemlju, stičišču različnih kultur in komponent. Novinar in imitator Andro Merkù si je tako zamislil konferenco z naslovom Kontaminacija med pisanjem in novinarstvom na meji - Za novinarstvo na pretoku (Contamina-zione tra scrittura e giornalismo sul confine - Per un giornalismo in transito). Z izzivi in izhodišči bogata pobuda je potekala v soboto v avditoriju muzeja Revoltella, vodila pa jo je izkušena novinarka Cristina Bonadei. Posvet je organiziral Odbor za kulturo novinarske zbornice Furlanije- Julijske krajine v sodelovanju z Deželo FJK, Občino Trst, Deželno novinarsko zbornico, Združenjem Assostampa in deželnim sedežem RAI. Prvi del je potekal v obliki intervjujev s prodornimi pričevalci realnosti naših krajev. Pisatelj Boris Pahor je sebe obrazložil pod istočasnim vplivom treh jezikov, in sicer slovenščine, italijanščine in francoščine. Travma fašizma, ki ga je želel prisilno spreobrniti v državljana z zgolj italijansko identiteto, ga je globoko zaznamovala. Postal je kronist ponižanih in razžaljenih, saj je sam bil ponižan in razžaljen že v osnovni šoli, ko je moral pred sošolci v polomljeni italijanščini brati po oceni učitelja nezadosten spis. Po mnenju filozofa Pier Alda Rovattija se trenutno gibljemo v času, ko je treba izkušnjo meje vrednotiti pozitivno: »Mislec Jacques Deridda je med drugim trdil, da je treba gojiti kulturo gostoljubnosti, s tem da smo istočasno gostitelji in gosti. Pisati (kot pojem meje) pomeni biti istočasno noter in zunaj.« Kot je dejal nemški pisatelj Veit Heinichen, dobi tako v Trstu prostor vsak, ki noče izbrati neke točno določene, do potankosti izdelane identitete. Sam se je rodil in odraščal ob meji s Francijo in Švico, Trst mu torej predstavlja spodbuden kreativni habitat. Cristina Bonadei je nazorno podala, kako prave korenine vsakega človeka pravzaprav lebdijo nekje v zraku in se mora potem posameznik odločiti, kam jih bo postavil. Fulvio Tomizza je npr. o sebi dejal, da je istočasno Italijan in Slovan, podeželski in mestni človek, ob tem pa tudi marksist, ki zahaja v cerkev. Njegove misli so na pobudi ponovno zaživele preko arhivskih videoposnetkov RAI. Preko teh so se prisotni lahko soočili tudi z razmišljanji germanista Claudia Magrisa in Paola Rumiza (intervjuja z njima je posnel Cristiano Degano). Iz Magri-sovih besed lahko izluščimo predvsem nujo po fleksibilnem gledanju na svet, v Rumizovih pa vabilo k raziskovanju in potovanju. Trst te namreč na eni strani sili, da odpotuješ, na drugi strani pa ob ponovni vrnitvi občutiš veliko veselje. Drugi del konference je nudil še dodatne pisane koščke že tako bogatega mozaika. Ob povzemanju besed Guida Barelle, se zamislimo, kako lahko sobivanje z obmejno realnostjo lahko ljudi privede do vsesplošne nevroze. Novinarji morajo torej s svojim poročanjem pomagati približati realnost drugih. Pod tem vodilom je bil urednik Pierluigi Sabatti po padcu Berlinskega zidu med glavnimi pobudniki posebne strani dnevnika Piccolo, namenjene Italijanom v Istri. Hkrati pa si je prizadeval za večjo pozornost do Na posvetu je bila med drugimi izražena ocena, da morajo novinarji s svojim poročanjem pomagati približati realnost drugih fotodamu@n slovenske manjšine v Italiji. Pietro Spirito je izpostavil različnosti književnosti in novinarstva, hkrati pa obelodanil njune skupne točke: oba ponujata pogled na svet in se trudita, da posredujeta del vsakdanjega življenja. Če se vrnemo k meji, lahko ponovno ugotovimo, kako se njen izziv nahaja v neotipljivosti tega pojma. Dušan Jelinčič se je mdr. osredotočil na meje, ki so znotraj nas samih in s katerimi se je soočal tudi kot alpinist: »Ko se podaš na osemtisočak, ti že nekje na polovici zmanjkuje diha. Zaveš pa se, da si komaj na začetku.« Pino Roveredo v središče svojega raz- mišljanja postavlja družbene meje. Naša sodobna družba namreč nima časa, da bi počakala na tiste, ki so šibkejši in se jim po poti »zatakne«. Njihove usode postanejo tako nevidne. Naloga pisanja oz. novinarstva je torej tudi v tem, da postanejo spet vidni. Vesna Pahor trst - Danes bo gost ob jelki koroški glavar Peter Kaiser Praznično na Velikem trgu z goro furlanske polente in frike Na včerajšnji Miklavžev dan so ljudje sledili igri barv na pročelju občinske palače (levo), dobro pa je bil obiskan tudi Miklavžev sejem na Akvedotu (spodaj) fotodamua@n Veliki trg osvetljujejo od včeraj prav posebne luči. Sinoči so namreč prvič prižgali tridimenzionalno inštalacijo, za katero sta poskrbela Vi-deonew in Luca Agnani. Pročelje tržaškega županstva bodo tako vse do 6. januarja 2015 krasile praznične svetlobne igre. Medtem pa se nadaljujejo praznične pobude, ki jih tržaška občinska uprava prireja v teh dneh. Danes ob 11.15 bodo prižgali lučke na jelki, ki jo je mestu podarila Koroška. Postavili so jo na Borznem trgu, slovesnost pa bo spremljal kulturni program, ki ga bodo sooblikovali koroški pevci in glasbeniki; na sporedu bodo božične pesmi, Radetzky marš in še marsikaj. Koroškega glavarja Petra Kaiserja bodo sprejeli tržaški župan Roberto Cosolini, odbornik Edi Kraus in deželni odbornik Francesco Peroni. Prav tako praznično, in nekoliko bolj okusno, bo popoldne, ko bodo na Velikem trgu osvetlili drugo jelko - dar občine Forni di Sopra. Prižig bo spremljal nastop folklorne skupine in promocija karnijskih lepot, a tudi dobrot. Na Velikem trgu V torek v Devinu kongres nabrežinske SSk Devinsko-nabrežinska Slovenska skupnost sklicuje v torek ob 19.30 v dvorani slovenskih pevskih zborov v Devinu redni sekcijski kongres. Srečanja se bosta med drugimi udeležila strankina predstavnika v devinsko-nabrežinski občinski upravi in v svetu Marija Brecelj in Mitja Terčon, ki bosta s tajnikom Edvinom Forčičem spregovorila o politično-upravnem položaju. Torkovega večera v Devinu se bo udeležil tudi deželni svetnik in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Sekcijski kongres bo tudi priložnost, da se somišljeniki in prijatelji spomnijo preminulega Viktorja Tanzeja. Film o današnjem Sarajevu Kdor se bo danes ob 18. uri podal v kino Dei fabbri (v istoimenski ulici), se bo v resnici podal na filmsko popotovanje po današnjem Sarajevu. Tu bodo namreč na pobudo raznih mestnih društev in tržaške bosanske skupnosti predvajali film Sarajevolution, ki ga je Rocco Ric-cio posnel v prestolnici Bosne in Hercegovine, v prvi vrsti v nekdanji državni knjižnici - Vijecnici. Film prinaša vrsto intervjujev z ljudmi, ki sooblikujejo sarajevsko kulturno življenje. Dobrodelni Jack Calcagno Gledališka skupina Armonia vabi danes ob 16. uri v tržaški Kulturni dom na dobrodelni dogodek, ki ga prireja v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Na sporedu bo Jack Calcagno - Američan v Trstu, komično-glasbena predstava, v kateri nastopata Leonardo Zannier in pianist Antonio Tony Kozina. Izkupiček bodo v celoti namenili ne-profitni organizaciji La strada dell'amore, ki pomaga odraslim s posebnimi potrebami. Ogled palače Economo Deželno nadzorništvo za kulturne dobrine bo danes izjemoma odprlo vrata palače Economo (ob železniški postaji), da bi radovednim Tržačanom pokazalo njeno notranjost. Ogled bo možen med 9.30 in 12.30 (ob 11. uri tudi pod strokovnim vodstvom). Božične melodije V luteranski cerkvi na Trgu Panfili bo danes ob 18. uri božična pevska revija Note sotto l'albero, ki je vključena v niz Nativitas. Nastopili bodo sedanji in nekdanji dijaki li-ceja Oberdan, mladinski zbor Volta in zbor Alpi Giulie. Odprtje mestnih muzejev Tržaška občina obvešča, da bodo mestni muzeji jutri, na prazničen dan, povečini odprti. Akvarij, muzeja De Henriquez in Sartorio bo mogoče na primer obiskati med 10. in 17. uro, Rižarno med 9. in 19., grad sv. Justa med 9. in 17. uro. se bodo namreč ob 16.30 predstavili tudi »Polentars di Verzegnis«, ki so se s svojimi specialitetami že vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Tržačanom bodo tokrat ponudili 700 kilogramov polente in 600 kilogramov frike, tradicionalne furlanske sirove jedi. Kdor jih bo želel okusiti, naj pride pravočasno na trg; ne dvomimo namreč, da se bo tudi tokrat, kot vsakič, ko Tržačanom in Trža-čankam ponudiš hrano ali pijačo, gnetlo »lačnih« obiskovalcev ... Pod obema božičnima jelkama pa bo jutri popoldne nastopila priljubljena tržaška godba na pihala Refolo. Potujoči koncert se bo pričel ob 16. uri. KRjT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V R0JANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v ponedeljek, 29. decembra 2014, ob 18.00 v gostilni " Pri Pošti " v Bazovici, ul. Gruden 56 Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev! / TRST Nedelja, 7. decembra 2014 5 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. decembra 2014 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 17.36 in zatone ob 8.47. Jutri, PONEDELJEK, 8. decembra 2014 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 15/60 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. OKLICI: Laurent Pasticier in Veronica Terenzani, Roberto Roncador in Fabia-na Zannier, Luca Rustia in Giulia Grego, Alberto Albini in Chiara Bernardis, Tommaso La Rotella in Monica Scharf, Andrea Martin in Laura Sinigoi, Guido Furlan in Sabrina Snidersich, Michele Marolla in Giovanna Coen, Paolo Mar-ton in Carolina Giulia Del Piero, Massimo Bacigalupo in Roberta De Colle, Elio Crisman in Paolina Capraro, Andrea Gerin in Katerina Vackova, Marco Rustia in Giada Zudini. [13 Lekarne Nedelja, 7. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Masca-gni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. Ponedeljek, 8. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) slovensko stalno gledališče sezona 2014 - 2015 GLASBENI (IN PLESNI) DECEMBER v sodelovanju z Artisti Associati Circuito regionale danza: Balletto di Roma - HRESTAČ četrtek, 11. decembra, ob 20.30 - Velika dvorana v sodelovanju z deželnim sedežem RAI: MOJ TRST - Tinkara Kovač & bend z gosti sobota, 20. decembra, ob 21.00 - Velika dvorana v sodelovanju z Glasbeno Matico: KONCERT OB 100-LETNICI ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE Orkester Slovenske Filharmonije, združene zbore in soliste vodi Stojan Kuret torek, 23. decembra, ob 20.30 - Velika dvorana Mestno gledališče ljubljansko Andrej Rozman - Roza, Coco Mosquito LIZISTRATA (muzikal) torek, 30. decembra, ob 19.30 v MGLju v Ljubljani I prodaja vstopnic in rezervacija avtobusnega prevoza za muzikal pri blagajni SSG www.teaterssg .com GLEDALIŠKI YSTILM ■' j j- j-.-I.^-,. /¿Gj^-Jh Mini lEäcer ¡2 Ljubljane POGUMNA M0LLV - - H - - - I ■ - H - Dvorjna doma pri Sv. Iyími HUdr 27) 0an« oh 16. url in ol> 17JQ SíHÍFÍ^F 5C-MF(í"7ÍF kkift toimckiíopqdfnw tur fi Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih, na Vrdelski cesti 13/1 (Strada di Guardiella) v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 7.12.2014. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. [TT] Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. MLADI: POT DO USPEHA Večer mladih @ Zadružna kraška banka Program: - Beseda mladim: zgodbe o uspehu - Slavnostna podelitev štipendij ZKB petek, 12. december 2014, ob 17.30 Razstavna dvorana ZKB, ul. Ricreatorio, 2 - Opčine □ Obvestila SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. VERNIKI OD KOROŠCEV bodo počastili svojo zavetnico sv. Barbaro danes, 7. decembra, ob 15.30 v cerkvi pri Korošcih (Sv. Barbara). Toplo vabljeni. SKD OPLA - Novo ustanovljeno društvo v Bregu vabi na Božični sejem do ponedeljka, 8. decembra, ki se bo odvijal na trgu v Boljuncu, od 9.30 do 20.00. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA prireja v torek, 9. decembra, ob 19.00 v Srenjski hiši v Borštu srečanje z vaščani iz Bor-šta, Zabrežca in Hrvatov o bodočih načrtih za te vasi. OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na drugo ustvarjalnico, ki bo v torek, 9. decembra, ob 16. uri v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjigo »Božičkovo pismo« avtorice Helene Kraljič nam bo prebrala ga. Chiara Baruca. SEKCIJA SSK DEVIN-NABREŽINA sklicuje sekcijski kongres, ki bo potekal v dvorani devinskih zborov v Devinu v torek, 9. decembra, ob 19.30. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo v torek, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. VČERAJŠNJA DEKLETA razstavljajo svoje izdelke v dvorani ZKB na Opčinah. Od torka, 9., do 11. decembra, od 10. do 17. ure. Obiščite jih, vesele Vas bodo. JUS NABREŽINA obvešča člane in prijatelje, da se je začelo vzdrževalno čiščenje Brščic ter pobiranje suhih drv in čer-sakov. Za pojasnila in organizacijo čiščenja lahko pokličete tel. št.: 3476849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) v Marijinem in predbožičnem duhu, z obiskom tamkajšnjih gostov, bo v sredo, 10. decembra: ob 16.10 molitev rožnega ven- IRed&wutccfa 'Picenifa Sowittty 'dcuho- Pfiaftuij Ttwo Cefa $ sfenejemamo- teyenvo,e¿je suve&t>iqáa> vecenfo "pteo, f ¿utteuhól&m ■ ■ . | ' SouomOi ■ " M m1 rA *¿ * M r ' '' tel. 04020X362 Med frdfllfo d&pl SDDJAKA ŠTOKA PROSEK KONTOVEL Višješolska skupina vabi na premiero igre TRŽAŠKI KABARET režija ELENA HUSU glasba IZTOK CERGOL Danes, 7.12., ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel ca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vincencija, slovenski verniki in Vincencijeva Konferenca. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Paliativna oskrba kot vrednota civilne družbe ter »humanega zdravljenja« v sredo, 10. decembra, ob 18. uri v kavarno Sv. Marca, Ul. Battisti 18a, Trst. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinamično poljedelstvo obvešča, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje, od 20.00 do 21.30 se nadaljuje tečaj o biodinami-čnem poljedelstvu, na osnovi dela knjige Rudolfa Steinera »Znanstveno spiritualne pobude za razvoj poljedelstva«. Vstop prost. SKP IN SIK (Zveza levice) vabita v petek, 12. decembra, ob 18. uri na sedež KD Rdeča zvezda, v Saležu, na javno srečanje z Norbertom Fragiacomom in izvoljenimi predstavniki ZL na temo »Reforma krajevnih uprav, zakaj smo zaskrbljeni«. SKD GRAD OD BANOV vabi na Božični sejem, ki bo v društvenih prostorih, v soboto, 13. in nedeljo, 14. decembra, od 16. do 19. ure. AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Valter) ali 040-8327146 (Boris). KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. SKD VESNA, SKLAD MATEJ LACHI-LAH in Rajonski svet za Zahodni Kras, prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu Sladko božično voščilo z dobrodelnim sejmom in nagrajevanjem najboljših slaščic. Nastopajo An Černe in Glasbeni ustvarjalci. V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v nedeljo, 14. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Ena dolina okusov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na razpolago obiskovalcev bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. / TRST Nedelja, 7. decembra 2014 5 DAVČNI URAD OBČINE REPENTABOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od 9.30 do 17.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.mon-rupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040-327335. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da je v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Žerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. + Zapustila nas je naša predraga mama in nona Anica Kukanja vd. Gruden Žalostno vest sporočajo sin Peter in hčeri Barbara in Metka z družinami Pogreb z žaro bo v petek, 12. decembra, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Žalovanju se pridružujejo Vlado, Maria in Severino Ob boleči izgubi gospe Anice Kukanja vd. Gruden izreka sinu Petru, hčerama Barbari in Metki ter vsem sorodnikom iskreno sožalje JUS NABREŽINA Ob izgubi drage Anice Kukanja vdove Gruden izrekamo svojcem občuteno sožalje. Družini Rolich in Hmeljak + Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Viktor Tanze (Vito) Žalostno vest sporočajo žena Gabriella, sin Paolo in hči Caterina z družinama. Pogreb z žaro bo v soboto, 13. decembra, ob 12. uri v cerkvi v Nabrežini. Namesto cvetja darujte za Pro E T-MAR. Nabrežina, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina Žalovanju svojcev se pridružujeta družini Luxa in Prochilo Z žalostnim srcem se poslavljamo od Tebe, dragi Vito. Ženi, hčerki in sinu izrekamo iskreno sožalje. Sošolke in sošolci V.b razreda, letnik 1958 Žalovanju za nepozabnim prijateljem se pridružujeta Dorica in Edi Filipčič Draga Caterina, tebi in družini naše iskreno sožalje, Maji in Nini topel objem. Otroci, učno in neučno osebje otroškega vrtca in Združenje staršev Križ Zadnji pozdrav Viktorju prijatelji bara Gruden ter Tanja in Mateja, družini iskreno sožalje. Ob smrti bivšega svetnika in odbornika devinsko-nabrežinske občine Vita Tanzeja izrekamo iskreno sožalje družini in svojcem župan Vladimir Kukanja, člani občinskega sveta in občinski odborniki POGREBNO PODdiE^JE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Klanjamo se spominu gospoda Viktorja Tanzeja, odbornika, svetnika in vedno aktivnega člana naše stranke. Izražamo globoko sožalje ženi Gabrielli, sinu Paolu in hčerki Katerini. Ob zadnjem pozdravu se Vam še enkrat zahvaljujemo, ostali boste vedno v našem najboljšem spominu. Sekcija SSk Devin-Nabrežina + V objemu svojih dragih je mirno zaspala naša draga Cvetka Glavina vd. Vatovac Za njo žalujejo Lorena, Roberto, Caterina in Nicola, brat Stojan, tašča Nadia in ostali sorodniki. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 11. uri v ricmanjski cerkvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ricmanje, 7. decembra 2014 Žalovanju se pridružujemo Mariza in Alfredo, Nerina ter Fabjana in David z družinama Za drago Cvetko žalujejo Nada, Sonja in Claudio, Mitja ter Katja in Denis Zadnji pozdrav naši dobri sosedi Cvetki. Loreni in družini topel objem. Cilka Mariza, Peter Ivana, Peter Petra, David Hvala Cvetka. Ilde, Tina in Tadeja Draga Cvetka, za vedno boš ostala v naših srcih. Sonja, Marcello, Breda, Egon in Nathan Ob boleči izgubi drage mame izrekata globoko sožalje Loreni in družini Liana in Giorgio Ob izgubi mame in none Cvetke Vatovac izreka hčerki Loreni, vnukoma Caterini in Nicolu ter ostalim svojcem iskrene sožalje SKD Slavec Ricmanje-Log + Zapustila nas je draga Anica Vitez vd. Ciuch Žalostno vest sporoča hči Erika s Tino Pokojnica bo ležala v torek, 9. decembra, od 10.00 do 13.20 v mrtvašnici, sledila bo sv. maša v Trebčah ob 14.00. Trebče, 7. decembra 2014 Žalovanju se pridružujejo Majda, Livio, Romina in David Eriki in Tini ob strani Elena, Aleksij, Nicol in Greta Sožalju se pridružujejo Elda, Aldo in Stefano + Zapustila nas je naša draga Marija Gracja Sedmak vd. Furlan Žalostno vest sporočajo brata Albin z Evico, Mario z Mariso, nečaka Andrej in Oskar, nečakinja Silvia in ostalo sorodstvo Pokojnico bomo pozdravili v torek, 9. decembra, od 13.15 do 13.40 v Ul. Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v cerkvi v Križu v ponedeljek, 29. decembra, ob 14.30. Trst, 7. decembra 2014 8.12.2011 8.12.2014 Cveta Cante por. Peric Vedno si v naših srcih. Miro, Nataša ter vsi, ki so te imeli radi ^ Zapustila nas je naša draga Nedda Sossi por. Pettirosso L« Žalujoči mož Edi, hči Irena z možem Liviom, sin Matej z ženo Simono ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 19. decembra. Žara bo v bazovski cerkvi od 13.30 do 14.45. Sledila bosta sveta maša in pokop. Namesto cvetja raje darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Draga nona! Ostala boš vedno v naših srcih. Dana, Katarina, Deana in Jakob Žalovanju se pridružujeta Dragica in Sonia z družinama Žalovanju se pridružujejo Vojko, Norma, Sebastian, Erika in Vanja Sočustvujemo z vami. Milan, Marija, Igor, Vesna, Veronika in Johana Ob nenadni izgubi drage Nedde izrekajo iskreno sožalje družini Gabriella, Andrej, Damjan, Elena, Jožko, Alenka, Franco, Rosanna, Rado, Nives, Egon, Sonja, Gigi, Gabriella, Aleks in Alenka. Žalovanju za drago Neddo se pridružujejo družine Tul in Zahar Ob nenadni smrti mame in none Nedde Sossi por. Pettirosso izrekamo družini občuteno sožalje vsi pri AŠK Kras 7.12.2013 7.12.2014 Marjo Guštin Še vedno v naših srcih. Svojci B Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / Dne 01.12.2014 je na fakulteti za psihologijo v Padovi z odliko in pohvalo doktorirala SORAYA CIBIC Želimo ji še veliko nadaljnjih uspehov in zadoščenj vsi, ki jo imamo radi ¿j Čestitke Na tržaški univerzi je uspešno dokončal študij psihologije DAMJAN KOŠUTA. Iskreno mu čestitajo in mu želijo veliko uspehov v življenju Martin, Erik, Niko, Matej, Diego, Carlo, Paolo in Tanja. Dragi DAMJAN, vedno bil si vesel, lepe pesmi pel, zelo rad nas imel. Psihologijo si lepo končal, pametno si napredoval. Naj veselje košarke ne mine in nasmeh ne izgine. Čestitamo ti, košarkarice Poleta. Danes v Lakotišču naša soseda MARIČKA okrogli rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želimo Spetičevi vsi. Za rojstni dan ti CRISTINA vse dobro želimo, s tabo danes vsi domači nazdravimo. Le najlepše, le najboljše naj se ti vedno dogaja: jutri, vsak dan, vse življenje naj te ljubezen obdaja. Draga KARIN, danes si polnoletna postala. Z avtom nas boš okrog peljala. Naj te v življenju sreča spremlja, to je naša želja. Mateja, Ni-ka, Nataša, Eva in nono Bruno. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - Il canto della rivolta«. ARISTON - 10.30 »La bella e la bestia«; 16.00, 18.30, 21.00 »Mommy«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.15, 21.45 »L'immagine mancante«; 18.00 »Sarajevolution«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moonlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15 »My Old Lady«; 22.15 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Viviane«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Bajade-ra«; 14.20, 19.10 »Božiček in jaz«; 14.30, 16.15 »Božičkov vajenec in čarobna snežinka«; 13.50, 18.40, 20.50 »Butec in butec da«; 16.10, 18.25, 20.00 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 18.50, 21.00 »Kako se znebiti šefa 2«; 20.50 »Med-zvezdje«; 14.00, 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 15.00, 17.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 16.20, 20.55 »Ujemi Božička«; 18.10, 20.10 »Večna najstnica«; 13.50 »Čebelica Maja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 11.00, 15.20, 17.00, 18.45, 20.20 »I pin-guini di Madagascar«; 18.20, 22.00 »Scu-sate se esisto!«; Dvorana 3: 11.00, 16.00, 20.30, 22.15 »Naruto - La via dei Ninja«; 18.15, 21.30 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 11.00, 15.15, 16.45 »Il mio amico Nanuk«; 11.00, 15.20, 16.45, 20.00 »Un amico molto speciale«; SUPER - 16.00, 20.45 »Il giovane fa-voloso«; 18.30 »Sils Maria«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.10, 15.10, 17.30, 19.50, 21.30, 22.10 »Sce-mo e più scemo 2«; 11.05, 13.15, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Magic in the Moonlight«; 11.10, 13.15, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30 »I pinguini di Ma-dagascar«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 19.50 »Naruto - La vita dei Ninja«; 10.50, 12.40, 16.30, 20.15, 22.05 »Un amico molto speciale«; 11.05, 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Hunger games -Il canto della rivolta«; 19.10 »I vic-hingi«; 18.10, 22.05 »Ogni maledetto Natale«; 17.00 »Scusate se esisto!«; 21.15 »Interstellar«; 11.00, 13.00, 15.00 »Il mio amico Nanuk«. TRŽIČ - KINEMAX- Dvorana 1:17.30 »Fidelio«; 22.10 »Scemo e piu scemo 2«; Dvorana 2: 15.00, 16.40, 18.20 »I pinguini di Madagascar«; 20.10 »Scemo e piu scemo 2«; 22.10 »Hunger games - II canto della rivolta«; Dvorana 3: 15.20, 17.10, 20.00, 22.10 »Magic in the Moonlight«; Dvorana 4: 15.00, 16.30 »Un amico molto speciale«; 18.10 »Scusate se esisto!«; 20.10,22.15 »Lo sciacallo - The Night-crawler«; Dvorana 5:17.30 »Scemo e piu scemo 2«; 15.45,20.20 »Ogni maledetto Natale«; 22.00 »Clown«. S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM, KRIŽ SILVESTROVANJE: večerja z glasbo v živo. Tel. 040-2209058 (obvezna rezervacija) S Izleti Moški zbor Fantje izpod Grmade vabi na koncert ŽPZ BISER iz Grosupljega Po zamejski Sloveniji danes, 7. decembra 2014, ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. H Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb, tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 329-3227075. IZGUBIL SEM KLJUČE avta znamke ford v okolici pošte v Križu. Najditelj naj pokliče na tel. št. 040-226826. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim in bolnim, 24 ur na dan. Kličite na tel. št.: 329-6055490. IŠČEM VEJE trte šmarnice in kozjega ziza. Tel. št. 040-4528403 (v večernih urah). POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM 4 zimske gume, rabljene dve sezoni, velikosti 165/70 R14 znamke yokohama. Tel. št.: 340-6106716. PRODAM železno okno, 150x160 cm, tel. št.: 333-8172124. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2013, sivo-temne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040-220443. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Tel. 320-1614713. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). KRU.T obvešča udeležence izleta v Treviso - ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, da je v ponedeljek, 8. decembra, odhod avtobusa iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača, ob 7. uri; postanek v Se-sljanu, hotel Posta, ob 7.20. Prosimo za točnost! FOTOVIDEO TRST80 IN CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključuje avtobusni prevoz, oglede in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje možno do torka, 9. decembra, na sedežu Fotovideo Trst 80, Ul. S. Giorgio 1, info@trst80.com, tel. 3294736590 (Martina) oz. center.harmo-nija@gmail.com, tel. 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno torka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). S3 Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo danes, 7. decembra, na sporedu lutkovna predstava »Pogumna Molly« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava ob 16.00 in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. KONCERT ŽPZ BISER IZ GROSUPLJEGA - MopZ Fantje izpod Grmade vabi na koncert »Po zamejski Sloveniji«, ki ga bo oblikoval ŽPZ Biser danes, 7. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero igre »Tržaški kabaret« (režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol) danes, 7. decembra, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD TABOR prireja v Prosvetnem domu na Opčinah »Miklavžev sejem« (drobna darila in rabljene knjige) do danes, 7. decembra, (od 9.30 do 13.00). Vabljeni, da nas obiščete! MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti«, dela od leta 1996 do 2014, v kavarni Stella Polare v Trstu, do 8. decembra. MDB: v ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri bo v Mladinskem domu v Boljuncu zgodovinar Vinko Avsenak predstavil knjigo, ki jo je izdala založba Mladika »Od Galicije do Južne Tirolske« - dnevnik iz časa 1. svetovne vojne poročnika Alojza Goriupa s Proseka. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: 9. decembra, ob 17.30 v Škerkovi hiši, ponovitev igre »Igrače imajo najraje otroke«; 10. decembra, ob 19.00 v Štalci, srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak in predstavitev knjige »Olja za prehrano, zdravje in nego telesa«; 11. decembra, ob 20.00 predstavitev knjig »Devinski sho-lar« in »V Sibilinem vetru« s Tatjano Rojc in Igorjem Tuto, ob 90-letnici pisatelja Alojza Rebule; 16. decembra, ob 18.00 nastop gojencev Glasbene matice; 19. decembra, ob 18.00 na Placu, Bo-žičnica, v sodelovanju s COŠ I. Gruden in otroškim vrtcem; 20. decembra, ob 17.30 v Štalci, srečanje z motociklistom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet mo-tociklizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, muzikanti in pevci. BOŽIČNI SEJEM pri SKD Igo Gruden v Nabrežini od srede, 10. do sobote, 13. decembra, od 16. do 20. ure s 24. raz-stavljalci. V sredo, 10. decembra, ob 17.30 šolski pevski zbor OŠ Šček in ob 18.30 nastop baletne skupine Relevé. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 igrica »Miklavževa noč v hotelu Zlata kokoška«, v izvedbi gledališke delavnice OŠ Šček, ob 18.00 nastop kitaristov GM. V petek, 12. decembra, ob 17.30 krstni nastop Otroškega PZ, ob 18.30 Mladinskega PZ Igo Gruden. V soboto, 13. decembra, ob 17.30 nastop violinistov šole S. Suzuki, ob 18.30 nastop DPZ Kraški slavček. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi v sredo, 10. decembra, ob 20.00 na otvoritev razstave »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lu-pinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera bo skupina Ano urco al' pej DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na prireditev VPRIČAKOVANJU BOŽIČA v nedeljo, 14. decembra 2014, ob 16.00 Nastopajo učenci 3.A in 3.B razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama ODHOD NA PREČIŠČEVANJE V LEDVICE in MICKA Marijin dom - Sv. Ivan Ul. Brandesia, 27/1 dvej. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra. PRAVLJIČNI GOST: Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na srečanje s Pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Pravljico za male obiskovalce knjižnice bo podal igralec in očka Franko Korošec. SPD KRASJE vabi v petek, 12. decembra, ob 20.30 v trebensko cerkev na koncert DPZ Kraški slavček - Krasje. Po koncertu bo v Hiški u'd Ljenčkice odprtje Božičnega sejma, ki ga boste lahko obiskali tudi v soboto, 13., od 16. do 19. ure. V nedeljo, 14., bo sejem odprt od 11. do 13. ure. Ob 16.30 bo v Ljudskem domu nastopil Otroški zbor Krasje. Glasbene točke bodo prispevali učenci Glasbene matice. Zbora bo vodila dirigentka Petra Grassi. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: 13. decembra, ob 19.00 v Samostanski cerkvi Matere božje v Stari gori (Videm), koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji MePZ Fran Ventu-rini z Domja; 14. decembra, ob 15.30 v cerkvi v Viškorši v Vidmu »Božični čar v Viškorši«, v organizaciji MePZ Naše vasi iz Tipane. Nastopajo Barski oktet, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine in Mešani projektni zbor ZSKD videmske pokrajine; 19. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Barkovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ZeVS Barkovlje; 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri na prireditev »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo učenci 3.a in 3.b razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama »Odhod na prečiščevanje v ledvice« in »Micka«. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dobrodelni adven-tni koncert »V pričakovanju...«. Program bodo sooblikovali društveni MePZ, DVS Primorsko in kantavtor Aleksander Novak. Priložnostno misel bo podala Milena Rustia, odbornica za socia-lo dolinske občine. Zbrana sredstva bodo namenjena delovanju Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Prisrčno vabljeni v nedeljo, 14. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na prižig luči božičnega drevesa na Proseku, ki bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Černigoj, otroški zbor naselja Sv. Nazarija ter Godbeno društvo Prosek. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadli-šek in Taddea Sedmaka. Urnik: od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra tudi od 9.30 do 11.00; v petek, Sklati Mitja Čuk vabi v snedo '-"j dttsn-b-^ ZQ'14 Oh 20 w gri rtp OluOriCc™ riiitfrvC KRAŠKA SIMFONIJA op 2 Žarko Bukavec Prosekar Aleksander Podobnik med in skupin? GMAJNA Beti Slane rmriliink* jifKitj Bortoiato kamnoseški izdelki Marico Lupine flrijikt kr-ai k'li nui Robi Goruppi gl?virane utrklo SiiSko F fjrl u y kratki nakit gost večera skupina ANOURCOAUPEJ BVEJ Urnik nialara 10 o0-1j 00 h 7 op- ln m k a*n) c^ii LUKifflbfaJpu smth vil)m ProraHa UVH t3t-1S-3 OPCtUd 19. decembra, po božičnici. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v mesecu decembru. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.00-13.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija, v Piranu, koncert »Be-nedictus qui venit«, v organizaciji MePZ Lipa. Nastopa MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativitas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Ven-turini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestizza (Videm) in ZePS Stu ledi iz Trsta. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice, v Lo-njerju koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. Loterija 6. decembra 2014 Bari 2B lB 16 6l 66 Cagliari 20 B0 BB B 10 Firence 62 6l lS 1 20 Genova BB 19 B0 S0 9 Milan lB 11 2S 6B 1 Neapelj 90 2B 2B 4B 9 Palermo 1l 1B 12 29 42 Rim 2 B0 4S 1S l1 Turin S l6 lS 24 26 Benetke 40 l0 1B B0 4 Nazionale S4 90 20 ll 4B Super Enalotto Št. 146 10 11 21 54 7i B2 jolly 66 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 18 dobitnikov s 5 točkami 1.075 dobitnikov s 4 točkami 38.559 dobitnikov s 3 točkami Superstar 1S.000.00l,2S € --€ -- € 14.6SS,19 € 246,B4 € 1 B,l2 € SB Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 24.6B4,00 € 185 dobitnikov s 3 točkami 1.3l2,00€ 2.391 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.122 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.561 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRST Nedelja, 7. decembra 2014 5 6. DECEMBER - Številna miklavževanja v organizaciji naših društev Dobrega Miklavža je pričakalo na stotine žarečih otroških oči vec fotografij na www.primorski.eu Otroci, ki obiskujejo slovenske vrtce, šole in društva, so očitno zelo prijazni, pridni in ubogljivi. Kako naj si drugače razložimo dejstvo, da je radodarni svetnik - sv. Miklavž - v teh dneh obiskal tako rekoč vsako našo vas in rajon? Očitno je, da se je želel odzvati prav vsakemu vabilu in s svojo prisotnostjo počastiti malčke, ki so se vse leto lepo obnašali in si tako pridobili njegovo naklonjenost. Na res številnih miklavževanjih, ki so v teh dneh potekala po naši dvoranah, so otroške oči žarele od pri- čakovanja in upanja. V nekaterih je bilo zaznati tudi nekaj strahu (prav vsi najbrž niso bili pridni ...), dobri stari Miklavž pa je imel za vsakega dobro besedo in večje ali manjše darilo. Marsikje so Miklavža in njegove zveste spremljevalce, angelčke in hudičke, pričakali tudi s petjem, priložnostnimi prizorčki ali pravimi gledališkimi igricami. Tako je bilo na primer v gostilni Gruden, kjer so otroci pod mentorstvom Jožice For-čič krstno uprizorili Igrače imajo ra- de otroke (ponovitev bo v Škerkovi hiši v torek ob 17.30). Podobno je bilo v Finžgarjevem domu na Opčinah, kjer je nastopila otroška igralska skupina Tamara Petaros s predstavo Čudežne želje, v Mladinskem domu Boljunec pa so igrico Peklenska navodila uprizorili otroci iz Svetega Antona. V Prebenegu bi se Miklavž skoraj izgubil ...a so ga pravočasno usmerili v dvorano društva Rapotec, kjer je otroška skupina SDD Jaka Što-ka njemu v čast uprizorila igrico Izgubljeni sv. Miklavž. 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / bazovica - Lep dosežek malčkov in njihovih vzgojiteljic Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran Vrtec Ubald Vrabec osvojil prvo nagrado na natečaju o zdravi prehrani Vrtec Vrabec je sodeloval na natečaju »Che gusto!« v zvezi z zdravo prehrano, ki ga je v mesecu novembru organiziralo nakupovalno središče Montedoro Free Time iz Milj. Ko so v vrtcu zvedeli za natečaj, sta vzgojiteljici ravnokar obravnavali tematiko zdrave prehrane (jesensko sadje) in tako sta izkoristili priložnost. Obravnavane vsebine o jabolku sta sproti dokumentirali ter za sodelovanje na natečaju izdelali in oblikovali zgibanko v obliki jabolka, v kateri sta predstavili opravljeno delo s številnimi fotografijami in recepti jabolčnih jedi, ki so jih otroci s pomočjo vzgojiteljic pripravili v vrtcu. Otroci so bili v teh dejavnostih aktivno soudeleženi, saj so se v vrtcu zvrstile številne kulinarične delavnice, v katerih so pripravljali in pokušali jedi. Pripravili so kuhana jabolka, jabolka v pečici, jabolka v obliki soka, marmelade, jabolčne pite, jabolčnega zavitka ipd. Zgibanko so obogatili z recepti in likovnimi izdelki in Otroci so bili na prejeto nagrado zelo ponosni tako je nastal izdelek, ki so ga v novembru predstavili na natečaju in na razstavi v nakupovalnem centru. Med tem časom so organizatorji nudili priložnost udeležbe na delavnici o kruhu, ki je prav tako bila v Miljah. Vse to je posnela TV Koper in predvajala v oddaji »Tuttooggi scuola«. Natečaj je pritegnil veliko število obiskovalcev. Vrtec Vrabec je za predstavljeni likovni izdelek dobil najvišje število glasov s star-ni obiskovalcev in se tako uvrstil na prvo mesto ter odnesel domov prvo nagrado, in sicer najsodobnejši monitor LCD in tiskalnik za računalnik. Zgibanka v obliki jabolka bo v kratkem odpotovala iz Milj v sežanski vrtec, saj sta letos vrtca iz Bazovice in iz Sežane izpostavila sodelovanje v obliki izmenjave materialov in primerov dobre prakse med obema vrtcema. vitu tanzeju v spomin Nabrežina je bila v njegovem srcu S žalostjo v srcu je spremljal propad tistega dela Nabrežine, kjer je živel, ki je še do konca petdesetih let bil obrtno-trgovski center vasi. Tam je odraščal v bližini kamnoseške in mehanične delavnice, dveh kovačij, mlina, trgovine, avto-prevoznikov, kolarja, da ne omenim številnih starejših prijateljev, ki so se igrali z ostanki vojnega orožja. Danes je ostala še bencinska črpalka. Zadnjima dvema mojstroma soseske je še sam napisal nekrolog, kot da bi čutil, da se tudi sam bliža slovesu. Bolelo ga je obubožanje ljubljene, rojstne Nabrežine. Vse to je mimo! In poslovil se je tudi eden zadnjih ljubiteljev vasi in vsega, kar je kraškega. To je bil Viktor Tanze, ki je po diplomi knjigovodje končal vojaščino kot poročnik, se zaposlil pri Olivetti, kmalu bil poslan na Južno Tirolsko, kjer je uvajal nove knjigovodske stroje lokalnim posojilnicam, napredoval je kot zastopnik iste družbe za Jugoslavijo in Madžarsko. Poročil se je v Piemontu, a vez z domačijo ga ni zapustila, dokler ni s trudom zgradil nov dom in omogočil otrokoma, da sta se izšolala v kraškem okolju. Svojo delovno dobo je zaključil kot podjetnik v moderni tiskarni v bližini ronškega letališča. V domačem okolju je z vnemo skušal prepričati upravnike takratne Kmečke posojilnice, ki je poslovala parkrat tedensko, da se spremeni v pravo banko, kar se je tudi z njegovo pomočjo kmalu zgodilo. Sam je bil za krajši čas član odbora banke, kateri je po odstopu sledil v dobrih in manj dobrih trenutkih, do končne združitve z opensko posojilnico, kar pa ga ni posebno navdušilo. Pokojnik je celih deset let posvetil javni upravi kot član devinsko-nabrežinskega občinskega odbora in nato kot svetnik. Zaman se je trudil, da bi izboljšal stanje v Občini Devin-Nabrežina in preprečil nove gradnje, ki kvarijo okolje, narodnostno ravnotežje in nalagajo upravi nove dolžnosti, ne da bi skupnost od tega kaj imela. Do konca je sodeloval s predlogi in nasveti v stranki SSk, kot tudi pri novi domači upravi, saj je bil velik poznavalec vaških problemov. To je bil prijatelj Vito, ki si je tudi prizadeval in uspel, da smo se rojeni leta 1939 polnoštevilno (nad 100 udeležencev) udeležili izleta z najemom posebnega vlaka, ki nas je iz Nabrežine peljal po slikoviti bohinjski železnici do Bleda in nazaj. Po petih letih nam je oskrbel ladjo, da smo obiskali Barbano in Marano Lagunare, ter pri sedemdesetih še avtobusni obisk Koroške. Letos se je tradicija prekinila, saj je organizator skrbel za svoje zdravje, ki se je iz dneva v dan slabšalo. S trdno voljo in vztrajnostjo se je upiral bolezni, a je ob svojih najdražjih zatisnil svoje izmučene oči. Vito je pustil veliko vrzel v vasi in širši okolici. Nabrežina je zgubila prijatelja, družina skrbnega moža in očeta, štirje vnuki pa ljubljenega nonota. Naj počiva v miru. Antek nabrežina - V Kulturnem domu Božični sejem odpira vrata od 10. do 13. 12. Kulturni dom v Nabrežini bo na široko odprl svoja vrata za letošnji Božični sejem v dneh od 10. do 13. decembra. Dela v dvorani so zdaj končana. Nova razsvetljava in v kamen oblečene stene dajejo prostoru gosposki videz in ustvarjajo prijetno počutje. Sejem bo tudi letos živahen, 24 razstavljavcev bo ponujalo raznovrstne izdelke od pletenin, nakita in božičnih okraskov do zelišč, sivke in umetniških izdelkov iz lesa in kamna. Sodelujejo pa tudi učenci in združenje staršev osnovne šole V. Šček ter Časovna banka Palček Pollicino. Na vsak razstavni dan bosta po dva kulturna dogodka. V sredo bo ob 17.30 nastopil šolski zbor OŠ Virgil Šček pod vodstvom Barbare Corbatto, ob 18.30 pa bodo zaplesale baletke skupine Relevé pod mentorskim vodstvom Marjetke Kosovac. V četrtek bo ob 17. uri gledališka delavnica šole Šček pod mentorstvom Elene Hu-su predstavila igrico Miklavževa noč v Hotelu Zlata kokoška, nato bo ob 18. uri nastop kitaristov Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurinčiča. V petek bo najprej ob 17.30 krstni nastop novega društvenega Otroškega zbora, ki ga prav tako kot Mladinski zbor, ki bo nastopil za njim, vodi Mirko Ferlan. Na zaključni dan, v soboto, bo najprej ob 17.30 gostovala skupina violinistov šole S. Suzuki, ki jo vodi prof. Cristina Vetritá, ob 18.30 pa bo DPZ Kraški slavček pod vodstvom Petre Grassi zaključil letošnji božični sejem in vsem zaželel tople božične praznike. (vrt) Veseli december v Šempolaju V Šempolaju se v organizaciji Skd Vigred nadaljuje veseli december. V Štalci bo v sredo ob 19. uri strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak predstavila svojo knjigo Olja za prehrano, zdravje in nego telesa. V četrtek bo ob 20. uri kulturni večer, posvečen Alojzu Rebuli. Tatjana Rojc in Igor Tuta bosta predstavila ponatisa njegovih knjig Devinski sholar in V Sibilinem vetru. Čez dober teden, v torek, 16. decembra, bodo ob 18. uri nastopili mladi učenci Glasbene matice. V petek, 19. decembra, pa bo ob 18. uri tradicionalna božičnica na vaškem trgu. Nastopili bodo malčki iz vrtca, učenci COŠ S. Gruden, mladinski orkester godbenega društva Na-brežina in OPS, mladinska glasbena in plesna skupina Vigred, gosta večera bosta Božiček in Dedek mraz. V soboto, 20. decembra, bo ob 17.30 srečanje na temo Svet motociklizma, s sliko in besedo bo to športno panogo in svoje udejstvovanje prikazal motociklist Mitja Emili. Veseli december se bo zaključil v torek 23. ob 20.30 z večerom Srečno, na katerem bodo nastopili razni glasbeniki in pevci, prijatelji društva. Božična razstava, na kateri imajo obiskovalci poleg koledarjev na izbiro veliko knjig za otroke in odrasle, bo odprta ob vseh pobudah, med 15. in 21. decembrom pa tudi vsak dan med 15.30 in 18. uro. vzhodni kras - Dve prijetni srečanji 50-letniki slavili v znamenju tradicije in prijateljstva Mladi 50-letniki z vzhodnega Krasa oz. od Repna do Peska, so se sredi novembra zbrali v pivnici v Sežani in skupaj proslavili okroglo obletnico. Ugotovili so, da jih po tolikih letih še vedno vežejo prijateljski odnosi in prijetni spomini! Od leta 1980 se vsako leto v Treb-čah zberejo 50-letniki, rojeni v vasi, a tudi prišleki, »pr'stapauce« po domače. Tako je bilo tudi v soboto, 8. novembra, ko se jih je zbralo kar devet. S tribarvnim pušeljcem so s pokopališča, kjer so se poklonili pokojnemu vrstniku, prikorakali do množice vaščanov in prijateljev, ki so jih pričakali pred spomenikom padlim. Lanski 50-letniki so jim, kot veleva tradicija, izročili zbirko praporov prejšnjih let in spominsko knjigo. Srečanje je spremljalo petje vaške himne »Trj'bče« in družabnost v Ljudskem domu, kjer so vsi skupaj nazdravili na mnoga leta. Praznik so zaključili v prijetnem prijateljskem vzdušju z večerjo na Pesku in z obljubo, da se drugo leto spet srečajo. / KULTURA Nedelja, 7. decembra 2014 1 1 tržiško občinsko gledališče - Frost / Nixon Moč televizije, ki zmago dodeljuje spretnejšemu Vznemirljivo aktualna uprizoritev dvojice Ferdinando Bruni - Elio De Capitani Kdo je dokončno (politično) pokopal Richarda Nixona? Televizija. In kdo je bil spreten grobar? David Frost. O tem, točneje o televizijskem dvoboju med predsednikom ZDA, ki je ostal zapisan v splošnem spominu predvsem zaradi afere Watergate, in vztrajnim televizijskim voditeljem, ki je pravilno presodil težo intervjuja z Nixonom, govori drama angleškega avtorja Petra Morgana. Ze naslov Frost / Nixon jasno nakazuje zasnovo drame, napisane leta 2006. V ospredju je lik ameriškega predsednika, ki je predčasno odstopil z visokega položaja, ne da bi priznal storjene zakonske prekrške. Nasproti mu je avtor postavil lik uspešnega televizijskega šovmena, ki je že v letih '70 doumel moč televizije. Na kolena Nixona, ki se izkaže kot spreten intervjuvanec, ne spravi raziskovalni novinar ali politični nasprotnik, temveč televizijec, sicer zelo prijeten sogovornik, prej uživač kot strog sodnik. David Frost, voditelj uspešnih televizijskih razvedrilnih oddaj v Avstraliji in Veliki Britaniji, po njegovem mnenju premalo cenjen v ZDA, se odloči za drzno potezo: intervjuvati Nixona in iz njega izvabiti priznanje. In tako bi Frost postal najbolj blesteča televizijska zvezda ... Na italijanski gledališki oder je vsebinsko vznemirljivo aktualno dramo postavil milanski Teatro dell'Elfo v sodelovanju s Stalnim gledališčem Umbrije. Milansko gledališče dell' Elfo, znano po političnem-socialnem angažmaju, je v tekstu angleškega dramatika zaznalo motive, ki so (še) danes izredno aktualni in boleči. Npr. odnos med oblastjo in lažmi oz. »prirejanjem resnice»; v kakšnem razmerju sta danes oblast in odgovornost; katera oblast je močnejša, politična ali medijska. Morgan je v svoje delo učinkovito vpletel vse motive in ustvaril zelo gledljivo dramo. Za italijansko gledališko priredbo sta po prevodu Lucia De Capitanija poskrbela Ferdinando Bruni in Elio De Capitani. V blesteči interpretaciji najbolj znanih predstavnikov milanskega gledališča, se pravi Brunija in De Capi-tanija, je uprizoritev Frost / Nixon za dve predstavi pristala tudi v Tržiču. V gledališko sezono Tržiškega občinskega gledališča ga je uvrstila Deželna gledališka ustanova (ERT). V prej lahkotni kot mračni uprizoritvi je dvojica Bruni-De Capitani odrsko učinkovito prikazala najprej priprave, nato pa potek dolgega televizijskega intervjuja. V projekt, ki na začetku ni pritegnil večje pozornosti, je moral Frost vložiti veliko truda in sredstev. Nixon je bil namreč dovzeten za čar denarja. Intervju je predstavljen kot dvoboj in tekmeca, vsak s svojo ekipo, skušata prelisičiti drug drugega. »Po točkah« skoraj do zadnje runde vodi Nixon, a v zadnjem trenutku Frostov sodelavec najde zapis telefonskega pogovora, ki nesporno priča, da je tedanji predsednik vedel za vse, kar se je nezakonitega dogajalo ... Frost učinkovito »sproži rafal obtožujočih podatkov«, Nixon je prvič v težavah in se odloči, da vse prizna. Najbolj zgovoren je njegov obraz poraženca, ki zapolni milijone televizijskih ekranov po svetu. Frost je izbojeval svoj televizijski boj, postal je velik zvezdnik, Nixon pa je Odrski televizijski dvoboj med Richardom Nixonom (Elio De Capitani) in Davidom Frostom (Ferdinando Bruni) postal preteklost . In tako se je na odru prepričljivo izpela zgodba o padcu politika, ki je zlorabil svoj položaj, in o moči televizije, ki je v enem zamahu prevladala nad politiko, sodstvom in raziskovalnim novinarstvom. V interpretaciji Ferdinanda Bru-nija (Frost) in Elia De Capitanija (Nixon), pravega srečnega zaključka ni, temveč konec predstave predstavlja izhodišče za nova razmišljanja. Npr. o tem, da je danes premoč televizije v zatonu in da postaja vse bolj «razve-drilen» medij, ostalo pa se ni veliko spremenilo, nasprotno. Na gledališkem področju pa uprizoritev Frost / Nixon dokazuje, da teater lahko nagovarja sodobno občinstvo z vsebinami, zasidranimi v vsakdanje življenje. Breda Pahor glasba - Koncert niza Trieste Prima Ansambel Icarus z doživeto izvedbo sodobnih skladb Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima so se za en koncert preselila v gledališče Miela, kjer se je zbralo lepo število zvestih poslušalcev. Protagonist petega srečanja je bil ansambel Icarus, sestav, ki se je v dvajsetih letih delovanja uveljavil kot zelo kvalitetna in prepričljiva skupina. Interpretacija novih skladb je vse prej kot enostavno delo, pri katerem je Icarus pokazal resnost študija in skrb, da bi čim bolj zvesto stregel željam in namenom skladateljev. Koncert je bil razdeljen na dva sklopa: prvega so sestavljali skladatelji, ki izhajajo iz milanske šole in so posredno ali neposredno povezani s Francom Dona-tonijem, v prvi vrsti Alessandro Solbia-ti, mojster, pri katerem je tudi predsednik društva Chromas in umetniški vodja festivala, harmonikar in skladatelj Corrado Rojac, dovršil študij kompozicije. Pour Ph.B, za klarinet, violino, violončelo in klavir prikazuje štiri različne trenutke dneva, nekateri imajo izrazito opisni značaj, kot bi poslušali ptičje žvrgolenje, predvsem pa je opaziti pre-tanjen smisel za spajanje zvočnosti različnih instrumentov, med katerimi postane klarinet v treh različicah, od najvišje do najnižje, nekaka os, ki privlači in odbija ostala glasbila. Klarinetist Mirco Ghirardini, violinist Paolo Ghidoni, čelist Andrea Ca-vuoto in pianist Franco Venturini so pokazali muzikaličnost in zlitost, nato pa je pianist zaigral skladbo Corrada Ro-jaca, ki se je rodila ob branju poezij Maria Luzija: Forte, razdeljena na pet medsebojno povezanih stavkov, je izkoriščala predvsem akordično dimenzijo klavirja, akorde, ki so zveneli kot pretrgane fraze in so med odmevi prepuščali rahle okrasne vzorce. Med okle- knjiga - Skupina Irwin, NSK in pojmovanje države State in Time, ko umetniški vanjem in odločnimi, skoraj jeznimi potezami, so vzniknile pavze začudenja, v zamaknjenosti, ki so jo v skladatelju vzbudili verzi. Venturini je v interpretacijo vlil veliko zanosa ter s skladateljem delil tople aplavze. Gabrio Taglietti je spisal Trio št.4 za violino, klarinet in klavir v dokaj razpoznavni obliki: Tre pezzi caratteristici so lepo zgrajeni, v prvem posnemajo Fanfaro, v drugem je klarinet nosilec melodije, v tretjem pa je tango prikazan s šepajočim ritmom, s skoraj karikatural-nim prizvokom. Čelist Andrea Cavuo-to je nato dovršeno zaigral dve Etudi, ki jih je Roberto Lagana' spisal z jasnimi namigi na Bachove Suite, sledil pa je po-klon mojstru 20.stoletja Arnoldu Schön-bergu s Fantazijo op.47 za violino in klavir. Skladatelj je dosledno uporabil sredstva svoje glasbeno-matematične teorije, ki je znana kot dodekafonski sistem: v tonalno breztežnem prostoru oblikujeta instrumenta dialog, ki se razvija razgibano in vseskozi zanimivo, koncert pa je zaokrožila skladba, ki jo je pokojni Giampaolo Coral spisal leta 1997 za širši ansambel, kasneje pa priredil za kvintet: Demoni in nočne prikazni mesta Perla, vokalno-instrumentalno odrsko delo, je navdahnil slikar in pisatelj Alfred Kubin, ki je s preroško jasnovidnostjo napovedal krvavo črno obdobje nacistične diktature. Različica za kvintet, v katerem se je glasbenikom pridružil hornist Dimer Maccaferri, kaže na tenkočuten okus, s katerim je Coral udejanjil svoje glasbene ideje: s petimi instrumenti se še bolj jasno razodeva značaj skladbe, ki zna poustvariti občutek tesnobe, ne da bi pozabila na lepoto. Icarus Ensemble si je z občuteno in doživeto izvedbo prislužil veliko aplavzov. Katja Kralj ssg - Decembra Hrestač, Rumiz, Tinkara Kovač projekt dobi izrazito političen pomen in še marsikaj Knjiga State in Time, ki jo predstavlja angleška založba Minor Compositions, se posveča preučitvi pojma »države«, kot ga pojmuje slovenska avantgardna skupina Irwin ter nasploh pomena, ki ga država ima v sodobnih družbah - natančneje njenih političnih, ideoloških, estetskih in umetniških razsežnosti. Avtorji prispevkov, ki so zaobjeti v knjigi, so: Inke Arns, Huang Chien-Hung, Eda Čufer, Marina Gržinic, Irwin, Tomaž Mastnak, Viktor Misiano, Alexei Monroe, Ian Parker, Avi Pitchon, Stevphen Shu-kaitis, Slavoj Žižek in Jonah Westerman. Prispevki zadevajo predvsem projekt State in Time (Država v času) in postavljajo zanimiva vprašanja o tem, kaj država pomeni ljudem in kaj vse lahko simbolizira, torej načine, kako posamezni državljani dojemajo, sprejemajo, preoblikujejo ali zavračajo njeno simboliko glede na osebna prepričanja, lastne življenjske izkušnje, politične dogodke, zgodovinske kontekste oziroma glede na časovno obdobje, v katerih se pojavijo. Iz večine prispevkov izhajajo zanimive ugotovitve, ki poudarjajo politični pomen umetniškega projekta Neue Slowenische Kunst (NSK), manj pozornosti pa je posvečene sicer ključnim umetniškim elementom projekta. Projekt NSK State in Time je nastal leta 1992 in se od vsega začetka prepletal z dogodki, ki so se v devedesetih letih odvijali v bivši Jugoslaviji in naposled privedli do njenega razdora. Umetniški projekt NSK-ja je takrat dobil izrazito politični pomen: o tem Potni list NSK za državljane prve globalne države pričajo na primer potniške izkaznice NSK-ja, za katere so v dramatičnih vojnih okoliščinah zaprosili nekateri državljani iz bivše Jugoslavije v upanju, da bi lahko prestopili meje in našli pot do zavetja. Uporabili so jih na primer nekateri posamezniki, ki so tedaj zapuščali Sarajevo. Na tak način je Irwi-nov/NSK-jev projekt postal družbeno-poli-tični pojav in odprl potrebo po novih razlagah o vlogi umetnosti v sodobnih družbah. Kasneje se je pripetilo še to, da so za potniške izkaznice NSK-ja zaprosili nekateri Afričani, ki so informacije najverjetneje dobili s pomočjo novih medijev ter olajšanega dostopa do informacij na globalnem spletu. Na primer, kot piše v enem izmed zaobjetih prispevkov, skupina Nigerijcev iz mesta Ibadan je zaprosila za državljanstvo NSK v upanju, da bi jim slednje omogočilo azil in jim nudilo boljše življenjske pogoje v kateri od evropskih držav - če že ne v državi Nove Slovenske Umetnosti. Prav tako zanimivo je tudi dejstvo, da je ponekod potniška izkaznica NSK-ja dejansko stopila v veljavo ter dobila konkreten simbolični pomen. Nekateri »NSK-jevci« (oziroma tisti, ki so zanjo zaprosili) so jo v praksi uporabljali kot osebni dokument. Projekt Države NSK, ki je utemeljen predvsem v času, manj pa v prostoru, še vedno obstaja in se postopno razvija. Gre za projekt s potencialno zelo širokim časovnim razmahom, ki presega umetniško raven. Državljani NSK-ja so se oktobra 2010 sestali na kongresu v Haus der Kulturen der Welt v Berlinu, kjer so določili nadaljnje projekte in smernice za umetniško in družbe-no-politično udejstvovanje ter posodobili komunikacijo. Mitja Stefancic Predpraznični dnevi ponujajo tudi prijateljem Slovenskega stalnega gledališča kopico zanimivih dogodkov. V četrtek, 11. decembra, bo Modri program predstavil baletno predstavo Hrestač v izvedbi ansambla Balletto di Roma, za katero ostajajo na voljo pri gledališki blagajni še zadnje vstopnice. 16. decembra bo velika dvorana gostila pisatelja Paola Rumiza, ki bo predstavil svojo novo knjigo z zgodbami s severno-vzhodne fronte, zgodovina pa bo tudi snov zanimivega koncerta Slovenske filharmonije, združenih zborov in solistov, ki bodo 23. decembra pod vodstvom Stojana Kureta izvedli program s skladbami, ki so vezane na svetovne vojne ali so nastale v vojnem času. Društvo Razseljeni bo 19. decembra predstavilo svojo »živečo fotografsko razstavo« Cont(r)atto, glasba Tinkare Kovač, njenega benda in številnih gostov pa bo zaživela na koncertu Moj Trst, ki bo na sporedu v soboto, 20. decembra. Pred silvestrskim večerom, v torek, 30. decembra, pa se bodo abonenti in gledalci lahko podali v Ljubljano na ogled muzi-kala Lizistrata. Blagajna gledališča že sprejema rezervacije za avtobusni prevoz. 1 2 Nedelja, 7. decembra 2014 OBLIKOVANJE / OBLIKOVALSKI PREDMETI IZ PETDESETIH Retromanij a Sanela Čoralič Pred časom smo po televiziji lahko sledili televizijski seriji Oglaševalci (Mad Men), ki je sestavljena iz kratkih novel o ljubezni in razočaranju v pisarniških nebotičnikih in ameriškem predmestju 60. tih let prejšnjega stoletja. Serija ima sedem sezon, doživela pa je takšen uspeh, da jo lahko označimo za kultno serijo. Oglaševalci so namreč osredotočeni predvsem na moč sloga in prefinjenost in so močno zaznamovali tudi oblikovanje in modo zadnjih let ter postali uspešno tržno orodje. Analitiki vidijo učinek Mad Menov v vsem: od mode, pohištvene industrije do mode pitja koktajlov z vsebino viskija. In prav ta učinek Oglaševalcev je iztočnica prispevka, v katerem bomo predstavili nekatere ikone modernega designa, ki so tudi po zaslugi serije postale ponovno moderne in po katerih je povpraševanje naraslo. Oblikovalci serije se tako niso omejili le na klišeje iz tega obdobja, kot je pohištvo ameriških zakoncev Eames, ampak so posneli hiše, ki so opremljene tudi s pohištvom iz 50. let in celo starejšim. Prav ta trend pa je bil viden tudi na letošnjem Salonu pohištva v Milanu, kjer so mnoga podjetja ponujala svetila, ki so oblikovna replika svetil iz 40. in 50. let prejšnjega stoletja, podobno pa velja tudi za kredence oz. ko-mode in klubske mizice, ki so domi-nirale v tistem času. V Oglaševalcih ima vsak predmet svoje ozadje, kot iztočnico pa bi vzela danskega oblikovalca pohištva Arneja Vodderja, čigar pohištvo ni neposredno imenovano v seriji, dej- stvo pa je, da so vsi takratni oblikovalci posnemali komode po tem danskem oblikovalcu. Arne Vodder (1926 - 2009) sicer ni bil tako slaven kot njegov stanovski kolega in soimenjak Arne Jacobsen, ampak vseeno si zasluži pozornost in podrobnejšo predstavitev. Gre za oblikovalca, ki je bil učenec v tistem času zelo uspešnega Finna Juhla, s katerim je kasneje tudi uspešno sodeloval. Še preden se je Vodder povsem posvetil pohištvu, je leta 1951 odprl biro skupaj z arhitektom Antonom Borgom, s katerim je oblikoval nekaj več kot tisoč niz-kocenovnih hišic, ki so doživele izjemen uspeh. V 50. in 60. letih, ko je Danska širom po svetu začela sloveti po svojem pohištvu, je Arne Vodder oblikoval serijo predmetov, zelo rad pa je uporabljal tikov les in palisander, njegovi kosi pohištva pa so brez ostrih robov. Zelo znan je postal po kredenci iz palisandra, ki ima predala oblikovana tako, da ni potrebno vstaviti ročajev. Kupcem lepega in prefinjenega pohištva se je priljubil tudi s kombinacijo eksotičnega lesa in barvnimi ploščami. Organske oblike pa so mu bile ljube tudi pri oblikovanju zof, miz in drugih predmetov. Vodderjev slog oblikovanja je bil odlično opazen v Oglaševalcih, ker so na njegove kredence ali mize polagali stvari oz. spominke, ki so jih protagonisti serije kupovali na različnih koncih sveta. V seriji je bilo tudi videti, da je Vodderjevo pohištvo krasilo Belo hišo, banke, letališke pisarne, ambasade in hotele po vsem svetu. Arne Vodder ostaja najbolj poznan po svojih kredencah, ki jih je v 50. in 60. letih proizvajalo podjetje Si- bast Furniture in ki imajo še danes visoko vrednost. In da so takšne kredence postale letos pravi modni hit, dokazujejo sodobna pohištvena podjetja, ki so v svojo ponudbo vključila podoben, če že ne čisto enak slog. Notranja oprema serije Oglaševalcev pa je bila navdih za predstavitev še enega danskega oblikovalca - velikega arhitekta in oblikovalca Arneja Jacobsena (1902-1971). Soimenjak Arneja Vodderja je bil velika arhitekturna zvezda že za časa življenja. Bil je bil prepričan, da so predmeti udobnejši, če bolje izgledajo. Na vprašanje nekega danskega novinarja, ali uživa le arhitektonsko oblikovane slaščice, je oblikovalec nekoč odgovoril, da so torte običajno boljšega okusa, če so estetsko privlačne. In tako se je arhitekt in oblikovalec držal tega pravila in izdeloval le lepe reči, vendar pa je kljub popularnosti in odličnem dizajnu ostal enigmatična osebnost, za katero lahko trdimo le, da je bil velik estet, ki je verjel v prave proporcije. Jacobsen se je rodil leta 1902 v Kobenhavnu, svoje znanje pa je pridobival na domači Kraljevi umetnostni akademiji. Navdih je iskal v delih vodilnih oblikovalcev in arhitektov svojega časa, proslavil pa se je z učinkovitim prepletom funkcije in forme. V letu 1930 je Arne ustanovil svojo lastno oblikovalsko podjetje in samostojno deloval kot arhitekt ter oblikovalec interierjev, pohištva, tekstila in keramike. Od leta 1956 je bil tudi profesor na Royal Academy of Arts v Kopenhagnu, za svoje delo pa je prejel več priznanj. Njegovi oblikovalski kosi so status klasikov dobili že, ko je bil oblikovalec še živ. Jac- obsenova najbolj znana arhitekturna projekta sta St. Catherine's College v Oxfordu ter SAS Hotel v Kopenhagnu. Prav v slednjem so vsepovsod postavljeni naslanjači Egg, ki jih je arhitekt in oblikovalec oblikoval prav za ta hotel. V njem je načrtoval in oblikoval vse do potankosti. Zasnoval je celoten interjer, pohištvo, svetila, preprogo, posodo in celo pepelnike, med njimi pa tudi znameniti naslanjač Egg, ki je svoje mesto sprva dobil v hotelskem predverju. Jacobsenov fotelj označujejo za triumf celostnega oblikovanja ustvarjalca, ki ga je ta v svojem plodnem življenju dokazal skozi marsikatero kreacijo in arhitekturno zasnovo. Naslanjač je s svojo organsko obliko skorajda vsakokratni kontrast pretežno poševnim in navpičnim površinam prostorov in stavb. Zanj je oblikovalec uporabil takrat popolnoma novo tehniko, oblazinjeno školjko, ki jo podpira močna struktura. Njeno popolno obliko pa je Jacobsen iskal v svoji domači garaži. In če se je v kolektivno zavest najpogosteje vpisal močno rdeče žareč zaobljen fotelj, ima ta mnoge podobe različnih materialov in barv. Vsake toliko časa podjetje Fritz Hansen, ki izdeluje fotelj že od njegovega prihoda na tržiš- če, izda tudi primerke omejene serije, ki skozi čas dobivajo na vrednosti. Gre namreč za design kose, ki z leti postajajo zanimivi tudi za zbiratelje in ljubitelje posebnih izdaj. Sofisticirana, privlačna in elegantna pa je tudi Jacobsenova zofa Swan, razširjena različica istoimenskega fotelja, ki prav tako zajema ukrivljene in elegantne oblike. Tudi ta zofa je bila narejena za opremo hotela SAS Royal Hotel v Kobenhavnu, v katerem je navdih za svoj film 2001: Odiseja v vesolju črpal tudi režiser Kubrick. V tem filmu je režiser uporabil celo jedilni pribor iz nerjavečega jekla, ki ga je Jacobsen oblikoval za ta hotel. Retromanija torej, ki se je v zadnjem času pojavila vse okrog nas, vsekakor budi hrepenenje. Vendar pa na preteklost gledamo z očmi sedanjosti. Tako je tudi z ameriško televizijsko serijo Mad Men, ki na ironičen in hkrati zelo realističen način opisuje kulturne, družbene in politične razmere v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja, ki pa temeljijo na današnjem znanju. Podobno velja tudi za oblikovalske predmete, ki zrcalijo estetiko petdesetih let, hkrati pa sta v njih prisotna tehnologija in znanje današnjih dni. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 13 VINO, VSELEJ PRIMERNO DARILO (2) Rozine niso samo za potico Toni Gomišček (besedilo in fotografije) PX, Pedro Ximenez V Andaluziji je doma eno najbolj norih sladkih vin na svetu, njegova visokost Pedro Ximenes. Feničanska Xera, ki je bila več stoletij arabski Sherish, po letu 1264 pa španski Jerez de la Frontera, je od nekdaj središče vinorodne Andaluzije, takšni in drugačni »še-riji« pa so stoletja veljali za najbolj cenjena vina starega sveta. Legend, ki spremljajo PX, je ogromno, vendar so z genetskimi analizami potrdili, da sorta ni renskega izvora, ki naj bi jo po eni izmed legend prinesel nemški vojaški plačanec v flamski vojski Peter Siemens, ampak da gre za sorodnika arabskega belega namiznega grozdja gibi, ki so ga najverjetneje Mavri v srednjem veku prinesli na Iberijski polotok. Prav lahko si predpostavljamo, da so muslimanski zavojevalci spodbujali sušenje grozdja za pridobivanje sladkega mošta, ki so ga uporabljali kot sladilo. Vinogradniki še danes razgrnejo po trgatvi grozdje na športam podobne okrogle preproge iz naravnih vlaken, kjer jih vroče sonce španskega juga hitro osuši in skoraj zapeče, tako da sušenje nadaljujejo z združitvijo grozdja z dveh šport na eni, z drugo pa ga pokrijejo. Med sušenjem na soncu jagode potemnijo, sladkorji se zgostijo in kisline padejo, tako da bi bilo vino iz takega mošta prav dolgočasno, če ne bi v Jerezu poznali in uporabljali prav posebne rešitve: vrenje mošta in zorenje vina po posebnem sistemu, imenovanem solera. Gre za več nadstropij visoke skladovnice sodov, ki so v uporabi že stoletja, in iz katerih se vino jemlje po malem iz spodnje vrste, odvzeto količino pa nadomesti iz vrste nad njo. S tem stalnim mešanjem vsebine ohranjajo na delu kvasovke, ki uspejo preživeti tudi pri višjih alkoholnih stopnjah, vendar v vinih, ki jih ne dodatno ojača-jo z žganjem, ni alkohola nikoli več kot 15 do 16 vol %, sladkorja pa vsaj 212 g v litru vina. Zgornja meja alkohola, vendar v tem primeru gre za ojačano vino, lahko doseže 22 vol %. Ironija zgodovine je, da so Špance naučili pripravljati destilate muslimani, ki alkohola sicer ne pijejo, so ga pa uporabljali za razne alki-mistične poskuse in pripravo dišav. PX je prav zato car, vino za izjemne priložnosti, vinski vitez, ki užene najhujše tekmece v tekmi za naklonjenost zelo sladkih jedi. Ta ga priporoča k vaniljevemu sladoledu, drugi k čokoladni strjenki, tretji k figovi krostati ali »siru« iz kutine. Velja ga poskusiti tudi h kakemu močnemu rokfor-ju, ali pa k Zidaričevemu jamarju. Pravi uži-vači ga sicer pijejo samega, prijetno ohlajenega, oviti v dim pristne havanke, ki jo včasih celo ovlažijo z vinom. Zibbibo in Muškat s Pantelerije Primorci pravimo rozinam cebivo, v nekaterih narečjih kar c'biva, beseda pa je arabskega porekla (zabib). Jug Italije, kjer so se v srednjem veku nekaj časa tudi pozdravljali s Selam alejkum - Alejkumu selam (Mir s teboj - In tudi mir s teboj), slovi po sladkem vinu, pridelanem iz sušenega grozdja (zibbibo), ki je temnejše barve, kakor tudi po sladkem vinu, ki so mu vrenje zaustavili z dodajanjem alkohola (moscato di Pantelleria), in ki je svetlejše. Prijatelj Ettore Alagna iz Marsale, s katerim sva se spoznala pred petnajstimi leti na sejmu sladkih vin Vinoro na Siciliji, me med vsakim obiskom na njegovi stojnici na ve-ronskem Vinitaly dobesedno prisili poskusiti enega in drugega, pa čeprav imam raje njegove suhe marsale. Zraven mi ponudi piškote iz mandljeve moke ali kako drugo drobno pecivo in ne pozabi dodati, da žal nima pri sebi prave cassate: tista je šele prava spremljava so to sladko vino. Mimogrede: vinogradi na Panteleri-ji, kjer trte vzgajajo v obliki bonsai drevesca in vkopane v nekakšne jame, tako da veter brije preko njihovih vej, so od letošnjega 24. novembra na spisku Unescove kulturne dediščine. Slamnato vino ni iz slame V vinorodnih deželah, ki so nekako na pol poti med južnimi, kjer grozdje presuši-jo na soncu, in severnimi, kjer si lahko privoščijo izsuševanje grozdja na trti v vinogradu, se je uveljavilo sušenje na slami. Slama seveda ni pogoj, le ime je ostalo: vin de paille (F), slamove vino (CZ), straw wine (D), slamnato vino... Pridelovalci izberejo najbolj zrele in povsem zdrave grozde, jih nežno položijo na zračno podlago in nato prepustijo večtedenske-mu, lahko celo večmesečnemu sušenju. Jasno, dalj časa kot sušenje poteka, manj bo v jago-dah-rozinah soka in manjši bo izplen. Ponekod se zadovoljijo s petina običajnega donosa, drugje se ne ustavijo do desetine, za res izjemne nektarje, ki jih je sveti Eligij imenoval med muz, pa so potrebne še večje žrtve, celo po več deset kilogramov grozdja za liter vina. »Bližnjica« z uporabo sušilnikov je prepovedana. Kot tudi ledenega vina ne smemo pridelovati v zamrzovalnih komorah, čeprav bi lahko brez težav poustvarili pogoje za zamrznitev vode v jagodi... Vinarji iz različnih vinorodnih okolišev poskusijo pripraviti njihov sladki nektar iz najbolj značilnih krajevnih sort. Ponekod, predvsem v Franciji, pravilniki natančno zapovedujejo uporabo prav določenih sort, pri nas je izbira prepuščena vinarjevim odločitvam, željam in izkušnjam. Še nedolgo tega sta bili na našem območju najbolj cenjeni sladki vini pikolit in refošk. Kot namig popotniku, kaj je vredno poskusiti na poti med Benetkami in Trstom, ju najdemo napisane že na srednjeveških zemljevidih. Primorci danes sušimo predvsem rebulo, malvazijo, klarnico, refošk, nekaj malega pikolita, rumenega muškata, verduca in drugih sort. Zmedi s tokajem naj bi botrovala prav začetna uporaba iz Bordoja prinesenega sau- vignonassa za pripravo sladkega vina, ki so mu ponekod pravili malaga, drugod tokaj. Toda to je druga zgodba. Sklicujoč se na zapise Matije Vertovca (Vinoreja za Slovence, 1844) v Vipavski dolini (neupravičeno?) uporabljajo izraz pikolit za vse vino iz sušenega grozdja, tako belo kot rdeče. Dolgotrajno sušenje v hladnem okolju ne uniči kisline, zato so takšna vina bolj harmonična od tistih, sušenih pod žgočim soncem. Toda tudi mošt iz tako posušenih jagod ima težave pri vrenju, ki lahko traja več let. Običajne glivice niso dovolj, saj je zanje okolje presladko, tako da se s težavo spravijo na delo, ko pa postane preveč alkoholno, jih večina pomre. Nekateri pridelovalci so spoznali, da je vrenje v manjših sodčkih, v katerih puščajo droži prejšnjega vina, primernejše od vrenja v novih ali opranih velikih sodih. Mikrobiologi med enologi so ugotovili, da so vinarji s tem sami naredili izbor odpornejših kvasovk in ga z uporabo droži obnavljajo iz letine v letino. Slamnata vina iz različnih vinorodnih okolišev zelo različna, zaradi ponekod ohlapne zakonodaje glede stopnje sušenja jagod pa so si lahko različna tudi vina posameznih pridelovalcev. Splošnega napotka glede priložnosti, kdaj oziroma v družbi s kakšno hrano najbolj prijajo, ne morem dati. Nekatera kličejo po orehovi potici, druga po katalonski kremi, tretja po čokoladi, četrta po kakem siru, peta po prefinjenih jetrnih paštetkah, četrta bi sodila km postrvi z mandlji, peti so dovolj praženi lešniki in suho sadje. Navajeni smo jih ponuditi k sladicam, toda vinski svetovalci so vse bolj naklonjeni njihovi uporabi kot aperitivu. Izbira naj bo osebna. Rojevanje slovenskega svetega vina Bil je veliki petek. Aleš Kristančič - Movia mi je sporočil, da bo stiskal grozdje. Pogledal sem na koledar: ne, ni bil prvi april. Le kaj ima za bregom, sem si mislil. Previdno sem ga vprašal, če se mu morda meša, če me kliče šest mesecev prepozno ali prezgodaj, saj je vendar pomlad, ko trte šele poganjajo. »Ne, pridi, boš videl, kako bo pritekel mošt iz grozdja, ki smo ga sušili celo zimo. Letos bomo pripravili naš prvi vin santo, sveto vino,« me je pomiril. To je zvenelo že bolj prepričljivo in urno sem se odpravil na njihovo domačijo v Ceglo, kjer je že bilo zbranih kar nekaj po-membnežev, med njimi tudi Lojze Peterle, takratni predsednik slovenske vlade. Ko sem prišel, je bila večina grozdov že v stiskalnici. Zunaj jih je bilo le toliko, da smo videli, kaj je z njimi naredila dolga zima. »Se še spominjate kakšno rebulo smo trgali?« je začel Aleš. Da so bile jagode zdrave, polne soka, kožica gladka, zlate barve z rjavimi pikami, peclji trdi in zeleni, je nadaljeval. Tako grozdje so položili v zabojčke in zložili na prepišno podstrešje, ga med zimo nekajkrat pregledali, da se ne bi pojavila pe-pelnata plesen, in budno spremljali njegovo sušenje. Voda iz jagod je počasi hlapela, ko- žica je postajala vse bolj zgubana, njena barva je rjavela, peclji so oleseneli. Poskusili smo par rozin; bile so sladke, kaj bi drugega bile, toda močno smo dvomili, da se bo iz njih iz-cedilo kaj soka. Ko je Aleš zaprl pokrov stiskalnice, se mi je zdelo, da zapira loputo na astronavtski kabini. Pripravljali smo se na polet, za katerega nihče ni natančno vedel, kam nas bo pripeljal. Stiskalnica je hitro opravila prvi del opravila, iztisnila zrak, toda potem je bilo potrebno čakati, čakati in čakati. Končno so pritekle prve kapljice nektarja. Gostitelj nas je zmagoslavno pogledal, z očmi pa je iskal predvsem odobravanje očeta Mirka, ki mu je dovolil, da del grozdja ni takoj predelal v vino. Seveda je bil tudi ta stari Movia zadovoljen, njegova usta pa so se razlezla v še toliko večji nasmeh, ko je sok tudi poskusil. »Fantje, to bodo naši izbrani plodovi,« je nato zmagoslavno rekel Aleš in nas povabil na malico, da ne bi predolgo vztrajali ob stiskalnici in poskusili preveč vina. Tako, na hitro izračunano, je grozdje, ki bi navrglo hektoliter, dalo manj kot pet litrov mošta. Toda medtem ko bi bila navadna rebula pomladi že najverjetneje prodana, se je za vino iz sušenega grozdja šele začela dolga pot zorenja v hrastovih sodčkih. Ko smo se leto kasneje ponovno dobili ob stiskanju izbranih plodov, smo vino že lahko poskusili. Vsa dobrota tega sveta se je skrivala v njem, in čeprav je bilo zgolj iz rebule, je njegov vonj spominjal na najrazličnejše zrelo sadje, od fig do suhih sliv, kandiranih breskev in pečenih jabolk s smetano in medom, vaniljo, trpotčev sirup... Stekleničko tistega vina še vedno skrbno čuvam v kleti, saj zaupam vinarjevim besedam, da bo svoj vrh doseglo šele po nekaj desetletjih. Pri Movii so kasneje postopek še nekoliko izpopolnili, h grozdom rebule primaknili pikolit in združili pozno trgatev, začetno sušenje na prepišnem podstrešju in zaključno zorenje grozdja v vlažni kleti, kjer pečat vinu, ki se zdaj imenuje Esenca, doda plemenita plesen. Steklenico takega vina lahko sveti Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz mirno založijo... 3xP: posebnost, ponos, prestiž Vince vince, ku je dobro, vince, vince, ku je sladko, vince, vince dol teče gladko, vince, vince le pijmo ga... ste prepevala beneška trubadurja Guido in Franco. Konjički škrebljajo, ker vozjo težko, ker vince peljajo, k'je močno sladko, je zapisal blaženi Anton Martin Slomšek. No, vse ni ravno sladko. Pravzaprav so sladka vina redka in zato svojevrstna posebnost. Vinar, ki mu uspe pridelati izjemno sladko vino, je nanj upravičeno ponosen. Poskusiti ga, je doživetje, ki ga nikoli ne boš pozabil, Je pravi prestiž. 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / Drevo in človek, človek in drevo. Po keltskem izročilu so korenine drevesa človekova glava, človek je torej narobe obrnjeno drevo. Od kod ta spojitev drevesa in človeka? Stari Kelti so v drevesih zaznali močno energijo. Drevesom so pripisovali simbolne lastnosti. Bukev je zadobila lastnosti ustvarjalnosti in vedrine, hrast je bil simbol moči in plodnosti, vrba vir ljubezni in zdravja. Veneti pa so lipo zaradi lepote in zdravilnih lastnosti imenovali drevo življenja. Ko si Slovenec danes želi, da bi se mu kaj dobrega in lepega uresničilo, »potrka na les«. V lesu, v drevesu so po ljudskem izročilu duhovna bitja: v svetlem, belem lesu bivajo celo »dobri duhci«, in če potrkamo nanj, se nam uresničijo dobre želje. Kdo izmed nas ni vsaj enkrat v življenju zaznal vonja po svežem lesu ali se zazrl v kolobarje požaganih dreves in preštel njihovo starost? Drevesa so pljuča človeštva, pomagajo nam živeti. Drevo in človek sta usodno povezana z vdihom in izdihom. Oba se ciklično prenavljata, ta- »Sočutje do narave mora stati na istem temelju kot sočutje do človeka.«(Lenart Škof) ko kot se spreminja in na novo sestavlja celotno človeško in naravno življenje. Dan se prevesi v noč, pomlad v poletje, jesen v zimo, otroštvo rojeva mladost, odraslost in starost... Ob mednarodnem letu gozdov smo leta 2011 na naši šoli začeli razmišljati o tej čudoviti simbiozi med človekom in naravo. Zato smo vzpostavili stik z raznimi kraškimi jusi, da bi nekje na Krasu lahko sami sadili drevesa. Prisluhnili so nam člani bazovskega jusa in njegov predsednik g. Marco Arduini, oče našega bivšega dijaka Matije. Prepričati smo morali tudi upravo Gozdne straže, da je kraško gmajno še vedno smiselno pogozdovati. Junija 2013 smo postavili temelje našemu drevesnemu Kolobarju. S privoljenjem občinske komisije smo na območju Štjrnce v bližini spomenika bazoviškim žrtvam najprej postavili kamen, ki predstavlja začetek in center našega Kolobarja. Kamen je izklesal in nam ga podaril g. Armando Leghissa, oče našega dijaka Henrika. Pri postavitvi pa sta nam pomagala tudi Martin Mesar in David Fonda, oba »naše gore list«! Kamen je postavljen tako, da ob pomladnem in jesenskem enakonočju točno ob 6.48 prvi sončni žarek izza Kokoši posije naravnost skozi režo v kamnu in nam pokaže smer, v kateri so in bodo v krogih zasajena drevesa. Tako kot se v kalu širijo krogi, ko vanj vržeš kamen. Postavitev kamna in posaditev prvega drevesa smo slovesno obeležili s kulturnim programom ob zaključku šolskega leta 2012/2013. G. Marco Arduini je posadil prvo drevo: lipo. Pred tem slavnostnim dogodkom je na šoli potekal natečaj za izbor napisa na kamnu. Vsak dijak je sestavil misel o naravi in človekovi povezanosti z njo. Izbrali smo misel »KAMEN SEM« bivšega dijaka Boruta Švare, ki je danes vklesana v našem kamnu sredi bazovskega travnika. Septembra 2013 smo dijaki ob jesenskem ena-konočju posadili 33 dreves, med temi: javor, beli in črni gaber, koprivo, bukev, dob, divjo češnjo, reše-liko, nagnoj, divjo jablano, oreh, divjo hruško, lipo, mali jesen, hrast, puhasti hrast, beli trn, črniko, in tako uresničili 1., 2. in 3. krog našega Kolobarja. Ob letošnjem jesenskem enakonočju, 23. septembra 2014, smo dopolnili še 4. in 5. krog. Drevesa, ki jih je tudi tokrat podarila drevesnica iz Čente v Beneški Sloveniji, so posadili prvošol-ci našega zavoda. Pred burjo in divjimi živalmi smo vse sadike zavarovali z mrežami, ki nam jih je podaril vaščan iz Bazovice. Dijaki so ob tej priložnosti zapisali nekaj svojih misli. ... Zbrali smo se ob 8.30 pri Kalu v Bazovici. Skupaj s profesorji smo po poljski stezi prišli do našega kamna. V že izkopane jame smo prvošol-ci posadili vsak po eno drevo. Sama sem posadila mlad javor. Pri sajenju so nam pomagali dijaki višjih razredov. Dijaki mehanskega oddelka so nam pripravili bakrene ploščice z imenom dijaka-botra in imenom drevesa. Ploščico smo postavili v zemljo ob korenine drevesa. Nato smo drevesa zalili z vodo, ki smo jo zajeli v bližnjem kalu. Petra Francia Že od začetka Kolobarja urejujem neke vrste »gozdni urbar«. Vanj zapisujem podatke: številko in koordinato posaditve, vrsto in ime drevesa, ime in priimek botra in datum posaditve. Vsakemu drevesu in botru pripada ena stran zapisa. S podpisom se boter obveže, da bo svoje drevo negoval in zanj skrbel. Prvo drevo vsakega kroga je posajeno točno v smeri, ki nam jo nakazuje reža v kamnu, naslednja drevesa so razvrščena v smeri sonca, v razdaljah 2 n. Letos sta se našemu sajenju pridružila dva bivša ravnatelja zavoda Stefan: ravnatelj Pino Ru-dež, ki je posadil puhasti hrast, in ravnatelj Igor Sancin, ki je posadil črniko ali zimzeleni hrast. Oba bivša ravnatelja bosta tako še naprej simbolno povezana z našo in svojo nekdanjo šolo. Vera Sturman V spomin na preminulega profesorja Davorja Pečenka je ob letošnjem pomladnem enakonočju naš bivši dijak Henrik Sturman posadil lipo. Andrej Pernarcich ... Ko je profesor s starim šolskim zvoncem dal znamenje za začetek, je najprej stekla čistilna akcija. Počistiti smo morali plevel, ki se je zarasel okrog naših lanskih dreves. Obenem pa smo novim botrom porazdelili sadike novih dreves. Ob koncu smo se vsi, dijaki, učno in neučno osebje, okrepčali ob prijetni zakuski in nato meri- dijaki j. stefana na kolobarju SONCE ZEMLJA, KAMEN, NEBO ... ali kako počlovečiti drevo Nedelja, 7. decembra 2014 1 5 li naše moči s profesorji pri vlečenju vrvi. Dvakrat smo jih premagali. Bilo je zelo zabavno in komaj čakam, da se bomo spet vrnili na bazovsko gmajno. Menim, da je projekt Kolobar najlepši, ki ga je šola doslej izvedla. Ivana Zidarič Jaz sem lani posadil oreh. Vesel sem, da lepo uspeva. Mislim, da je ta pobuda koristna. Lepo je preživeti jutro v naravi. Lepo je tudi to, da bo vsak dijak imel svoje drevo, ki ga bo spremljalo skozi vse življenje. Matej Gruden Midva sva s seboj prinesla kitaro in harmoniko, da bi vsem prisotnim polepšala dan. Igrala sva skladbe narodnozabavnih ansamblov Avseni-kov, Slakov, Modrijanov in Gadov. Prvič sva skupaj igrala in pela na veliko veselje dijakov in profesorjev. Jurij Lavrenčič in Andrej Bachi Ravnatelj Primož Strani nas je najprej toplo pozdravil in nam razložil, zakaj smo se zbrali. Poudaril je pomen druženja in pripadnosti naši šoli in nas tudi spomnil, da smo na travniku, blizu katerega stoji spomenik bazoviškim žrtvam. Ob nasilju in zatiranju slovenskih korenin bomo mi dijaki s sajenjem novih dreves dokazali, da smo še vedno prisotni na tem območju in da bomo tu tudi ostali. Profesor pa nas je še spomnil na simbolnost kamna in sonca, trdnosti in svetlobe, luči, torej Zemlje in Sonca, s katerima so spojena vsa živa bitja. Poudaril je še, da se je Kolobar uresničeval s prostovoljnim delom vseh sodelujočih. Lotili smo se dela. Eden je sadil, drugi je oskrboval lanska drevesa, tretji je zalival, nekateri pa so tudi počivali. Matej Perčič in Martin Coffoli V vrsti smo nestrpno čakali svoje malo »drev-ce«. Dobil sem nagnoj. Tega imena dotlej nisem še nikoli slišal. Vzel sem sadiko in začel iskati naj- primernejši dom zanjo. Kraška tla so kamnita, zato sem imel kar nekaj težav pri odstranjevanju kamenja. Nato sem drevo vsadil, ob korenine položil bakreno ploščico s svojim imenom in priimkom ter sadiko zalil. Skrbel bom za svoje drevce in opazoval, kako raste, da ga bom nekoč lahko obiskal tudi s svojo bodočo družino. Jan Grilanc Prepričan sem, da je Kolobar prijetna in koristna pobuda, saj bo lepo vrniti se na bazovsko gmajno čez 50 let in videti, kako so drevesa zrast-la, ter se spominjati lepih časov. Lepo je tudi, ker se ob tej priložnosti družimo in povežemo vsi dijaki naše šole. Upam, da se bo ta dejavnost nadaljevala in da bodo naša drevesa živela 50 in več let. Ivan Gherlani Ko sem slišala za ta projekt, se mi je zamisel zazdela nenavadna, posebna. Ko sem prišla na gmajno in zagledala drevesa in v sredini kamen, sem se sajenja resnično razveselila. Zamisel, da smo v stiku z naravo, se mi zdi zelo zanimiva in poučna. Všeč mi je bilo saditi drevesa in preživeti nekaj časa v naravi. Komaj čakam dan, ko bomo šli ponovno pogledat naša drevesa. Upam, da bo moje še živo. Na Kolobarju smo naredili nekaj dobrega za naravo in smo se tudi zabavali. Spoznali smo nekatere vrste dreves, ki so značilne za Kras, in smo se jih tudi naučili saditi. Julija Kralj, Tija Zobin, Lara Betocchi Vsak človek goji v življenju neke odnose. Med te spadajo tudi stiki z naravo. S tem projektom naravo spoznavamo, jo spoštujemo in varujemo. V naravi se počutim svobodnega, v njej čutim neznano moč, ki kroži po mojem telesu. S Kolobarjem pomagamo našemu planetu, da se regenerira. Ivan Kocman, Patrik Pregarc, Aleksander Daneu Kolobar je zanimiv, ker spoznamo prvošol-ce in dan preživimo v prijetnem vzdušju v naravi. Moram povedati, da sem se letos ob jesenskem enakonočju v Bazovici res dobro počutil. Pomagal sem sošolcem iz prvih razredov. Mislim, da je to najboljši način, da se dijaki med seboj spoznavamo in sodelujemo. Martin Pettirosso, Kevin Bržan, Giulio Crasso Upam, da bodo ta drevesa pomagala živalim in celotnemu naravnemu okolju. Človek bi moral vedno živeti v simbiozi z naravo. Večkrat se zgražam nad ljudmi, ki po gozdovih ne odlagajo samo smeti, temveč tudi obra- bljeno šaro, namesto da bi jo darovali v dobrodelne namene. Ivan Suppani, Nejc Kravos NARAVA smo mi in narava je naš dom. Iz nje izhaja vse, kar potrebujemo. Zato živimo v skladu z naravo, z njenim ritmom, z njenim vdihom in izdihom in... ne huduj-mo se nanjo, če je naprimer vreme drugačno, kot bi si ga želeli! Rok Samsa Iskrena hvala vsem, ki so nam prostovoljno in radodarno pomagali oblikovati naš Kolobar. Dijakinje in dijaki 1.KB, 1.E, 2.KB, 2.E, 3.KB, 3.M in 4.KB DIZJ. Stefana Fotografije: Borut Jogan, Fabio Sturman, Henrik Sturman, Boris Valentič, Danjel Zavadlal, Emil Zubalič. 16 Nedelja, 7. decembra 2014 MANJŠINE / Nekaj podatkov z zasedanja vodstva zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS Manjšinski dnevniki v Evropi se srečujejo s čedalje večjimi finančnimi težavami iS Dnevniki, ki izhajajo v jezikih manjšin, se srečujejo s čedalje večjimi težavami, čeprav je njihova prednost večja zvestoba bralcev kot pri vse-državnih in tudi sicer večinskih dnevnikih. To je bila splošna ugotovitev na zasedanju odbora zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki je potekal pred kratkim v Bratislavi. Manjšinski dnevniki kljubujejo težavam na različne načine, prav no- Na slikah pod naslovom zasedanje odbora zveze manjšinskih dnevnikov, levo Jorgen Mollekaer s spletno izdajo dnevnika Flensborg Avis in Martxelo Otamendi z nedeljsko izdajo dnevnika Berria; spodaj sprejem pri predsedniku republike. beden pa ne more trditi, da ga kriza ni prizadela. Tako se dnevnik danske manjšine v Nemčiji Flensborg Avis spopada z dejstvom, da danščina počasi izgublja vlogo pogovornega jezika, delno zaradi številnih mešanih zakonov, delno pa tudi zaradi premoči nemškega jezika. Kot je povedal odgovorni urednik Jorgen Mollekaer samo desetina pripadnikov manjšine redno uporablja danščino v družinskem krogu. To dejstvo tudi dnevnik sili v dvojezičnost in v zadnjem času objavlja povzetek glavnih člankov tudi v nemščini. Tudi spletna stran je dvojezična: četrtina vsebine je v nemščini. Sploh namenja Flensborg Avis veliko pozornost spletni strani. Ker dnevnik vseh dogajanj ne more kriti, se je povezal z manjšinskimi društvi in organizatorji, ki na spletni strani objavljajo kratka poročila in fotografije svojih dogodkov. To delajo društva oziroma njihovi člani brezplačno in s tem bogatijo informativni del dnevnika. Danska manjšina je razpršena po dokaj velikem ozemlju in dnevnik s svojimi novinarji ne more pokriti vseh dogajanj, prav tako pa nima sredstev, da bi plačeval na desetine sodelavcev. Sicer pa je dnevnik sprožil naročniško kampanjo, ki je namenjena pridobivanju novih naročnikov; v zadnjem letu so namreč zabeležili upad približno 300 naročnikov, ki ga zdaj skušajo nadoknaditi predvsem s pobudami namenjenimi mladim. Madžarski dnevnik Szabadsag, ki izhaja v Cluju v Romuniji, ki bo prihodnje leto slavil 25. obletnico izhajanja, ima velike težave z distribucijo, poleg tega pa upada število naročnikov. Kot je povedal urednik Bence Balazs, namenjajo veliko pozornost spletni strani, ki je plačljiva: brezplačno ponujajo samo prvi odstavek vsakega članka, ostalo besedilo je na razpolago samo naročnikom, naročnina spletne izdaje pa stane 5 evrov mesečno. Izkupiček je skromen. Poljski dnevnik v Litvi Kurier Wi-lenski je spremenil svojo zunanjo podobo, od septembra pa razpolaga z novo spletno stranjo, za katero je zanimanje veliko, saj ima že 200 naročnikov. Finančno stanje dnevnika je še vedno težko, čeprav je Poljska izboljšala sistem financiranja, ki je zdaj dvoletno, tako da sedaj ni treba več vsako leto pogajati za finančna sredstva. Litva pa dnevnika ne financira. Sicer pa je urednik Rajmund Klonowski podal zelo zaskrbljujočo sliko poljske manjšine v Litvi. Nekaj manjšinskih šol so zaprli, sicer pa je šolska reforma določila, da poteka petina pouka v poljskih šolah v litovščini; tudi zaključni izpiti potekajo v litovščini. Prej je bila litovščina državni jezik, zdaj je uradno nacionalni jezik, kar pomeni, da manjšinski jeziki ne uživajo pravic, ki so jih uživali prej. Zadnja novica pa je, da je vlada predložila osnutek zakona, s katerim želi prepovedati dvojezične napise. Predsednik slovaške republike Andrej Kiska sprejel predstavnike zveze manjšinskih dnevnikov Predsednik slovaške republike Andrej Kiska je sprejel člane vodstva zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki je zasedalo v Bratislavi. Predsednik je namenil manjšinskim predstavnikom veliko pozornost; zanimali so ga predvsem njihovi pogledi na nekatera aktualna vprašanja, začenši s stanjem v Kataloniji in v Baskovski deželi, pa tudi s stanjem madžarske manjšine v Romuniji. Glede Italije ga je zanimala ocena o gibanjih za odcepitev Veneta. Manjšine je podprl in jih označil kot sestavni del evropske kulture in pomemben dejavnik uveljavljanja miru in sodelovanja v Evropi. Predsedniku se je za sprejem zahvalila predsednika zveze manjšinskih dnevnikov Edita Slezakova, ki je kratko orisala dejavnost zveze in sestav njenega članstva. Spregovoril je tudi Karl von Habsburg, ki nadaljuje pobudo svojega očeta Otta s podeljevanjem vsakoletnega priznanja novinarju velikega nacionalnega dnevnika v večinskem jeziku, ki je pri svojem delu namenil posebno pozornost manjšinam. Tudi baskovski dnevnik Berria je veliko vložil v obnovo spletne strani. Trenutno imajo 300 naročnikov, ker so Baski navezani na papirnato izdajo. Ber-ria prihaja na domove s pomočjo velikega števila raznašalcev; mnogo jih je aktivistov, ki to delo opravljajo brezplačno. Kljub temu se dnevnik sooča z resnimi finančnimi težavami. Kot je povedal odgovorni urednik Martxelo Ota-mendi, so spremenili nedeljsko izdajo dnevnika, ki se zdaj imenuje Igandea, kar v baskovščini pomeni nedelja. Gre v bistvu za tednik, saj ta časnik vsebuje največ 25 odstotkov tekočih novic, sicer pa ga pripravljajo med tednom, tako da je novinarska zasedba ob sobotah minimalna. Nedeljska izdaja je delno monografska, saj namenja nosilni temi 7 ali 8 strani. Južnotirolski Dolomiten je med vsemi manjšinskimi dnevniki najbolje stoječ, tudi zaradi drugih dejavnosti založbe Athesia, ki je uveljavljena na avstrijskem in nemškem trgu. Vendar tudi Dolomiten beleži 0,7 odstotni padec naklade. Založba, ki je pred kratkim odprla novo tiskarno, veliko vlaga tudi v izboljšanje spletne strani. Odgovorni urednik Toni Ebner je med drugim povedal, da dnevnik omogoča prijavljenim uporabnikom (gre za predstavnike društev in organizacij), da sami nalagajo na spletno stran informacije o svoji dejavnosti. S to pobudo so začeli šele pred dvema tednoma, vendar je zanimanje že sedaj zelo veliko. Seveda je Dolomiten prisoten na Facebooku in na Twitterju in v elektronskih medijih vidi priložnost tudi za oglaševanje, ki na tiskanem dnevniku upada; na lanskoletni ravni se je ohranilo le krajevno oglaševanje. Madžarski dnevnik Uj Szo, ki izhaja v Bratislavi, pa se srečuje s posebno problematiko. Kot je povedala direktorica podjetja, sicer predsednica združenja MIDAS Edita Slezakova, so prejšnji nemški lastniki prodali založbo, ki poleg madžarskega dnevnika izdaja tudi več slovaških časopisov, neki slovaški finančni družbi, ki je založbo kupila zaradi zaslužka, po nakupu pa se je ta družba znašla sredi korup-cijske afere. Res pa je, da prvi znaki niso negativni: novo lastništvo načrtuje 50 odpustov, vendar samo enega med ljudmi, ki delajo pri madžarskem dnevniku. Sicer pa je Uj Szo uspešnejši od poprečja slovaških dnevnikov: naklada je padla za 4 odstotke, medtem ko je slovaško poprečje 9 odstotkov, poleg tega pa je Uj Szo pridobil veliko lokalne reklame, tako da je izkupiček od reklame za 5 odstotkov presegel lanskega. Med drugim, Uj Szo je edini dnevnik na Slovaškem, ki brezplačno ponuja spletno stran. Nedelja, 7. decembra 2014 1 J OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik gorica - Ščetinarji se potepajo zlasti po štmavrskih cestah •• V« V« V • Divji prašiči so grožnja: tri nesreče v dveh tednih Divji prašiči že nekaj let kratijo spanec goriškim vinogradnikom in kmetom, obdelane površine pa niso edino prizorišče, na katerem lahko ščetinarji povzročijo nepopravljivo škodo. Na problem opozarjajo predstavniki združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, ki jih je v zadnjih časih več zaskrbljenih domačinov opozorilo na serijo prometnih nesreč, do katerih je prišlo po štmavrskih cestah ravno zaradi te vrste divjadi. »Tu ne gre le za gmotno škodo, ampak za vprašanje varnosti ljudi,« poudarjajo domačini. Ceste v Štmavru so namreč dokaj ozke, strme, ovinkaste ter obdane z vinogradi in gozdnatimi površinami, tako da je srečanje z divjimi prašiči na njih precej pogosto, kar zlasti velja v večernih in nočnih urah. V zadnjih dveh tednih so prehodi divjih prašičev čez štmavrske ceste povzročili vsaj tri prometne nesreče. Domačinko je velik merjasec presenetil pri nekdanji vojašnici finančne straže sredi vasi: ker ji je žival nenadoma pritekla pred avtomobil, se ji ni mogla izogniti, trčenje pa je bil tako silovito, da je vozilo vaščanke ostalo brez odbijača. Mlajši voznik pa je minulo soboto okrog 23. ure imel podobno izkušnjo po temni cesti, ki pelje skozi Puš-če. Vračal se je domov z odbojkarske tekme, ko je iznenada z rahle vzpetine na cesto skočil orjaški merjasec. Fant je bil dovolj odziven, da ni trčil vanj, a je ob nenadnem zavoju zadel obcestni kamen ter pri tem poškodoval kolo avtomobila. S pokvarjenim kolesom je mladeniču komajda uspelo priti do doma. Škoda je bila torej precejšnja in stroški popravila zasoljeni, mladi voznik pa je imel še srečo, saj bi lahko tudi zapeljal s ceste in zgrmel navzdol. Najhujšo izkušnjo pa je najbrž imel mladenič, ki se je prav tako v Puščah zaletel z mopedom v merjasca, padel in obležal na cestišču. Ščetinar jo je k sreči ucvrl stran, lahko pa bi se zgodilo, da bi ležečega fanta napadel. »Se mora res kaj hudega zgoditi, da se bodo pristojne službe končno resneje lotile tega problema?« se sprašujejo vaščani, na goriški pokrajini pa odgovarjajo, da so v prejšnjih letih skupaj z lovci naredili že marsikaj. »Točnih podatkov še nimamo, kaže pa, da se je populacija divjih prašičev v Brdih v primerjavi z lanskim letom nekoliko znižala oz. da se živali bolj zadržujejo v gozdovih, kjer očitno najdejo dovolj hrane. Število odstrelov, ki so jih lovci zabeležili do začetka novembra, je bilo nekoliko nižje od lanskega. Sklepamo, da so se izredni odstreli, ki so bili odrejeni v prejšnjih letih, skupaj z odstreli samic in mladičev obrestovali,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic, po kateri bi dodatno izboljšanje prinesla odobritev deželnega načrta za upravljanje z divjadjo, ki mu je že prižgala zeleno luč skupščina avtonomij, v deželnem svetu. Černičeva tudi spominja, da ima pokrajina vsako leto na voljo nekaj sredstev (lani 80.000, letos 70.000 evrov), ki so namenjeni odškodninam za škodo po divjadi. »Za odškodnino lahko zaprosijo tudi vozniki, dokazati pa morajo, da niso bili krivi za nesrečo. V takih primerih je zato vedno treba poklicali policijo, da sestavi zapisnik,« zaključuje Černičeva. (vip, ur) Srečanja divjih prašičev in voznikov so vse bolj pogosta ronke Na prepihu 40 delavcev Posledice krize v podjetju MW.FEP Goriški kovinarski sektor doživlja hude čase. Podobna usoda kot številne druge tovarne na Goriškem je nedavno doletela tudi tovarni MW.FEP iz Ronk, v kateri je zaposlenih 300 ljudi. Tovarna deluje na področju elektronike in izdeluje dele za avtomobilsko industrijo, telekomunikacijski sektor in fotovoltaične naprave; v prejšnjih letih se dejavnost tovarne širila in proizvodnja naraščala, nato pa so se začela naročila in trgi zaradi ostre konkurence vzhodnih držav močno krčiti. Zaradi tega je 40 delavcev na prepihu. O njihovi prihodnosti je tekla beseda na srečanju, ki je pred nekaj dnevi potekalo na sedežu goriške zveze industrial-cev Confindustria v Gorici. Sindikalni predstavniki in vodstvo tovarne, ki je v lasti bolonjske družbe Metalsistem, so prišli do dogovora: 40 delavcev bo do 28. februarja imelo čas, da se prostovoljno odloči za vstop v program mobilnosti, še brez odgovora pa ostaja vprašanje, kaj se bo zgodilo junija prihodnjega leta, ko bo izteklo obdobje izredne dopolnilne blagajne za prestrukturiranje podjetja. ronke - Občinski svet bo o tem razpravljal predvidoma v januarju Iščejo pot za oživitev konzulte Župan Roberto Fontanot: »Konzulte so koristne, če imajo neko vsebino« - Karlo Mucci: »Na prvem mestu problem osnovne šole« Občinska uprava v Ronkah je pripravljena poiskati rešitev, da bi oživila konzulto za slovensko narodno skupnost. Tako je o predlogu občinskega svetnika SKP-Federacije levice Luigija Bona, ki se zavzema za ponovno ustanovitev posvetovalnega telesa, povedala ronška odbornica za manjšinska vprašanja Elena Cettul. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je Bon predlagal spremembo občinskega pravilnika za neprofitne organizacije, v katerem bi bilo po njegovem mnenju treba predvideti tudi ustanovitev pomožnega organa, ki ima posvetovalno vlogo in se ukvarja s splošnimi socialnimi in kulturnimi vprašanji, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Amandma mora sprejeti občinski svet, ki bo o Bonovi resoluciji razpravljal na prvi seji v prihodnjem letu, ki bo potekala sredi januarja. Cettulova je za Primorski dnevnik povedala, da uprava Bonovemu predlogu nikakor ne nasprotuje. »Po mojem mnenju bi bilo mogoče slovensko kon- Roberto Fontanot zulto že zdaj ustanoviti, in sicer preko komisije za kulturo. Po drugi strani je prav, da presodimo, katera je najprimernejša pot. To že preverjamo z osebjem pristojnih občinskih uradov, v sodelovanju s slovenskimi društvi, ki imajo sedež v naši občini,« je povedala Cet-tulova in nadaljevala: »Razmisliti moramo o posodobitvi 8. člena občinskega statuta, ki že predvideva zaščito slovenske narodne skupnosti, in preveriti, kako lahko slovensko konzulto vključimo v pravilnik neprofitnih organizacij.« V 8. členu ronškega statuta piše, da Elena Cettul Karlo Mucci gorica - Protipožarna zaščita Šola Trinko bo varnejša Občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel predhodni načrt, na podlagi katerega bodo sedež Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, kjer domuje nižja srednja šola Ivan Trinko, prilagodili novim normam na področju protipožarne zaščite. V dela, ki so že vključena v triletni občinski program javnih del 2014-2016, bodo vložili okrog 800.000 evrov. Del sredstev za prvi in najnujnejši sklop del - 410.000 evrov - ima občina že na voljo, preostalo pa si bo skušala priskrbeti v prihodnjih letih. Pripravo načrta je občina spomladi zaupala začasni navezi arhitektov in inženirjev Gianpiera Cesarinija, Bruna Crocettija, Pao-la Blazica, Enrica Comarja in Gianpaola Gazzana. Zeleno luč za izvedbo del so že prižgali tudi gasilci. Izboljšanje požarne varnosti šolskega objekta v Ulici Grabizio je del širšega projekta, v okviru katerega naj bi občina zgradila tudi novo telovadnico za šolo Trinko. Projekt je skupno vreden 2.500.000 evrov, denarja za telovadnico pa še ni na voljo. Šola Trinko v Ulici Grabizio BUMBACA občina zagotavlja občanom italijanske in slovenske narodnosti, ki živijo na ron-škem ozemlju, enake pravice. Ob tem podpira pobude za zaščito ter ovrednotenje jezika in kulturne dediščine slovenske jezikovne skupnosti v Ronkah. Zaščita je torej po statutu že predvidena, zdaj pa je treba najti pot za njeno lažje in učinkovitejše uveljavljanje tudi preko konzulte. »Konzulto smo v Ron-kah že imeli od 80. let, s časom pa je njeno delovanje usahnilo,« je povedala Cet-tulova, župan Roberto Fontanot pa je izpostavil: »Konzulte so koristne, če res imajo nek pomen oz. vsebino. Konzul-ta sama po sebi nič ne pomeni, če ni vključena v življenje občinske skupnosti. Če pa njeni člani predlagajo dejavnosti in ideje občinski upravi, ki jih lahko nato uresniči, pa je seveda konzulta koristno sredstvo.« Fontanot je pristavil, da se v občinskem odboru o Bono-vem predlogu še niso pogovorili, prav gotovo pa ga bodo vzeli v poštev, nakar bo odločal občinski svet. Z Bonovim predlogom pa je zadovoljen Karlo Mucci, ki je od leta 1987 predsednik slovenskega kulturnega društva Jadro iz Ronk. »O tem smo se z od-bornico Eleno Cettul že pogovorili. Razumeti moramo, po kateri poti bi bilo najlažje in najbolj primerno priti do "uradne" ustanovitve konzulte,« je povedal Mucci in nadaljeval: »V začetku 80. let je slovenska konzulta dobro delovala. Preko nje so uresničili več kulturnih in zaščitnih pobud, žal pa je kasneje začela dejavnost konzulte počasi usihati. Seje so postajala vse bolj redke, nakar je njeno delovanje popolnoma zamrlo.« Po Muccijevih besedah je bila zadnja »uradna« pobuda konzulte zborovski koncert, ki ga je leta 2004 priredila v sodelovanju z društvom Jadro. »Če bi danes konzulto oživili, bi lahko poleg problematike zaščite obravnavali predvsem vprašanje slovenske osnovne šole, ki se zaradi prostorske stiske in v pričakovanju na izgradnjo novega šolskega centra v Romjanu poslužuje prostorov župnišča. Ob tem bi bila kon-zulta koristna pri usklajevanju delovanja slovenskih društev v Laškem. Trenutno med društvi ni neposrednega stika in izmenjave, preko konzulte pa bi lahko priredili marsikatero skupno pobudo na socialnem, kulturnem in drugih področjih.« Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI Poklon prof. Lojzki Bratuž ob jubileju Sodelujejo predstavnice Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Marija Pirjevec, prof. Olga Lupine in prof. Neva Zaghet. Glasbeni poklon bodo oblikovali gojenci SCGV Emil Komel Četrtek, 11. decembra 2014, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica 18 Nedelja, 7. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Doživljanje reke Nova knjiga o Soči, kakršne italijanski bralec ni še poznal Odlika predstavitve nove knjige o Soči, ki jo je izdala založba Libreria Editrice Goriziana, je njena kakovostna izvedba. Potekala je v petek pod večer v konferenčni dvorani Attemsove palače na Kornu ob prisotnosti več kot 110 poslušalcev. Ob vhodu so na mizi ležali sveži izvodi 220 strani debele in vodoravno pravokotne knjige s 110 opisi, ki jih je prispeval Andrea Bel-lavite, in okrog 220 posnetki, ki jih je objavil Marco Crivellari. Obiskovalce je dvojezično pozdravila pokrajinska podpredsednica in odbor-nica za okolje Mara Černic, ki je poleg osebnih spominov na soška doživetja napovedala, da so v knjigi opisi krajev, ljudi, živalskega in rastlinskega sveta vključno z zgodovinskimi dogajanji. Soča je tudi nav-dihovalka poezije, kar lahko spoznamo s pomočjo Gregorčiča in Ungarettija. Tu so tudi praktični vidiki tega slikovitega vodnega toka: upravljati ga je treba v sodelovanju med Slovenijo in Italijo. Adriano Ossola se je kot založnik zahvalil obema avtorjema, ki sta kakovostno in hkrati hitro opravila dogovorjeni projekt. Povedal je, da je sicer želja po takšni knjigi dozorevala trideset let, se pravi od mature na klasični gimnazije dalje, ki sta jo kot sošolca z Bellavitejem obiskovala v Gorici. Gledališki igralec Luciano Virgilio je poslušalce popeljal v besedilo z dovršenim branjem prvega in v teku predstavitve še treh odlomkov. Do izraza je med ostalim prišla dvojnost čustveno psihološkega doživljanja Soče, ki je kot vse ostale reke v italijanskem jeziku moškega, v slovenskem pa ženskega spola. Ogromno someščanov začne spoznavati odtenke dojemanja prostora na načine, ki so navadno v domeni le slovenskega prebivalstva. Morda ni še prepozno. Med kasnejšimi branji je priklical bogate barvne odtenke, ki si sledijo od izvira Poklon prof. Lojzki Bratuž Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič bosta na srečanju »pod lipami« v četrtek, 11. decembra, ob 20. uri pripravila poklon prof. Lojzki Bratuž ob njenem življenjskem jubileju. Sodelovale bodo predstavnice Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Marija Pirjevec, Olga Lupinc in Neva Zaghet, glasbeno točko bo poklonil duo harmonik s šole Emil Komel. Turneja Nove filharmonije Mladinski mednarodni orkester Nova filharmonija iz Nove Gorice se podaja na novoletno turnejo Vštekani. Pod umetniškim vodstvom Simona Perčiča in s številnimi gostujočimi domačimi kot tudi priznanimi tujimi solisti bo orkester zaigral na petih koncertih. Prvi koncert bo danes ob 18.30 v dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi. (km) Andrea Bellavite in posnetek iz knjige do izliva, v različnih urah dneva in različnih letnih časih. Posebej sta prišla na vrsto slap Kozjak in izliv na območju Zdobja, ko se sladka voda premeša s slano v velikem am-fiteatru od Savudrije mimo Kopra in Trsta do Devinskih pečin in Tržiča. Mimogrede je prebral, da je ime glavnega mesta slovenskega izvora. Miselno literarni prispevek je ponudil odmevni kulturnik in glasbenik Quiri-no Principe. Reke so tudi zgodovina evropske celine in civilizacije. Nakazal je vodoravni objem, ki ga živahna Soča in umirjena Vipava oklepata okrog Gorice, in vertikalnega v meteorološkem smislu vodnega ciklusa. Opozoril je na značilnost napisane in fotografske pripovedi, ki se tičeta obeh avtorjev, ko ni nikjer opaziti njunih oseb, temveč izstopa izključno reka z okoliško krajino. Omenil je tudi tragično plat posoškega prostora v nekaterih zgodovinskih obdobjih in to povezal s pozivom do razpoložljivosti glede poznavanja drugih jezikov. Omenil je kozorogovo legendo, ki se na različne načine pojavlja v različnih jezikovnih okoljih. Morda se bo kot za binom Soča Isonzo kdaj enojezičen someščan ozavestil tudi glede razlike med kozorogom in »camoscio«; ne gre za nepoznavanje prevoda, temveč za spoznanje, da jezik ni tehnika, temveč emocija (op. kronista). Andrea Bellavite je izpovedal, kakšni dvomi so ga prevevali ob misli, da piše o Soči, potem ko je to že opravil Celso Ma-cor. Nalogo je sprejel, ker Sočo ljubi. Izpovedno je napisal o ljudeh in njihovi sposobnosti preseganja nasprotovanj, mostovih, naravoslovnih in čustvenih doživetjih (Koz-jak) ter tudi o eksplozijah in smrti. Presenetil je s predvajanjem posnetka z zvokom soškega toka. V njegovih besedilih najdemo slovenska poimenovanja krajev, kar je za publikacije v italijanskem jeziku prav izjemno. Eni nerodnosti se po krivdi slovenskega dojemanja soškega izvira ni mogel izogniti. V romantičnem vzhičenju Slovenci že stoletja trdimo, da izvira smaragdna reka izpod triglavskega pogorja. Sploh ni res, saj se nad izvirom dvigata Mojstrovka in Jalovec, do Triglava pa so vmes prelaz Vršič, Prisojnik, Razor, Luknja nad Zadnjico ... Avtor posnetkov se je zahvalil pobudnikom, ki so mu omogočili, da je Sočo, ki jo je doslej poznal le turistično, začel opazovati tudi iz kulturne in zgodovinske plati ter iz vidika pomembnih osebnosti. Sam meni, da mu je uspela dobra fotografska reportaža s posnetki, ki jih je napravil izključno za samo knjigo po sledeh Bellavitejevega pripovedovanja. (ar) gorica - Zanimiv fotografski posnetek Požgana in porušena hiša v Codellijevi ulici Dveletno bombardiranje Gorice med prvo svetovno vojno je, poleg človeških žrtev, povzročilo tudi ogromno materialno škodo. Ta vidik je v pol-stoletni patriotski vnemi v glavnem ostal v senci. Fotografija, ki jo objavljamo ob tem zapisu, prihaja iz zasebne zbirke. Na njej je požgana hiša v Codellijevi ulici 14, v neposredni bližini danes sicer zaprtega zavoda Banca d'Italia. Posnetek ni delo poklicnega fotografa, ker bi sicer bilo to na hrbtni strani, ki je oblikovana kot razglednica, prav gotovo navedeno. Sliko je 18. decembra 1917 iz Ljubljane odposlal član družine Pavletič Novakovim v Celovcu. Posnetek je zelo verjetno nastal kmalu po umiku fronte na Piavo. Družina profesorja in šolskega svetnika Gustava Novaka, ki je živela v hiši na Codellijevi ulici 14, je odšla v begunstvo v Celovec in tam dočakala konec vojne. V isti hiši v Gorici so verjetno stanovali tudi Pavletičevi, kakor je razbrati iz kratkega sporočila in božičnega voščila na hrbtni strani. Del poslopja na levi strani fotografije je pred leti kupila pokrajina in ga preuredila v urade (stavba je po zadnjih lastnikih dobila ime Čotarjeva hiša), v višjem delu stavbe, ki ima pročelje na Ulici Codelli, pa so še danes stanovanja. Zanimiva je tudi ugotovi- tev, da ima stavba tudi danes isto številko kakor pred sto leti. Iz rodbine Novakovih (oče je bil Slovenec, mati pa Nemka) je bila učiteljica Marija Novak (roj. leta 1888) in je v letih pred prvo svetovno vojno poučevala tudi v Dolini pri Trstu, potem pa doživljala usodo večine slovenskih učiteljev. Mlajši brat Franc je študiral pravo na Dunaju. Umrl je leta 1923 zaradi bolezni, ki jo je menda staknil med vojno. Služil je kot enoletni prostovoljec v 97. pešpolku. Drugi brat, Karel, je bil med vojnama sodnik v Litiji. (vk) Fotografija pogorele hiše in, ob naslovu, Gustav Novak FOTO V K. pomniki morije - Nova vas »Izumitelj« piramid polkovnik Kratochvil Na soški fronti se je bojeval tudi 4. Honved pešpolk. Naborno mesto je bilo v Nagyvaradu, na severu sedanje Romunije. Romuni ga danes imenujejo Oradea, pred prvo svetovno vojno pa je mesto pripadalo Madžarski. Po vojni je Romunija na račun Madžarske skoraj podvojila svoje ozemlje in, kot se v teh primerih dogaja, odnosi med narodoma niso najboljši. Madžarski 4. polk, v katerem so se bojevali tudi vojaki romunske in drugih narodnosti, je na Goriškem pustil vidne sledi, ki so z leti postale tudi predmet preučevanja zgodovinarjev in cilj madžarskih turistov. Sledi so najbolj vidne na štirih piramidah, ki so jih na začetku leta 1918 postavili pri Ušjem-Boškinih pod Debelo grižo, v Martinščini, na pobočju Škabrijela in v Novi vasi. Prve tri spomenike v obliki piramide smo že opisali, preostaja nam še spomenik v Novi vasi. Tja se zapeljemo iz Opatjega sela, kjer kažipot v središču vasi usmerja v Novo vas. Avto parkiramo pri cerkvi in se odpravimo peš nekaj deset metrov proti zahodu. Takoj ob cesti bomo opazili lepo, približno poltretji meter visoko obeležje. Od ostalih piramid se razlikuje le po malenkostih. Do leta 1989 je bil spomenik v razsulu. Takrat se je občina Nova Gorica - Nova vas sodi danes v občino Mi-ren-Kostanjevica - odločila, da ga bo obnovila. V obnovo so vključili dijake iz mesta Gyor zahodno od Budimpešte. O njihovi prisotnosti priča tabla na sprednji stranici piramide. Na njej je v prevodu zapisano: »Vaša usoda je naša usoda - Meščani Gyora in učenci gimnazije Revai.« Na zgornjem delu pa je vklesan napis, ki je enak napisom na ostalih piramidah: »V spomin na slavne boje in padle heroje 4. ogrskega hon-vedskega pehotnega polka.« Škoda le, da na piramidi ni tablice s podatki in datumom obnove; ta pomanjkljivost se žal pojavlja pri mnogih spomenikih, tudi pri tistih, posvečenih padlim v NOB. Poveljnik polka je od vsega začetka bil polkovnik Karoly Kratochvil. Po priimku sodeč gre za pomadžarjenega Čeha ali Slovaka, saj je bil rojen v Brnu na Moravskem. Zaradi zaslug v prvi svetovni vojni velja za madžarskega narodnega heroja. Po smrti so mu v Budimpešti postavili lep nagrobni spomenik. Iz nekaterih kronik izhaja, da je bil ravno polkovnik Kratochvil (tudi Kra-tochwill) najbolj zaslužen, da je cesar Karel I., naslednik leta 1916 umrlega Franca Jožefa, dovolil 4. Honved polku, da na Goriškem postavi štiri omenjene spominske piramide. Ohranilo se je njegovo pisno poročilo, v katerem pravi, da so spomenike postavili zato, da bi imeli svojci padlih kam priromati in da bi se ob tem spominjali na trpljenje vojakov. Na to opozarja tudi prošnja polkovnika Kratochvila: »Popotnik, če boš nekoč prepotoval tista krvava, nam tako sveta mesta, boš našel pri Novi vasi in v drugih krajih enostavne piramide, visoke dva metra in pol ter narejene iz kraškega kamna. Ustavi se za hip, snemi klobuk in izreči kratko molitev za tiste, ki so se zvesto bojevali do smrti.« Zamisel graditeljev in njihove dobre namene je preprečila zgodovina. Dolga desetletja ni bilo ne romarjev ne drugih obiskovalcev. Zob časa in človeška nemarnost pa sta mnoge spomenike skoraj uničila. Zadnja leta se stvari spreminjajo. S padcem meja in »železne zavese« so turisti kar navalili na kraje, kjer so se bojevali njihovi dedje ali že pradedje. To velja tudi za Novo vas, saj se na spomeniku Honvedom znova in znova pojavljajo novi venci ter šopki cvetja. (vip) Piramida v Novi vasi in, pod naslovom, polkovnih Karoly Kratochvil FOTO VIP / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, l. decembra 2014 19 GRADIŠČE - Pogreb Valentine Pugliese »Odleti v nebo in nauči spoštovanja« »Odleti v nebo in nauči spoštovanja tistega, ki te je iztrgal iz našega objema,« je bilo na vidnem mestu zapisano pred cerkvijo v Gradišču, kjer so se ljudje v množičnem številu včeraj zbrali za zadnje slovo od 24-letne Valentine Pugliese. Sredi novembra jo je do smrti povozil 33-letni voznik. Na začetku maše so prebrali pismo žalovanja goriškega nadškofa, v cerkvi so poslovilne besede izrekli Valentinini prijatelji, predsednik združenja ADO se je zahvalil za dragoceni dar njenih organov. Ko je bela krsta na ramenih vojakov - Valentinin oče Salvatore pripada konjeniški brigadi Pozzuolo - prišla iz cerkve, se je vseh polastila ganjenost, prijatelji dekleta pa so spustili v nebo bele in zelene balončke. »Odleti v nebo ...« Bela krsta na ramenih vojakov CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Razstave Koncerti ANDREA ROITZ Še ni datuma pogreba Dovoljenje za pogreb 50-letnega Andree Roitza, ki se je smrtno ponesrečil v Gorici, bo sodnik izdal v torek. Moral bi ga že izdati včeraj, a se je inšpekcija na truplu zavlekla. Pogreb bo predvidoma sredi tedna. ~M Gledališče V MUZEJU SV. KLARE na Verdijevem korzu v Gorici bo do 25. januarja 2015 na ogled razstava »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; odprta je ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.00, 16.00.18.00. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo danes, 7. decembra, ob 11. in 16. uri vodeni obisk razstave »C'era-mica un piatto d'artista -"Triennale" 2012-2014«; vodiča bosta Marina Legovini in Franco Moise. Vsak obiskovalec se lahko podpiše oz. nekaj nariše na enega izmed dveh keramičnih krožnikov, ki sta na ogled v izložbi trgovine v Ul. Carducci do 10. januarja 2015; vstop prost. DRUŠTVO ARS vabi na ogled likovne prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled do 10. decembra razstava likovnega ustvarjalca Vladimirja Klanjščka iz Števerjana. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 30. januarja 2015 na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Prekomorci«. RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled ob petkih 16.00-1900, sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V ponedeljek, 8. decembra, ob 17. uri brezplačen vodeni ogled razstave. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI: 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; informacije pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 7. decembra, ob 17. uri »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ¿I Čestitke Ksenijo in Manuela je osrečilo rojstvo male MAJE. Iskrene čestitke! Prababica Ada in pradedek Pepe ter ostalo sorodstvo. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 9. decembra, od 11. do 13. ure. □ Obvestila KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bra-tuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. OBČINA SOVODNJE sporoča, da so v veljavi novi urniki uradov: anagrafski in matični urad, urad za splošne zadeve, tajništvo in vložišče ob ponedeljkih 11.30-13.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.30-10.30, ob sredah 8.30-10.30 in 16.00-17.45; urnik občinske policije: ob ponedeljkih 11.30-12.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.30-9.30, ob sredah 8.30-9.30 in 16.00-17.00. TABORNIKI RMV vabijo člane in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 13. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20 v Trstu. PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbira- GORICA - Na sedežu krajevne sekcije CONI Ferigova dvorana Pod njegovim predsedovanjem se je CONI odprl do slovenskega in čezmejnega športa Sejno sobo na sedežu goriške sekcije olimpijskega odbora CONI v Ulici XXIV Maggio so včeraj poimenovali po Elviu Ferigu, neutrudljivemu športnemu delavcu, ki je pred devetimi meseci umrl v svojem 95. letu starosti. Na svečanosti se je zbralo veliko ljudi. Prišli so prijatelji, znanci, športni in druž-beno-politični delavci iz goriške pokrajine pa tudi od drugod, saj je bil Ferigo osebnost in se je za šport vsestransko razdajal. Prisotne so nagovorili deželni predsednik CONI Giorgio Brandolin, sicer tudi poslanec v rimskem parlamentu, dalje pokrajinski delegat CONI Franco Tommasini, župan Ettore Ro-moli, odbornica za šport pri pokrajini Vesna Tomsič in dežel- Odkritje plošče (levo) in zbrani ljudje (zgoraj) na odbornica za okolje Sara Vito. Feriga so se spominjali kot preprostega, včasih tudi vihravega človeka, ki pa je bil zaljubljen v vse športne zvrsti. V svojem več kot 75-letnem udejstvova-nju se je preizkusil ne samo kot športnik, temveč predvsem kot športni delavec in organizator odmevnih prireditev, trener, časnikar, zbiralec športnih trofej in še marsikaj. V obdobju 19881994 je bil tudi predsednik goriške sekcije CONI, ki se je pod njegovim predsedovanjem odprla do slovenskega športa in čez-mejnih športnih prireditev. Ferigova vdova je odkrila spominsko ploščo, župnik Fulvio Marcioni (tudi nogometni sodnik) pa je blagoslovil dvorano, ki odslej nosi njegovo ime. (vip) JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete. Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2014 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" m GEYSER izbruh mladinske ustvarjalnosti Kulturni dom Gorica 11.12.2014 ob 19. uri jo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »I pinguini di Madagascar«; 17.45 - 20.10 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 2: 17.30 neposredno iz gledališča Scala v Milanu »Fidelio«; 21.30 »Trash«. Dvorana 3: 15.15 »Magic in the Moon-light«;17.15 - 20.00 - 22.10 »Scemo e più scemo 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 neposredno iz gledališča Scala v Milanu »Fidelio«; 22.10 »Scemo e più scemo«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.20 »I pin-guini di Madagascar«; 20.10 »Scemo e più scemo 2«; 22.10 »Hunger Games -Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 3: 15.20 - 17.10 - 20.00 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 4: 15.00 - 16.30 »Un amico mol-to speciale«; 18.10 »Scusate se esisto!«; 20.10 - 22.15 »Lo sciacallo - The Night-crawler«. Dvorana 5: 17.30 »Scemo e più scemo«; 15.45 - 20.20 »Ogni maladetto Natale«; 22.00 »Clown« (prepovedan mladim pod 14. letom). JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Scemo e più scemo 2«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »I pinguini di Madagascar«; 19.30 - 21.30 »Trash«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »Scemo e più scemo 2«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.20 - 20.00 »I pinguini di Madagascar«; 21.45 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 3: 15.20 - 17.10 - 20.00 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 4: 15.00 - 16.30 »Un amico mol-to speciale«; 18.10 »Scusate se esisto!«; 20.10 - 22.15 »Lo sciacallo - The Night-crawler«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 »Ogni maledet-to Natale«; 15.50 - 22.00 »Clown« (prepovedan mladim pod 14. letom). JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Due giorni e una notte«. 15 Prireditve V OBČINSKI KNJIŽNICI V RONKAH bo pravljična urica v slovenščini z naslovom »AKCIJA y GORIŠKA REDAKCIJA IN TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta v sredo, 10. decembra, izjemoma zaprta do 12.30. »Kotiček čudežnih pravljic« potekala med 17. in 18. uro 10. decembra. Pravljico bo prebirala Andreja Grom; tel. 0481-477205. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer 9. decembra ob 20. uri v grad Kromberk. Vojni dnevnik 1914-1918 »Od Galicije do Južne Tirolske« Alojza Goriupa iz Proseka bo predstavil urednik Vinko Avsenak, uvodno besedo bo podal zgodovinar Renato Podbersič. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE »OLYMPIA« - Gorica vabi na »Telovadno božičnico« v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, ritmičarke, orodni telovadci in show dance skupina Olympia. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481-883020, 347-1216398). V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005. 20 Nedelja, 7. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Pričakali so ga po vaseh, šolah in društvenih domovih Miklavž med otroki Sveti Miklavž v Pevmi (levo) in Dolu (zgoraj) FOTO VIP, V. T. Miklavž je tudi letos obdaril otroke, ki so bili med letom pridni in ubogljivi. Po slovenskih vaseh, šolah in društvenih domovih so darežljivega svetnika pričakali s petjem in z gledališkimi prizori, nad katerimi so bili navdušeni tudi starši, dedki in drugi udeleženci tradicionalnih prireditev. Miklavž je v petek obiskal osnovno šolo Josip Abram v Pevmi. Otroci so mu pripravili prisrčno pevsko dobrodošlico, nakar so mu pripovedovali, kaj vse so počeli v zadnjih tednih. Za njihovo prisrčnost in marljivost jih je sveti mož nazadnje še obdaroval, nakar se je od njih poslovil z obljubo, da jih bo čez eno leto ponovno obiskal. Miklavž se je istega dne odpravil tudi k Doljanom. V prostorih društva Kras Dol-Poljane so ga otroci sprejeli z igrico v narečju Tekuo je blo k'dr su bli naši nono-ti mičkini, ki je bila sestavljena iz štirih dejanj. Prvi dve sta potekali v gostilni pri Bran-kotu na Poljanah in v nekdanji trgovini na Palkišču, v drugih dveh pa so se otroci pogovarjali o tem, kaj je Miklavž prinašal njihovim dedkom. Svetnik je s svojima spremljevalcema obdaril otroke, še pred svojim prihodom na društveni sedež pa je z darili razveselil tudi starejše domačine, ki jih je obiskal v Dolu in na Poljanah. Praznično je bilo tudi na sedežu prosvetnega društva Rupa-Peč, kjer so pevci otroškega zbora Rupa-Peč pod vodstvom Zulejke Devetak uprizorili igrico Kje je Miklavž? Otroci so na koncu še lepo zapeli, nakar je Miklavž porazdelil darila, pridne otroke je pohvalil, manj marljivim pa namenil besede spodbude. V Sovodnjah so Miklavža pričakali v nabito polni dvorani Kulturnega doma. Na programu je bila lutkovna predstava, ki jo je pripravila skupina mladih domačinov - sicer dijakov družboslovnega liceja Simon Gregorčič. Lutke so nato prizorišče prepustile otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki so za bradatega gosta in občinstvo zaplesali, zapeli in recitirali. Sveti Miklavž je nazadnje vse obdaril. mala cecilijanka Petnajst zborov in tristo pevcev Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice prireja tudi letos, na dan Brezmadežne, zborovsko revijo Mala Cecilijan-ka. V dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž bodo jutri, 8. decembra, prepevali otroški in mladinski zbori z Goriškega in Tržaškega. Skupno se bo na odru zvrstilo približno tristo mladih pevcev in pevk. Prireditev bo potekala v dveh delih: prvi se bo začel ob 15. uri, drugi ob 18., skupno pa bo zapelo kar petnajst otroških in mladinskih skupin. Med njimi sta dva zbora, ki delujeta v šolskem okolju - to sta OPZ osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana (vodi Lucija Lavrenčič Terpin) in OPZ osnovne šole Josip Abram iz Pevme (vodi Marta Fer-letič). Štirje zbori prihajajo iz sovodenjske občine, in sicer OPZ KD Sovodnje - Mali (vodi Valentina Nanut), OPZ KD Sovodnje (vodi Jana Drassich), OPZ Rupa-Peč (vodi Zulejka Devetak) in OPZ Vrh sv. Mihaela (vodi Karen Ulian). Doberdob bosta zastopala OPZ Mali Veseljaki (vodi Mateja Jarc) in OPZ Veseljaki (vodi Lucija Lavrenčič Ter-pin). S Tržaškega bo nastopil zbor OPZ Ladjica (vodi Olga Tavčar). Poleg omenjenih bodo zapeli še OPZ Emil Komel iz Gorice (vodi Damijana Čevdek Jug), OPZ Štmaver (vodi Lara Feri), Cerkveni OPZ Štandrež (vodi Lucrezia Bogaro), OPZ F.B. Sedej iz Šte-verjana (vodi Martina Hlede), OPZ Plešivo (vodi Alessandra Schettino) in MlPZ Emil Komel iz Gorice (vodi David Bandelj). Uvodni nagovor bo imel Mirko Ferlan, glasbeni izvedenec, vzgojitelj in dirigent. Mala Cecilijanka je priljubljena decembrska tradicija in med goriškimi Slovenci pevski uvod v praznični čas. Obeta se bogat program ljudskih in umetnih pesmi, zato organizatorji računajo, da bo tudi letos odziv publike množičen. vec fotografij na www.primorski.eu Decembrskega dobrotnika so otroci pričakali v sovodenjskem Kulturnem domu, ki je bil za to priložnost nabito poln (zgoraj); prisrčno je bilo tudi miklavževanje na sedežu Prosvetnega društva Rupa-Peč (levo) BUMBACA Božični koncert za člane in stranke Zadružne banke Doberdob in Sovodnje VOŠČILA V GLASBI 2015 vokalna skupina gospel glasbe INSINGIZI (Zimbabve) gost večera OTO PESTNER torek 16. decembra 2014 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vstop z vabili, ki bodo na razpolago na podružnicah banke od 9. decembra do poteka razpoložljivih mest. gorica - Informativna srečanja Starše pripravljajo na vpis otrok v šolo Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše pe-tošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi razred nižje srednje šole, na informativno srečanje, ki bo v prostorih ravnateljstva v Ulici Grabi-zio 38 v torek, 9. decembra, ob 18. uri. Sestanek prireja tudi za starše malčkov, ki bodo v novem šolskem letu vstopili v prvi letnik otroškega vrtca; potekal bo ravno tako v Ulici Grabizio, vendar v sredo, 10. decembra, ob 17.30. Na svoj račun bodo seveda prišli tudi starši otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-2016 obiskovali prvi razred osnovne šole. Informativno srečanje zanje bo na sedežu večstopenjske šole v Ulici Grabizio 38 v četrtek, 11. decembra, ob 17.30. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.icgorizia.net. sovodnje - Obnovljeni Kulturni dom Društvo pripravlja velik vaški praznik V Sovodnjah se pripravljajo na velik praznik. Prihodnjo nedeljo, 14. decembra, ob 11. uri bo namreč ponovno odprtje in poimenovanje Kulturnega doma. Prireditev organizira Kulturno društvo Sovodnje. V program bosta uvedla otroška pevska zbora, ki delujeta v okviru društva; otroke iz vrtca bosta vodili Erika Tomsič in Valentina Nanut, osnovnošolce pa Jana Drassich. Slavnostni govor bo imel društveni predsednik Erik Figelj. Napovedani so pozdravi županje Alenke Florenin, pokrajinskega predsednika SKGZ Livia Se-moliča in predsednika Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Daria Perica. Župnik Renato Podberšič bo blagoslovil obnovljeni dom. Svečanost bodo sklenili s po- imenovanjem doma po nekdanjem županu Jožefu Češčutu. Tablo s posvetilom bo odkrila vdova, gospa Marija. Med prisotnimi bodo delili publikacijo o Jožefu Češ-čutu: besedilo je sestavil Aldo Rupel, izdalo jo je društvo s pomočjo zadružne banke in občine. Zatem bodo na ogled obnovljeni prostori, kjer bodo postavljene razstave o zgodovini Kulturnega doma, obnovitvenih delih in Jožefu Češčutu; uredili sta jih društveni odbornici Valentina Nanut in Micaela Passon. Na različnih lokacijah doma bodo igrali gojenci Glasbene matice, prepeval pa bo otroški zbor domačega društva. Po sobah in dvoranah bodo vrteli še video posnetke in prikazovali fotografije o delovanju društva skozi čas. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 21 RAI3bis 20.50 Film: Srečen za umret, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAI1_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, sledita maša in Angelus 12.20 Linea Verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Do-menica in 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Carosello Reloaded 21.30 Nad.: Il ritorno di Ulisse _RAI2_ 7.00 Risanke 8.35 Serija: Il nostro amico Charly 10.00 Dok.: Lo squalo leuca 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30, 1.00 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 Šport: 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva _RAI3_ 7.10 Serija: Ai confini dell'Arizona 8.00 Serija: La signora del West 8.45 Film: Una ra-gazza, un maggiordomo e una lady 10.25 Aktualno: Community - L'altra Italia 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 13.05 Reportaža: Radi-ci, l'altra faccia dell'immigrazione 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 14.15 Film: Professione assassino (akc.) 15.45 22.55 Mainstream 16.10 Serija: Primeval 17.50 Novice 17.55 Nad.: Haven 19.35 Serija: Ghost Whisperer 21.10 Film: Dark Water (horor) 23.20 Nad.: La saga dei Nibelunghi Nedelja, 7. decembra Rai movie, 14.20 RAI5 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik RAI MOVIE ITALIA1 Il laureato ZDA 1967 Režija: Mike Nichols Igrajo: Anne Bancroft, Dustin Hoffmann in Katherine Ross Pred dvema tednoma preminuli Mike Nichols je za to kultno delo, ki je v resnici tudi krstna uspešnica Dustina Hoffmanna, leta 1976, prejel oskarjevo nagrado. Zgodba pripoveduje o Benjaminu Braddocku, sinu petične newyorške družine, za katerega so starši organizirali praznovanje ob zaključku univerzitetnega študija. Sramežljivi diplomant pa se je raje umaknil v spalnico kjer ga je obiskala družinska prijateljica, gospa Robinson. Kljub starostni razliki sta Benjamin in Mrs Robinson postala ljubimca in njuno razmerje traja vse dokler Benjamin spozna Elaine, to je hčerko gospe Robinson, in se vanjo tudi zaljubi. A mati se tej zvezi zoperstavi in razodene hčerki vse, kar se je pred tem zgodilo z Benjaminom. Elaine zato Benjamina pusti in odloči, da se bo ubogljivo poročila z drugim fantom, ki so si ga njeni starši izbrali za zeta. A Benjamin se seveda ne vda. Za glasbeno kuliso sta poskrbela Simon in Garfunkel. IRIS 13.10 Ples: Alicia Alonso 14.00 La terra vista dal cielo - Acqua 14.50 Oceani 15.35 Gledališče: Ditegli sempre di si 17.15 Novice 17.30 Fidelio 21.00 Cinque buoni motivi 21.05 Dok.: Sant'Ambrogio e l'in-venzione di Milano 23.25 Film: Gli amori folli (dram.) 13.15 Film: Cadaveri e compari (kom.) 15.45 Film: Ricordando Hemingway (dram.) 18.05 Film: Giu la testa (pust.) 21.00 Film: Un eroe borghese (dram., It., '95) 23.05 Film: L'anima gemella (rom., It.) LA7 14.20 Film: Il laureato (dram., i. D. Hoffman) 16.10 Film: Indiscreto (kom.) 17.55 Novice 18.00 Film: Flashdance (dram., '83, i. J. Beals) 19.40 Film: Destinazione Piovarolo (kom.) 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 10.00 L'aria che tira 11.10 Otto e mezzo, pon. 11.50 Film: Cowboy (vestern) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia LA7D 21.15 Film: Amistad (dram., '97, i. M. McConaughey, A. Hopkins) 23.50 Nad.: Crash RAI PREMIUM 11.20 Nad.: I ragazzi di via Panisperna 14.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.30 23.15 Serija: La nave dei so-gni 16.15 Liliana Cavani racconta San Francesco 16.35 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.30 Novice 17.35 La papera non fa l'eco 19.25 Nad.: Raccontami 21.15 Nad.: Lo scandalo della Banca Romana _RETE4_ 6.50 Media Shopping 7.20 Superpartes 8.00 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 9.00 Aktualno: Terra! 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 I grandi della fede 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 13.00 Pianeta mare 14.00 Donnav-ventura 14.35 Film: Inviati molto speciali (kom.) 17.00 Film: Lo sceriffo senza pistola (vestern) 19.35 Serija: Il comandante Florent 21.30 Film: Mission: Impossible II (akc., '00, i. T. Cruise) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.15 Show: The Chef - Talento e passione in cucina 11.10 Le storie di Me-laverde 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Dreamer - La strada per la vittoria (dram., '05, i. K. Russell, D. Fanning) 16.20 Show: Domenica Rewind 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 Show: X-Style 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.10 I menu di Be-nedetta 10.00 19.30, 20.30 Talent show: Chef per un giorno 11.00 13.05 Cuochi e fiamme 14.05 Film: Un giorno di gloria per Miss Pettygrew (kom.) 18.00 Talk show: Le invasioni barbariche 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza ne Paese delle Meraviglie 22.55 Film: Ti lascero perché ti amo trop-po (kom.) TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 11.00 Tisane, uguenti e cachet 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Koncert 19.45 Incontri sul tram 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 12.15 Serija: Jamie - Menu in 30 minuti 14.10 Nad.: Emma 15.10 21.00 Nad.: The Paradise 16.10 Serija: La storia della scien-za 17.15 Serija: Citta nascoste 19.05 Serija: Bourdain - Senza prenotazione 20.00 Serija: Racconti dalle citta di mare 22.05 Nad.: Ragione e sentimento 23.05 Film: Sor-prendendo Forrester CIELO 7.35 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Marry Christmas, Drake & Josh 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: L'isola misteriosa 16.40 Film: Il mistero della pietra magica 18.15 Risanka: Tom & Jerry 19.00 Nan.: Love bugs 19.30 Film: The Time Machine (zf, '02) 21.30 Dok.: Adam Kadmon VREDNO OGLEDA 21.15 Film: Takers (akc., '10, i. P. Walker) 23.00 Film: Hanna (triler, '11, i. C. Blanc-hett) _DMAX_ 11.40 23.40 Turtleman 12.35 Ed Stafford -Duro a morire 13.25 22.50 Nudi e crudi 14.151 re della griglia 15.10 Acquari di fa-miglia 16.00 Affari a quattro ruote 16.50 I maghi delle auto 17.45 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Affari a tutti i costi 20.20 Banco dei pugni 21.10 Storage Wars 22.00 Container Wars SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Dok. serija: Village folk 15.15 Film: Moški imajo raje plavolaske (kom.) 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.35 Eko utrinki 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Naš vsakdanji kruhek 20.25 Nad.: Zapuščina 21.35 Intervju 22.25 Dok. odd.: Misija učenje 23.30 Dok. serija: Zakaj demokracija? SLOVENIJA2 7.25 Globus 8.00 Alpe-Donava-Jadran 8.30 Turbulenca 9.00 Ugriznimo znanost 9.35 Koncert 10.30 12.40, 20.15 Zima je zakon 11.00 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m), prenos 11.40 Rad igram nogomet 12.10 Športni izziv 13.25 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž), prenos 14.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 16.00 Plavanje: SP, vključitev v prenos 17.40 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 18.55 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (ž), prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.40 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 21.45 City folk 22.10 Dok. odd.: Lenin - drama diktatorja 23.40 Kratki film: Sestrična _KOPER_ 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Potopisi 16.05 Koncert 17.00 21.45 Avtomobilizem 17.15 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Alpsko smučanje 22.15 Slovenski magazin 22.45 Cantica Symphonia 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.35 Film: Mamica je poljubila Božička! 12.35 Serija: Downton Abbey 13.45 Serija: Gospa Eastwood z družbo 14.10 Serija: Najlepše okrašena hiša 15.05 Film: V objemu čarovnice 17.05 Film: Doktor Dolittle 3 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 10.00 Wrestling 12.00 Serija: Most Dangerous - Pericolo reale 13.00 Novice 13.15 Film: The Illusionist - L'illusionista (fant., '06, i. E. Norton, J. Biel) 15.00 Film: Abduction - Riprenditi la tua vita (akc., '11) 17.00 Stop & Gol 18.30 Serija: Most Shocking 19.30 Top 20 Countdown 20.30 X Factor Weekly 22.10 Film: Ujemi in spusti (dram., '06, i. J. Garner) _KANAL A_ 6.00 Risanke 7.10 18.25 Serija: Tv Dober dan 8.05 14.05 Serija: Snowboarderji 9.00 Serija: Dva moža in pol 10.05 13.35 Serija: Blažen med ženami 10.30 ŠKL - šport mladih 11.00 Tv prodaja 11.15 Serija: Igrače za velike 11.55 Film: Herkul 15.05 Nad.: Ljudje prihodnosti 15.55 Film: Novinec leta 17.50 Volan 19.30 Serija: Nepraktični ša-ljivci 20.00 Film: Jaz, robot (zf, '04, i. W. Smith) 22.00 Film: Plačanci PLANETTV 10.40 Show: Neverjetna dirka 11.30 Šport: Magazin lige prvakov 12.05 Nan.: Spet zaljubljena 12.50 Razred talentov 14.25 Moj dragi zmore 16.25 Film: Življenje je pasje (kom.) 16.00 Film: Zokkomon (dram.) 18.00 Nan.: Diagnoza zločina 18.55 Danes 20.00 Film: Usodna prevara (akc.) 21.55 Film: Thelma in Louise (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Music box; 10.45 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z gor-ške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Čeprav boste veliko časa preživljali s partnerjem, se boste čustveno oddaljili. Potrebovali boste svoj mir in čas zase, vendar boste to le težko povedali partnerju. Odkrito se pogovorite! irn^* BIK 21.4.-20.5.: Čeprav boste izredno produktivni, vam ne bo uspelo opraviti vsega, kar si boste zadali. Prijateljstvo: pomanjkanje energije in naporni dnevi bodo vplivali tudi na odnose s prijatelji. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Polni boste idej in odličnih zamisli. Utrujenost preteklega obdobja bo počasi uplahnila, navdal vas bo val energije in delovnega zagona. V službi je mogoče premirje s šefom. RAK 22.6.-22.7.: Skrbi in «« stres delovnega mesta so načeli vaše živce. Ne bodite gospodovalni in pikolovski, prepustite se spontanosti. Denar: dobre finančne odločitve vam lahko prinesejo nekaj prihodka. y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r konec nekega obdobja, pa tudi začetek drugega. Ne bodite neučakani v želji po nadaljevanju dinamičnega življenjskega sloga. Izkoristite vmesno obdobje in se posvetite sebi! DEVICA 24.8.-22.9.: Previd-^^ nost pri pomembnih odločitvah ne bo odveč. Na trenutke boste površni in svojeglavi. Ljubezen: s partnerjem se boste dobro razumeli, vseeno pa so možna prerekanja z njim. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Obe-^ ^ ta se naporno obdobje. Ne obupavajte, dobra koncentracija bo pripomogla k vaši delovni učinkovitosti. Ljubezen: odmor od partnerja vam je dobro del. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Za samske škorpijone je prihodnji teden pravi, da v ljubezni naredite naslednji korak. Večja samozavest in izboljšanje samopodobe bosta blagodejno vplivala na vaš pogum. STRELEC 23.11.-21.12.: Veliko se bo vrtelo okrog denarja. Nikakor ne boste zadovoljni s trenutnim stanjem, zato boste dodatnemu zaslužku posvetili malo več pozornosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu boste izjemno iznajdljivi v komunikaciji s strankami. Šport: zaradi pomanjkanja koncentracije pri športni aktivnosti boste dovzetni za različne poškodbe. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Druženje s prijatelji v mirnem in prijetnem okolju vam bo veliko pomenilo. Naveličani boste pisarne in enoličnega dela. Vzemite si prost dan in naredite nekaj nevsakdanjega. RIBI 20.2.-20.3.: Poglobili se boste vase. Prišli boste do določenih spoznanj glede odnosa s partnerjem. Sledite notranjemu občutku in razumu, hkrati pa pazite, da ne boste zanemarili vaših čustev. 22 Nedelja, l. decembra 2014 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI RAI3bis / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Moj narobe svet, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 rija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Amare per sempre (dram., '96, i. S. Bullock) 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.40, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 10.30 A Sua im-magine, sledita maša in Angelus 12.20 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragio-ne? Il verdetto finale 15.55 Verski dogodek 16.55 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosel-lo Reloaded 21.15 Nad.: Francesco 23.15 Talk show: Porta a porta RAI2 7.20 Nad.: Army Wives 8.00 Sorgente di vita 8.30 Serija: Il tocco di un angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.55 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Show: La papera non fa l'eco 22.50 Show: Quanto manca? RAI3 6.00 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Kilimangiaro Album 8.15 Film: Il fidanzato della mia ragazza 9.35 Nad.: My Sassy Girl 11.15 Serija: La signora del West 12.45 Kultura 13.20 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 21.15 Film: The Untouchables - Gli in-toccabili (akc., '87, i. K. Costner, S. Con-nery) 23.45 Confessione Reporter _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: I dodici cani di Natale 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Film: Una tata per Natale 17.05 Film: Caro Babbo Natale... 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Lezioni di cioccolato 2 (kom., It., '11) 23.30 Nad.: Hostages _ITALIA1_ 6.50 Serija: Tutto in famiglia 7.15 Serija: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.05 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Mom 16.40 Nan.: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 23.10 Gazebo RAI4 11.45 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.3018.00 Xena 13.15 Heroes 14.05 20.25 Beauty and the Beast 14.50 Greek 16.20 The Lying Game 17.05 Novice 17.10 Streghe 18.50 La spada della ve-rita 19.40 Supernatural 21.10 Film: Hero 23.05 Film: The Sweeney (akc., '12) RAI5 11.30 Glasba: Beethoven 12.45 Contact 14.00 Fidelio 17.45 Novice 17.55 Dok.: Sant'Ambrogio e l'invenzione di Milano 20.00 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Otello 23.55 Shakespeare da scoprire 21.10 Film: Johnny English - La rinasci-ta (kom., i. R. Atkinson) 23.15 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco _IRIS_ 11.25 Film: La soldatessa alla visita militare (kom.) 13.10 Film: Romanzo popolare (kom.) 15.15 Film: Mark il poliziotto (det.) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: Al lupo! Al lupo! (kom.) 19.10 Serija: Hazzard 21.00 Film: Eroe per caso (kom., '92, i. D. Hoffman) RAI MOVIE 12.05 Film: Amico mio... frega tu... che frego io! (vestern) 13.45 Film: Sabrina (kom.) 15.55 Film: Verso sera (dram.) 17.40 Novice 17.45 Film: L'uomo del confine (dram.) 19.30 Film: Il colonnello Buttiglione diventa generale (kom.) 21.15 Film: Il Grande Pae-se (vestern) RAI PREMIUM 12.10 Nad.: Potere e passione 13.05 19.10 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Rubrika 15.45 Nad.: Provaci ancora prof! 17.30 0.35 Novice 17.35 Nad.: Pasion Prohibida 20.05 Nad.: Un medico in fami-glia 21.10 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 22.50 Attori e divi italiani 23.50 Serija: Sul-le tracce del crimine RETE4 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Se- 23.35 Film: State of Play (triler, '09, i. R. McAdams) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Serija: Suor Therese 18.45 Serija: Cuochi e fiamme 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Talent show: Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 21.10 Film: La vie en rose (dram., Fr., '07) 23.45 La mala edu- TELEQUATTRO 8.30 Dok.: Luoghi magici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Incontri sul tram 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.10 Dnevnik in vreme 13.35 Italia economia e prometeo 13.45 15.15, 23.30 Košarka 17.45 Rotocal-co Adnkronos 18.00 Trieste in diretta 19.00 Peccati in tavola 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Intrigo internazionale _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.00 Serija: Jamie -Menu in 30 minuti 15.05 Film: Almanya -La mia famiglia va in Germania (dram., '11) 17.00 Serija: Citta nascoste 17.55 Serija: Jamie Oliver sfida l'Europa 18.50 Serija: Bourdain - Senza prenotazione 20.00 Serija: Racconti dalle citta di mare 21.00 Film: Bread and Roses (dram., '00) 23.00 Film: Ti-deland - Il mondo capovolto (dram., '05) _CIELO_ 12.30 Hell's Kitchen 13.15 Vendite impos-sibili 13.45 17.30 Buying & Selling 14.30 15.30 MasterChef Australia 15.15 Novice 16.3018.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Af-fari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 8. decembra kgiU Raimovie, ob 15.55 Verso sera Italija 1990 Režija: Francesca Archibugi Igrajo: Marcello Mastroianni, Sandrine Bonnaire in Giorgio Tirabas- Otožna pripoved Francesche Archibugi je postavljena v najbolj vroča leta italijanskega terorizma, ko so nekateri pristaši Rdečih Brigad in drugih sorodnih organizacij izbrali ilegalo. Podobno se je zgodilo tudi z mladim Olivierom, ki se je sicer najprej odločil za komuno in nato za življenje na veliki kmetiji, svojo malo hčerko Mescalino pa pustil v varstvo že priletnemu očetu. Upokojeni profesor Bruschi se tako znajde v ponovni očetovski vlogi in to z deklico, ki ni nikoli bila vajena slediti kateremukoli pravilu. Sivolasi gospod mora popolnoma spremeniti navade in se v celoti posveti simpatični vnukinji, na katero se seveda naposled tudi neločljivo naveže. KANAL A 6.40 Risanke 8.15 12.35 Serija: Nova ameriška restavracija 9.10 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.0013.45 Serija: Detektiv na Floridi 11.05 16.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.35 17.00 Serija: Naša mala klinika 12.20 Tv prodaja 14.40 Film: Poroka za enega 18.00 19.40 Svet 20.00 Film: Sovražnik pred vrati 21.10 Film: Angeli e demoni (triler, '09, i. T. Hanks) _DMAX_ 12.35 18.35 Affare fatto! 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 21.10 Dynamo - Magie impossibili 16.00 Turtleman 22.00 Siberia 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Obzorja duha 11.15 Izobraževali program 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Dok. serija: Village folk 15.55 18.40 Otroški program: OP! 17.25 0.25 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga 18.00 23.05 Umetni raj 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.30 Slovenska jazz scena SLOVENIJA2 6.00 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Zgodbe iz školjke 8.20 Infodrom 8.35 Enajsta šola 11.15 Dobro jutro 14.1019.10, 22.40 Točka 15.25 Na lepše 16.00 Intervju 16.55 Kaj govoriš? 17.20 Dober dan, Koroška 17.50 Prava ideja! 18.15 Dok. odd.: Skrivnost čebeljega panja 20.00 Nad.: Vzhodnoberlinska saga 20.50 Serija: Vera 22.20 Odprta knjiga _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Cantica Symp-honia 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Me-ridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Šport- _POP TV_ 6.00 Risanke in otroške serije 7.15 Serija: Lepo je biti sosed 8.10 14.50 Queen Lati-fah Show 9.05 10.20, 11.30 Tv Prodaja 9.20 15.50 Nad.: Barva strasti 10.35 16.45 Nad.: Sila 11.45 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Film: Doktor Dolittle 3 17.00 18.55, 22.40 Novice 20.00 Film: Pingvini gospoda Popperja 21.45 Serija: Gasilci v Chica-gu 23.15 Serija: Kosti 22.20 Film: Matrica (fant., '99, i. K. Reeves) PLANETTV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 23.20 Nan.: Prijatelji 11.40 Nan.: Chuck 12.45 Nad.: Su-lejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.35 20.00 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Dobra in hudobna čarovnica (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 21.00 Film: Prerokba (akc.) 23.55 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.25 Dobro jutro; 9.00 Maša; 9.45 Music box; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 20. nad.; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 II frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi pa-troni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Os-servatorio; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; • preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD. Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€). Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014. Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. if Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih. Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014. RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust. TUTTO j^f-GtAUPlH. o Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 Z odlokom z dne 31.01.11 Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 2 Nedelja, 7. decembra 2014 ITALIJA, SVET italija - Mafijsko-politični škandal v glavnem mestu V Rimu se bodo zelo težko izognili komisarju in volitvam Župan Ignazio Marino skuša v mestno upravo pritegniti vse stranke RIM - Rimska občinska uprava se bo težko izognila izredni komisarski upravi in predčasnim volitvam. Iz ure v uro namreč prihajajo na dan vse bolj vznemirljive povezave med občinsko oblastjo in organiziranim kriminalom, ki je dobesedno imel na plačilni listi upravitelje, politike in menedžerje občinskih ustanov ter podjetij. Od včeraj je v škandal vpletena tudi poslanka Demokratske stranke Micaela Campana. Župan Ignazio Marino se trudi, da bi v občinsko upravo pritegnil vse politične stranke. To bi po njegovem bilo najbolj učinkovito orožje proti škandalu, župan pa je pri tem doslej naletel na zaprta vrata. Desna sredina, katere predstavniki so najbolj vpleteni v afero, je razbita in razkosana, Silvio Berlusconi iz Milana pa zahteva volitve. Razpustitev občinskega sveta glasno zahteva tudi Gibanje 5 zvezd, DS pa o tem nima enotnega stališča. Nekateri v stranki verjamejo, da bo izrednemu komisarju Matteu Orfiniju uspelo narediti red v stranki, drugi pa ocenjujejo, da Orfini ni primerna oseba za takšne »čistke«. Predvsem zato, ker je doma iz Rima, medtem ko bi moral stranko v tem kočljivem trenutku prevzeti nekdo, ki prihaja od zunaj. Skratka velika zmeda, ki postavlja v hude težave župana Marina. Iz dokumentov, ki pronicajo v javnost, je Sal-vatore Buzzi, glavni obtoženec v tem škandalu, s svojimi zadrugami financiral tudi Marinovo volilno kampanjo, da ne govorimo o znatno večjih sredstvih, ki jih je namenil Gianniju Alemannu. V blagajne zadrug, družb in takšnih ali drugačnih podjetij, ki jih je nadzoroval Buzzi, naj bi iz Občine priteklo okoli 34 milijonov evrov. Notranji minister Angelino Alfa-no je včeraj ponovil, da trenutno ni pravnih razlogov za razpustitev rimskega občinskega sveta. Alfano je ob tem pojasnil, da ima notranje ministrstvo ob tej zadevi le tehnične pristojnosti, zadnja beseda o morebitni razpustitvi mestne skupščine pa pripada vladi oziroma njenemu predsedniku. To pomeni, da bo Marino ostal župan le dokler bo užival zaupanje državnega vrha Demokratske stranke oziroma Mattea Renzija. SLABO VREME Tajfun Hagupit močno prizadel vzhodne Filipine MANILA - Tajfun Hagupit je z močnimi vetrovi in deževjem včeraj dosegel vzhod Filipinov. Z vetrovi hitrosti 175 kilometrov na uro je dosegel mesto Dolores v odročni ribiški provinci Samar, 550 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Manila. Pred silovitim tajfunom se je v eva-kuacijske centre pred tem že zateklo več kot 600 tisoč ljudi. Iz province Samar poročajo o poplavah, močan veter je odnsel pločevinaste strehe in ruval drevesa. Elektrike ni v mnogih delih na območju province Samar in v njeni okolici ter mestu Tacloban, ki si še vedno ni opomoglo od lanskega super tajfuna Haiyan. To je sicer najmočnejši tajfun, ki je dosegel Filipine v letošnjem le-tu.Hagupit, ki po filipinsko pomeni bič, je ohranil moč, potem ko je dosegel obalo. (STA) V teh dneh so v Rimu najbolj glasni zastopniki Gibanja 5 zvezd, ki zahtevajo takojšnje predčasne volitve ANSA kijev - Nova mirovna pogajanja Nadaljujejo se diplomatski napori za mirno rešitev ukrajinske krize KIJEV - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj sporočil, da bo v torek v beloruski prestolnici Minsk potekal nov krog mirovnih pogajanj za vzhod Ukrajine, ki se jih bodo udeležili predstavniki Ukrajine, Rusije in proruskih separatistov. Isti dan naj bi začela veljati prekinitev ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki. Pogoji te prekinitve ognja sicer temeljijo na septembrskem dogovoru iz Minska. Po besedah Porošen-ka bo cilj novih pogovorov v Minsku, za katera je dobil načelno soglasje, potrditi časovnico za implementacijo ukrepov iz septembrskega dogovora. »9. decembra bomo imeli dan molka,« je dejal Porošenko o predvideni prekinitvi ognja. Po njegovih besedah bosta nato obe strani imeli 30 dni časa, da umakneta vso težko orožje iz demilitariziranega območja, ki ga do- Petro Porošenko loča dogovor, sklenjen 5. septembra. Ta dogovor so v Minsku sklenili na pogajanjih kontaktne skupine za Ukrajino, v kateri so pogajalci Ovseja ter predstavniki ruskega in ukrajinskega predsednika ter proruskih separatistov. Zahod in Rusija morata preprečiti, da bi jih delili novi zidovi, je včeraj dejal francoski predsednik Francois Hollande ruskemu kolegu Vladimirju Putinu v Moskvi 25 let po padcu Berlinskega zidu, simbolu razdeljenosti Evrope. Treba je premagati ovire in najti rešitve za Ukrajino, je dejal Hollande, ki se je kot prvi zahodni voditelj od začetka ukrajinske krize srečal v Moskvi s Putinom. Hollande, ki se je s Putinom srečal na poti v domovino z obiska v Ka-zahstanu, je poudaril, da morajo rešitve najti skupaj in da je treba za to izkoristiti vsako priložnost. Putin je ocenil, da gre za zelo težke probleme, prepričan pa je, da bo njun pogovor imel pozitivne rezultate in prispeval k rešitvi mnogih problemov, saj je bil obisk Hollanda, čeprav kratek, zelo delovne narave. (STA) jemen - Ponesrečena reševalna akcija ameriške vojske / Ameriški vojaki ostanejo v Afganistanu KABUL - ZDA bodo po umiku bojnih enot konec leta v Afganistanu ohranile tisoč vojakov več, kot so sprva načrtovale, je v Kabulu sporočil ameriški obrambni minister Chuck Hagel. Poudaril pa je, da ta odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame ne bo spremenila misije ameriških enot ali dolgoročnega poteka umika, ki je predviden v prihodnjih dveh letih, je povedal na skupni novinarski konferenci z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem.Dodal je, da bo dodatnih tisoč vojakov ostalo v državi nekaj mesecev, da bi zapolnili začasno pomanjkanje v silah Nata. (STA) Ukrajinski predujem za ruski plin KIJEV - Ukrajinsko državno energetsko podjetje Nafto-gaz je ruskemu energetskemu gigantu Gazprom plačalo 378 milijonov dolarjev predplačila za milijardo kubičnih metrov plina za mesec december, je preteklo noč sporočila ukrajinska družba. Na podlagi oktobra sklenjenega dogovora o dobavi plina mora Ukrajina plin plačevati vnaprej. « V |( V • I • Sešelj še naprej buri duhove v Srbiji BEOGRAD - Srbska radikalna stranka, ki jo vodi haaški obtoženec Vojislav Šešelj, je začela zbirati podpise za razrešitev srbskega predsednika Tomisla-va Nikolica, češ da je kršil ustavo. Radikalci menijo, da mora Nikolic zapustiti položaj, ker je nezakonito pridobil diplomo fakultete, ne da bi opravil en sam izpit. . Šešelj je po nedavni vrnitvi v Beograd že večkrat pozval k strmoglavljenju Nikolica, pa tudi premierja Aleksandra Vu-čica, ki sta bila nekoč člana njegove stranke in bližnja sodelavca. V Beograd se je vrnil po 12 letih v haaškem priporu, potem ko so ga sodniki Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi raka začasno izpustili na prostost še pred izrekom kazni. (STA) Ubita fotoreporter in učitelj Žrtvi sta bili talca v rokah teroristov Al Kaide, ki je v Pakistanu medtem izgubila pomembnega voditelja SANA - Ameriške in jemenske sile so včeraj izvedle skupno operacijo reševanja ameriškega fotoreporterja Lukea Somersa, ki so ga kot talca zadrževali skrajneži jemenske veje teroristične mreže Al Kaida. Akcija je spodletela, saj saj sta v njej izgubila življenje Somers in tudi učitelj iz Južne Afrike Pierre Korkie, ki je bil tudi on talec v rokah teroristov. Jemensko obrambno ministrstvo je sicer na svoji spletni strani sporočilo, da so So-mersa osvobodili, a ameriški mediji, ki so se sklicevali na fotoreporterjevo sestro, so poročali, da so ga med reševalno akcijo ubili. To so popoldne potrdile ameriške oblasti. Med operacijo v provinci Šabva na jugovzhodu Jemna je bilo ubitih tudi deset skrajnežev. Al Kaida na Arabskem polotoku je v četrtek zagrozila, da bo usmrtila Somersa. ZDA so kasneje sporočile, da so ameriške sile v Južnoafriški učitelj Pierre Korkie in ameriški novinar Luke Somers ANSA sodelovanju z oboroženimi silami Jemna že novembra izvedle operacijo reševanja talcev, a da Somersa niso uspele rešiti. Al Kaida na Arabskem polotoku je po ocenah Washingtona najbolj nevarna veja mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ni pa znana po pogostih usmrtitvah tujih talcev. Jemen je ključen ameriški zaveznik v boju proti Al Kaidi in dovoli Washingtonu, da na njegovem ozemlju izvaja napade z brezpilotnimi letali. Pakistanska vojska je medtem sporočila, da je ubila visokega voditelja mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ki so ga ZDA iskale zaradi načrtov za napad na podzemno železnico v New Yorku leta 2009. V napadu vojske sta bila ubita še dva njegova sodelavca. Po navedbah pakistanske vojske so Adnana El Šukrid-žumaha ubili danes med racijo v Šin-varsaku v provinci Južni Vaziristan. Pri tem je umrl še en vojak, eden je bil ranjen. Šukridžumah, ki je bil na seznamu najbolj iskanih posameznikov pri ameriškem FBI, se je skrival v Šin-varsaku v Južnem Vaziristanu, potem ko je pobegnil iz sosednjega Severnega Vaziristana, kjer je pakistanska vojska junija sprožila silovito ofenzivo proti islamskim skrajnežem. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 7. decembra 2014 3 KULTURNI DOM - Neuradni obisk predsednika slovenske vlade Mira Cerarja »Verjamem v prihodnost Trsta v povezavi s Slovenci in Slovenijo« Ogled predstave Zlati prah v očeh - »Pomoč Primorskemu dnevniku moja naloga in dolžnost« TRST - »Trst je mesto z bogato zgodovino, zato s svojo zgodovino, kulturo in bogastvom lahko veliko ponudi. Verjamem, da ima mesto prihodnost, seveda vključno s Slovenci, ki tukaj živijo. Želim, da bil Trst odprt v Slovenijo in Slovenija v Trst.« S temi besedami se je predsednik slovenske vlade Miro Cerar sinoči poslovil od Kulturnega doma, kjer si je ogledal tržaško premiersko uprizoritev predstave Slovenskega stalnega gledališča Zlati prah v očeh, ki si jo je Maja Blago vič zamislila kot poklon pesniku Miroslavu Košuti. Poleg Bla-govičeve v predstavi nastopa še igralec in glasbenik Jure Ivanušič. Cerarja (obisk je bil zasebne narave) in njegovo življenjsko sopotnico je v Kulturnem domu sprejela predsednica SSG Breda Pahor. Na kratkem mu je predstavila letošnjo gledališko sezono in 50-letnico Kulturnega doma. Predsednika slovenske vlade so med drugim pričakali slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, generalna konzulka Ingrid Sergaš, poslanka Tamara Blažina, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Deželo je zastopal odbornik za kulturo Gianni Torrenti, Ob- čino Trst pa odbornik Edi Kraus, na sprejemu je bil tudi predsednik Stalnega gledališča FJK Miloš Budin. »Predstava je bila zelo intenzivna in umetniško polna. V njej sem zelo užival. Všeč mi je bilo tudi okolje slovenskega gledališča in Kulturnega doma,« nam je po predstavi dejal Cerar. Povedal nam je, da se je pred predstavo srečal z Borisom Pahorjem. Z njim sta poklepetala o aktualnih političnih zadevah. Predsednik slovenske vlade se je po prihodu v Kulturni dom srečal s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem in z Bojanom Brezigarjem, predsednikom Družbe za založniške dejavno-sti-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Pavšič je opravičil predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke, ki zaradi bolezni ni mogel priti na sestanek, oba predsednika pa bosta Ce-rarja v kratkem obiskala v Ljubljani »Na sestanku so me zelo natančno informirali o težavni situaciji Primorskega dnevnika. Dogovorili smo se, da bomo zadevo skušali čim prej urediti in primerno rešiti. In to tako, da se bomo skupno in koordinirano obrnili na italijanske pristojne organe. Tudi osebno se bom potrudil, da bom PODČETRTEK - Na Kongresu SLS Marko Zidanšek je novi predsednik PODČETRTEK - Novi predsednik od letos izvenparlamentarne SLS je po preobratov polnem izrednem volilnem kongresu v Podčetrtku postal Marko Zidanšek. Med 129 delegati z volilno pravico je zanj glasovalo 74 predstavnikov, za njegovega protikandidata Damjana Medveda pa 52 delegatov. Stranka je dobila tudi tri nove podpredsednike. Zi-danšek se je kandidaturi pred nekaj dnevi že odrekel, a se je na včerajšnjem kongresu na nagovarjanje nekaterih vidnih članov stranke odločil znova dati soglasje h kandidaturi. Do popolnega preobrata je prišlo, ko se je na kongresu tik za tem za umik kandidature odločil Primož Jelševar. Edina ovira na poti k izvolitvi Zidanška je ostal Medved, ki je bil nad razvojem dogodkov ogorčen, a je pri svoji kandidaturi vseeno vztrajal. Novi prvi mož SLS je napovedal, da se bo kot predsednik zavzemal za novo širino, desno sredino in zgodbo, ki jo bodo v stranki pisali skupaj do povratka na pot uspeha. Glede na to, da stranko prevzema v najtežjem času v vsej njeni zgodovini, sam prav v tem vidi izziv, da je pot lahko obrnjena samo še navzgor. »Prepričan sem, da bomo skupaj to zmogli, konec koncev smo na lokalnih volitvah dosegli izjemen rezultat. Tudi z izkušnjami z lokalne ravni si lahko pomagamo Marko Zidanšek na državni ravni in skušamo prepričati volivce, da SLS lahko ponudi rešitve za državo,« je dejal Zidanšek, ki ga v tem trenutku najbolj zanima gospodarski del programa, s katerim bi lahko prispevali k rešitvi Slovenije iz primeža krize. Po njegovem je za državo najbolj pomembno, da začne ustvarjati nova delovna mesta, ki edina prinašajo dodano vrednost, da lahko na drugi strani država pokrije socialne transferje. Desno predsednik slovenske vlade Miro Cerar vstopa v malo dvorano Kulturnega doma in spodaj levo z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem FOTO DAMJ@N situacijo pomagal rešiti, kajti prepričan sem, da ima Primorski dnevnik velik in poseben pomen za Slovence na tej in drugi strani meje. Pomoč Primorskemu dnevniku ni samo moja naloga, ampak tudi dolžnost kot predsednika slovenske vlade,« je po sestanku s Pavšičem in Brezigarjem dejal Cerar. Dogovorili so se za ponovno srečanje o tem vprašanju, Slovenija, kot je poudaril veleposlanik Mirošič, pa o težavah Primorskega dnevnika itak stalno opozarja Italijo na bilateralni ravni. Cerar si je v Kulturnem domu ogledal razstavo arhitekta Eda Mi-hevca, dediča slavne Plečnikove šole, v tem primeru predvsem projektanta hrama slovenske kulture v središču Trsta. Visokega gosta je med razstavne panoje pospremil njen avtor, arhitekt Marko Korošic, ki je napisal knjigo o Mihevcu z naslovom Čar prostora, ki je pravkar izšla pri Žaložništvu tržaškega tiska. Sandor Tence DEŽELA FJK - Sredstva za leto 2015 Devetdeset milijonov evrov za delo in izobraževanje Debora Serracchiani in Loredana Panariti RAI 3 BIS - Danes in jutri Srečen za umret Drevi Luzarjev celovečerni film, jutri dokumentarec Moj narobe svet TRST - Drevi ob 21. uri bo na slovenskem programu Rai (kanal 103) na sporedu celovečerni igrani film režiserja Matevža Luzarja Srečen za umret. Film sledi ostarelemu Ivanu, ki se pred smrtjo odloči dokončno urediti vse osebne stvari in v domu za upokojence preprosto počakati na neizbežni konec. Toda ko spozna radoživo upokojenko Me-lito, se mu odpre nepričakovan svet novih življenjskih spoznanj in radosti. Čeprav starost neusmiljeno trka na njegove duri, se odloči v jeseni življenja poiskati novo prihodnost. V filmu iz leta 2012 in v produkciji hiše Paktmedia nastopata v glavnih vlogah Ev-gen Car in Milena Zupančič, ob njiju pa med drugimi Dušan Jovanovič, Ivo Barišič in Polde Bibič. Celovečerec je na 15. festivalu slovenskega filma odnesel kar pet nagrad (za najboljši scenarij, fotografijo, scenografijo, kostumografijo in ton ter nagrado občinstva). Že jutri pa bo ob 20.50 na sporedu mednarodni dokumentarni film z naslovom Moj narobe svet, ki ga je leta 2011 scenaristka in režiserka Petra Seliškar posvetila Franu Milčinskemu Ježku. Film nas bo popeljal v pesniški svet slovenskega vsestranskega umetnika skozi izvajanje znanih svetovnih glasbenikov. Gre za film o ustvarjanju, požrtvovalnosti, hrepenenju, izgubi in o zavzemanju za »malega človeka«. Letos poteka 100-letnica Ježkovega rojstva. VIDEM - V letu 2015 bodo sredstva za podporo delu in izobraževanju v Fur-laniji-Julijski krajini znašala 90 milijonov evrov. 34,5 milijona evrov so uvrstili v deželni finančni zakon, 39,5 milijona evrov znašajo sredstva za projekt za spodbujanje zaposlovanja Pipol, 12 milijonov evrov predstavlja anticipacija sredstev iz Evropskega socialnega sklada, štiri milijone evrov pa bo Dežela FJK porabila za digitalno agendo za zaposlovanje. Podatke sta včeraj predstavili deželna predsednica Debora Serracchiani in odbornica za delo Loredana Panariti na novinarski konferenci v Vidmu. Po njunih besedah je deželni odbor sprejel vrsto ukrepov za zajezitev pojava brezposelnosti, in sicer z različnimi cilji. V prvi vrsti je skrb za ohranitev delovnih mest v podjetjih, ki preživljajo krizo: tri milijone evrov so namenili solidarnostnim pogodbam, tako da bo prispevek za vsako ukinjeno delovno uro znašal 2,5 namesto 2 evra. V gradbenem sektorju je dežela namenila 280 tisoč evrov za dohodkovne podpore, pa tudi enkratni prispevek v višini 700 tisoč evrov. V pričakovanju novosti, ki jih bodo vladni odloki uvedli po izglasovanju državne reforme trga dela, bo deželna uprava vložila tri milijone evrov v treh mesecih v spodbujanje zaposlovanja (za nedoločen čas in za stabilizacijo delavk nad 55. letom starosti ter s pogodbami za določen čas za ženske nad 50. in moške nad 55. letom starosti). V sektor poklicnega izobraževanja bo dežela z raznimi cilji investirala kakih 30 milijonov evrov, v letu 2015 pa bo ustanovila deželno agencijo za delo. 4 Nedelja, 7. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu kras - Primorski dnevnik spremljal petkovo izredno nadzorno dejavnost Noč s karabinjerji Nadzor so poostrili po valu tatvin, ki je zajel tržaško in goriško pokrajino Zmenek je ob 21.45 na nabrežin-skem poveljstvu karabinjerjev. Tam nas pričaka polkovnik Antonio Garritani, poveljnik pokrajinskega operativnega oddelka. »V zadnjem mesecu se je število tatvin znatno povečalo. Trenutno je najhuje v Laškem, v goriški pokrajini, a tudi na tej strani pojava ne gre podcenjevati in zato smo poostrili nadzor. Nocoj bomo izvedli izredno dejavnost na raznih koncih Krasa,« razloži polkovnik. Ob tej priložnosti se bo karabinjerjem pridružil tudi Primorski dnevnik. Priprave na nočno delo Prejšnji teden so tovrstno preventivno akcijo izvedli med 18. uro in polnočjo, tokrat pa od 22. ure v petek do 4. ure v soboto. Nabrežinske karabinjerje obiščejo kolegi iz Bazovice, z Opčin, s Proseka, iz Devina in Trsta. Na terenu bo kar šest vozil z uniformiranim osebjem, ki bo izvajalo nadzor na cestah; po vaseh pa bosta vozila »navadna« avtomobila s karabinjerji v civilu, pripadniki tržaške preiskovalne in nabrežinske operativne enote. Slednji bodo blizu hiš opazovali morebitna sumljiva vozila, v prvi vrsti kombije ali dostavna vozila, ob potrebi pa poklicali na pomoč uniformirane kolege. Skupno bo na delu 16 karabinjerjev, pa še pol. Garritani in poveljnik iz Nabrežine, kap. Luciano Summo. Slednji ob 22.10 zbere udeležence, jim oriše dejavnost in napove, da bo prva postojanka zgoniška obrtna cona. Tri patrulje bodo ustavljale vozila v eni smeri, tri v drugi. Nadzor pri obrtni coni Ob 22.25 smo v obrtni coni. Mraz je, veter piha v kosti. Vsi karabinjerji si najprej oblečejo neprebojne jopiče. Zaščita je obvezna, saj nikoli ne veš, na koga boš naletel. V 99 odstotkih primerov ni nobene nevarnosti, gotovosti pa seveda ni. Ozračje je kljub zbranosti precej sproščeno. Nekateri so v preteklosti izvajali podobne kontrole med misijami na Balkanu, kjer je bilo vse skupaj neprimerno bolj napeto. Tatovi v teh tednih vztrajno plenijo po stanovanjih med Tržičem, Ronkami in Gradiščem, preteklo noč (s četrtka na petek) naj bi v Škocjanu ob Soči izvedli pet tatvin. Prejšnji teden so v Gradišču zalotili štiri osumljence, italijanske državljane. Val tatvin je segel do Vižovelj, karabinjerji iz obeh pokrajin si stalno izmenjujejo informacije. Tržaškim karabinjerjem medtem pomagajo pripadniki intervencijske čete 4. bataljona iz Mester, ki so ta teden dejavni na območju miljskega poveljstva. Tri vozila se postavijo nasproti centra Lanza, ostala tri ob vhode v obrtno cono. Zadnji v vrsti so »selektorji«, ki odločajo, katere avtomobile ustaviti. Oni in drugi v vrsti pregledujejo osebne dokumente, spredaj pa je, nekoliko oddaljen, hitrejši avtomobil operativne enote. Njegova naloga je prestreči ali dohiteti vozila, ki se kljub znaku z loparčkom ne ustavijo. To se dogaja le od časa do časa. Karabinjerji ustavljajo vozila, družine in marsikatero domačinko spustijo takoj naprej. Imajo tudi napravo za merjenje stopnje alkohola, v tem primeru pa je pozornost namenjena zlasti preprečevanju tatvin. Kontrole se nadaljujejo mirno: prvi karabinjer prevzame dokumente in preveri podatke, drugi ga ščiti. Od ustavljenega avta se ne sme oddaljiti, v rokah stiska brzostrelko beretta M12. videoposnetek na www.primorski.eu Nočni nadzor na Opčinah in pri Proseku; zapuščeni avtomobil v Konkonelski ulici FOTODAMJ@N Beg po silovitem trčenju Ob 23.25 se ura izteče in karavana črnih avtomobilov z utripajočimi lučmi se preseli na Opčine. Trije avtomobili se namestijo pred parkirišče pri bencinski črpalki Esso, ostali trije pa onstran kro-žišča, nasproti Ulice Hermada. Opolnoči nadrejeni prejmejo klic v zvezi s ponesrečenim avtomobilom, ki ga je v bližini zapustil neznan voznik. S poveljnikom se odpravimo na konec Konkonel-ske ulice, tik ob nekdanji državni cesti 202. Družinski avtomobil tipa Lancia Z je med prehitro vožnjo po ulici, ki se začne pri osnovni šoli in se na koncu zoži v ozko grlo, najprej trčil z desnim bokom ob zid ob cesti, po kakih 20 metrih pa se je brez vsakršnega zaviranja čelno zaletel naravnost v levi drog javne razsvetljave. Po silovitem trčenju je voznik odprl vrata in izginil. V naglici je v avtomobilu pustil ključe stanovanja. Krvi ni videti, vetrobran je še cel. Zid pa je »pre-pleskan« z barvo karoserije. Poveljnik prejme še en klic: izvidnica je opazila pešca, ki se opoteka na cesti št. 202. Počasi hodi proti Trstu. Morda je to lastnik avtomobila, po zadnjih in- formacijah je to Tržačan. Če je to on, bodo najprej preverili ali je poškodovan; gotovo je udaril s prsnim košem v volan. V avtu opazimo otroška stolčka, otroški kolesi, skiro. Še sreča, da lancia ni naletela na kako drugo vozilo ali pešca, saj bi ob taki vožnji verjetno prišlo do hudih posledic. Klanec je ponoči dokaj prometen, morda se vozniki tod izogibajo ravno glavnemu krožišču in patruljam karabi-njerjev. Naprej v kraško noč Pojavijo se gasilci, a mi se ob 0.40 preselimo na drugi konec Opčin, k Pikelcu, kjer še zadnjič posnamemo vrsto tihih črnih avtomobilov, ki z utripajočimi lučmi izginejo v hladno noč. Karabinjerji se skozi Col, Repen, Briščike in Zgonik odpeljejo v Nabre-žino ter naprej do Vižovelj in Sesljana, kjer bodo nadaljevali z delom skoraj do zore. Aljoša Fonda policija - Nadzor Kvesturi pomagajo kriminalisti iz Padove Tudi policija že več tednov izvaja izredne nadzorne dejavnosti, ki jih je uvedel tržaški kvestor Giuseppe Padulano. Tržaškim policistom so priskočili na pomoč kriminalisti iz Pa-dove: tarče so predvsem tatovi in drugi kriminalci, ki se premikajo po čez-mejnem območju. Po podrobnih analizah pojava je policija poostrila nadzor v mestu, na Krasu in na prometnicah, ki vodijo v Trst. Ta teden so posebno pozornost posvetili okolici Devina, v vsej pokrajini pa so ustavili 200 vozil in pregledali osebne podatke 350 ljudi. 50 teh je imela policija v preteklosti tako ali drugače v obravnavi. Oddelek za preprečevanje kriminala iz Padove je strateška enota, ki jo policija izkorišča za krepitev nadzornih dejavnosti. Podobno se dogaja pri karabinjerjih, ki se poslužujejo operativnih intervencijskih čet (CIO): najbližja je v Mestrah in v teh dneh je prav tako dejavna na Tržaškem. Izredni nadzor se bo nadaljeval tudi v prihodnjih tednih, ker so tatovi v decembru in med novoletnimi prazniki posebno aktivni. Koledar za Unicef Kmalu bo tudi na tržaški kve-sturi na voljo koledar policije za leto 2015. Avtor fotografij je Vittorio Sto-raro, trikratni dobitnik oscarja za najboljšo filmsko fotografijo. V koledarju je različne veje umetnosti združil s sposobnostmi, ki so značilne za policiste. Policija je s prodajo koledarjev od leta 2001 financirala več projektov organizacije Unicef, namenjene otrokom v Kambodži, Beninu, Kongu, Gvineji in drugim državam. Letošnji izkupiček 110 tisoč evrov so namenili humanitarni krizi v Sred-njeafriški republiki. karabinjerji - Navodila v slovenščini v sodelovanju s Pokrajino Trst in Trieste Trasporti Kako preprečimo prevare in tatvine Na socialnih omrežjih ni dobro deliti informacij o počitnicah, ki jih načrtujemo ali pravkar preživljamo Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je v sodelovanju s Pokrajino Trst in podjetjem Trieste Trasporti pripravilo informativno gradivo za preprečevanje žal pogostih prevar in tatvin. Občanom so na raznih mestih (na primer na sedežih rajonskih svetov in avtobusih) na voljo tudi zgibanke in plakati v slovenskem jeziku. V gradivu, ki ga dopolnjujejo ilustracije, so koristni nasveti in poziv občanom, naj pokličejo na enotno brezplačno številko za klice v sili 112. Te tri številke lahko vtipkamo z vseh telefonov in v katerikoli državi Evropske unije. Pred žeparji se recimo zaščitimo tako, da denar razdelimo v več žepov, torbice in nahrbtniki morajo biti vedno zaprti, posebno pozorni moramo biti v gneči na avtobusu. Prevarantom so zelo izpostavljene priletne osebe, ki dvignejo denar na banki ali pošti. Glede tatvin na domu pa velja poseben nasvet: če smo dejavni na socialnih omrežjih, ne delimo informacij o počitnicah - vsaj dokler se ne vrnemo domov. (af) / TRST Nedelja, 7. decembra 2014 5 trst - Posvet v avditoriju Revoltella v priredbi Novinarske zbornice Na meji, kjer se spajata novinarstvo in literatura Kako novinarstvo vpliva na literaturo? Kako pa književnost vpliva na novinarstvo? Veliko novinarjev se hkrati ukvarja z literarnim pisanjem, kar se še posebno občuti na našem ozemlju, stičišču različnih kultur in komponent. Novinar in imitator Andro Merkù si je tako zamislil konferenco z naslovom Kontaminacija med pisanjem in novinarstvom na meji - Za novinarstvo na pretoku (Contamina-zione tra scrittura e giornalismo sul confine - Per un giornalismo in transito). Z izzivi in izhodišči bogata pobuda je potekala v soboto v avditoriju muzeja Revoltella, vodila pa jo je izkušena novinarka Cristina Bonadei. Posvet je organiziral Odbor za kulturo novinarske zbornice Furlanije- Julijske krajine v sodelovanju z Deželo FJK, Občino Trst, Deželno novinarsko zbornico, Združenjem Assostampa in deželnim sedežem RAI. Prvi del je potekal v obliki intervjujev s prodornimi pričevalci realnosti naših krajev. Pisatelj Boris Pahor je sebe obrazložil pod istočasnim vplivom treh jezikov, in sicer slovenščine, italijanščine in francoščine. Travma fašizma, ki ga je želel prisilno spreobrniti v državljana z zgolj italijansko identiteto, ga je globoko zaznamovala. Postal je kronist ponižanih in razžaljenih, saj je sam bil ponižan in razžaljen že v osnovni šoli, ko je moral pred sošolci v polomljeni italijanščini brati po oceni učitelja nezadosten spis. Po mnenju filozofa Pier Alda Rovattija se trenutno gibljemo v času, ko je treba izkušnjo meje vrednotiti pozitivno: »Mislec Jacques Deridda je med drugim trdil, da je treba gojiti kulturo gostoljubnosti, s tem da smo istočasno gostitelji in gosti. Pisati (kot pojem meje) pomeni biti istočasno noter in zunaj.« Kot je dejal nemški pisatelj Veit Heinichen, dobi tako v Trstu prostor vsak, ki noče izbrati neke točno določene, do potankosti izdelane identitete. Sam se je rodil in odraščal ob meji s Francijo in Švico, Trst mu torej predstavlja spodbuden kreativni habitat. Cristina Bonadei je nazorno podala, kako prave korenine vsakega človeka pravzaprav lebdijo nekje v zraku in se mora potem posameznik odločiti, kam jih bo postavil. Fulvio Tomizza je npr. o sebi dejal, da je istočasno Italijan in Slovan, podeželski in mestni človek, ob tem pa tudi marksist, ki zahaja v cerkev. Njegove misli so na pobudi ponovno zaživele preko arhivskih videoposnetkov RAI. Preko teh so se prisotni lahko soočili tudi z razmišljanji germanista Claudia Magrisa in Paola Rumiza (intervjuja z njima je posnel Cristiano Degano). Iz Magri-sovih besed lahko izluščimo predvsem nujo po fleksibilnem gledanju na svet, v Rumizovih pa vabilo k raziskovanju in potovanju. Trst te namreč na eni strani sili, da odpotuješ, na drugi strani pa ob ponovni vrnitvi občutiš veliko veselje. Drugi del konference je nudil še dodatne pisane koščke že tako bogatega mozaika. Ob povzemanju besed Guida Barelle, se zamislimo, kako lahko sobivanje z obmejno realnostjo lahko ljudi privede do vsesplošne nevroze. Novinarji morajo torej s svojim poročanjem pomagati približati realnost drugih. Pod tem vodilom je bil urednik Pierluigi Sabatti po padcu Berlinskega zidu med glavnimi pobudniki posebne strani dnevnika Piccolo, namenjene Italijanom v Istri. Hkrati pa si je prizadeval za večjo pozornost do Na posvetu je bila med drugimi izražena ocena, da morajo novinarji s svojim poročanjem pomagati približati realnost drugih FOTODAMU@N slovenske manjšine v Italiji. Pietro Spirito je izpostavil različnosti književnosti in novinarstva, hkrati pa obelodanil njune skupne točke: oba ponujata pogled na svet in se trudita, da posredujeta del vsakdanjega življenja. Če se vrnemo k meji, lahko ponovno ugotovimo, kako se njen izziv nahaja v neotipljivosti tega pojma. Dušan Jelinčič se je mdr. osredotočil na meje, ki so znotraj nas samih in s katerimi se je soočal tudi kot alpinist: »Ko se podaš na osemtisočak, ti že nekje na polovici zmanjkuje diha. Zaveš pa se, da si komaj na začetku.« Pino Roveredo v središče svojega raz- mišljanja postavlja družbene meje. Naša sodobna družba namreč nima časa, da bi počakala na tiste, ki so šibkejši in se jim po poti »zatakne«. Njihove usode postanejo tako nevidne. Naloga pisanja oz. novinarstva je torej tudi v tem, da postanejo spet vidni. Vesna Pahor trst - Danes bo gost ob jelki koroški glavar Peter Kaiser Praznično na Velikem trgu z goro furlanske polente in frike Na včerajšnji Miklavžev dan so ljudje sledili igri barv na pročelju občinske palače (levo), dobro pa je bil obiskan tudi Miklavžev sejem na Akvedotu (spodaj) FOTODAMUA@N Veliki trg osvetljujejo od včeraj prav posebne luči. Sinoči so namreč prvič prižgali tridimenzionalno inštalacijo, za katero sta poskrbela Vi-deonew in Luca Agnani. Pročelje tržaškega županstva bodo tako vse do 6. januarja 2015 krasile praznične svetlobne igre. Medtem pa se nadaljujejo praznične pobude, ki jih tržaška občinska uprava prireja v teh dneh. Danes ob 11.15 bodo prižgali lučke na jelki, ki jo je mestu podarila Koroška. Postavili so jo na Borznem trgu, slovesnost pa bo spremljal kulturni program, ki ga bodo sooblikovali koroški pevci in glasbeniki; na sporedu bodo božične pesmi, Radetzky marš in še marsikaj. Koroškega glavarja Petra Kaiserja bodo sprejeli tržaški župan Roberto Cosolini, odbornik Edi Kraus in deželni odbornik Francesco Peroni. Prav tako praznično, in nekoliko bolj okusno, bo popoldne, ko bodo na Velikem trgu osvetlili drugo jelko - dar občine Forni di Sopra. Prižig bo spremljal nastop folklorne skupine in promocija karnijskih lepot, a tudi dobrot. Na Velikem trgu V torek v Devinu kongres nabrežinske SSk Devinsko-nabrežinska Slovenska skupnost sklicuje v torek ob 19.30 v dvorani slovenskih pevskih zborov v Devinu redni sekcijski kongres. Srečanja se bosta med drugimi udeležila strankina predstavnika v devinsko-nabrežinski občinski upravi in v svetu Marija Brecelj in Mitja Terčon, ki bosta s tajnikom Edvinom Forčičem spregovorila o politično-upravnem položaju. Torkovega večera v Devinu se bo udeležil tudi deželni svetnik in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Sekcijski kongres bo tudi priložnost, da se somišljeniki in prijatelji spomnijo preminulega Viktorja Tanzeja. Film o današnjem Sarajevu Kdor se bo danes ob 18. uri podal v kino Dei fabbri (v istoimenski ulici), se bo v resnici podal na filmsko popotovanje po današnjem Sarajevu. Tu bodo namreč na pobudo raznih mestnih društev in tržaške bosanske skupnosti predvajali film Sarajevolution, ki ga je Rocco Ric-cio posnel v prestolnici Bosne in Hercegovine, v prvi vrsti v nekdanji državni knjižnici - Vijecnici. Film prinaša vrsto intervjujev z ljudmi, ki sooblikujejo sarajevsko kulturno življenje. Dobrodelni Jack Calcagno Gledališka skupina Armonia vabi danes ob 16. uri v tržaški Kulturni dom na dobrodelni dogodek, ki ga prireja v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Na sporedu bo Jack Calcagno - Američan v Trstu, komično-glasbena predstava, v kateri nastopata Leonardo Zannier in pianist Antonio Tony Kozina. Izkupiček bodo v celoti namenili ne-profitni organizaciji La strada dell'amore, ki pomaga odraslim s posebnimi potrebami. Ogled palače Economo Deželno nadzorništvo za kulturne dobrine bo danes izjemoma odprlo vrata palače Economo (ob železniški postaji), da bi radovednim Tržačanom pokazalo njeno notranjost. Ogled bo možen med 9.30 in 12.30 (ob 11. uri tudi pod strokovnim vodstvom). Božične melodije V luteranski cerkvi na Trgu Panfili bo danes ob 18. uri božična pevska revija Note sotto l'albero, ki je vključena v niz Nativitas. Nastopili bodo sedanji in nekdanji dijaki li-ceja Oberdan, mladinski zbor Volta in zbor Alpi Giulie. Odprtje mestnih muzejev Tržaška občina obvešča, da bodo mestni muzeji jutri, na prazničen dan, povečini odprti. Akvarij, muzeja De Henriquez in Sartorio bo mogoče na primer obiskati med 10. in 17. uro, Rižarno med 9. in 19., grad sv. Justa med 9. in 17. uro. se bodo namreč ob 16.30 predstavili tudi »Polentars di Verzegnis«, ki so se s svojimi specialitetami že vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Tržačanom bodo tokrat ponudili 700 kilogramov polente in 600 kilogramov frike, tradicionalne furlanske sirove jedi. Kdor jih bo želel okusiti, naj pride pravočasno na trg; ne dvomimo namreč, da se bo tudi tokrat, kot vsakič, ko Tržačanom in Trža-čankam ponudiš hrano ali pijačo, gnetlo »lačnih« obiskovalcev ... Pod obema božičnima jelkama pa bo jutri popoldne nastopila priljubljena tržaška godba na pihala Refolo. Potujoči koncert se bo pričel ob 16. uri. KRjT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V R0JANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v ponedeljek, 29. decembra 2014, ob 18.00 v gostilni " Pri Pošti " v Bazovici, ul. Gruden 56 Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev! 6 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. decembra 2014 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 17.36 in zatone ob 8.47. Jutri, PONEDELJEK, 8. decembra 2014 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 15/60 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. OKLICI: Laurent Pasticier in Veronica Terenzani, Roberto Roncador in Fabia-na Zannier, Luca Rustia in Giulia Grego, Alberto Albini in Chiara Bernardis, Tommaso La Rotella in Monica Scharf, Andrea Martin in Laura Sinigoi, Guido Furlan in Sabrina Snidersich, Michele Marolla in Giovanna Coen, Paolo Mar-ton in Carolina Giulia Del Piero, Massimo Bacigalupo in Roberta De Colle, Elio Crisman in Paolina Capraro, Andrea Gerin in Katerina Vackova, Marco Rustia in Giada Zudini. [13 Lekarne Nedelja, 7. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Masca-gni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. Ponedeljek, 8. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) slovensko stalno gledališče sezona 2014 - 2015 GLASBENI (IN PLESNI) DECEMBER v sodelovanju z Artisti Associati Circuito regionale danza: Balletto di Roma - HRESTAČ četrtek, 11. decembra, ob 20.30 - Velika dvorana v sodelovanju z deželnim sedežem RAI: MOJ TRST - Tinkara Kovač & bend z gosti sobota, 20. decembra, ob 21.00 - Velika dvorana v sodelovanju z Glasbeno Matico: KONCERT OB 100-LETNICI ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE Orkester Slovenske Filharmonije, združene zbore in soliste vodi Stojan Kuret torek, 23. decembra, ob 20.30 - Velika dvorana Mestno gledališče ljubljansko Andrej Rozman - Roza, Coco Mosquito LIZISTRATA (muzikal) torek, 30. decembra, ob 19.30 v MGLju v Ljubljani I prodaja vstopnic in rezervacija avtobusnega prevoza za muzikal pri blagajni SSG www.teaterssg .com GLEDALIŠKI YSTILM | ' J J- J-. -!...-[.« /¿Gj^-Jh Mini lEäcer ¡2 Ljubljane POGUMNA MOLLV - - H - - - I ■ - H - Dvorjna doma pri Sv. Iyími HUdr 27) 0an« oh 16. url in ol> 17JQ SíHÍFÍ^F 5C-MF(í"7ÍF Kkift toimcKiíopQdfNW tur fi Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih, na Vrdelski cesti 13/1 (Strada di Guardiella) v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 7.12.2014. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. [TT] Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. MLADI: POT DO USPEHA Večer mladih @ Zadružna kraška banka Program: - Beseda mladim: zgodbe o uspehu - Slavnostna podelitev štipendij ZKB petek, 12. december 2014, ob 17.30 Razstavna dvorana ZKB, ul. Ricreatorio, 2 - Opčine □ Obvestila SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. VERNIKI OD KOROŠCEV bodo počastili svojo zavetnico sv. Barbaro danes, 7. decembra, ob 15.30 v cerkvi pri Korošcih (Sv. Barbara). Toplo vabljeni. SKD OPLA - Novo ustanovljeno društvo v Bregu vabi na Božični sejem do ponedeljka, 8. decembra, ki se bo odvijal na trgu v Boljuncu, od 9.30 do 20.00. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA prireja v torek, 9. decembra, ob 19.00 v Srenjski hiši v Borštu srečanje z vaščani iz Bor-šta, Zabrežca in Hrvatov o bodočih načrtih za te vasi. OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na drugo ustvarjalnico, ki bo v torek, 9. decembra, ob 16. uri v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjigo »Božičkovo pismo« avtorice Helene Kraljič nam bo prebrala ga. Chiara Baruca. SEKCIJA SSK DEVIN-NABREŽINA sklicuje sekcijski kongres, ki bo potekal v dvorani devinskih zborov v Devinu v torek, 9. decembra, ob 19.30. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo v torek, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. VČERAJŠNJA DEKLETA razstavljajo svoje izdelke v dvorani ZKB na Opčinah. Od torka, 9., do 11. decembra, od 10. do 17. ure. Obiščite jih, vesele Vas bodo. JUS NABREŽINA obvešča člane in prijatelje, da se je začelo vzdrževalno čiščenje Brščic ter pobiranje suhih drv in čer-sakov. Za pojasnila in organizacijo čiščenja lahko pokličete tel. št.: 3476849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) v Marijinem in predbožičnem duhu, z obiskom tamkajšnjih gostov, bo v sredo, 10. decembra: ob 16.10 molitev rožnega ven- IRed&wutccfa 'Picenifa Sowittty 'DcUho- Pfiaftuij Ttwo Cefa $ Sfenejemamo- teyenvo,e¿je SUve&t>iqáa> vecenfo "Pteo, f ¿utteUHÓl&m ■ ■ . | ' SouomOi ■ " M m1 rA *¿ * M r ' '' tel. 04020X362 Med frdfllfo d&Pl SDDJAKA ŠTOKA PROSEK KONTOVEL Višješolska skupina vabi na premiero igre TRŽAŠKI KABARET režija ELENA HUSU glasba IZTOK CERGOL Danes, 7.12., ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel ca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vincencija, slovenski verniki in Vincencijeva Konferenca. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Paliativna oskrba kot vrednota civilne družbe ter »humanega zdravljenja« v sredo, 10. decembra, ob 18. uri v kavarno Sv. Marca, Ul. Battisti 18a, Trst. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinamično poljedelstvo obvešča, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje, od 20.00 do 21.30 se nadaljuje tečaj o biodinami-čnem poljedelstvu, na osnovi dela knjige Rudolfa Steinera »Znanstveno spiritualne pobude za razvoj poljedelstva«. Vstop prost. SKP IN SIK (Zveza levice) vabita v petek, 12. decembra, ob 18. uri na sedež KD Rdeča zvezda, v Saležu, na javno srečanje z Norbertom Fragiacomom in izvoljenimi predstavniki ZL na temo »Reforma krajevnih uprav, zakaj smo zaskrbljeni«. SKD GRAD OD BANOV vabi na Božični sejem, ki bo v društvenih prostorih, v soboto, 13. in nedeljo, 14. decembra, od 16. do 19. ure. AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Valter) ali 040-8327146 (Boris). KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. SKD VESNA, SKLAD MATEJ LACHI-LAH in Rajonski svet za Zahodni Kras, prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu Sladko božično voščilo z dobrodelnim sejmom in nagrajevanjem najboljših slaščic. Nastopajo An Černe in Glasbeni ustvarjalci. V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v nedeljo, 14. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Ena dolina okusov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na razpolago obiskovalcev bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 7 DAVČNI URAD OBČINE REPENTABOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od 9.30 do 17.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.mon-rupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040-327335. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da je v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Žerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. + Zapustila nas je naša predraga mama in nona Anica Kukanja vd. Gruden Žalostno vest sporočajo sin Peter in hčeri Barbara in Metka z družinami Pogreb z žaro bo v petek, 12. decembra, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Žalovanju se pridružujejo Vlado, Maria in Severino Ob boleči izgubi gospe Anice Kukanja vd. Gruden izreka sinu Petru, hčerama Barbari in Metki ter vsem sorodnikom iskreno sožalje JUS NABREŽINA Ob izgubi drage Anice Kukanja vdove Gruden izrekamo svojcem občuteno sožalje. Družini Rolich in Hmeljak + Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Viktor Tanze (Vito) Žalostno vest sporočajo žena Gabriella, sin Paolo in hči Caterina z družinama. Pogreb z žaro bo v soboto, 13. decembra, ob 12. uri v cerkvi v Nabrežini. Namesto cvetja darujte za Pro E T-MAR. Nabrežina, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina Žalovanju svojcev se pridružujeta družini Luxa in Prochilo Z žalostnim srcem se poslavljamo od Tebe, dragi Vito. Ženi, hčerki in sinu izrekamo iskreno sožalje. Sošolke in sošolci V.b razreda, letnik 1958 Žalovanju za nepozabnim prijateljem se pridružujeta Dorica in Edi Filipčič Draga Caterina, tebi in družini naše iskreno sožalje, Maji in Nini topel objem. Otroci, učno in neučno osebje otroškega vrtca in Združenje staršev Križ Zadnji pozdrav Viktorju prijatelji bara Gruden ter Tanja in Mateja, družini iskreno sožalje. Ob smrti bivšega svetnika in odbornika devinsko-nabrežinske občine Vita Tanzeja izrekamo iskreno sožalje družini in svojcem župan Vladimir Kukanja, člani občinskega sveta in občinski odborniki POGREBNO PODdiE^JE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Klanjamo se spominu gospoda Viktorja Tanzeja, odbornika, svetnika in vedno aktivnega člana naše stranke. Izražamo globoko sožalje ženi Gabrielli, sinu Paolu in hčerki Katerini. Ob zadnjem pozdravu se Vam še enkrat zahvaljujemo, ostali boste vedno v našem najboljšem spominu. Sekcija SSk Devin-Nabrežina + V objemu svojih dragih je mirno zaspala naša draga Cvetka Glavina vd. Vatovac Za njo žalujejo Lorena, Roberto, Caterina in Nicola, brat Stojan, tašča Nadia in ostali sorodniki. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 11. uri v ricmanjski cerkvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ricmanje, 7. decembra 2014 Žalovanju se pridružujemo Mariza in Alfredo, Nerina ter Fabjana in David z družinama Za drago Cvetko žalujejo Nada, Sonja in Claudio, Mitja ter Katja in Denis Zadnji pozdrav naši dobri sosedi Cvetki. Loreni in družini topel objem. Cilka Mariza, Peter Ivana, Peter Petra, David Hvala Cvetka. Ilde, Tina in Tadeja Draga Cvetka, za vedno boš ostala v naših srcih. Sonja, Marcello, Breda, Egon in Nathan Ob boleči izgubi drage mame izrekata globoko sožalje Loreni in družini Liana in Giorgio Ob izgubi mame in none Cvetke Vatovac izreka hčerki Loreni, vnukoma Caterini in Nicolu ter ostalim svojcem iskrene sožalje SKD Slavec Ricmanje-Log + Zapustila nas je draga Anica Vitez vd. Ciuch Žalostno vest sporoča hči Erika s Tino Pokojnica bo ležala v torek, 9. decembra, od 10.00 do 13.20 v mrtvašnici, sledila bo sv. maša v Trebčah ob 14.00. Trebče, 7. decembra 2014 Žalovanju se pridružujejo Majda, Livio, Romina in David Eriki in Tini ob strani Elena, Aleksij, Nicol in Greta Sožalju se pridružujejo Elda, Aldo in Stefano + Zapustila nas je naša draga Marija Gracja Sedmak vd. Furlan Žalostno vest sporočajo brata Albin z Evico, Mario z Mariso, nečaka Andrej in Oskar, nečakinja Silvia in ostalo sorodstvo Pokojnico bomo pozdravili v torek, 9. decembra, od 13.15 do 13.40 v Ul. Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v cerkvi v Križu v ponedeljek, 29. decembra, ob 14.30. Trst, 7. decembra 2014 8.12.2011 8.12.2014 Cveta Cante por. Peric Vedno si v naših srcih. Miro, Nataša ter vsi, ki so te imeli radi ^ Zapustila nas je naša draga Nedda Sossi por. Pettirosso L« Žalujoči mož Edi, hči Irena z možem Liviom, sin Matej z ženo Simono ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 19. decembra. Žara bo v bazovski cerkvi od 13.30 do 14.45. Sledila bosta sveta maša in pokop. Namesto cvetja raje darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Draga nona! Ostala boš vedno v naših srcih. Dana, Katarina, Deana in Jakob Žalovanju se pridružujeta Dragica in Sonia z družinama Žalovanju se pridružujejo Vojko, Norma, Sebastian, Erika in Vanja Sočustvujemo z vami. Milan, Marija, Igor, Vesna, Veronika in Johana Ob nenadni izgubi drage Nedde izrekajo iskreno sožalje družini Gabriella, Andrej, Damjan, Elena, Jožko, Alenka, Franco, Rosanna, Rado, Nives, Egon, Sonja, Gigi, Gabriella, Aleks in Alenka. Žalovanju za drago Neddo se pridružujejo družine Tul in Zahar Ob nenadni smrti mame in none Nedde Sossi por. Pettirosso izrekamo družini občuteno sožalje vsi pri AŠK Kras 7.12.2013 7.12.2014 Marjo Guštin Še vedno v naših srcih. Svojci B 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / Dne 01.12.2014 je na fakulteti za psihologijo v Padovi z odliko in pohvalo doktorirala SORAYA CIBIC Želimo ji še veliko nadaljnjih uspehov in zadoščenj vsi, ki jo imamo radi ¿j Čestitke Na tržaški univerzi je uspešno dokončal študij psihologije DAMJAN KOŠUTA. Iskreno mu čestitajo in mu želijo veliko uspehov v življenju Martin, Erik, Niko, Matej, Diego, Carlo, Paolo in Tanja. Dragi DAMJAN, vedno bil si vesel, lepe pesmi pel, zelo rad nas imel. Psihologijo si lepo končal, pametno si napredoval. Naj veselje košarke ne mine in nasmeh ne izgine. Čestitamo ti, košarkarice Poleta. Danes v Lakotišču naša soseda MARIČKA okrogli rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želimo Spetičevi vsi. Za rojstni dan ti CRISTINA vse dobro želimo, s tabo danes vsi domači nazdravimo. Le najlepše, le najboljše naj se ti vedno dogaja: jutri, vsak dan, vse življenje naj te ljubezen obdaja. Draga KARIN, danes si polnoletna postala. Z avtom nas boš okrog peljala. Naj te v življenju sreča spremlja, to je naša želja. Mateja, Ni-ka, Nataša, Eva in nono Bruno. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - Il canto della rivolta«. ARISTON - 10.30 »La bella e la bestia«; 16.00, 18.30, 21.00 »Mommy«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.15, 21.45 »L'immagine mancante«; 18.00 »Sarajevolution«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moonlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15 »My Old Lady«; 22.15 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Viviane«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Bajade-ra«; 14.20, 19.10 »Božiček in jaz«; 14.30, 16.15 »Božičkov vajenec in čarobna snežinka«; 13.50, 18.40, 20.50 »Butec in butec da«; 16.10, 18.25, 20.00 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 18.50, 21.00 »Kako se znebiti šefa 2«; 20.50 »Med-zvezdje«; 14.00, 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 15.00, 17.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 16.20, 20.55 »Ujemi Božička«; 18.10, 20.10 »Večna najstnica«; 13.50 »Čebelica Maja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 11.00, 15.20, 17.00, 18.45, 20.20 »I pin-guini di Madagascar«; 18.20, 22.00 »Scu-sate se esisto!«; Dvorana 3: 11.00, 16.00, 20.30, 22.15 »Naruto - La via dei Ninja«; 18.15, 21.30 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 11.00, 15.15, 16.45 »Il mio amico Nanuk«; 11.00, 15.20, 16.45, 20.00 »Un amico molto speciale«; SUPER - 16.00, 20.45 »Il giovane fa-voloso«; 18.30 »Sils Maria«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.10, 15.10, 17.30, 19.50, 21.30, 22.10 »Sce-mo e più scemo 2«; 11.05, 13.15, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Magic in the Moonlight«; 11.10, 13.15, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30 »I pinguini di Ma-dagascar«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 19.50 »Naruto - La vita dei Ninja«; 10.50, 12.40, 16.30, 20.15, 22.05 »Un amico molto speciale«; 11.05, 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Hunger games -Il canto della rivolta«; 19.10 »I vic-hingi«; 18.10, 22.05 »Ogni maledetto Natale«; 17.00 »Scusate se esisto!«; 21.15 »Interstellar«; 11.00, 13.00, 15.00 »Il mio amico Nanuk«. TRŽIČ - KINEMAX- Dvorana 1:17.30 »Fidelio«; 22.10 »Scemo e piu scemo 2«; Dvorana 2: 15.00, 16.40, 18.20 »I pinguini di Madagascar«; 20.10 »Scemo e piu scemo 2«; 22.10 »Hunger games - II canto della rivolta«; Dvorana 3: 15.20, 17.10, 20.00, 22.10 »Magic in the Moonlight«; Dvorana 4: 15.00, 16.30 »Un amico molto speciale«; 18.10 »Scusate se esisto!«; 20.10,22.15 »Lo sciacallo - The Night-crawler«; Dvorana 5:17.30 »Scemo e piu scemo 2«; 15.45,20.20 »Ogni maledetto Natale«; 22.00 »Clown«. S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM, KRIŽ SILVESTROVANJE: večerja z glasbo v živo. Tel. 040-2209058 (obvezna rezervacija) S Izleti Moški zbor Fantje izpod Grmade vabi na koncert ŽPZ BISER iz Grosupljega Po zamejski Sloveniji danes, 7. decembra 2014, ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. H Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb, tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 329-3227075. IZGUBIL SEM KLJUČE avta znamke ford v okolici pošte v Križu. Najditelj naj pokliče na tel. št. 040-226826. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim in bolnim, 24 ur na dan. Kličite na tel. št.: 329-6055490. IŠČEM VEJE trte šmarnice in kozjega ziza. Tel. št. 040-4528403 (v večernih urah). POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM 4 zimske gume, rabljene dve sezoni, velikosti 165/70 R14 znamke yokohama. Tel. št.: 340-6106716. PRODAM železno okno, 150x160 cm, tel. št.: 333-8172124. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2013, sivo-temne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040-220443. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Tel. 320-1614713. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). KRU.T obvešča udeležence izleta v Treviso - ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, da je v ponedeljek, 8. decembra, odhod avtobusa iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača, ob 7. uri; postanek v Se-sljanu, hotel Posta, ob 7.20. Prosimo za točnost! FOTOVIDEO TRST80 IN CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključuje avtobusni prevoz, oglede in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje možno do torka, 9. decembra, na sedežu Fotovideo Trst 80, Ul. S. Giorgio 1, info@trst80.com, tel. 3294736590 (Martina) oz. center.harmo-nija@gmail.com, tel. 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno torka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). S3 Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo danes, 7. decembra, na sporedu lutkovna predstava »Pogumna Molly« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava ob 16.00 in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. KONCERT ŽPZ BISER IZ GROSUPLJEGA - MopZ Fantje izpod Grmade vabi na koncert »Po zamejski Sloveniji«, ki ga bo oblikoval ŽPZ Biser danes, 7. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero igre »Tržaški kabaret« (režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol) danes, 7. decembra, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD TABOR prireja v Prosvetnem domu na Opčinah »Miklavžev sejem« (drobna darila in rabljene knjige) do danes, 7. decembra, (od 9.30 do 13.00). Vabljeni, da nas obiščete! MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti«, dela od leta 1996 do 2014, v kavarni Stella Polare v Trstu, do 8. decembra. MDB: v ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri bo v Mladinskem domu v Boljuncu zgodovinar Vinko Avsenak predstavil knjigo, ki jo je izdala založba Mladika »Od Galicije do Južne Tirolske« - dnevnik iz časa 1. svetovne vojne poročnika Alojza Goriupa s Proseka. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: 9. decembra, ob 17.30 v Škerkovi hiši, ponovitev igre »Igrače imajo najraje otroke«; 10. decembra, ob 19.00 v Štalci, srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak in predstavitev knjige »Olja za prehrano, zdravje in nego telesa«; 11. decembra, ob 20.00 predstavitev knjig »Devinski sho-lar« in »V Sibilinem vetru« s Tatjano Rojc in Igorjem Tuto, ob 90-letnici pisatelja Alojza Rebule; 16. decembra, ob 18.00 nastop gojencev Glasbene matice; 19. decembra, ob 18.00 na Placu, Bo-žičnica, v sodelovanju s COŠ I. Gruden in otroškim vrtcem; 20. decembra, ob 17.30 v Štalci, srečanje z motociklistom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet mo-tociklizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, muzikanti in pevci. BOŽIČNI SEJEM pri SKD Igo Gruden v Nabrežini od srede, 10. do sobote, 13. decembra, od 16. do 20. ure s 24. raz-stavljalci. V sredo, 10. decembra, ob 17.30 šolski pevski zbor OŠ Šček in ob 18.30 nastop baletne skupine Relevé. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 igrica »Miklavževa noč v hotelu Zlata kokoška«, v izvedbi gledališke delavnice OŠ Šček, ob 18.00 nastop kitaristov GM. V petek, 12. decembra, ob 17.30 krstni nastop Otroškega PZ, ob 18.30 Mladinskega PZ Igo Gruden. V soboto, 13. decembra, ob 17.30 nastop violinistov šole S. Suzuki, ob 18.30 nastop DPZ Kraški slavček. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi v sredo, 10. decembra, ob 20.00 na otvoritev razstave »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lu-pinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera bo skupina Ano urco al' pej DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na prireditev VPRIČAKOVANJU BOŽIČA v nedeljo, 14. decembra 2014, ob 16.00 Nastopajo učenci 3.A in 3.B razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama ODHOD NA PREČIŠČEVANJE V LEDVICE in MICKA Marijin dom - Sv. Ivan Ul. Brandesia, 27/1 dvej. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra. PRAVLJIČNI GOST: Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na srečanje s Pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Pravljico za male obiskovalce knjižnice bo podal igralec in očka Franko Korošec. SPD KRASJE vabi v petek, 12. decembra, ob 20.30 v trebensko cerkev na koncert DPZ Kraški slavček - Krasje. Po koncertu bo v Hiški u'd Ljenčkice odprtje Božičnega sejma, ki ga boste lahko obiskali tudi v soboto, 13., od 16. do 19. ure. V nedeljo, 14., bo sejem odprt od 11. do 13. ure. Ob 16.30 bo v Ljudskem domu nastopil Otroški zbor Krasje. Glasbene točke bodo prispevali učenci Glasbene matice. Zbora bo vodila dirigentka Petra Grassi. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: 13. decembra, ob 19.00 v Samostanski cerkvi Matere božje v Stari gori (Videm), koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji MePZ Fran Ventu-rini z Domja; 14. decembra, ob 15.30 v cerkvi v Viškorši v Vidmu »Božični čar v Viškorši«, v organizaciji MePZ Naše vasi iz Tipane. Nastopajo Barski oktet, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine in Mešani projektni zbor ZSKD videmske pokrajine; 19. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Barkovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ZeVS Barkovlje; 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri na prireditev »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo učenci 3.a in 3.b razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama »Odhod na prečiščevanje v ledvice« in »Micka«. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dobrodelni adven-tni koncert »V pričakovanju...«. Program bodo sooblikovali društveni MePZ, DVS Primorsko in kantavtor Aleksander Novak. Priložnostno misel bo podala Milena Rustia, odbornica za socia-lo dolinske občine. Zbrana sredstva bodo namenjena delovanju Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Prisrčno vabljeni v nedeljo, 14. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na prižig luči božičnega drevesa na Proseku, ki bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Černigoj, otroški zbor naselja Sv. Nazarija ter Godbeno društvo Prosek. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadli-šek in Taddea Sedmaka. Urnik: od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra tudi od 9.30 do 11.00; v petek, Sklati Mitja Čuk vabi v snedo '-"j dttsn-b-^ ZQ'14 Oh 20 w gri rtp OluOriCc™ riiitfrvC KRAŠKA SIMFONIJA op 2 Žarko Bukovec Prosekar Aleksander Podobnik med in skupin? GMAJNA Beti Slarc rmriliink* jifuitj Bortoiato kamnoseški izdelki Marico Lupine flriJikt kr-ai k'li nui Robi Goruppi gl?virane Mr-klo SiiSko F fjrl u y kratki nakit gost večera skupina ANOURCOAUPEJ BVEJ Urnik nialara 10 O0-1J 00 H 7 0P-ln M k a*n) c^ii LUKifTibfaJpu SMtH ',1. Ij.h Cu* ProraHa UVH t3t-1S-3 OPCtUd 19. decembra, po božičnici. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v mesecu decembru. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.00-13.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija, v Piranu, koncert »Be-nedictus qui venit«, v organizaciji MePZ Lipa. Nastopa MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativitas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Ven-turini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestizza (Videm) in ZePS Stu ledi iz Trsta. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice, v Lo-njerju koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. Loterija 6. decembra 2014 Bari 2B lB 16 6l 66 Cagliari 20 B0 BB B 10 Firence 62 6l lS 1 20 Genova BB 19 B0 S0 9 Milan lB 11 2S 6B 1 Neapelj 90 2B 2B 4B 9 Palermo 1l 1B 12 29 42 Rim 2 B0 4S 1S l1 Turin S l6 lS 24 26 Benetke 40 l0 1B B0 4 Nazionale S4 90 20 ll 4B Super Enalotto Št. 146 10 11 21 54 7i B2 jolly 66 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 18 dobitnikov s 5 točkami 1.075 dobitnikov s 4 točkami 38.559 dobitnikov s 3 točkami Superstar 1S.000.00l,2S € --€ -- € 14.6SS,19 € 246,B4 € 1 B,l2 € SB Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 24.6B4,00 € 185 dobitnikov s 3 točkami 1.3l2,00€ 2.391 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.122 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.561 dobitnikov z 0 točkami S,00€ 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / 6. DECEMBER - Številna miklavževanja v organizaciji naših društev Dobrega Miklavža je pričakalo na stotine žarečih otroških oči vec fotografij na www.primorski.eu Otroci, ki obiskujejo slovenske vrtce, šole in društva, so očitno zelo prijazni, pridni in ubogljivi. Kako naj si drugače razložimo dejstvo, da je radodarni svetnik - sv. Miklavž - v teh dneh obiskal tako rekoč vsako našo vas in rajon? Očitno je, da se je želel odzvati prav vsakemu vabilu in s svojo prisotnostjo počastiti malčke, ki so se vse leto lepo obnašali in si tako pridobili njegovo naklonjenost. Na res številnih miklavževanjih, ki so v teh dneh potekala po naši dvoranah, so otroške oči žarele od pri- čakovanja in upanja. V nekaterih je bilo zaznati tudi nekaj strahu (prav vsi najbrž niso bili pridni ...), dobri stari Miklavž pa je imel za vsakega dobro besedo in večje ali manjše darilo. Marsikje so Miklavža in njegove zveste spremljevalce, angelčke in hudičke, pričakali tudi s petjem, priložnostnimi prizorčki ali pravimi gledališkimi igricami. Tako je bilo na primer v gostilni Gruden, kjer so otroci pod mentorstvom Jožice For-čič krstno uprizorili Igrače imajo ra- de otroke (ponovitev bo v Škerkovi hiši v torek ob 17.30). Podobno je bilo v Finžgarjevem domu na Opčinah, kjer je nastopila otroška igralska skupina Tamara Petaros s predstavo Čudežne želje, v Mladinskem domu Boljunec pa so igrico Peklenska navodila uprizorili otroci iz Svetega Antona. V Prebenegu bi se Miklavž skoraj izgubil ...a so ga pravočasno usmerili v dvorano društva Rapotec, kjer je otroška skupina SDD Jaka Što-ka njemu v čast uprizorila igrico Izgubljeni sv. Miklavž. 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / bazovica - Lep dosežek malčkov in njihovih vzgojiteljic Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran Vrtec Ubald Vrabec osvojil prvo nagrado na natečaju o zdravi prehrani Vrtec Vrabec je sodeloval na natečaju »Che gusto!« v zvezi z zdravo prehrano, ki ga je v mesecu novembru organiziralo nakupovalno središče Montedoro Free Time iz Milj. Ko so v vrtcu zvedeli za natečaj, sta vzgojiteljici ravnokar obravnavali tematiko zdrave prehrane (jesensko sadje) in tako sta izkoristili priložnost. Obravnavane vsebine o jabolku sta sproti dokumentirali ter za sodelovanje na natečaju izdelali in oblikovali zgibanko v obliki jabolka, v kateri sta predstavili opravljeno delo s številnimi fotografijami in recepti jabolčnih jedi, ki so jih otroci s pomočjo vzgojiteljic pripravili v vrtcu. Otroci so bili v teh dejavnostih aktivno soudeleženi, saj so se v vrtcu zvrstile številne kulinarične delavnice, v katerih so pripravljali in pokušali jedi. Pripravili so kuhana jabolka, jabolka v pečici, jabolka v obliki soka, marmelade, jabolčne pite, jabolčnega zavitka ipd. Zgibanko so obogatili z recepti in likovnimi izdelki in Otroci so bili na prejeto nagrado zelo ponosni tako je nastal izdelek, ki so ga v novembru predstavili na natečaju in na razstavi v nakupovalnem centru. Med tem časom so organizatorji nudili priložnost udeležbe na delavnici o kruhu, ki je prav tako bila v Miljah. Vse to je posnela TV Koper in predvajala v oddaji »Tuttooggi scuola«. Natečaj je pritegnil veliko število obiskovalcev. Vrtec Vrabec je za predstavljeni likovni izdelek dobil najvišje število glasov s star-ni obiskovalcev in se tako uvrstil na prvo mesto ter odnesel domov prvo nagrado, in sicer najsodobnejši monitor LCD in tiskalnik za računalnik. Zgibanka v obliki jabolka bo v kratkem odpotovala iz Milj v sežanski vrtec, saj sta letos vrtca iz Bazovice in iz Sežane izpostavila sodelovanje v obliki izmenjave materialov in primerov dobre prakse med obema vrtcema. vitu tanzeju v spomin Nabrežina je bila v njegovem srcu S žalostjo v srcu je spremljal propad tistega dela Nabrežine, kjer je živel, ki je še do konca petdesetih let bil obrtno-trgovski center vasi. Tam je odraščal v bližini kamnoseške in mehanične delavnice, dveh kovačij, mlina, trgovine, avto-prevoznikov, kolarja, da ne omenim številnih starejših prijateljev, ki so se igrali z ostanki vojnega orožja. Danes je ostala še bencinska črpalka. Zadnjima dvema mojstroma soseske je še sam napisal nekrolog, kot da bi čutil, da se tudi sam bliža slovesu. Bolelo ga je obubožanje ljubljene, rojstne Nabrežine. Vse to je mimo! In poslovil se je tudi eden zadnjih ljubiteljev vasi in vsega, kar je kraškega. To je bil Viktor Tanze, ki je po diplomi knjigovodje končal vojaščino kot poročnik, se zaposlil pri Olivetti, kmalu bil poslan na Južno Tirolsko, kjer je uvajal nove knjigovodske stroje lokalnim posojilnicam, napredoval je kot zastopnik iste družbe za Jugoslavijo in Madžarsko. Poročil se je v Piemontu, a vez z domačijo ga ni zapustila, dokler ni s trudom zgradil nov dom in omogočil otrokoma, da sta se izšolala v kraškem okolju. Svojo delovno dobo je zaključil kot podjetnik v moderni tiskarni v bližini ronškega letališča. V domačem okolju je z vnemo skušal prepričati upravnike takratne Kmečke posojilnice, ki je poslovala parkrat tedensko, da se spremeni v pravo banko, kar se je tudi z njegovo pomočjo kmalu zgodilo. Sam je bil za krajši čas član odbora banke, kateri je po odstopu sledil v dobrih in manj dobrih trenutkih, do končne združitve z opensko posojilnico, kar pa ga ni posebno navdušilo. Pokojnik je celih deset let posvetil javni upravi kot član devinsko-nabrežinskega občinskega odbora in nato kot svetnik. Zaman se je trudil, da bi izboljšal stanje v Občini Devin-Nabrežina in preprečil nove gradnje, ki kvarijo okolje, narodnostno ravnotežje in nalagajo upravi nove dolžnosti, ne da bi skupnost od tega kaj imela. Do konca je sodeloval s predlogi in nasveti v stranki SSk, kot tudi pri novi domači upravi, saj je bil velik poznavalec vaških problemov. To je bil prijatelj Vito, ki si je tudi prizadeval in uspel, da smo se rojeni leta 1939 polnoštevilno (nad 100 udeležencev) udeležili izleta z najemom posebnega vlaka, ki nas je iz Nabrežine peljal po slikoviti bohinjski železnici do Bleda in nazaj. Po petih letih nam je oskrbel ladjo, da smo obiskali Barbano in Marano Lagunare, ter pri sedemdesetih še avtobusni obisk Koroške. Letos se je tradicija prekinila, saj je organizator skrbel za svoje zdravje, ki se je iz dneva v dan slabšalo. S trdno voljo in vztrajnostjo se je upiral bolezni, a je ob svojih najdražjih zatisnil svoje izmučene oči. Vito je pustil veliko vrzel v vasi in širši okolici. Nabrežina je zgubila prijatelja, družina skrbnega moža in očeta, štirje vnuki pa ljubljenega nonota. Naj počiva v miru. Antek nabrežina - V Kulturnem domu Božični sejem odpira vrata od 10. do 13. 12. Kulturni dom v Nabrežini bo na široko odprl svoja vrata za letošnji Božični sejem v dneh od 10. do 13. decembra. Dela v dvorani so zdaj končana. Nova razsvetljava in v kamen oblečene stene dajejo prostoru gosposki videz in ustvarjajo prijetno počutje. Sejem bo tudi letos živahen, 24 razstavljavcev bo ponujalo raznovrstne izdelke od pletenin, nakita in božičnih okraskov do zelišč, sivke in umetniških izdelkov iz lesa in kamna. Sodelujejo pa tudi učenci in združenje staršev osnovne šole V. Šček ter Časovna banka Palček Pollicino. Na vsak razstavni dan bosta po dva kulturna dogodka. V sredo bo ob 17.30 nastopil šolski zbor OŠ Virgil Šček pod vodstvom Barbare Corbatto, ob 18.30 pa bodo zaplesale baletke skupine Relevé pod mentorskim vodstvom Marjetke Kosovac. V četrtek bo ob 17. uri gledališka delavnica šole Šček pod mentorstvom Elene Hu-su predstavila igrico Miklavževa noč v Hotelu Zlata kokoška, nato bo ob 18. uri nastop kitaristov Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurinčiča. V petek bo najprej ob 17.30 krstni nastop novega društvenega Otroškega zbora, ki ga prav tako kot Mladinski zbor, ki bo nastopil za njim, vodi Mirko Ferlan. Na zaključni dan, v soboto, bo najprej ob 17.30 gostovala skupina violinistov šole S. Suzuki, ki jo vodi prof. Cristina Vetritá, ob 18.30 pa bo DPZ Kraški slavček pod vodstvom Petre Grassi zaključil letošnji božični sejem in vsem zaželel tople božične praznike. (vrt) Veseli december v Šempolaju V Šempolaju se v organizaciji Skd Vigred nadaljuje veseli december. V Štalci bo v sredo ob 19. uri strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak predstavila svojo knjigo Olja za prehrano, zdravje in nego telesa. V četrtek bo ob 20. uri kulturni večer, posvečen Alojzu Rebuli. Tatjana Rojc in Igor Tuta bosta predstavila ponatisa njegovih knjig Devinski sholar in V Sibilinem vetru. Čez dober teden, v torek, 16. decembra, bodo ob 18. uri nastopili mladi učenci Glasbene matice. V petek, 19. decembra, pa bo ob 18. uri tradicionalna božičnica na vaškem trgu. Nastopili bodo malčki iz vrtca, učenci COŠ S. Gruden, mladinski orkester godbenega društva Na-brežina in OPS, mladinska glasbena in plesna skupina Vigred, gosta večera bosta Božiček in Dedek mraz. V soboto, 20. decembra, bo ob 17.30 srečanje na temo Svet motociklizma, s sliko in besedo bo to športno panogo in svoje udejstvovanje prikazal motociklist Mitja Emili. Veseli december se bo zaključil v torek 23. ob 20.30 z večerom Srečno, na katerem bodo nastopili razni glasbeniki in pevci, prijatelji društva. Božična razstava, na kateri imajo obiskovalci poleg koledarjev na izbiro veliko knjig za otroke in odrasle, bo odprta ob vseh pobudah, med 15. in 21. decembrom pa tudi vsak dan med 15.30 in 18. uro. vzhodni kras - Dve prijetni srečanji 50-letniki slavili v znamenju tradicije in prijateljstva Mladi 50-letniki z vzhodnega Krasa oz. od Repna do Peska, so se sredi novembra zbrali v pivnici v Sežani in skupaj proslavili okroglo obletnico. Ugotovili so, da jih po tolikih letih še vedno vežejo prijateljski odnosi in prijetni spomini! Od leta 1980 se vsako leto v Treb-čah zberejo 50-letniki, rojeni v vasi, a tudi prišleki, »pr'stapauce« po domače. Tako je bilo tudi v soboto, 8. novembra, ko se jih je zbralo kar devet. S tribarvnim pušeljcem so s pokopališča, kjer so se poklonili pokojnemu vrstniku, prikorakali do množice vaščanov in prijateljev, ki so jih pričakali pred spomenikom padlim. Lanski 50-letniki so jim, kot veleva tradicija, izročili zbirko praporov prejšnjih let in spominsko knjigo. Srečanje je spremljalo petje vaške himne »Trj'bče« in družabnost v Ljudskem domu, kjer so vsi skupaj nazdravili na mnoga leta. Praznik so zaključili v prijetnem prijateljskem vzdušju z večerjo na Pesku in z obljubo, da se drugo leto spet srečajo. / KULTURA Nedelja, 7. decembra 2014 1 1 tržiško občinsko gledališče - Frost / Nixon Moč televizije, ki zmago dodeljuje spretnejšemu Vznemirljivo aktualna uprizoritev dvojice Ferdinando Bruni - Elio De Capitani Kdo je dokončno (politično) pokopal Richarda Nixona? Televizija. In kdo je bil spreten grobar? David Frost. O tem, točneje o televizijskem dvoboju med predsednikom ZDA, ki je ostal zapisan v splošnem spominu predvsem zaradi afere Watergate, in vztrajnim televizijskim voditeljem, ki je pravilno presodil težo intervjuja z Nixonom, govori drama angleškega avtorja Petra Morgana. Že naslov Frost / Nixon jasno nakazuje zasnovo drame, napisane leta 2006. V ospredju je lik ameriškega predsednika, ki je predčasno odstopil z visokega položaja, ne da bi priznal storjene zakonske prekrške. Nasproti mu je avtor postavil lik uspešnega televizijskega šovmena, ki je že v letih '70 doumel moč televizije. Na kolena Nixona, ki se izkaže kot spreten intervjuvanec, ne spravi raziskovalni novinar ali politični nasprotnik, temveč televizijec, sicer zelo prijeten sogovornik, prej uživač kot strog sodnik. David Frost, voditelj uspešnih televizijskih razvedrilnih oddaj v Avstraliji in Veliki Britaniji, po njegovem mnenju premalo cenjen v ZDA, se odloči za drzno potezo: intervjuvati Nixona in iz njega izvabiti priznanje. In tako bi Frost postal najbolj blesteča televizijska zvezda ... Na italijanski gledališki oder je vsebinsko vznemirljivo aktualno dramo postavil milanski Teatro dell'Elfo v sodelovanju s Stalnim gledališčem Umbrije. Milansko gledališče dell' Elfo, znano po političnem-socialnem angažmaju, je v tekstu angleškega dramatika zaznalo motive, ki so (še) danes izredno aktualni in boleči. Npr. odnos med oblastjo in lažmi oz. »prirejanjem resnice»; v kakšnem razmerju sta danes oblast in odgovornost; katera oblast je močnejša, politična ali medijska. Morgan je v svoje delo učinkovito vpletel vse motive in ustvaril zelo gledljivo dramo. Za italijansko gledališko priredbo sta po prevodu Lucia De Capitanija poskrbela Ferdinando Bruni in Elio De Capitani. V blesteči interpretaciji najbolj znanih predstavnikov milanskega gledališča, se pravi Brunija in De Capi-tanija, je uprizoritev Frost / Nixon za dve predstavi pristala tudi v Tržiču. V gledališko sezono Tržiškega občinskega gledališča ga je uvrstila Deželna gledališka ustanova (ERT). V prej lahkotni kot mračni uprizoritvi je dvojica Bruni-De Capitani odrsko učinkovito prikazala najprej priprave, nato pa potek dolgega televizijskega intervjuja. V projekt, ki na začetku ni pritegnil večje pozornosti, je moral Frost vložiti veliko truda in sredstev. Nixon je bil namreč dovzeten za čar denarja. Intervju je predstavljen kot dvoboj in tekmeca, vsak s svojo ekipo, skušata prelisičiti drug drugega. »Po točkah« skoraj do zadnje runde vodi Nixon, a v zadnjem trenutku Frostov sodelavec najde zapis telefonskega pogovora, ki nesporno priča, da je tedanji predsednik vedel za vse, kar se je nezakonitega dogajalo ... Frost učinkovito »sproži rafal obtožujočih podatkov«, Nixon je prvič v težavah in se odloči, da vse prizna. Najbolj zgovoren je njegov obraz poraženca, ki zapolni milijone televizijskih ekranov po svetu. Frost je izbojeval svoj televizijski boj, postal je velik zvezdnik, Nixon pa je Odrski televizijski dvoboj med Richardom Nixonom (Elio De Capitani) in Davidom Frostom (Ferdinando Bruni) postal preteklost . In tako se je na odru prepričljivo izpela zgodba o padcu politika, ki je zlorabil svoj položaj, in o moči televizije, ki je v enem zamahu prevladala nad politiko, sodstvom in raziskovalnim novinarstvom. V interpretaciji Ferdinanda Bru-nija (Frost) in Elia De Capitanija (Nixon), pravega srečnega zaključka ni, temveč konec predstave predstavlja izhodišče za nova razmišljanja. Npr. o tem, da je danes premoč televizije v zatonu in da postaja vse bolj «razve-drilen» medij, ostalo pa se ni veliko spremenilo, nasprotno. Na gledališkem področju pa uprizoritev Frost / Nixon dokazuje, da teater lahko nagovarja sodobno občinstvo z vsebinami, zasidranimi v vsakdanje življenje. Breda Pahor glasba - Koncert niza Trieste Prima Ansambel Icarus z doživeto izvedbo sodobnih skladb Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima so se za en koncert preselila v gledališče Miela, kjer se je zbralo lepo število zvestih poslušalcev. Protagonist petega srečanja je bil ansambel Icarus, sestav, ki se je v dvajsetih letih delovanja uveljavil kot zelo kvalitetna in prepričljiva skupina. Interpretacija novih skladb je vse prej kot enostavno delo, pri katerem je Icarus pokazal resnost študija in skrb, da bi čim bolj zvesto stregel željam in namenom skladateljev. Koncert je bil razdeljen na dva sklopa: prvega so sestavljali skladatelji, ki izhajajo iz milanske šole in so posredno ali neposredno povezani s Francom Dona-tonijem, v prvi vrsti Alessandro Solbia-ti, mojster, pri katerem je tudi predsednik društva Chromas in umetniški vodja festivala, harmonikar in skladatelj Corrado Rojac, dovršil študij kompozicije. Pour Ph.B, za klarinet, violino, violončelo in klavir prikazuje štiri različne trenutke dneva, nekateri imajo izrazito opisni značaj, kot bi poslušali ptičje žvrgolenje, predvsem pa je opaziti pre-tanjen smisel za spajanje zvočnosti različnih instrumentov, med katerimi postane klarinet v treh različicah, od najvišje do najnižje, nekaka os, ki privlači in odbija ostala glasbila. Klarinetist Mirco Ghirardini, violinist Paolo Ghidoni, čelist Andrea Ca-vuoto in pianist Franco Venturini so pokazali muzikaličnost in zlitost, nato pa je pianist zaigral skladbo Corrada Ro-jaca, ki se je rodila ob branju poezij Maria Luzija: Forte, razdeljena na pet medsebojno povezanih stavkov, je izkoriščala predvsem akordično dimenzijo klavirja, akorde, ki so zveneli kot pretrgane fraze in so med odmevi prepuščali rahle okrasne vzorce. Med okle- knjiga - Skupina Irwin, NSK in pojmovanje države State in Time, ko umetniški vanjem in odločnimi, skoraj jeznimi potezami, so vzniknile pavze začudenja, v zamaknjenosti, ki so jo v skladatelju vzbudili verzi. Venturini je v interpretacijo vlil veliko zanosa ter s skladateljem delil tople aplavze. Gabrio Taglietti je spisal Trio št.4 za violino, klarinet in klavir v dokaj razpoznavni obliki: Tre pezzi caratteristici so lepo zgrajeni, v prvem posnemajo Fanfaro, v drugem je klarinet nosilec melodije, v tretjem pa je tango prikazan s šepajočim ritmom, s skoraj karikatural-nim prizvokom. Čelist Andrea Cavuo-to je nato dovršeno zaigral dve Etudi, ki jih je Roberto Lagana' spisal z jasnimi namigi na Bachove Suite, sledil pa je po-klon mojstru 20.stoletja Arnoldu Schön-bergu s Fantazijo op.47 za violino in klavir. Skladatelj je dosledno uporabil sredstva svoje glasbeno-matematične teorije, ki je znana kot dodekafonski sistem: v tonalno breztežnem prostoru oblikujeta instrumenta dialog, ki se razvija razgibano in vseskozi zanimivo, koncert pa je zaokrožila skladba, ki jo je pokojni Giampaolo Coral spisal leta 1997 za širši ansambel, kasneje pa priredil za kvintet: Demoni in nočne prikazni mesta Perla, vokalno-instrumentalno odrsko delo, je navdahnil slikar in pisatelj Alfred Kubin, ki je s preroško jasnovidnostjo napovedal krvavo črno obdobje nacistične diktature. Različica za kvintet, v katerem se je glasbenikom pridružil hornist Dimer Maccaferri, kaže na tenkočuten okus, s katerim je Coral udejanjil svoje glasbene ideje: s petimi instrumenti se še bolj jasno razodeva značaj skladbe, ki zna poustvariti občutek tesnobe, ne da bi pozabila na lepoto. Icarus Ensemble si je z občuteno in doživeto izvedbo prislužil veliko aplavzov. Katja Kralj ssg - Decembra Hrestač, Rumiz, Tinkara Kovač projekt dobi izrazito političen pomen in še marsikaj Knjiga State in Time, ki jo predstavlja angleška založba Minor Compositions, se posveča preučitvi pojma »države«, kot ga pojmuje slovenska avantgardna skupina Irwin ter nasploh pomena, ki ga država ima v sodobnih družbah - natančneje njenih političnih, ideoloških, estetskih in umetniških razsežnosti. Avtorji prispevkov, ki so zaobjeti v knjigi, so: Inke Arns, Huang Chien-Hung, Eda Čufer, Marina Gržinic, Irwin, Tomaž Mastnak, Viktor Misiano, Alexei Monroe, Ian Parker, Avi Pitchon, Stevphen Shu-kaitis, Slavoj Žižek in Jonah Westerman. Prispevki zadevajo predvsem projekt State in Time (Država v času) in postavljajo zanimiva vprašanja o tem, kaj država pomeni ljudem in kaj vse lahko simbolizira, torej načine, kako posamezni državljani dojemajo, sprejemajo, preoblikujejo ali zavračajo njeno simboliko glede na osebna prepričanja, lastne življenjske izkušnje, politične dogodke, zgodovinske kontekste oziroma glede na časovno obdobje, v katerih se pojavijo. Iz večine prispevkov izhajajo zanimive ugotovitve, ki poudarjajo politični pomen umetniškega projekta Neue Slowenische Kunst (NSK), manj pozornosti pa je posvečene sicer ključnim umetniškim elementom projekta. Projekt NSK State in Time je nastal leta 1992 in se od vsega začetka prepletal z dogodki, ki so se v devedesetih letih odvijali v bivši Jugoslaviji in naposled privedli do njenega razdora. Umetniški projekt NSK-ja je takrat dobil izrazito politični pomen: o tem Potni list NSK za državljane prve globalne države pričajo na primer potniške izkaznice NSK-ja, za katere so v dramatičnih vojnih okoliščinah zaprosili nekateri državljani iz bivše Jugoslavije v upanju, da bi lahko prestopili meje in našli pot do zavetja. Uporabili so jih na primer nekateri posamezniki, ki so tedaj zapuščali Sarajevo. Na tak način je Irwi-nov/NSK-jev projekt postal družbeno-poli-tični pojav in odprl potrebo po novih razlagah o vlogi umetnosti v sodobnih družbah. Kasneje se je pripetilo še to, da so za potniške izkaznice NSK-ja zaprosili nekateri Afričani, ki so informacije najverjetneje dobili s pomočjo novih medijev ter olajšanega dostopa do informacij na globalnem spletu. Na primer, kot piše v enem izmed zaobjetih prispevkov, skupina Nigerijcev iz mesta Ibadan je zaprosila za državljanstvo NSK v upanju, da bi jim slednje omogočilo azil in jim nudilo boljše življenjske pogoje v kateri od evropskih držav - če že ne v državi Nove Slovenske Umetnosti. Prav tako zanimivo je tudi dejstvo, da je ponekod potniška izkaznica NSK-ja dejansko stopila v veljavo ter dobila konkreten simbolični pomen. Nekateri »NSK-jevci« (oziroma tisti, ki so zanjo zaprosili) so jo v praksi uporabljali kot osebni dokument. Projekt Države NSK, ki je utemeljen predvsem v času, manj pa v prostoru, še vedno obstaja in se postopno razvija. Gre za projekt s potencialno zelo širokim časovnim razmahom, ki presega umetniško raven. Državljani NSK-ja so se oktobra 2010 sestali na kongresu v Haus der Kulturen der Welt v Berlinu, kjer so določili nadaljnje projekte in smernice za umetniško in družbe-no-politično udejstvovanje ter posodobili komunikacijo. Mitja Stefancic Predpraznični dnevi ponujajo tudi prijateljem Slovenskega stalnega gledališča kopico zanimivih dogodkov. V četrtek, 11. decembra, bo Modri program predstavil baletno predstavo Hrestač v izvedbi ansambla Balletto di Roma, za katero ostajajo na voljo pri gledališki blagajni še zadnje vstopnice. 16. decembra bo velika dvorana gostila pisatelja Paola Rumiza, ki bo predstavil svojo novo knjigo z zgodbami s severno-vzhodne fronte, zgodovina pa bo tudi snov zanimivega koncerta Slovenske filharmonije, združenih zborov in solistov, ki bodo 23. decembra pod vodstvom Stojana Kureta izvedli program s skladbami, ki so vezane na svetovne vojne ali so nastale v vojnem času. Društvo Razseljeni bo 19. decembra predstavilo svojo »živečo fotografsko razstavo« Cont(r)atto, glasba Tinkare Kovač, njenega benda in številnih gostov pa bo zaživela na koncertu Moj Trst, ki bo na sporedu v soboto, 20. decembra. Pred silvestrskim večerom, v torek, 30. decembra, pa se bodo abonenti in gledalci lahko podali v Ljubljano na ogled muzi-kala Lizistrata. Blagajna gledališča že sprejema rezervacije za avtobusni prevoz. 1 2 Nedelja, 7. decembra 2014 OBLIKOVANJE / OBLIKOVALSKI PREDMETI IZ PETDESETIH Retromanij a Sanela Čoralič Pred časom smo po televiziji lahko sledili televizijski seriji Oglaševalci (Mad Men), ki je sestavljena iz kratkih novel o ljubezni in razočaranju v pisarniških nebotičnikih in ameriškem predmestju 60. tih let prejšnjega stoletja. Serija ima sedem sezon, doživela pa je takšen uspeh, da jo lahko označimo za kultno serijo. Oglaševalci so namreč osredotočeni predvsem na moč sloga in prefinjenost in so močno zaznamovali tudi oblikovanje in modo zadnjih let ter postali uspešno tržno orodje. Analitiki vidijo učinek Mad Menov v vsem: od mode, pohištvene industrije do mode pitja koktajlov z vsebino viskija. In prav ta učinek Oglaševalcev je iztočnica prispevka, v katerem bomo predstavili nekatere ikone modernega designa, ki so tudi po zaslugi serije postale ponovno moderne in po katerih je povpraševanje naraslo. Oblikovalci serije se tako niso omejili le na klišeje iz tega obdobja, kot je pohištvo ameriških zakoncev Eames, ampak so posneli hiše, ki so opremljene tudi s pohištvom iz 50. let in celo starejšim. Prav ta trend pa je bil viden tudi na letošnjem Salonu pohištva v Milanu, kjer so mnoga podjetja ponujala svetila, ki so oblikovna replika svetil iz 40. in 50. let prejšnjega stoletja, podobno pa velja tudi za kredence oz. ko-mode in klubske mizice, ki so domi-nirale v tistem času. V Oglaševalcih ima vsak predmet svoje ozadje, kot iztočnico pa bi vzela danskega oblikovalca pohištva Arneja Vodderja, čigar pohištvo ni neposredno imenovano v seriji, dej- stvo pa je, da so vsi takratni oblikovalci posnemali komode po tem danskem oblikovalcu. Arne Vodder (1926 - 2009) sicer ni bil tako slaven kot njegov stanovski kolega in soimenjak Arne Jacobsen, ampak vseeno si zasluži pozornost in podrobnejšo predstavitev. Gre za oblikovalca, ki je bil učenec v tistem času zelo uspešnega Finna Juhla, s katerim je kasneje tudi uspešno sodeloval. Še preden se je Vodder povsem posvetil pohištvu, je leta 1951 odprl biro skupaj z arhitektom Antonom Borgom, s katerim je oblikoval nekaj več kot tisoč niz-kocenovnih hišic, ki so doživele izjemen uspeh. V 50. in 60. letih, ko je Danska širom po svetu začela sloveti po svojem pohištvu, je Arne Vodder oblikoval serijo predmetov, zelo rad pa je uporabljal tikov les in palisander, njegovi kosi pohištva pa so brez ostrih robov. Zelo znan je postal po kredenci iz palisandra, ki ima predala oblikovana tako, da ni potrebno vstaviti ročajev. Kupcem lepega in prefinjenega pohištva se je priljubil tudi s kombinacijo eksotičnega lesa in barvnimi ploščami. Organske oblike pa so mu bile ljube tudi pri oblikovanju zof, miz in drugih predmetov. Vodderjev slog oblikovanja je bil odlično opazen v Oglaševalcih, ker so na njegove kredence ali mize polagali stvari oz. spominke, ki so jih protagonisti serije kupovali na različnih koncih sveta. V seriji je bilo tudi videti, da je Vodderjevo pohištvo krasilo Belo hišo, banke, letališke pisarne, ambasade in hotele po vsem svetu. Arne Vodder ostaja najbolj poznan po svojih kredencah, ki jih je v 50. in 60. letih proizvajalo podjetje Si- bast Furniture in ki imajo še danes visoko vrednost. In da so takšne kredence postale letos pravi modni hit, dokazujejo sodobna pohištvena podjetja, ki so v svojo ponudbo vključila podoben, če že ne čisto enak slog. Notranja oprema serije Oglaševalcev pa je bila navdih za predstavitev še enega danskega oblikovalca - velikega arhitekta in oblikovalca Arneja Jacobsena (1902-1971). Soimenjak Arneja Vodderja je bil velika arhitekturna zvezda že za časa življenja. Bil je bil prepričan, da so predmeti udobnejši, če bolje izgledajo. Na vprašanje nekega danskega novinarja, ali uživa le arhitektonsko oblikovane slaščice, je oblikovalec nekoč odgovoril, da so torte običajno boljšega okusa, če so estetsko privlačne. In tako se je arhitekt in oblikovalec držal tega pravila in izdeloval le lepe reči, vendar pa je kljub popularnosti in odličnem dizajnu ostal enigmatična osebnost, za katero lahko trdimo le, da je bil velik estet, ki je verjel v prave proporcije. Jacobsen se je rodil leta 1902 v Kobenhavnu, svoje znanje pa je pridobival na domači Kraljevi umetnostni akademiji. Navdih je iskal v delih vodilnih oblikovalcev in arhitektov svojega časa, proslavil pa se je z učinkovitim prepletom funkcije in forme. V letu 1930 je Arne ustanovil svojo lastno oblikovalsko podjetje in samostojno deloval kot arhitekt ter oblikovalec interierjev, pohištva, tekstila in keramike. Od leta 1956 je bil tudi profesor na Royal Academy of Arts v Kopenhagnu, za svoje delo pa je prejel več priznanj. Njegovi oblikovalski kosi so status klasikov dobili že, ko je bil oblikovalec še živ. Jac- obsenova najbolj znana arhitekturna projekta sta St. Catherine's College v Oxfordu ter SAS Hotel v Kopenhagnu. Prav v slednjem so vsepovsod postavljeni naslanjači Egg, ki jih je arhitekt in oblikovalec oblikoval prav za ta hotel. V njem je načrtoval in oblikoval vse do potankosti. Zasnoval je celoten interjer, pohištvo, svetila, preprogo, posodo in celo pepelnike, med njimi pa tudi znameniti naslanjač Egg, ki je svoje mesto sprva dobil v hotelskem predverju. Jacobsenov fotelj označujejo za triumf celostnega oblikovanja ustvarjalca, ki ga je ta v svojem plodnem življenju dokazal skozi marsikatero kreacijo in arhitekturno zasnovo. Naslanjač je s svojo organsko obliko skorajda vsakokratni kontrast pretežno poševnim in navpičnim površinam prostorov in stavb. Zanj je oblikovalec uporabil takrat popolnoma novo tehniko, oblazinjeno školjko, ki jo podpira močna struktura. Njeno popolno obliko pa je Jacobsen iskal v svoji domači garaži. In če se je v kolektivno zavest najpogosteje vpisal močno rdeče žareč zaobljen fotelj, ima ta mnoge podobe različnih materialov in barv. Vsake toliko časa podjetje Fritz Hansen, ki izdeluje fotelj že od njegovega prihoda na tržiš- če, izda tudi primerke omejene serije, ki skozi čas dobivajo na vrednosti. Gre namreč za design kose, ki z leti postajajo zanimivi tudi za zbiratelje in ljubitelje posebnih izdaj. Sofisticirana, privlačna in elegantna pa je tudi Jacobsenova zofa Swan, razširjena različica istoimenskega fotelja, ki prav tako zajema ukrivljene in elegantne oblike. Tudi ta zofa je bila narejena za opremo hotela SAS Royal Hotel v Kobenhavnu, v katerem je navdih za svoj film 2001: Odiseja v vesolju črpal tudi režiser Kubrick. V tem filmu je režiser uporabil celo jedilni pribor iz nerjavečega jekla, ki ga je Jacobsen oblikoval za ta hotel. Retromanija torej, ki se je v zadnjem času pojavila vse okrog nas, vsekakor budi hrepenenje. Vendar pa na preteklost gledamo z očmi sedanjosti. Tako je tudi z ameriško televizijsko serijo Mad Men, ki na ironičen in hkrati zelo realističen način opisuje kulturne, družbene in politične razmere v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja, ki pa temeljijo na današnjem znanju. Podobno velja tudi za oblikovalske predmete, ki zrcalijo estetiko petdesetih let, hkrati pa sta v njih prisotna tehnologija in znanje današnjih dni. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 13 VINO, VSELEJ PRIMERNO DARILO (2) Rozine niso samo za potico Toni Gomišček (besedilo in fotografije) PX, Pedro Ximenez V Andaluziji je doma eno najbolj norih sladkih vin na svetu, njegova visokost Pedro Ximenes. Feničanska Xera, ki je bila več stoletij arabski Sherish, po letu 1264 pa španski Jerez de la Frontera, je od nekdaj središče vinorodne Andaluzije, takšni in drugačni »še-riji« pa so stoletja veljali za najbolj cenjena vina starega sveta. Legend, ki spremljajo PX, je ogromno, vendar so z genetskimi analizami potrdili, da sorta ni renskega izvora, ki naj bi jo po eni izmed legend prinesel nemški vojaški plačanec v flamski vojski Peter Siemens, ampak da gre za sorodnika arabskega belega namiznega grozdja gibi, ki so ga najverjetneje Mavri v srednjem veku prinesli na Iberijski polotok. Prav lahko si predpostavljamo, da so muslimanski zavojevalci spodbujali sušenje grozdja za pridobivanje sladkega mošta, ki so ga uporabljali kot sladilo. Vinogradniki še danes razgrnejo po trgatvi grozdje na športam podobne okrogle preproge iz naravnih vlaken, kjer jih vroče sonce španskega juga hitro osuši in skoraj zapeče, tako da sušenje nadaljujejo z združitvijo grozdja z dveh šport na eni, z drugo pa ga pokrijejo. Med sušenjem na soncu jagode potemnijo, sladkorji se zgostijo in kisline padejo, tako da bi bilo vino iz takega mošta prav dolgočasno, če ne bi v Jerezu poznali in uporabljali prav posebne rešitve: vrenje mošta in zorenje vina po posebnem sistemu, imenovanem solera. Gre za več nadstropij visoke skladovnice sodov, ki so v uporabi že stoletja, in iz katerih se vino jemlje po malem iz spodnje vrste, odvzeto količino pa nadomesti iz vrste nad njo. S tem stalnim mešanjem vsebine ohranjajo na delu kvasovke, ki uspejo preživeti tudi pri višjih alkoholnih stopnjah, vendar v vinih, ki jih ne dodatno ojača-jo z žganjem, ni alkohola nikoli več kot 15 do 16 vol %, sladkorja pa vsaj 212 g v litru vina. Zgornja meja alkohola, vendar v tem primeru gre za ojačano vino, lahko doseže 22 vol %. Ironija zgodovine je, da so Špance naučili pripravljati destilate muslimani, ki alkohola sicer ne pijejo, so ga pa uporabljali za razne alki-mistične poskuse in pripravo dišav. PX je prav zato car, vino za izjemne priložnosti, vinski vitez, ki užene najhujše tekmece v tekmi za naklonjenost zelo sladkih jedi. Ta ga priporoča k vaniljevemu sladoledu, drugi k čokoladni strjenki, tretji k figovi krostati ali »siru« iz kutine. Velja ga poskusiti tudi h kakemu močnemu rokfor-ju, ali pa k Zidaričevemu jamarju. Pravi uži-vači ga sicer pijejo samega, prijetno ohlajenega, oviti v dim pristne havanke, ki jo včasih celo ovlažijo z vinom. Zibbibo in Muškat s Pantelerije Primorci pravimo rozinam cebivo, v nekaterih narečjih kar c'biva, beseda pa je arabskega porekla (zabib). Jug Italije, kjer so se v srednjem veku nekaj časa tudi pozdravljali s Selam alejkum - Alejkumu selam (Mir s teboj - In tudi mir s teboj), slovi po sladkem vinu, pridelanem iz sušenega grozdja (zibbibo), ki je temnejše barve, kakor tudi po sladkem vinu, ki so mu vrenje zaustavili z dodajanjem alkohola (moscato di Pantelleria), in ki je svetlejše. Prijatelj Ettore Alagna iz Marsale, s katerim sva se spoznala pred petnajstimi leti na sejmu sladkih vin Vinoro na Siciliji, me med vsakim obiskom na njegovi stojnici na ve-ronskem Vinitaly dobesedno prisili poskusiti enega in drugega, pa čeprav imam raje njegove suhe marsale. Zraven mi ponudi piškote iz mandljeve moke ali kako drugo drobno pecivo in ne pozabi dodati, da žal nima pri sebi prave cassate: tista je šele prava spremljava so to sladko vino. Mimogrede: vinogradi na Panteleri-ji, kjer trte vzgajajo v obliki bonsai drevesca in vkopane v nekakšne jame, tako da veter brije preko njihovih vej, so od letošnjega 24. novembra na spisku Unescove kulturne dediščine. Slamnato vino ni iz slame V vinorodnih deželah, ki so nekako na pol poti med južnimi, kjer grozdje presuši-jo na soncu, in severnimi, kjer si lahko privoščijo izsuševanje grozdja na trti v vinogradu, se je uveljavilo sušenje na slami. Slama seveda ni pogoj, le ime je ostalo: vin de paille (F), slamove vino (CZ), straw wine (D), slamnato vino... Pridelovalci izberejo najbolj zrele in povsem zdrave grozde, jih nežno položijo na zračno podlago in nato prepustijo večtedenske-mu, lahko celo večmesečnemu sušenju. Jasno, dalj časa kot sušenje poteka, manj bo v jago-dah-rozinah soka in manjši bo izplen. Ponekod se zadovoljijo s petina običajnega donosa, drugje se ne ustavijo do desetine, za res izjemne nektarje, ki jih je sveti Eligij imenoval med muz, pa so potrebne še večje žrtve, celo po več deset kilogramov grozdja za liter vina. »Bližnjica« z uporabo sušilnikov je prepovedana. Kot tudi ledenega vina ne smemo pridelovati v zamrzovalnih komorah, čeprav bi lahko brez težav poustvarili pogoje za zamrznitev vode v jagodi... Vinarji iz različnih vinorodnih okolišev poskusijo pripraviti njihov sladki nektar iz najbolj značilnih krajevnih sort. Ponekod, predvsem v Franciji, pravilniki natančno zapovedujejo uporabo prav določenih sort, pri nas je izbira prepuščena vinarjevim odločitvam, željam in izkušnjam. Še nedolgo tega sta bili na našem območju najbolj cenjeni sladki vini pikolit in refošk. Kot namig popotniku, kaj je vredno poskusiti na poti med Benetkami in Trstom, ju najdemo napisane že na srednjeveških zemljevidih. Primorci danes sušimo predvsem rebulo, malvazijo, klarnico, refošk, nekaj malega pikolita, rumenega muškata, verduca in drugih sort. Zmedi s tokajem naj bi botrovala prav začetna uporaba iz Bordoja prinesenega sau- vignonassa za pripravo sladkega vina, ki so mu ponekod pravili malaga, drugod tokaj. Toda to je druga zgodba. Sklicujoč se na zapise Matije Vertovca (Vinoreja za Slovence, 1844) v Vipavski dolini (neupravičeno?) uporabljajo izraz pikolit za vse vino iz sušenega grozdja, tako belo kot rdeče. Dolgotrajno sušenje v hladnem okolju ne uniči kisline, zato so takšna vina bolj harmonična od tistih, sušenih pod žgočim soncem. Toda tudi mošt iz tako posušenih jagod ima težave pri vrenju, ki lahko traja več let. Običajne glivice niso dovolj, saj je zanje okolje presladko, tako da se s težavo spravijo na delo, ko pa postane preveč alkoholno, jih večina pomre. Nekateri pridelovalci so spoznali, da je vrenje v manjših sodčkih, v katerih puščajo droži prejšnjega vina, primernejše od vrenja v novih ali opranih velikih sodih. Mikrobiologi med enologi so ugotovili, da so vinarji s tem sami naredili izbor odpornejših kvasovk in ga z uporabo droži obnavljajo iz letine v letino. Slamnata vina iz različnih vinorodnih okolišev zelo različna, zaradi ponekod ohlapne zakonodaje glede stopnje sušenja jagod pa so si lahko različna tudi vina posameznih pridelovalcev. Splošnega napotka glede priložnosti, kdaj oziroma v družbi s kakšno hrano najbolj prijajo, ne morem dati. Nekatera kličejo po orehovi potici, druga po katalonski kremi, tretja po čokoladi, četrta po kakem siru, peta po prefinjenih jetrnih paštetkah, četrta bi sodila km postrvi z mandlji, peti so dovolj praženi lešniki in suho sadje. Navajeni smo jih ponuditi k sladicam, toda vinski svetovalci so vse bolj naklonjeni njihovi uporabi kot aperitivu. Izbira naj bo osebna. Rojevanje slovenskega svetega vina Bil je veliki petek. Aleš Kristančič - Movia mi je sporočil, da bo stiskal grozdje. Pogledal sem na koledar: ne, ni bil prvi april. Le kaj ima za bregom, sem si mislil. Previdno sem ga vprašal, če se mu morda meša, če me kliče šest mesecev prepozno ali prezgodaj, saj je vendar pomlad, ko trte šele poganjajo. »Ne, pridi, boš videl, kako bo pritekel mošt iz grozdja, ki smo ga sušili celo zimo. Letos bomo pripravili naš prvi vin santo, sveto vino,« me je pomiril. To je zvenelo že bolj prepričljivo in urno sem se odpravil na njihovo domačijo v Ceglo, kjer je že bilo zbranih kar nekaj po-membnežev, med njimi tudi Lojze Peterle, takratni predsednik slovenske vlade. Ko sem prišel, je bila večina grozdov že v stiskalnici. Zunaj jih je bilo le toliko, da smo videli, kaj je z njimi naredila dolga zima. »Se še spominjate kakšno rebulo smo trgali?« je začel Aleš. Da so bile jagode zdrave, polne soka, kožica gladka, zlate barve z rjavimi pikami, peclji trdi in zeleni, je nadaljeval. Tako grozdje so položili v zabojčke in zložili na prepišno podstrešje, ga med zimo nekajkrat pregledali, da se ne bi pojavila pe-pelnata plesen, in budno spremljali njegovo sušenje. Voda iz jagod je počasi hlapela, ko- žica je postajala vse bolj zgubana, njena barva je rjavela, peclji so oleseneli. Poskusili smo par rozin; bile so sladke, kaj bi drugega bile, toda močno smo dvomili, da se bo iz njih iz-cedilo kaj soka. Ko je Aleš zaprl pokrov stiskalnice, se mi je zdelo, da zapira loputo na astronavtski kabini. Pripravljali smo se na polet, za katerega nihče ni natančno vedel, kam nas bo pripeljal. Stiskalnica je hitro opravila prvi del opravila, iztisnila zrak, toda potem je bilo potrebno čakati, čakati in čakati. Končno so pritekle prve kapljice nektarja. Gostitelj nas je zmagoslavno pogledal, z očmi pa je iskal predvsem odobravanje očeta Mirka, ki mu je dovolil, da del grozdja ni takoj predelal v vino. Seveda je bil tudi ta stari Movia zadovoljen, njegova usta pa so se razlezla v še toliko večji nasmeh, ko je sok tudi poskusil. »Fantje, to bodo naši izbrani plodovi,« je nato zmagoslavno rekel Aleš in nas povabil na malico, da ne bi predolgo vztrajali ob stiskalnici in poskusili preveč vina. Tako, na hitro izračunano, je grozdje, ki bi navrglo hektoliter, dalo manj kot pet litrov mošta. Toda medtem ko bi bila navadna rebula pomladi že najverjetneje prodana, se je za vino iz sušenega grozdja šele začela dolga pot zorenja v hrastovih sodčkih. Ko smo se leto kasneje ponovno dobili ob stiskanju izbranih plodov, smo vino že lahko poskusili. Vsa dobrota tega sveta se je skrivala v njem, in čeprav je bilo zgolj iz rebule, je njegov vonj spominjal na najrazličnejše zrelo sadje, od fig do suhih sliv, kandiranih breskev in pečenih jabolk s smetano in medom, vaniljo, trpotčev sirup... Stekleničko tistega vina še vedno skrbno čuvam v kleti, saj zaupam vinarjevim besedam, da bo svoj vrh doseglo šele po nekaj desetletjih. Pri Movii so kasneje postopek še nekoliko izpopolnili, h grozdom rebule primaknili pikolit in združili pozno trgatev, začetno sušenje na prepišnem podstrešju in zaključno zorenje grozdja v vlažni kleti, kjer pečat vinu, ki se zdaj imenuje Esenca, doda plemenita plesen. Steklenico takega vina lahko sveti Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz mirno založijo... 3xP: posebnost, ponos, prestiž Vince vince, ku je dobro, vince, vince, ku je sladko, vince, vince dol teče gladko, vince, vince le pijmo ga... ste prepevala beneška trubadurja Guido in Franco. Konjički škrebljajo, ker vozjo težko, ker vince peljajo, k'je močno sladko, je zapisal blaženi Anton Martin Slomšek. No, vse ni ravno sladko. Pravzaprav so sladka vina redka in zato svojevrstna posebnost. Vinar, ki mu uspe pridelati izjemno sladko vino, je nanj upravičeno ponosen. Poskusiti ga, je doživetje, ki ga nikoli ne boš pozabil, Je pravi prestiž. 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / Drevo in človek, človek in drevo. Po keltskem izročilu so korenine drevesa človekova glava, človek je torej narobe obrnjeno drevo. Od kod ta spojitev drevesa in človeka? Stari Kelti so v drevesih zaznali močno energijo. Drevesom so pripisovali simbolne lastnosti. Bukev je zadobila lastnosti ustvarjalnosti in vedrine, hrast je bil simbol moči in plodnosti, vrba vir ljubezni in zdravja. Veneti pa so lipo zaradi lepote in zdravilnih lastnosti imenovali drevo življenja. Ko si Slovenec danes želi, da bi se mu kaj dobrega in lepega uresničilo, »potrka na les«. V lesu, v drevesu so po ljudskem izročilu duhovna bitja: v svetlem, belem lesu bivajo celo »dobri duhci«, in če potrkamo nanj, se nam uresničijo dobre želje. Kdo izmed nas ni vsaj enkrat v življenju zaznal vonja po svežem lesu ali se zazrl v kolobarje požaganih dreves in preštel njihovo starost? Drevesa so pljuča človeštva, pomagajo nam živeti. Drevo in človek sta usodno povezana z vdihom in izdihom. Oba se ciklično prenavljata, ta- »Sočutje do narave mora stati na istem temelju kot sočutje do človeka.«(Lenart Škof) ko kot se spreminja in na novo sestavlja celotno človeško in naravno življenje. Dan se prevesi v noč, pomlad v poletje, jesen v zimo, otroštvo rojeva mladost, odraslost in starost... Ob mednarodnem letu gozdov smo leta 2011 na naši šoli začeli razmišljati o tej čudoviti simbiozi med človekom in naravo. Zato smo vzpostavili stik z raznimi kraškimi jusi, da bi nekje na Krasu lahko sami sadili drevesa. Prisluhnili so nam člani bazovskega jusa in njegov predsednik g. Marco Arduini, oče našega bivšega dijaka Matije. Prepričati smo morali tudi upravo Gozdne straže, da je kraško gmajno še vedno smiselno pogozdovati. Junija 2013 smo postavili temelje našemu drevesnemu Kolobarju. S privoljenjem občinske komisije smo na območju Štjrnce v bližini spomenika bazoviškim žrtvam najprej postavili kamen, ki predstavlja začetek in center našega Kolobarja. Kamen je izklesal in nam ga podaril g. Armando Leghissa, oče našega dijaka Henrika. Pri postavitvi pa sta nam pomagala tudi Martin Mesar in David Fonda, oba »naše gore list«! Kamen je postavljen tako, da ob pomladnem in jesenskem enakonočju točno ob 6.48 prvi sončni žarek izza Kokoši posije naravnost skozi režo v kamnu in nam pokaže smer, v kateri so in bodo v krogih zasajena drevesa. Tako kot se v kalu širijo krogi, ko vanj vržeš kamen. Postavitev kamna in posaditev prvega drevesa smo slovesno obeležili s kulturnim programom ob zaključku šolskega leta 2012/2013. G. Marco Arduini je posadil prvo drevo: lipo. Pred tem slavnostnim dogodkom je na šoli potekal natečaj za izbor napisa na kamnu. Vsak dijak je sestavil misel o naravi in človekovi povezanosti z njo. Izbrali smo misel »KAMEN SEM« bivšega dijaka Boruta Švare, ki je danes vklesana v našem kamnu sredi bazovskega travnika. Septembra 2013 smo dijaki ob jesenskem ena-konočju posadili 33 dreves, med temi: javor, beli in črni gaber, koprivo, bukev, dob, divjo češnjo, reše-liko, nagnoj, divjo jablano, oreh, divjo hruško, lipo, mali jesen, hrast, puhasti hrast, beli trn, črniko, in tako uresničili 1., 2. in 3. krog našega Kolobarja. Ob letošnjem jesenskem enakonočju, 23. septembra 2014, smo dopolnili še 4. in 5. krog. Drevesa, ki jih je tudi tokrat podarila drevesnica iz Čente v Beneški Sloveniji, so posadili prvošol-ci našega zavoda. Pred burjo in divjimi živalmi smo vse sadike zavarovali z mrežami, ki nam jih je podaril vaščan iz Bazovice. Dijaki so ob tej priložnosti zapisali nekaj svojih misli. ... Zbrali smo se ob 8.30 pri Kalu v Bazovici. Skupaj s profesorji smo po poljski stezi prišli do našega kamna. V že izkopane jame smo prvošol-ci posadili vsak po eno drevo. Sama sem posadila mlad javor. Pri sajenju so nam pomagali dijaki višjih razredov. Dijaki mehanskega oddelka so nam pripravili bakrene ploščice z imenom dijaka-botra in imenom drevesa. Ploščico smo postavili v zemljo ob korenine drevesa. Nato smo drevesa zalili z vodo, ki smo jo zajeli v bližnjem kalu. Petra Francia Že od začetka Kolobarja urejujem neke vrste »gozdni urbar«. Vanj zapisujem podatke: številko in koordinato posaditve, vrsto in ime drevesa, ime in priimek botra in datum posaditve. Vsakemu drevesu in botru pripada ena stran zapisa. S podpisom se boter obveže, da bo svoje drevo negoval in zanj skrbel. Prvo drevo vsakega kroga je posajeno točno v smeri, ki nam jo nakazuje reža v kamnu, naslednja drevesa so razvrščena v smeri sonca, v razdaljah 2 n. Letos sta se našemu sajenju pridružila dva bivša ravnatelja zavoda Stefan: ravnatelj Pino Ru-dež, ki je posadil puhasti hrast, in ravnatelj Igor Sancin, ki je posadil črniko ali zimzeleni hrast. Oba bivša ravnatelja bosta tako še naprej simbolno povezana z našo in svojo nekdanjo šolo. Vera Sturman V spomin na preminulega profesorja Davorja Pečenka je ob letošnjem pomladnem enakonočju naš bivši dijak Henrik Sturman posadil lipo. Andrej Pernarcich ... Ko je profesor s starim šolskim zvoncem dal znamenje za začetek, je najprej stekla čistilna akcija. Počistiti smo morali plevel, ki se je zarasel okrog naših lanskih dreves. Obenem pa smo novim botrom porazdelili sadike novih dreves. Ob koncu smo se vsi, dijaki, učno in neučno osebje, okrepčali ob prijetni zakuski in nato meri- dijaki j. stefana na kolobarju SONCE ZEMLJA, KAMEN, NEBO ... ali kako počlovečiti drevo Nedelja, 7. decembra 2014 1 5 li naše moči s profesorji pri vlečenju vrvi. Dvakrat smo jih premagali. Bilo je zelo zabavno in komaj čakam, da se bomo spet vrnili na bazovsko gmajno. Menim, da je projekt Kolobar najlepši, ki ga je šola doslej izvedla. Ivana Zidarič Jaz sem lani posadil oreh. Vesel sem, da lepo uspeva. Mislim, da je ta pobuda koristna. Lepo je preživeti jutro v naravi. Lepo je tudi to, da bo vsak dijak imel svoje drevo, ki ga bo spremljalo skozi vse življenje. Matej Gruden Midva sva s seboj prinesla kitaro in harmoniko, da bi vsem prisotnim polepšala dan. Igrala sva skladbe narodnozabavnih ansamblov Avseni-kov, Slakov, Modrijanov in Gadov. Prvič sva skupaj igrala in pela na veliko veselje dijakov in profesorjev. Jurij Lavrenčič in Andrej Bachi Ravnatelj Primož Strani nas je najprej toplo pozdravil in nam razložil, zakaj smo se zbrali. Poudaril je pomen druženja in pripadnosti naši šoli in nas tudi spomnil, da smo na travniku, blizu katerega stoji spomenik bazoviškim žrtvam. Ob nasilju in zatiranju slovenskih korenin bomo mi dijaki s sajenjem novih dreves dokazali, da smo še vedno prisotni na tem območju in da bomo tu tudi ostali. Profesor pa nas je še spomnil na simbolnost kamna in sonca, trdnosti in svetlobe, luči, torej Zemlje in Sonca, s katerima so spojena vsa živa bitja. Poudaril je še, da se je Kolobar uresničeval s prostovoljnim delom vseh sodelujočih. Lotili smo se dela. Eden je sadil, drugi je oskrboval lanska drevesa, tretji je zalival, nekateri pa so tudi počivali. Matej Perčič in Martin Coffoli V vrsti smo nestrpno čakali svoje malo »drev-ce«. Dobil sem nagnoj. Tega imena dotlej nisem še nikoli slišal. Vzel sem sadiko in začel iskati naj- primernejši dom zanjo. Kraška tla so kamnita, zato sem imel kar nekaj težav pri odstranjevanju kamenja. Nato sem drevo vsadil, ob korenine položil bakreno ploščico s svojim imenom in priimkom ter sadiko zalil. Skrbel bom za svoje drevce in opazoval, kako raste, da ga bom nekoč lahko obiskal tudi s svojo bodočo družino. Jan Grilanc Prepričan sem, da je Kolobar prijetna in koristna pobuda, saj bo lepo vrniti se na bazovsko gmajno čez 50 let in videti, kako so drevesa zrast-la, ter se spominjati lepih časov. Lepo je tudi, ker se ob tej priložnosti družimo in povežemo vsi dijaki naše šole. Upam, da se bo ta dejavnost nadaljevala in da bodo naša drevesa živela 50 in več let. Ivan Gherlani Ko sem slišala za ta projekt, se mi je zamisel zazdela nenavadna, posebna. Ko sem prišla na gmajno in zagledala drevesa in v sredini kamen, sem se sajenja resnično razveselila. Zamisel, da smo v stilu z naravo, se mi zdi zelo zanimiva in poučna. Všeč mi je bilo saditi drevesa in preživeti nekaj časa v naravi. Komaj čakam dan, ko bomo šli ponovno pogledat naša drevesa. Upam, da bo moje še živo. Na Kolobarju smo naredili nekaj dobrega za naravo in smo se tudi zabavali. Spoznali smo nekatere vrste dreves, ki so značilne za Kras, in smo se jih tudi naučili saditi. Julija Kralj, Tija Zobin, Lara Betocchi Vsak človek goji v življenju neke odnose. Med te spadajo tudi stiki z naravo. S tem projektom naravo spoznavamo, jo spoštujemo in varujemo. V naravi se počutim svobodnega, v njej čutim neznano moč, ki kroži po mojem telesu. S Kolobarjem pomagamo našemu planetu, da se regenerira. Ivan Kocman, Patrik Pregarc, Aleksander Daneu Kolobar je zanimiv, ker spoznamo prvošol-ce in dan preživimo v prijetnem vzdušju v naravi. Moram povedati, da sem se letos ob jesenskem enakonočju v Bazovici res dobro počutil. Pomagal sem sošolcem iz prvih razredov. Mislim, da je to najboljši način, da se dijaki med seboj spoznavamo in sodelujemo. Martin Pettirosso, Kevin Bržan, Giulio Crasso Upam, da bodo ta drevesa pomagala živalim in celotnemu naravnemu okolju. Človek bi moral vedno živeti v simbiozi z naravo. Večkrat se zgražam nad ljudmi, ki po gozdovih ne odlagajo samo smeti, temveč tudi obra- bljeno šaro, namesto da bi jo darovali v dobrodelne namene. Ivan Suppani, Nejc Kravos NARAVA smo mi in narava je naš dom. Iz nje izhaja vse, kar potrebujemo. Zato živimo v skladu z naravo, z njenim ritmom, z njenim vdihom in izdihom in... ne huduj-mo se nanjo, če je naprimer vreme drugačno, kot bi si ga želeli! Rok Samsa Iskrena hvala vsem, ki so nam prostovoljno in radodarno pomagali oblikovati naš Kolobar. Dijakinje in dijaki 1.KB, 1.E, 2.KB, 2.E, 3.KB, 3.M in 4.KB DIZJ. Stefana Fotografije: Borut Jogan, Fabio Sturman, Henrik Sturman, Boris Valentič, Danjel Zavadlal, Emil Zubalič. 16 Nedelja, 7. decembra 2014 MANJŠINE / Nekaj podatkov z zasedanja vodstva zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS Manjšinski dnevniki v Evropi se srečujejo s čedalje večjimi finančnimi težavami iS Dnevniki, ki izhajajo v jezikih manjšin, se srečujejo s čedalje večjimi težavami, čeprav je njihova prednost večja zvestoba bralcev kot pri vse-državnih in tudi sicer večinskih dnevnikih. To je bila splošna ugotovitev na zasedanju odbora zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki je potekal pred kratkim v Bratislavi. Manjšinski dnevniki kljubujejo težavam na različne načine, prav no- Na slikah pod naslovom zasedanje odbora zveze manjšinskih dnevnikov, levo Jorgen Mollekaer s spletno izdajo dnevnika Flensborg Avis in Martxelo Otamendi z nedeljsko izdajo dnevnika Berria; spodaj sprejem pri predsedniku republike. beden pa ne more trditi, da ga kriza ni prizadela. Tako se dnevnik danske manjšine v Nemčiji Flensborg Avis spopada z dejstvom, da danščina počasi izgublja vlogo pogovornega jezika, delno zaradi številnih mešanih zakonov, delno pa tudi zaradi premoči nemškega jezika. Kot je povedal odgovorni urednik Jorgen Mollekaer samo desetina pripadnikov manjšine redno uporablja danščino v družinskem krogu. To dejstvo tudi dnevnik sili v dvojezičnost in v zadnjem času objavlja povzetek glavnih člankov tudi v nemščini. Tudi spletna stran je dvojezična: četrtina vsebine je v nemščini. Sploh namenja Flensborg Avis veliko pozornost spletni strani. Ker dnevnik vseh dogajanj ne more kriti, se je povezal z manjšinskimi društvi in organizatorji, ki na spletni strani objavljajo kratka poročila in fotografije svojih dogodkov. To delajo društva oziroma njihovi člani brezplačno in s tem bogatijo informativni del dnevnika. Danska manjšina je razpršena po dokaj velikem ozemlju in dnevnik s svojimi novinarji ne more pokriti vseh dogajanj, prav tako pa nima sredstev, da bi plačeval na desetine sodelavcev. Sicer pa je dnevnik sprožil naročniško kampanjo, ki je namenjena pridobivanju novih naročnikov; v zadnjem letu so namreč zabeležili upad približno 300 naročnikov, ki ga zdaj skušajo nadoknaditi predvsem s pobudami namenjenimi mladim. Madžarski dnevnik Szabadsag, ki izhaja v Cluju v Romuniji, ki bo prihodnje leto slavil 25. obletnico izhajanja, ima velike težave z distribucijo, poleg tega pa upada število naročnikov. Kot je povedal urednik Bence Balazs, namenjajo veliko pozornost spletni strani, ki je plačljiva: brezplačno ponujajo samo prvi odstavek vsakega članka, ostalo besedilo je na razpolago samo naročnikom, naročnina spletne izdaje pa stane 5 evrov mesečno. Izkupiček je skromen. Poljski dnevnik v Litvi Kurier Wi-lenski je spremenil svojo zunanjo podobo, od septembra pa razpolaga z novo spletno stranjo, za katero je zanimanje veliko, saj ima že 200 naročnikov. Finančno stanje dnevnika je še vedno težko, čeprav je Poljska izboljšala sistem financiranja, ki je zdaj dvoletno, tako da sedaj ni treba več vsako leto pogajati za finančna sredstva. Litva pa dnevnika ne financira. Sicer pa je urednik Rajmund Klonowski podal zelo zaskrbljujočo sliko poljske manjšine v Litvi. Nekaj manjšinskih šol so zaprli, sicer pa je šolska reforma določila, da poteka petina pouka v poljskih šolah v litovščini; tudi zaključni izpiti potekajo v litovščini. Prej je bila litovščina državni jezik, zdaj je uradno nacionalni jezik, kar pomeni, da manjšinski jeziki ne uživajo pravic, ki so jih uživali prej. Zadnja novica pa je, da je vlada predložila osnutek zakona, s katerim želi prepovedati dvojezične napise. Predsednik slovaške republike Andrej Kiska sprejel predstavnike zveze manjšinskih dnevnikov Predsednik slovaške republike Andrej Kiska je sprejel člane vodstva zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki je zasedalo v Bratislavi. Predsednik je namenil manjšinskim predstavnikom veliko pozornost; zanimali so ga predvsem njihovi pogledi na nekatera aktualna vprašanja, začenši s stanjem v Kataloniji in v Baskovski deželi, pa tudi s stanjem madžarske manjšine v Romuniji. Glede Italije ga je zanimala ocena o gibanjih za odcepitev Veneta. Manjšine je podprl in jih označil kot sestavni del evropske kulture in pomemben dejavnik uveljavljanja miru in sodelovanja v Evropi. Predsedniku se je za sprejem zahvalila predsednika zveze manjšinskih dnevnikov Edita Slezakova, ki je kratko orisala dejavnost zveze in sestav njenega članstva. Spregovoril je tudi Karl von Habsburg, ki nadaljuje pobudo svojega očeta Otta s podeljevanjem vsakoletnega priznanja novinarju velikega nacionalnega dnevnika v večinskem jeziku, ki je pri svojem delu namenil posebno pozornost manjšinam. Tudi baskovski dnevnik Berria je veliko vložil v obnovo spletne strani. Trenutno imajo 300 naročnikov, ker so Baski navezani na papirnato izdajo. Ber-ria prihaja na domove s pomočjo velikega števila raznašalcev; mnogo jih je aktivistov, ki to delo opravljajo brezplačno. Kljub temu se dnevnik sooča z resnimi finančnimi težavami. Kot je povedal odgovorni urednik Martxelo Ota-mendi, so spremenili nedeljsko izdajo dnevnika, ki se zdaj imenuje Igandea, kar v baskovščini pomeni nedelja. Gre v bistvu za tednik, saj ta časnik vsebuje največ 25 odstotkov tekočih novic, sicer pa ga pripravljajo med tednom, tako da je novinarska zasedba ob sobotah minimalna. Nedeljska izdaja je delno monografska, saj namenja nosilni temi 7 ali 8 strani. Južnotirolski Dolomiten je med vsemi manjšinskimi dnevniki najbolje stoječ, tudi zaradi drugih dejavnosti založbe Athesia, ki je uveljavljena na avstrijskem in nemškem trgu. Vendar tudi Dolomiten beleži 0,7 odstotni padec naklade. Založba, ki je pred kratkim odprla novo tiskarno, veliko vlaga tudi v izboljšanje spletne strani. Odgovorni urednik Toni Ebner je med drugim povedal, da dnevnik omogoča prijavljenim uporabnikom (gre za predstavnike društev in organizacij), da sami nalagajo na spletno stran informacije o svoji dejavnosti. S to pobudo so začeli šele pred dvema tednoma, vendar je zanimanje že sedaj zelo veliko. Seveda je Dolomiten prisoten na Facebooku in na Twitterju in v elektronskih medijih vidi priložnost tudi za oglaševanje, ki na tiskanem dnevniku upada; na lanskoletni ravni se je ohranilo le krajevno oglaševanje. Madžarski dnevnik Uj Szo, ki izhaja v Bratislavi, pa se srečuje s posebno problematiko. Kot je povedala direktorica podjetja, sicer predsednica združenja MIDAS Edita Slezakova, so prejšnji nemški lastniki prodali založbo, ki poleg madžarskega dnevnika izdaja tudi več slovaških časopisov, neki slovaški finančni družbi, ki je založbo kupila zaradi zaslužka, po nakupu pa se je ta družba znašla sredi korup-cijske afere. Res pa je, da prvi znaki niso negativni: novo lastništvo načrtuje 50 odpustov, vendar samo enega med ljudmi, ki delajo pri madžarskem dnevniku. Sicer pa je Uj Szo uspešnejši od poprečja slovaških dnevnikov: naklada je padla za 4 odstotke, medtem ko je slovaško poprečje 9 odstotkov, poleg tega pa je Uj Szo pridobil veliko lokalne reklame, tako da je izkupiček od reklame za 5 odstotkov presegel lanskega. Med drugim, Uj Szo je edini dnevnik na Slovaškem, ki brezplačno ponuja spletno stran. Nedelja, 7. decembra 2014 1 J OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik gorica - Ščetinarji se potepajo zlasti po štmavrskih cestah •• V« V« V • Divji prašiči so grožnja: tri nesreče v dveh tednih Divji prašiči že nekaj let kratijo spanec goriškim vinogradnikom in kmetom, obdelane površine pa niso edino prizorišče, na katerem lahko ščetinarji povzročijo nepopravljivo škodo. Na problem opozarjajo predstavniki združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, ki jih je v zadnjih časih več zaskrbljenih domačinov opozorilo na serijo prometnih nesreč, do katerih je prišlo po štmavrskih cestah ravno zaradi te vrste divjadi. »Tu ne gre le za gmotno škodo, ampak za vprašanje varnosti ljudi,« poudarjajo domačini. Ceste v Štmavru so namreč dokaj ozke, strme, ovinkaste ter obdane z vinogradi in gozdnatimi površinami, tako da je srečanje z divjimi prašiči na njih precej pogosto, kar zlasti velja v večernih in nočnih urah. V zadnjih dveh tednih so prehodi divjih prašičev čez štmavrske ceste povzročili vsaj tri prometne nesreče. Domačinko je velik merjasec presenetil pri nekdanji vojašnici finančne straže sredi vasi: ker ji je žival nenadoma pritekla pred avtomobil, se ji ni mogla izogniti, trčenje pa je bil tako silovito, da je vozilo vaščanke ostalo brez odbijača. Mlajši voznik pa je minulo soboto okrog 23. ure imel podobno izkušnjo po temni cesti, ki pelje skozi Puš-če. Vračal se je domov z odbojkarske tekme, ko je iznenada z rahle vzpetine na cesto skočil orjaški merjasec. Fant je bil dovolj odziven, da ni trčil vanj, a je ob nenadnem zavoju zadel obcestni kamen ter pri tem poškodoval kolo avtomobila. S pokvarjenim kolesom je mladeniču komajda uspelo priti do doma. Škoda je bila torej precejšnja in stroški popravila zasoljeni, mladi voznik pa je imel še srečo, saj bi lahko tudi zapeljal s ceste in zgrmel navzdol. Najhujšo izkušnjo pa je najbrž imel mladenič, ki se je prav tako v Puščah zaletel z mopedom v merjasca, padel in obležal na cestišču. Ščetinar jo je k sreči ucvrl stran, lahko pa bi se zgodilo, da bi ležečega fanta napadel. »Se mora res kaj hudega zgoditi, da se bodo pristojne službe končno resneje lotile tega problema?« se sprašujejo vaščani, na goriški pokrajini pa odgovarjajo, da so v prejšnjih letih skupaj z lovci naredili že marsikaj. »Točnih podatkov še nimamo, kaže pa, da se je populacija divjih prašičev v Brdih v primerjavi z lanskim letom nekoliko znižala oz. da se živali bolj zadržujejo v gozdovih, kjer očitno najdejo dovolj hrane. Število odstrelov, ki so jih lovci zabeležili do začetka novembra, je bilo nekoliko nižje od lanskega. Sklepamo, da so se izredni odstreli, ki so bili odrejeni v prejšnjih letih, skupaj z odstreli samic in mladičev obrestovali,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic, po kateri bi dodatno izboljšanje prinesla odobritev deželnega načrta za upravljanje z divjadjo, ki mu je že prižgala zeleno luč skupščina avtonomij, v deželnem svetu. Černičeva tudi spominja, da ima pokrajina vsako leto na voljo nekaj sredstev (lani 80.000, letos 70.000 evrov), ki so namenjeni odškodninam za škodo po divjadi. »Za odškodnino lahko zaprosijo tudi vozniki, dokazati pa morajo, da niso bili krivi za nesrečo. V takih primerih je zato vedno treba poklicali policijo, da sestavi zapisnik,« zaključuje Černičeva. (vip, ur) Srečanja divjih prašičev in voznikov so vse bolj pogosta ronke Na prepihu 40 delavcev Posledice krize v podjetju MW.FEP Goriški kovinarski sektor doživlja hude čase. Podobna usoda kot številne druge tovarne na Goriškem je nedavno doletela tudi tovarni MW.FEP iz Ronk, v kateri je zaposlenih 300 ljudi. Tovarna deluje na področju elektronike in izdeluje dele za avtomobilsko industrijo, telekomunikacijski sektor in fotovoltaične naprave; v prejšnjih letih se dejavnost tovarne širila in proizvodnja naraščala, nato pa so se začela naročila in trgi zaradi ostre konkurence vzhodnih držav močno krčiti. Zaradi tega je 40 delavcev na prepihu. O njihovi prihodnosti je tekla beseda na srečanju, ki je pred nekaj dnevi potekalo na sedežu goriške zveze industrial-cev Confindustria v Gorici. Sindikalni predstavniki in vodstvo tovarne, ki je v lasti bolonjske družbe Metalsistem, so prišli do dogovora: 40 delavcev bo do 28. februarja imelo čas, da se prostovoljno odloči za vstop v program mobilnosti, še brez odgovora pa ostaja vprašanje, kaj se bo zgodilo junija prihodnjega leta, ko bo izteklo obdobje izredne dopolnilne blagajne za prestrukturiranje podjetja. ronke - Občinski svet bo o tem razpravljal predvidoma v januarju Iščejo pot za oživitev konzulte Župan Roberto Fontanot: »Konzulte so koristne, če imajo neko vsebino« - Karlo Mucci: »Na prvem mestu problem osnovne šole« Občinska uprava v Ronkah je pripravljena poiskati rešitev, da bi oživila konzulto za slovensko narodno skupnost. Tako je o predlogu občinskega svetnika SKP-Federacije levice Luigija Bona, ki se zavzema za ponovno ustanovitev posvetovalnega telesa, povedala ronška odbornica za manjšinska vprašanja Elena Cettul. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je Bon predlagal spremembo občinskega pravilnika za neprofitne organizacije, v katerem bi bilo po njegovem mnenju treba predvideti tudi ustanovitev pomožnega organa, ki ima posvetovalno vlogo in se ukvarja s splošnimi socialnimi in kulturnimi vprašanji, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Amandma mora sprejeti občinski svet, ki bo o Bonovi resoluciji razpravljal na prvi seji v prihodnjem letu, ki bo potekala sredi januarja. Cettulova je za Primorski dnevnik povedala, da uprava Bonovemu predlogu nikakor ne nasprotuje. »Po mojem mnenju bi bilo mogoče slovensko kon- Roberto Fontanot zulto že zdaj ustanoviti, in sicer preko komisije za kulturo. Po drugi strani je prav, da presodimo, katera je najprimernejša pot. To že preverjamo z osebjem pristojnih občinskih uradov, v sodelovanju s slovenskimi društvi, ki imajo sedež v naši občini,« je povedala Cet-tulova in nadaljevala: »Razmisliti moramo o posodobitvi 8. člena občinskega statuta, ki že predvideva zaščito slovenske narodne skupnosti, in preveriti, kako lahko slovensko konzulto vključimo v pravilnik neprofitnih organizacij.« V 8. členu ronškega statuta piše, da Elena Cettul Karlo Mucci gorica - Protipožarna zaščita Šola Trinko bo varnejša Občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel predhodni načrt, na podlagi katerega bodo sedež Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, kjer domuje nižja srednja šola Ivan Trinko, prilagodili novim normam na področju protipožarne zaščite. V dela, ki so že vključena v triletni občinski program javnih del 2014-2016, bodo vložili okrog 800.000 evrov. Del sredstev za prvi in najnujnejši sklop del - 410.000 evrov - ima občina že na voljo, preostalo pa si bo skušala priskrbeti v prihodnjih letih. Pripravo načrta je občina spomladi zaupala začasni navezi arhitektov in inženirjev Gianpiera Cesarinija, Bruna Crocettija, Pao-la Blazica, Enrica Comarja in Gianpaola Gazzana. Zeleno luč za izvedbo del so že prižgali tudi gasilci. Izboljšanje požarne varnosti šolskega objekta v Ulici Grabizio je del širšega projekta, v okviru katerega naj bi občina zgradila tudi novo telovadnico za šolo Trinko. Projekt je skupno vreden 2.500.000 evrov, denarja za telovadnico pa še ni na voljo. Šola Trinko v Ulici Grabizio BUMBACA občina zagotavlja občanom italijanske in slovenske narodnosti, ki živijo na ron-škem ozemlju, enake pravice. Ob tem podpira pobude za zaščito ter ovrednotenje jezika in kulturne dediščine slovenske jezikovne skupnosti v Ronkah. Zaščita je torej po statutu že predvidena, zdaj pa je treba najti pot za njeno lažje in učinkovitejše uveljavljanje tudi preko konzulte. »Konzulto smo v Ron-kah že imeli od 80. let, s časom pa je njeno delovanje usahnilo,« je povedala Cet-tulova, župan Roberto Fontanot pa je izpostavil: »Konzulte so koristne, če res imajo nek pomen oz. vsebino. Konzul-ta sama po sebi nič ne pomeni, če ni vključena v življenje občinske skupnosti. Če pa njeni člani predlagajo dejavnosti in ideje občinski upravi, ki jih lahko nato uresniči, pa je seveda konzulta koristno sredstvo.« Fontanot je pristavil, da se v občinskem odboru o Bono-vem predlogu še niso pogovorili, prav gotovo pa ga bodo vzeli v poštev, nakar bo odločal občinski svet. Z Bonovim predlogom pa je zadovoljen Karlo Mucci, ki je od leta 1987 predsednik slovenskega kulturnega društva Jadro iz Ronk. »O tem smo se z od-bornico Eleno Cettul že pogovorili. Razumeti moramo, po kateri poti bi bilo najlažje in najbolj primerno priti do "uradne" ustanovitve konzulte,« je povedal Mucci in nadaljeval: »V začetku 80. let je slovenska konzulta dobro delovala. Preko nje so uresničili več kulturnih in zaščitnih pobud, žal pa je kasneje začela dejavnost konzulte počasi usihati. Seje so postajala vse bolj redke, nakar je njeno delovanje popolnoma zamrlo.« Po Muccijevih besedah je bila zadnja »uradna« pobuda konzulte zborovski koncert, ki ga je leta 2004 priredila v sodelovanju z društvom Jadro. »Če bi danes konzulto oživili, bi lahko poleg problematike zaščite obravnavali predvsem vprašanje slovenske osnovne šole, ki se zaradi prostorske stiske in v pričakovanju na izgradnjo novega šolskega centra v Romjanu poslužuje prostorov župnišča. Ob tem bi bila kon-zulta koristna pri usklajevanju delovanja slovenskih društev v Laškem. Trenutno med društvi ni neposrednega stika in izmenjave, preko konzulte pa bi lahko priredili marsikatero skupno pobudo na socialnem, kulturnem in drugih področjih.« Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI Poklon prof. Lojzki' Bratuž ob jubileju Sodelujejo predstavnice Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Marija Pirjevec, prof. Olga Lupine in prof. Neva Zaghet. Glasbeni poklon bodo oblikovali gojenci SCGV Emil Komel Četrtek, 11. decembra 2014, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica 18 Nedelja, 7. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Doživljanje reke Nova knjiga o Soči, kakršne italijanski bralec ni še poznal Odlika predstavitve nove knjige o Soči, ki jo je izdala založba Libreria Editrice Goriziana, je njena kakovostna izvedba. Potekala je v petek pod večer v konferenčni dvorani Attemsove palače na Kornu ob prisotnosti več kot 110 poslušalcev. Ob vhodu so na mizi ležali sveži izvodi 220 strani debele in vodoravno pravokotne knjige s 110 opisi, ki jih je prispeval Andrea Bel-lavite, in okrog 220 posnetki, ki jih je objavil Marco Crivellari. Obiskovalce je dvojezično pozdravila pokrajinska podpredsednica in odbor-nica za okolje Mara Černic, ki je poleg osebnih spominov na soška doživetja napovedala, da so v knjigi opisi krajev, ljudi, živalskega in rastlinskega sveta vključno z zgodovinskimi dogajanji. Soča je tudi nav-dihovalka poezije, kar lahko spoznamo s pomočjo Gregorčiča in Ungarettija. Tu so tudi praktični vidiki tega slikovitega vodnega toka: upravljati ga je treba v sodelovanju med Slovenijo in Italijo. Adriano Ossola se je kot založnik zahvalil obema avtorjema, ki sta kakovostno in hkrati hitro opravila dogovorjeni projekt. Povedal je, da je sicer želja po takšni knjigi dozorevala trideset let, se pravi od mature na klasični gimnazije dalje, ki sta jo kot sošolca z Bellavitejem obiskovala v Gorici. Gledališki igralec Luciano Virgilio je poslušalce popeljal v besedilo z dovršenim branjem prvega in v teku predstavitve še treh odlomkov. Do izraza je med ostalim prišla dvojnost čustveno psihološkega doživljanja Soče, ki je kot vse ostale reke v italijanskem jeziku moškega, v slovenskem pa ženskega spola. Ogromno someščanov začne spoznavati odtenke dojemanja prostora na načine, ki so navadno v domeni le slovenskega prebivalstva. Morda ni še prepozno. Med kasnejšimi branji je priklical bogate barvne odtenke, ki si sledijo od izvira Poklon prof. Lojzki Bratuž Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič bosta na srečanju »pod lipami« v četrtek, 11. decembra, ob 20. uri pripravila poklon prof. Lojzki Bratuž ob njenem življenjskem jubileju. Sodelovale bodo predstavnice Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Marija Pirjevec, Olga Lupinc in Neva Zaghet, glasbeno točko bo poklonil duo harmonik s šole Emil Komel. Turneja Nove filharmonije Mladinski mednarodni orkester Nova filharmonija iz Nove Gorice se podaja na novoletno turnejo Vštekani. Pod umetniškim vodstvom Simona Perčiča in s številnimi gostujočimi domačimi kot tudi priznanimi tujimi solisti bo orkester zaigral na petih koncertih. Prvi koncert bo danes ob 18.30 v dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi. (km) Andrea Bellavite in posnetek iz knjige do izliva, v različnih urah dneva in različnih letnih časih. Posebej sta prišla na vrsto slap Kozjak in izliv na območju Zdobja, ko se sladka voda premeša s slano v velikem am-fiteatru od Savudrije mimo Kopra in Trsta do Devinskih pečin in Tržiča. Mimogrede je prebral, da je ime glavnega mesta slovenskega izvora. Miselno literarni prispevek je ponudil odmevni kulturnik in glasbenik Quiri-no Principe. Reke so tudi zgodovina evropske celine in civilizacije. Nakazal je vodoravni objem, ki ga živahna Soča in umirjena Vipava oklepata okrog Gorice, in vertikalnega v meteorološkem smislu vodnega ciklusa. Opozoril je na značilnost napisane in fotografske pripovedi, ki se tičeta obeh avtorjev, ko ni nikjer opaziti njunih oseb, temveč izstopa izključno reka z okoliško krajino. Omenil je tudi tragično plat posoškega prostora v nekaterih zgodovinskih obdobjih in to povezal s pozivom do razpoložljivosti glede poznavanja drugih jezikov. Omenil je kozorogovo legendo, ki se na različne načine pojavlja v različnih jezikovnih okoljih. Morda se bo kot za binom Soča Isonzo kdaj enojezičen someščan ozavestil tudi glede razlike med kozorogom in »camoscio«; ne gre za nepoznavanje prevoda, temveč za spoznanje, da jezik ni tehnika, temveč emocija (op. kronista). Andrea Bellavite je izpovedal, kakšni dvomi so ga prevevali ob misli, da piše o Soči, potem ko je to že opravil Celso Ma-cor. Nalogo je sprejel, ker Sočo ljubi. Izpovedno je napisal o ljudeh in njihovi sposobnosti preseganja nasprotovanj, mostovih, naravoslovnih in čustvenih doživetjih (Koz-jak) ter tudi o eksplozijah in smrti. Presenetil je s predvajanjem posnetka z zvokom soškega toka. V njegovih besedilih najdemo slovenska poimenovanja krajev, kar je za publikacije v italijanskem jeziku prav izjemno. Eni nerodnosti se po krivdi slovenskega dojemanja soškega izvira ni mogel izogniti. V romantičnem vzhičenju Slovenci že stoletja trdimo, da izvira smaragdna reka izpod triglavskega pogorja. Sploh ni res, saj se nad izvirom dvigata Mojstrovka in Jalovec, do Triglava pa so vmes prelaz Vršič, Prisojnik, Razor, Luknja nad Zadnjico ... Avtor posnetkov se je zahvalil pobudnikom, ki so mu omogočili, da je Sočo, ki jo je doslej poznal le turistično, začel opazovati tudi iz kulturne in zgodovinske plati ter iz vidika pomembnih osebnosti. Sam meni, da mu je uspela dobra fotografska reportaža s posnetki, ki jih je napravil izključno za samo knjigo po sledeh Bellavitejevega pripovedovanja. (ar) gorica - Zanimiv fotografski posnetek Požgana in porušena hiša v Codellijevi ulici Dveletno bombardiranje Gorice med prvo svetovno vojno je, poleg človeških žrtev, povzročilo tudi ogromno materialno škodo. Ta vidik je v pol-stoletni patriotski vnemi v glavnem ostal v senci. Fotografija, ki jo objavljamo ob tem zapisu, prihaja iz zasebne zbirke. Na njej je požgana hiša v Codellijevi ulici 14, v neposredni bližini danes sicer zaprtega zavoda Banca d'Italia. Posnetek ni delo poklicnega fotografa, ker bi sicer bilo to na hrbtni strani, ki je oblikovana kot razglednica, prav gotovo navedeno. Sliko je 18. decembra 1917 iz Ljubljane odposlal član družine Pavletič Novakovim v Celovcu. Posnetek je zelo verjetno nastal kmalu po umiku fronte na Piavo. Družina profesorja in šolskega svetnika Gustava Novaka, ki je živela v hiši na Codellijevi ulici 14, je odšla v begunstvo v Celovec in tam dočakala konec vojne. V isti hiši v Gorici so verjetno stanovali tudi Pavletičevi, kakor je razbrati iz kratkega sporočila in božičnega voščila na hrbtni strani. Del poslopja na levi strani fotografije je pred leti kupila pokrajina in ga preuredila v urade (stavba je po zadnjih lastnikih dobila ime Čotarjeva hiša), v višjem delu stavbe, ki ima pročelje na Ulici Codelli, pa so še danes stanovanja. Zanimiva je tudi ugotovi- tev, da ima stavba tudi danes isto številko kakor pred sto leti. Iz rodbine Novakovih (oče je bil Slovenec, mati pa Nemka) je bila učiteljica Marija Novak (roj. leta 1888) in je v letih pred prvo svetovno vojno poučevala tudi v Dolini pri Trstu, potem pa doživljala usodo večine slovenskih učiteljev. Mlajši brat Franc je študiral pravo na Dunaju. Umrl je leta 1923 zaradi bolezni, ki jo je menda staknil med vojno. Služil je kot enoletni prostovoljec v 97. pešpolku. Drugi brat, Karel, je bil med vojnama sodnik v Litiji. (vk) Fotografija pogorele hiše in, ob naslovu, Gustav Novak FOTO V K. pomniki morije - Nova vas »Izumitelj« piramid polkovnik Kratochvil Na soški fronti se je bojeval tudi 4. Honved pešpolk. Naborno mesto je bilo v Nagyvaradu, na severu sedanje Romunije. Romuni ga danes imenujejo Oradea, pred prvo svetovno vojno pa je mesto pripadalo Madžarski. Po vojni je Romunija na račun Madžarske skoraj podvojila svoje ozemlje in, kot se v teh primerih dogaja, odnosi med narodoma niso najboljši. Madžarski 4. polk, v katerem so se bojevali tudi vojaki romunske in drugih narodnosti, je na Goriškem pustil vidne sledi, ki so z leti postale tudi predmet preučevanja zgodovinarjev in cilj madžarskih turistov. Sledi so najbolj vidne na štirih piramidah, ki so jih na začetku leta 1918 postavili pri Ušjem-Boškinih pod Debelo grižo, v Martinščini, na pobočju Škabrijela in v Novi vasi. Prve tri spomenike v obliki piramide smo že opisali, preostaja nam še spomenik v Novi vasi. Tja se zapeljemo iz Opatjega sela, kjer kažipot v središču vasi usmerja v Novo vas. Avto parkiramo pri cerkvi in se odpravimo peš nekaj deset metrov proti zahodu. Takoj ob cesti bomo opazili lepo, približno poltretji meter visoko obeležje. Od ostalih piramid se razlikuje le po malenkostih. Do leta 1989 je bil spomenik v razsulu. Takrat se je občina Nova Gorica - Nova vas sodi danes v občino Mi-ren-Kostanjevica - odločila, da ga bo obnovila. V obnovo so vključili dijake iz mesta Gyor zahodno od Budimpešte. O njihovi prisotnosti priča tabla na sprednji stranici piramide. Na njej je v prevodu zapisano: »Vaša usoda je naša usoda - Meščani Gyora in učenci gimnazije Revai.« Na zgornjem delu pa je vklesan napis, ki je enak napisom na ostalih piramidah: »V spomin na slavne boje in padle heroje 4. ogrskega hon-vedskega pehotnega polka.« Škoda le, da na piramidi ni tablice s podatki in datumom obnove; ta pomanjkljivost se žal pojavlja pri mnogih spomenikih, tudi pri tistih, posvečenih padlim v NOB. Poveljnik polka je od vsega začetka bil polkovnik Karoly Kratochvil. Po priimku sodeč gre za pomadžarjenega Čeha ali Slovaka, saj je bil rojen v Brnu na Moravskem. Zaradi zaslug v prvi svetovni vojni velja za madžarskega narodnega heroja. Po smrti so mu v Budimpešti postavili lep nagrobni spomenik. Iz nekaterih kronik izhaja, da je bil ravno polkovnik Kratochvil (tudi Kra-tochwill) najbolj zaslužen, da je cesar Karel I., naslednik leta 1916 umrlega Franca Jožefa, dovolil 4. Honved polku, da na Goriškem postavi štiri omenjene spominske piramide. Ohranilo se je njegovo pisno poročilo, v katerem pravi, da so spomenike postavili zato, da bi imeli svojci padlih kam priromati in da bi se ob tem spominjali na trpljenje vojakov. Na to opozarja tudi prošnja polkovnika Kratochvila: »Popotnik, če boš nekoč prepotoval tista krvava, nam tako sveta mesta, boš našel pri Novi vasi in v drugih krajih enostavne piramide, visoke dva metra in pol ter narejene iz kraškega kamna. Ustavi se za hip, snemi klobuk in izreči kratko molitev za tiste, ki so se zvesto bojevali do smrti.« Zamisel graditeljev in njihove dobre namene je preprečila zgodovina. Dolga desetletja ni bilo ne romarjev ne drugih obiskovalcev. Zob časa in človeška nemarnost pa sta mnoge spomenike skoraj uničila. Zadnja leta se stvari spreminjajo. S padcem meja in »železne zavese« so turisti kar navalili na kraje, kjer so se bojevali njihovi dedje ali že pradedje. To velja tudi za Novo vas, saj se na spomeniku Honvedom znova in znova pojavljajo novi venci ter šopki cvetja. (vip) Piramida v Novi vasi in, pod naslovom, polkovnih Karoly Kratochvil FOTO VIP / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, l. decembra 2014 19 GRADIŠČE - Pogreb Valentine Pugliese »Odleti v nebo in nauči spoštovanja« »Odleti v nebo in nauči spoštovanja tistega, ki te je iztrgal iz našega objema,« je bilo na vidnem mestu zapisano pred cerkvijo v Gradišču, kjer so se ljudje v množičnem številu včeraj zbrali za zadnje slovo od 24-letne Valentine Pugliese. Sredi novembra jo je do smrti povozil 33-letni voznik. Na začetku maše so prebrali pismo žalovanja goriškega nadškofa, v cerkvi so poslovilne besede izrekli Valentinini prijatelji, predsednik združenja ADO se je zahvalil za dragoceni dar njenih organov. Ko je bela krsta na ramenih vojakov - Valentinin oče Salvatore pripada konjeniški brigadi Pozzuolo - prišla iz cerkve, se je vseh polastila ganjenost, prijatelji dekleta pa so spustili v nebo bele in zelene balončke. »Odleti v nebo ...« Bela krsta na ramenih vojakov CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Razstave Koncerti ANDREA ROITZ Še ni datuma pogreba Dovoljenje za pogreb 50-letnega Andree Roitza, ki se je smrtno ponesrečil v Gorici, bo sodnik izdal v torek. Moral bi ga že izdati včeraj, a se je inšpekcija na truplu zavlekla. Pogreb bo predvidoma sredi tedna. ~M Gledališče V MUZEJU SV. KLARE na Verdijevem korzu v Gorici bo do 25. januarja 2015 na ogled razstava »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; odprta je ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.00, 16.00.18.00. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo danes, 7. decembra, ob 11. in 16. uri vodeni obisk razstave »C'era-mica un piatto d'artista -"Triennale" 2012-2014«; vodiča bosta Marina Legovini in Franco Moise. Vsak obiskovalec se lahko podpiše oz. nekaj nariše na enega izmed dveh keramičnih krožnikov, ki sta na ogled v izložbi trgovine v Ul. Carducci do 10. januarja 2015; vstop prost. DRUŠTVO ARS vabi na ogled likovne prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled do 10. decembra razstava likovnega ustvarjalca Vladimirja Klanjščka iz Števerjana. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 30. januarja 2015 na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Prekomorci«. RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled ob petkih 16.00-1900, sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V ponedeljek, 8. decembra, ob 17. uri brezplačen vodeni ogled razstave. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI: 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; informacije pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 7. decembra, ob 17. uri »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ¿I Čestitke Ksenijo in Manuela je osrečilo rojstvo male MAJE. Iskrene čestitke! Prababica Ada in pradedek Pepe ter ostalo sorodstvo. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 9. decembra, od 11. do 13. ure. □ Obvestila KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bra-tuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. OBČINA SOVODNJE sporoča, da so v veljavi novi urniki uradov: anagrafski in matični urad, urad za splošne zadeve, tajništvo in vložišče ob ponedeljkih 11.30-13.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.30-10.30, ob sredah 8.30-10.30 in 16.00-17.45; urnik občinske policije: ob ponedeljkih 11.30-12.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.30-9.30, ob sredah 8.30-9.30 in 16.00-17.00. TABORNIKI RMV vabijo člane in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 13. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20 v Trstu. PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbira- GORICA - Na sedežu krajevne sekcije CONI Ferigova dvorana Pod njegovim predsedovanjem se je CONI odprl do slovenskega in čezmejnega športa Sejno sobo na sedežu goriške sekcije olimpijskega odbora CONI v Ulici XXIV Maggio so včeraj poimenovali po Elviu Ferigu, neutrudljivemu športnemu delavcu, ki je pred devetimi meseci umrl v svojem 95. letu starosti. Na svečanosti se je zbralo veliko ljudi. Prišli so prijatelji, znanci, športni in druž-beno-politični delavci iz goriške pokrajine pa tudi od drugod, saj je bil Ferigo osebnost in se je za šport vsestransko razdajal. Prisotne so nagovorili deželni predsednik CONI Giorgio Brandolin, sicer tudi poslanec v rimskem parlamentu, dalje pokrajinski delegat CONI Franco Tommasini, župan Ettore Ro-moli, odbornica za šport pri pokrajini Vesna Tomsič in dežel- Odkritje plošče (levo) in zbrani ljudje (zgoraj) na odbornica za okolje Sara Vito. Feriga so se spominjali kot preprostega, včasih tudi vihravega človeka, ki pa je bil zaljubljen v vse športne zvrsti. V svojem več kot 75-letnem udejstvova-nju se je preizkusil ne samo kot športnik, temveč predvsem kot športni delavec in organizator odmevnih prireditev, trener, časnikar, zbiralec športnih trofej in še marsikaj. V obdobju 19881994 je bil tudi predsednik goriške sekcije CONI, ki se je pod njegovim predsedovanjem odprla do slovenskega športa in čez-mejnih športnih prireditev. Ferigova vdova je odkrila spominsko ploščo, župnik Fulvio Marcioni (tudi nogometni sodnik) pa je blagoslovil dvorano, ki odslej nosi njegovo ime. (vip) JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete. Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2014 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" m GEYSER izbruh mladinske ustvarjalnosti Kulturni dom Gorica 11.12.2014 ob 19. uri jo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »I pinguini di Madagascar«; 17.45 - 20.10 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 2: 17.30 neposredno iz gledališča Scala v Milanu »Fidelio«; 21.30 »Trash«. Dvorana 3: 15.15 »Magic in the Moon-light«;17.15 - 20.00 - 22.10 »Scemo e più scemo 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 neposredno iz gledališča Scala v Milanu »Fidelio«; 22.10 »Scemo e più scemo«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.20 »I pin-guini di Madagascar«; 20.10 »Scemo e più scemo 2«; 22.10 »Hunger Games -Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 3: 15.20 - 17.10 - 20.00 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 4: 15.00 - 16.30 »Un amico mol-to speciale«; 18.10 »Scusate se esisto!«; 20.10 - 22.15 »Lo sciacallo - The Night-crawler«. Dvorana 5: 17.30 »Scemo e più scemo«; 15.45 - 20.20 »Ogni maladetto Natale«; 22.00 »Clown« (prepovedan mladim pod 14. letom). JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Scemo e più scemo 2«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »I pinguini di Madagascar«; 19.30 - 21.30 »Trash«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »Scemo e più scemo 2«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.20 - 20.00 »I pinguini di Madagascar«; 21.45 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 3: 15.20 - 17.10 - 20.00 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 4: 15.00 - 16.30 »Un amico mol-to speciale«; 18.10 »Scusate se esisto!«; 20.10 - 22.15 »Lo sciacallo - The Night-crawler«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 »Ogni maledet-to Natale«; 15.50 - 22.00 »Clown« (prepovedan mladim pod 14. letom). JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Due giorni e una notte«. 15 Prireditve V OBČINSKI KNJIŽNICI V RONKAH bo pravljična urica v slovenščini z naslovom »AKCIJA y GORIŠKA REDAKCIJA IN TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta v sredo, 10. decembra, izjemoma zaprta do 12.30. »Kotiček čudežnih pravljic« potekala med 17. in 18. uro 10. decembra. Pravljico bo prebirala Andreja Grom; tel. 0481-477205. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer 9. decembra ob 20. uri v grad Kromberk. Vojni dnevnik 1914-1918 »Od Galicije do Južne Tirolske« Alojza Goriupa iz Proseka bo predstavil urednik Vinko Avsenak, uvodno besedo bo podal zgodovinar Renato Podbersič. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE »OLYMPIA« - Gorica vabi na »Telovadno božičnico« v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, ritmičarke, orodni telovadci in show dance skupina Olympia. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481-883020, 347-1216398). V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005. 20 Nedelja, 7. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Pričakali so ga po vaseh, šolah in društvenih domovih Miklavž med otroki Sveti Miklavž v Pevmi (levo) in Dolu (zgoraj) FOTO VIP, V. T. Miklavž je tudi letos obdaril otroke, ki so bili med letom pridni in ubogljivi. Po slovenskih vaseh, šolah in društvenih domovih so darežljivega svetnika pričakali s petjem in z gledališkimi prizori, nad katerimi so bili navdušeni tudi starši, dedki in drugi udeleženci tradicionalnih prireditev. Miklavž je v petek obiskal osnovno šolo Josip Abram v Pevmi. Otroci so mu pripravili prisrčno pevsko dobrodošlico, nakar so mu pripovedovali, kaj vse so počeli v zadnjih tednih. Za njihovo prisrčnost in marljivost jih je sveti mož nazadnje še obdaroval, nakar se je od njih poslovil z obljubo, da jih bo čez eno leto ponovno obiskal. Miklavž se je istega dne odpravil tudi k Doljanom. V prostorih društva Kras Dol-Poljane so ga otroci sprejeli z igrico v narečju Tekuo je blo k'dr su bli naši nono-ti mičkini, ki je bila sestavljena iz štirih dejanj. Prvi dve sta potekali v gostilni pri Bran-kotu na Poljanah in v nekdanji trgovini na Palkišču, v drugih dveh pa so se otroci pogovarjali o tem, kaj je Miklavž prinašal njihovim dedkom. Svetnik je s svojima spremljevalcema obdaril otroke, še pred svojim prihodom na društveni sedež pa je z darili razveselil tudi starejše domačine, ki jih je obiskal v Dolu in na Poljanah. Praznično je bilo tudi na sedežu prosvetnega društva Rupa-Peč, kjer so pevci otroškega zbora Rupa-Peč pod vodstvom Zulejke Devetak uprizorili igrico Kje je Miklavž? Otroci so na koncu še lepo zapeli, nakar je Miklavž porazdelil darila, pridne otroke je pohvalil, manj marljivim pa namenil besede spodbude. V Sovodnjah so Miklavža pričakali v nabito polni dvorani Kulturnega doma. Na programu je bila lutkovna predstava, ki jo je pripravila skupina mladih domačinov - sicer dijakov družboslovnega liceja Simon Gregorčič. Lutke so nato prizorišče prepustile otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki so za bradatega gosta in občinstvo zaplesali, zapeli in recitirali. Sveti Miklavž je nazadnje vse obdaril. mala cecilijanka Petnajst zborov in tristo pevcev Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice prireja tudi letos, na dan Brezmadežne, zborovsko revijo Mala Cecilijan-ka. V dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž bodo jutri, 8. decembra, prepevali otroški in mladinski zbori z Goriškega in Tržaškega. Skupno se bo na odru zvrstilo približno tristo mladih pevcev in pevk. Prireditev bo potekala v dveh delih: prvi se bo začel ob 15. uri, drugi ob 18., skupno pa bo zapelo kar petnajst otroških in mladinskih skupin. Med njimi sta dva zbora, ki delujeta v šolskem okolju - to sta OPZ osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana (vodi Lucija Lavrenčič Terpin) in OPZ osnovne šole Josip Abram iz Pevme (vodi Marta Fer-letič). Štirje zbori prihajajo iz sovodenjske občine, in sicer OPZ KD Sovodnje - Mali (vodi Valentina Nanut), OPZ KD Sovodnje (vodi Jana Drassich), OPZ Rupa-Peč (vodi Zulejka Devetak) in OPZ Vrh sv. Mihaela (vodi Karen Ulian). Doberdob bosta zastopala OPZ Mali Veseljaki (vodi Mateja Jarc) in OPZ Veseljaki (vodi Lucija Lavrenčič Ter-pin). S Tržaškega bo nastopil zbor OPZ Ladjica (vodi Olga Tavčar). Poleg omenjenih bodo zapeli še OPZ Emil Komel iz Gorice (vodi Damijana Čevdek Jug), OPZ Štmaver (vodi Lara Feri), Cerkveni OPZ Štandrež (vodi Lucrezia Bogaro), OPZ F.B. Sedej iz Šte-verjana (vodi Martina Hlede), OPZ Plešivo (vodi Alessandra Schettino) in MlPZ Emil Komel iz Gorice (vodi David Bandelj). Uvodni nagovor bo imel Mirko Ferlan, glasbeni izvedenec, vzgojitelj in dirigent. Mala Cecilijanka je priljubljena decembrska tradicija in med goriškimi Slovenci pevski uvod v praznični čas. Obeta se bogat program ljudskih in umetnih pesmi, zato organizatorji računajo, da bo tudi letos odziv publike množičen. vec fotografij na www.primorski.eu Decembrskega dobrotnika so otroci pričakali v sovodenjskem Kulturnem domu, ki je bil za to priložnost nabito poln (zgoraj); prisrčno je bilo tudi miklavževanje na sedežu Prosvetnega društva Rupa-Peč (levo) BUMBACA Božični koncert za člane in stranke Zadružne banke Doberdob in Sovodnje VOŠČILA V GLASBI 2015 vokalna skupina gospel glasbe INSINGIZI (Zimbabve) gost večera OTO PESTNER torek 16. decembra 2014 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vstop z vabili, ki bodo na razpolago na podružnicah banke od 9. decembra do poteka razpoložljivih mest. gorica - Informativna srečanja Starše pripravljajo na vpis otrok v šolo Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše pe-tošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi razred nižje srednje šole, na informativno srečanje, ki bo v prostorih ravnateljstva v Ulici Grabi-zio 38 v torek, 9. decembra, ob 18. uri. Sestanek prireja tudi za starše malčkov, ki bodo v novem šolskem letu vstopili v prvi letnik otroškega vrtca; potekal bo ravno tako v Ulici Grabizio, vendar v sredo, 10. decembra, ob 17.30. Na svoj račun bodo seveda prišli tudi starši otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-2016 obiskovali prvi razred osnovne šole. Informativno srečanje zanje bo na sedežu večstopenjske šole v Ulici Grabizio 38 v četrtek, 11. decembra, ob 17.30. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.icgorizia.net. sovodnje - Obnovljeni Kulturni dom Društvo pripravlja velik vaški praznik V Sovodnjah se pripravljajo na velik praznik. Prihodnjo nedeljo, 14. decembra, ob 11. uri bo namreč ponovno odprtje in poimenovanje Kulturnega doma. Prireditev organizira Kulturno društvo Sovodnje. V program bosta uvedla otroška pevska zbora, ki delujeta v okviru društva; otroke iz vrtca bosta vodili Erika Tomsič in Valentina Nanut, osnovnošolce pa Jana Drassich. Slavnostni govor bo imel društveni predsednik Erik Figelj. Napovedani so pozdravi županje Alenke Florenin, pokrajinskega predsednika SKGZ Livia Se-moliča in predsednika Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Daria Perica. Župnik Renato Podberšič bo blagoslovil obnovljeni dom. Svečanost bodo sklenili s po- imenovanjem doma po nekdanjem županu Jožefu Češčutu. Tablo s posvetilom bo odkrila vdova, gospa Marija. Med prisotnimi bodo delili publikacijo o Jožefu Češ-čutu: besedilo je sestavil Aldo Rupel, izdalo jo je društvo s pomočjo zadružne banke in občine. Zatem bodo na ogled obnovljeni prostori, kjer bodo postavljene razstave o zgodovini Kulturnega doma, obnovitvenih delih in Jožefu Češčutu; uredili sta jih društveni odbornici Valentina Nanut in Micaela Passon. Na različnih lokacijah doma bodo igrali gojenci Glasbene matice, prepeval pa bo otroški zbor domačega društva. Po sobah in dvoranah bodo vrteli še video posnetke in prikazovali fotografije o delovanju društva skozi čas. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 21 RAI3bis 20.50 Film: Srečen za umret, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAI1_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, sledita maša in Angelus 12.20 Linea Verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Do-menica in 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Carosello Reloaded 21.30 Nad.: Il ritorno di Ulisse _RAI2_ 7.00 Risanke 8.35 Serija: Il nostro amico Charly 10.00 Dok.: Lo squalo leuca 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30, 1.00 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 Šport: 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva _RAI3_ 7.10 Serija: Ai confini dell'Arizona 8.00 Serija: La signora del West 8.45 Film: Una ra-gazza, un maggiordomo e una lady 10.25 Aktualno: Community - L'altra Italia 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 13.05 Reportaža: Radi-ci, l'altra faccia dell'immigrazione 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 14.15 Film: Professione assassino (akc.) 15.45 22.55 Mainstream 16.10 Serija: Primeval 17.50 Novice 17.55 Nad.: Haven 19.35 Serija: Ghost Whisperer 21.10 Film: Dark Water (horor) 23.20 Nad.: La saga dei Nibelunghi Nedelja, 7. decembra Rai movie, 14.20 RAI5 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik RAI MOVIE ITALIA1 Il laureato ZDA 1967 Režija: Mike Nichols Igrajo: Anne Bancroft, Dustin Hoffmann in Katherine Ross Pred dvema tednoma preminuli Mike Nichols je za to kultno delo, ki je v resnici tudi krstna uspešnica Dustina Hoffmanna, leta 1976, prejel oskarjevo nagrado. Zgodba pripoveduje o Benjaminu Braddocku, sinu petične newyorške družine, za katerega so starši organizirali praznovanje ob zaključku univerzitetnega študija. Sramežljivi diplomant pa se je raje umaknil v spalnico kjer ga je obiskala družinska prijateljica, gospa Robinson. Kljub starostni razliki sta Benjamin in Mrs Robinson postala ljubimca in njuno razmerje traja vse dokler Benjamin spozna Elaine, to je hčerko gospe Robinson, in se vanjo tudi zaljubi. A mati se tej zvezi zoperstavi in razodene hčerki vse, kar se je pred tem zgodilo z Benjaminom. Elaine zato Benjamina pusti in odloči, da se bo ubogljivo poročila z drugim fantom, ki so si ga njeni starši izbrali za zeta. A Benjamin se seveda ne vda. Za glasbeno kuliso sta poskrbela Simon in Garfunkel. IRIS 13.10 Ples: Alicia Alonso 14.00 La terra vista dal cielo - Acqua 14.50 Oceani 15.35 Gledališče: Ditegli sempre di si 17.15 Novice 17.30 Fidelio 21.00 Cinque buoni motivi 21.05 Dok.: Sant'Ambrogio e l'in-venzione di Milano 23.25 Film: Gli amori folli (dram.) 13.15 Film: Cadaveri e compari (kom.) 15.45 Film: Ricordando Hemingway (dram.) 18.05 Film: Giu la testa (pust.) 21.00 Film: Un eroe borghese (dram., It., '95) 23.05 Film: L'anima gemella (rom., It.) LA7 14.20 Film: Il laureato (dram., i. D. Hoffman) 16.10 Film: Indiscreto (kom.) 17.55 Novice 18.00 Film: Flashdance (dram., '83, i. J. Beals) 19.40 Film: Destinazione Piovarolo (kom.) 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 10.00 L'aria che tira 11.10 Otto e mezzo, pon. 11.50 Film: Cowboy (vestern) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia LA7D 21.15 Film: Amistad (dram., '97, i. M. McConaughey, A. Hopkins) 23.50 Nad.: Crash RAI PREMIUM 11.20 Nad.: I ragazzi di via Panisperna 14.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.30 23.15 Serija: La nave dei so-gni 16.15 Liliana Cavani racconta San Francesco 16.35 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.30 Novice 17.35 La papera non fa l'eco 19.25 Nad.: Raccontami 21.15 Nad.: Lo scandalo della Banca Romana _RETE4_ 6.50 Media Shopping 7.20 Superpartes 8.00 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 9.00 Aktualno: Terra! 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 I grandi della fede 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 13.00 Pianeta mare 14.00 Donnav-ventura 14.35 Film: Inviati molto speciali (kom.) 17.00 Film: Lo sceriffo senza pistola (vestern) 19.35 Serija: Il comandante Florent 21.30 Film: Mission: Impossible II (akc., '00, i. T. Cruise) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.15 Show: The Chef - Talento e passione in cucina 11.10 Le storie di Me-laverde 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Dreamer - La strada per la vittoria (dram., '05, i. K. Russell, D. Fanning) 16.20 Show: Domenica Rewind 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 Show: X-Style 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.10 I menu di Be-nedetta 10.00 19.30, 20.30 Talent show: Chef per un giorno 11.00 13.05 Cuochi e fiamme 14.05 Film: Un giorno di gloria per Miss Pettygrew (kom.) 18.00 Talk show: Le invasioni barbariche 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza ne Paese delle Meraviglie 22.55 Film: Ti lascero perché ti amo trop-po (kom.) TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 11.00 Tisane, uguenti e cachet 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Koncert 19.45 Incontri sul tram 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 12.15 Serija: Jamie - Menu in 30 minuti 14.10 Nad.: Emma 15.10 21.00 Nad.: The Paradise 16.10 Serija: La storia della scien-za 17.15 Serija: Citta nascoste 19.05 Serija: Bourdain - Senza prenotazione 20.00 Serija: Racconti dalle citta di mare 22.05 Nad.: Ragione e sentimento 23.05 Film: Sor-prendendo Forrester CIELO 7.35 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Marry Christmas, Drake & Josh 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: L'isola misteriosa 16.40 Film: Il mistero della pietra magica 18.15 Risanka: Tom & Jerry 19.00 Nan.: Love bugs 19.30 Film: The Time Machine (zf, '02) 21.30 Dok.: Adam Kadmon VREDNO OGLEDA 21.15 Film: Takers (akc., '10, i. P. Walker) 23.00 Film: Hanna (triler, '11, i. C. Blanc-hett) _DMAX_ 11.40 23.40 Turtleman 12.35 Ed Stafford -Duro a morire 13.25 22.50 Nudi e crudi 14.151 re della griglia 15.10 Acquari di fa-miglia 16.00 Affari a quattro ruote 16.50 I maghi delle auto 17.45 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Affari a tutti i costi 20.20 Banco dei pugni 21.10 Storage Wars 22.00 Container Wars SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Dok. serija: Village folk 15.15 Film: Moški imajo raje plavolaske (kom.) 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.35 Eko utrinki 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Naš vsakdanji kruhek 20.25 Nad.: Zapuščina 21.35 Intervju 22.25 Dok. odd.: Misija učenje 23.30 Dok. serija: Zakaj demokracija? SLOVENIJA2 7.25 Globus 8.00 Alpe-Donava-Jadran 8.30 Turbulenca 9.00 Ugriznimo znanost 9.35 Koncert 10.30 12.40, 20.15 Zima je zakon 11.00 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m), prenos 11.40 Rad igram nogomet 12.10 Športni izziv 13.25 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž), prenos 14.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 16.00 Plavanje: SP, vključitev v prenos 17.40 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 18.55 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (ž), prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.40 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 21.45 City folk 22.10 Dok. odd.: Lenin - drama diktatorja 23.40 Kratki film: Sestrična _KOPER_ 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Potopisi 16.05 Koncert 17.00 21.45 Avtomobilizem 17.15 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Alpsko smučanje 22.15 Slovenski magazin 22.45 Cantica Symphonia 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.35 Film: Mamica je poljubila Božička! 12.35 Serija: Downton Abbey 13.45 Serija: Gospa Eastwood z družbo 14.10 Serija: Najlepše okrašena hiša 15.05 Film: V objemu čarovnice 17.05 Film: Doktor Dolittle 3 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 10.00 Wrestling 12.00 Serija: Most Dangerous - Pericolo reale 13.00 Novice 13.15 Film: The Illusionist - L'illusionista (fant., '06, i. E. Norton, J. Biel) 15.00 Film: Abduction - Riprenditi la tua vita (akc., '11) 17.00 Stop & Gol 18.30 Serija: Most Shocking 19.30 Top 20 Countdown 20.30 X Factor Weekly 22.10 Film: Ujemi in spusti (dram., '06, i. J. Garner) _KANAL A_ 6.00 Risanke 7.10 18.25 Serija: Tv Dober dan 8.05 14.05 Serija: Snowboarderji 9.00 Serija: Dva moža in pol 10.05 13.35 Serija: Blažen med ženami 10.30 ŠKL - šport mladih 11.00 Tv prodaja 11.15 Serija: Igrače za velike 11.55 Film: Herkul 15.05 Nad.: Ljudje prihodnosti 15.55 Film: Novinec leta 17.50 Volan 19.30 Serija: Nepraktični ša-ljivci 20.00 Film: Jaz, robot (zf, '04, i. W. Smith) 22.00 Film: Plačanci PLANETTV 10.40 Show: Neverjetna dirka 11.30 Šport: Magazin lige prvakov 12.05 Nan.: Spet zaljubljena 12.50 Razred talentov 14.25 Moj dragi zmore 16.25 Film: Življenje je pasje (kom.) 16.00 Film: Zokkomon (dram.) 18.00 Nan.: Diagnoza zločina 18.55 Danes 20.00 Film: Usodna prevara (akc.) 21.55 Film: Thelma in Louise (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Music box; 10.45 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z gor-ške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Čeprav boste veliko časa preživljali s partnerjem, se boste čustveno oddaljili. Potrebovali boste svoj mir in čas zase, vendar boste to le težko povedali partnerju. Odkrito se pogovorite! irn^* BIK 21.4.-20.5.: Čeprav boste izredno produktivni, vam ne bo uspelo opraviti vsega, kar si boste zadali. Prijateljstvo: pomanjkanje energije in naporni dnevi bodo vplivali tudi na odnose s prijatelji. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Polni boste idej in odličnih zamisli. Utrujenost preteklega obdobja bo počasi uplahnila, navdal vas bo val energije in delovnega zagona. V službi je mogoče premirje s šefom. RAK 22.6.-22.7.: Skrbi in «« stres delovnega mesta so načeli vaše živce. Ne bodite gospodovalni in pikolovski, prepustite se spontanosti. Denar: dobre finančne odločitve vam lahko prinesejo nekaj prihodka. y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r konec nekega obdobja, pa tudi začetek drugega. Ne bodite neučakani v želji po nadaljevanju dinamičnega življenjskega sloga. Izkoristite vmesno obdobje in se posvetite sebi! DEVICA 24.8.-22.9.: Previd-^^ nost pri pomembnih odločitvah ne bo odveč. Na trenutke boste površni in svojeglavi. Ljubezen: s partnerjem se boste dobro razumeli, vseeno pa so možna prerekanja z njim. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Obe-^ ^ ta se naporno obdobje. Ne obupavajte, dobra koncentracija bo pripomogla k vaši delovni učinkovitosti. Ljubezen: odmor od partnerja vam je dobro del. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Za samske škorpijone je prihodnji teden pravi, da v ljubezni naredite naslednji korak. Večja samozavest in izboljšanje samopodobe bosta blagodejno vplivala na vaš pogum. STRELEC 23.11.-21.12.: Veliko se bo vrtelo okrog denarja. Nikakor ne boste zadovoljni s trenutnim stanjem, zato boste dodatnemu zaslužku posvetili malo več pozornosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu boste izjemno iznajdljivi v komunikaciji s strankami. Šport: zaradi pomanjkanja koncentracije pri športni aktivnosti boste dovzetni za različne poškodbe. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Druženje s prijatelji v mirnem in prijetnem okolju vam bo veliko pomenilo. Naveličani boste pisarne in enoličnega dela. Vzemite si prost dan in naredite nekaj nevsakdanjega. RIBI 20.2.-20.3.: Poglobili se boste vase. Prišli boste do določenih spoznanj glede odnosa s partnerjem. Sledite notranjemu občutku in razumu, hkrati pa pazite, da ne boste zanemarili vaših čustev. 22 Nedelja, l. decembra 2014 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI RAI3bis / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Moj narobe svet, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 rija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Amare per sempre (dram., '96, i. S. Bullock) 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.40, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 10.30 A Sua im-magine, sledita maša in Angelus 12.20 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragio-ne? Il verdetto finale 15.55 Verski dogodek 16.55 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosel-lo Reloaded 21.15 Nad.: Francesco 23.15 Talk show: Porta a porta RAI2 7.20 Nad.: Army Wives 8.00 Sorgente di vita 8.30 Serija: Il tocco di un angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.55 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Show: La papera non fa l'eco 22.50 Show: Quanto manca? RAI3 6.00 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Kilimangiaro Album 8.15 Film: Il fidanzato della mia ragazza 9.35 Nad.: My Sassy Girl 11.15 Serija: La signora del West 12.45 Kultura 13.20 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 21.15 Film: The Untouchables - Gli in-toccabili (akc., '87, i. K. Costner, S. Con-nery) 23.45 Confessione Reporter _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: I dodici cani di Natale 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Film: Una tata per Natale 17.05 Film: Caro Babbo Natale... 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Lezioni di cioccolato 2 (kom., It., '11) 23.30 Nad.: Hostages _ITALIA1_ 6.50 Serija: Tutto in famiglia 7.15 Serija: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.05 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Mom 16.40 Nan.: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 23.10 Gazebo RAI4 11.45 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.3018.00 Xena 13.15 Heroes 14.05 20.25 Beauty and the Beast 14.50 Greek 16.20 The Lying Game 17.05 Novice 17.10 Streghe 18.50 La spada della ve-rita 19.40 Supernatural 21.10 Film: Hero 23.05 Film: The Sweeney (akc., '12) RAI5 11.30 Glasba: Beethoven 12.45 Contact 14.00 Fidelio 17.45 Novice 17.55 Dok.: Sant'Ambrogio e l'invenzione di Milano 20.00 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Otello 23.55 Shakespeare da scoprire 21.10 Film: Johnny English - La rinasci-ta (kom., i. R. Atkinson) 23.15 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco _IRIS_ 11.25 Film: La soldatessa alla visita militare (kom.) 13.10 Film: Romanzo popolare (kom.) 15.15 Film: Mark il poliziotto (det.) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: Al lupo! Al lupo! (kom.) 19.10 Serija: Hazzard 21.00 Film: Eroe per caso (kom., '92, i. D. Hoffman) RAI MOVIE 12.05 Film: Amico mio... frega tu... che frego io! (vestern) 13.45 Film: Sabrina (kom.) 15.55 Film: Verso sera (dram.) 17.40 Novice 17.45 Film: L'uomo del confine (dram.) 19.30 Film: Il colonnello Buttiglione diventa generale (kom.) 21.15 Film: Il Grande Pae-se (vestern) RAI PREMIUM 12.10 Nad.: Potere e passione 13.05 19.10 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Rubrika 15.45 Nad.: Provaci ancora prof! 17.30 0.35 Novice 17.35 Nad.: Pasion Prohibida 20.05 Nad.: Un medico in fami-glia 21.10 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 22.50 Attori e divi italiani 23.50 Serija: Sul-le tracce del crimine RETE4 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Se- 23.35 Film: State of Play (triler, '09, i. R. McAdams) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Serija: Suor Therese 18.45 Serija: Cuochi e fiamme 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Talent show: Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 21.10 Film: La vie en rose (dram., Fr., '07) 23.45 La mala edu- TELEQUATTRO 8.30 Dok.: Luoghi magici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Incontri sul tram 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.10 Dnevnik in vreme 13.35 Italia economia e prometeo 13.45 15.15, 23.30 Košarka 17.45 Rotocal-co Adnkronos 18.00 Trieste in diretta 19.00 Peccati in tavola 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Intrigo internazionale _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.00 Serija: Jamie -Menu in 30 minuti 15.05 Film: Almanya -La mia famiglia va in Germania (dram., '11) 17.00 Serija: Citta nascoste 17.55 Serija: Jamie Oliver sfida l'Europa 18.50 Serija: Bourdain - Senza prenotazione 20.00 Serija: Racconti dalle citta di mare 21.00 Film: Bread and Roses (dram., '00) 23.00 Film: Ti-deland - Il mondo capovolto (dram., '05) _CIELO_ 12.30 Hell's Kitchen 13.15 Vendite impos-sibili 13.45 17.30 Buying & Selling 14.30 15.30 MasterChef Australia 15.15 Novice 16.3018.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Af-fari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 8. decembra kgiU Raimovie, ob 15.55 Verso sera Italija 1990 Režija: Francesca Archibugi Igrajo: Marcello Mastroianni, Sandrine Bonnaire in Giorgio Tirabas- Otožna pripoved Francesche Archibugi je postavljena v najbolj vroča leta italijanskega terorizma, ko so nekateri pristaši Rdečih Brigad in drugih sorodnih organizacij izbrali ilegalo. Podobno se je zgodilo tudi z mladim Olivierom, ki se je sicer najprej odločil za komuno in nato za življenje na veliki kmetiji, svojo malo hčerko Mescalino pa pustil v varstvo že priletnemu očetu. Upokojeni profesor Bruschi se tako znajde v ponovni očetovski vlogi in to z deklico, ki ni nikoli bila vajena slediti kateremukoli pravilu. Sivolasi gospod mora popolnoma spremeniti navade in se v celoti posveti simpatični vnukinji, na katero se seveda naposled tudi neločljivo naveže. KANAL A 6.40 Risanke 8.15 12.35 Serija: Nova ameriška restavracija 9.10 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.0013.45 Serija: Detektiv na Floridi 11.05 16.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.35 17.00 Serija: Naša mala klinika 12.20 Tv prodaja 14.40 Film: Poroka za enega 18.00 19.40 Svet 20.00 Film: Sovražnik pred vrati 21.10 Film: Angeli e demoni (triler, '09, i. T. Hanks) _DMAX_ 12.35 18.35 Affare fatto! 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 21.10 Dynamo - Magie impossibili 16.00 Turtleman 22.00 Siberia 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Obzorja duha 11.15 Izobraževali program 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Dok. serija: Village folk 15.55 18.40 Otroški program: OP! 17.25 0.25 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga 18.00 23.05 Umetni raj 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.30 Slovenska jazz scena SLOVENIJA2 6.00 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Zgodbe iz školjke 8.20 Infodrom 8.35 Enajsta šola 11.15 Dobro jutro 14.1019.10, 22.40 Točka 15.25 Na lepše 16.00 Intervju 16.55 Kaj govoriš? 17.20 Dober dan, Koroška 17.50 Prava ideja! 18.15 Dok. odd.: Skrivnost čebeljega panja 20.00 Nad.: Vzhodnoberlinska saga 20.50 Serija: Vera 22.20 Odprta knjiga _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Cantica Symp-honia 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Me-ridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Šport- _POP TV_ 6.00 Risanke in otroške serije 7.15 Serija: Lepo je biti sosed 8.10 14.50 Queen Lati-fah Show 9.05 10.20, 11.30 Tv Prodaja 9.20 15.50 Nad.: Barva strasti 10.35 16.45 Nad.: Sila 11.45 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Film: Doktor Dolittle 3 17.00 18.55, 22.40 Novice 20.00 Film: Pingvini gospoda Popperja 21.45 Serija: Gasilci v Chica-gu 23.15 Serija: Kosti 22.20 Film: Matrica (fant., '99, i. K. Reeves) PLANETTV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 23.20 Nan.: Prijatelji 11.40 Nan.: Chuck 12.45 Nad.: Su-lejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.35 20.00 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Dobra in hudobna čarovnica (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 21.00 Film: Prerokba (akc.) 23.55 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.25 Dobro jutro; 9.00 Maša; 9.45 Music box; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 20. nad.; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 II frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi pa-troni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Os-servatorio; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; • preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD. Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€). Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014. Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. if Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih. Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014. RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust. TUTTO j^f-GtAUPlH. o Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 Z odlokom z dne 31.01.11 Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 2 Nedelja, 7. decembra 2014 ITALIJA, SVET italija - Mafijsko-politični škandal v glavnem mestu V Rimu se bodo zelo težko izognili komisarju in volitvam Župan Ignazio Marino skuša v mestno upravo pritegniti vse stranke RIM - Rimska občinska uprava se bo težko izognila izredni komisarski upravi in predčasnim volitvam. Iz ure v uro namreč prihajajo na dan vse bolj vznemirljive povezave med občinsko oblastjo in organiziranim kriminalom, ki je dobesedno imel na plačilni listi upravitelje, politike in menedžerje občinskih ustanov ter podjetij. Od včeraj je v škandal vpletena tudi poslanka Demokratske stranke Micaela Campana. Župan Ignazio Marino se trudi, da bi v občinsko upravo pritegnil vse politične stranke. To bi po njegovem bilo najbolj učinkovito orožje proti škandalu, župan pa je pri tem doslej naletel na zaprta vrata. Desna sredina, katere predstavniki so najbolj vpleteni v afero, je razbita in razkosana, Silvio Berlusconi iz Milana pa zahteva volitve. Razpustitev občinskega sveta glasno zahteva tudi Gibanje 5 zvezd, DS pa o tem nima enotnega stališča. Nekateri v stranki verjamejo, da bo izrednemu komisarju Matteu Orfiniju uspelo narediti red v stranki, drugi pa ocenjujejo, da Orfini ni primerna oseba za takšne »čistke«. Predvsem zato, ker je doma iz Rima, medtem ko bi moral stranko v tem kočljivem trenutku prevzeti nekdo, ki prihaja od zunaj. Skratka velika zmeda, ki postavlja v hude težave župana Marina. Iz dokumentov, ki pronicajo v javnost, je Sal-vatore Buzzi, glavni obtoženec v tem škandalu, s svojimi zadrugami financiral tudi Marinovo volilno kampanjo, da ne govorimo o znatno večjih sredstvih, ki jih je namenil Gianniju Alemannu. V blagajne zadrug, družb in takšnih ali drugačnih podjetij, ki jih je nadzoroval Buzzi, naj bi iz Občine priteklo okoli 34 milijonov evrov. Notranji minister Angelino Alfa-no je včeraj ponovil, da trenutno ni pravnih razlogov za razpustitev rimskega občinskega sveta. Alfano je ob tem pojasnil, da ima notranje ministrstvo ob tej zadevi le tehnične pristojnosti, zadnja beseda o morebitni razpustitvi mestne skupščine pa pripada vladi oziroma njenemu predsedniku. To pomeni, da bo Marino ostal župan le dokler bo užival zaupanje državnega vrha Demokratske stranke oziroma Mattea Renzija. SLABO VREME Tajfun Hagupit močno prizadel vzhodne Filipine MANILA - Tajfun Hagupit je z močnimi vetrovi in deževjem včeraj dosegel vzhod Filipinov. Z vetrovi hitrosti 175 kilometrov na uro je dosegel mesto Dolores v odročni ribiški provinci Samar, 550 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Manila. Pred silovitim tajfunom se je v eva-kuacijske centre pred tem že zateklo več kot 600 tisoč ljudi. Iz province Samar poročajo o poplavah, močan veter je odnsel pločevinaste strehe in ruval drevesa. Elektrike ni v mnogih delih na območju province Samar in v njeni okolici ter mestu Tacloban, ki si še vedno ni opomoglo od lanskega super tajfuna Haiyan. To je sicer najmočnejši tajfun, ki je dosegel Filipine v letošnjem le-tu.Hagupit, ki po filipinsko pomeni bič, je ohranil moč, potem ko je dosegel obalo. (STA) V teh dneh so v Rimu najbolj glasni zastopniki Gibanja 5 zvezd, ki zahtevajo takojšnje predčasne volitve ANSA kijev - Nova mirovna pogajanja Nadaljujejo se diplomatski napori za mirno rešitev ukrajinske krize KIJEV - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj sporočil, da bo v torek v beloruski prestolnici Minsk potekal nov krog mirovnih pogajanj za vzhod Ukrajine, ki se jih bodo udeležili predstavniki Ukrajine, Rusije in proruskih separatistov. Isti dan naj bi začela veljati prekinitev ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki. Pogoji te prekinitve ognja sicer temeljijo na septembrskem dogovoru iz Minska. Po besedah Porošen-ka bo cilj novih pogovorov v Minsku, za katera je dobil načelno soglasje, potrditi časovnico za implementacijo ukrepov iz septembrskega dogovora. »9. decembra bomo imeli dan molka,« je dejal Porošenko o predvideni prekinitvi ognja. Po njegovih besedah bosta nato obe strani imeli 30 dni časa, da umakneta vso težko orožje iz demilitariziranega območja, ki ga do- Petro Porošenko loča dogovor, sklenjen 5. septembra. Ta dogovor so v Minsku sklenili na pogajanjih kontaktne skupine za Ukrajino, v kateri so pogajalci Ovseja ter predstavniki ruskega in ukrajinskega predsednika ter proruskih separatistov. Zahod in Rusija morata preprečiti, da bi jih delili novi zidovi, je včeraj dejal francoski predsednik Francois Hollande ruskemu kolegu Vladimirju Putinu v Moskvi 25 let po padcu Berlinskega zidu, simbolu razdeljenosti Evrope. Treba je premagati ovire in najti rešitve za Ukrajino, je dejal Hollande, ki se je kot prvi zahodni voditelj od začetka ukrajinske krize srečal v Moskvi s Putinom. Hollande, ki se je s Putinom srečal na poti v domovino z obiska v Ka-zahstanu, je poudaril, da morajo rešitve najti skupaj in da je treba za to izkoristiti vsako priložnost. Putin je ocenil, da gre za zelo težke probleme, prepričan pa je, da bo njun pogovor imel pozitivne rezultate in prispeval k rešitvi mnogih problemov, saj je bil obisk Hollanda, čeprav kratek, zelo delovne narave. (STA) jemen - Ponesrečena reševalna akcija ameriške vojske / Ameriški vojaki ostanejo v Afganistanu KABUL - ZDA bodo po umiku bojnih enot konec leta v Afganistanu ohranile tisoč vojakov več, kot so sprva načrtovale, je v Kabulu sporočil ameriški obrambni minister Chuck Hagel. Poudaril pa je, da ta odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame ne bo spremenila misije ameriških enot ali dolgoročnega poteka umika, ki je predviden v prihodnjih dveh letih, je povedal na skupni novinarski konferenci z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem.Dodal je, da bo dodatnih tisoč vojakov ostalo v državi nekaj mesecev, da bi zapolnili začasno pomanjkanje v silah Nata. (STA) Ukrajinski predujem za ruski plin KIJEV - Ukrajinsko državno energetsko podjetje Nafto-gaz je ruskemu energetskemu gigantu Gazprom plačalo 378 milijonov dolarjev predplačila za milijardo kubičnih metrov plina za mesec december, je preteklo noč sporočila ukrajinska družba. Na podlagi oktobra sklenjenega dogovora o dobavi plina mora Ukrajina plin plačevati vnaprej. « V |( V • I • Sešelj še naprej buri duhove v Srbiji BEOGRAD - Srbska radikalna stranka, ki jo vodi haaški obtoženec Vojislav Šešelj, je začela zbirati podpise za razrešitev srbskega predsednika Tomisla-va Nikolica, češ da je kršil ustavo. Radikalci menijo, da mora Nikolic zapustiti položaj, ker je nezakonito pridobil diplomo fakultete, ne da bi opravil en sam izpit. . Šešelj je po nedavni vrnitvi v Beograd že večkrat pozval k strmoglavljenju Nikolica, pa tudi premierja Aleksandra Vu-čica, ki sta bila nekoč člana njegove stranke in bližnja sodelavca. V Beograd se je vrnil po 12 letih v haaškem priporu, potem ko so ga sodniki Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi raka začasno izpustili na prostost še pred izrekom kazni. (STA) Ubita fotoreporter in učitelj Žrtvi sta bili talca v rokah teroristov Al Kaide, ki je v Pakistanu medtem izgubila pomembnega voditelja SANA - Ameriške in jemenske sile so včeraj izvedle skupno operacijo reševanja ameriškega fotoreporterja Lukea Somersa, ki so ga kot talca zadrževali skrajneži jemenske veje teroristične mreže Al Kaida. Akcija je spodletela, saj saj sta v njej izgubila življenje Somers in tudi učitelj iz Južne Afrike Pierre Korkie, ki je bil tudi on talec v rokah teroristov. Jemensko obrambno ministrstvo je sicer na svoji spletni strani sporočilo, da so So-mersa osvobodili, a ameriški mediji, ki so se sklicevali na fotoreporterjevo sestro, so poročali, da so ga med reševalno akcijo ubili. To so popoldne potrdile ameriške oblasti. Med operacijo v provinci Šabva na jugovzhodu Jemna je bilo ubitih tudi deset skrajnežev. Al Kaida na Arabskem polotoku je v četrtek zagrozila, da bo usmrtila Somersa. ZDA so kasneje sporočile, da so ameriške sile v Južnoafriški učitelj Pierre Korkie in ameriški novinar Luke Somers ANSA sodelovanju z oboroženimi silami Jemna že novembra izvedle operacijo reševanja talcev, a da Somersa niso uspele rešiti. Al Kaida na Arabskem polotoku je po ocenah Washingtona najbolj nevarna veja mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ni pa znana po pogostih usmrtitvah tujih talcev. Jemen je ključen ameriški zaveznik v boju proti Al Kaidi in dovoli Washingtonu, da na njegovem ozemlju izvaja napade z brezpilotnimi letali. Pakistanska vojska je medtem sporočila, da je ubila visokega voditelja mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ki so ga ZDA iskale zaradi načrtov za napad na podzemno železnico v New Yorku leta 2009. V napadu vojske sta bila ubita še dva njegova sodelavca. Po navedbah pakistanske vojske so Adnana El Šukrid-žumaha ubili danes med racijo v Šin-varsaku v provinci Južni Vaziristan. Pri tem je umrl še en vojak, eden je bil ranjen. Šukridžumah, ki je bil na seznamu najbolj iskanih posameznikov pri ameriškem FBI, se je skrival v Šin-varsaku v Južnem Vaziristanu, potem ko je pobegnil iz sosednjega Severnega Vaziristana, kjer je pakistanska vojska junija sprožila silovito ofenzivo proti islamskim skrajnežem. (STA) / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 3 KULTURNI DOM - Neuradni obisk predsednika slovenske vlade Mira Cerarja »Verjamem v prihodnost Trsta v povezavi s Slovenci in Slovenijo« Ogled predstave Zlati prah v očeh - »Pomoč Primorskemu dnevniku moja naloga in dolžnost« TRST - »Trst je mesto z bogato zgodovino, zato s svojo zgodovino, kulturo in bogastvom lahko veliko ponudi. Verjamem, da ima mesto prihodnost, seveda vključno s Slovenci, ki tukaj živijo. Želim, da bil Trst odprt v Slovenijo in Slovenija v Trst.« S temi besedami se je predsednik slovenske vlade Miro Cerar sinoči poslovil od Kulturnega doma, kjer si je ogledal tržaško premiersko uprizoritev predstave Slovenskega stalnega gledališča Zlati prah v očeh, ki si jo je Maja Blago vič zamislila kot poklon pesniku Miroslavu Košuti. Poleg Bla-govičeve v predstavi nastopa še igralec in glasbenik Jure Ivanušič. Cerarja (obisk je bil zasebne narave) in njegovo življenjsko sopotnico je v Kulturnem domu sprejela predsednica SSG Breda Pahor. Na kratkem mu je predstavila letošnjo gledališko sezono in 50-letnico Kulturnega doma. Predsednika slovenske vlade so med drugim pričakali slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, generalna konzulka Ingrid Sergaš, poslanka Tamara Blažina, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Deželo je zastopal odbornik za kulturo Gianni Torrenti, Ob- čino Trst pa odbornik Edi Kraus, na sprejemu je bil tudi predsednik Stalnega gledališča FJK Miloš Budin. »Predstava je bila zelo intenzivna in umetniško polna. V njej sem zelo užival. Všeč mi je bilo tudi okolje slovenskega gledališča in Kulturnega doma,« nam je po predstavi dejal Cerar. Povedal nam je, da se je pred predstavo srečal z Borisom Pahorjem. Z njim sta poklepetala o aktualnih političnih zadevah. Predsednik slovenske vlade se je po prihodu v Kulturni dom srečal s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem in z Bojanom Brezigarjem, predsednikom Družbe za založniške dejavno-sti-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Pavšič je opravičil predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke, ki zaradi bolezni ni mogel priti na sestanek, oba predsednika pa bosta Ce-rarja v kratkem obiskala v Ljubljani »Na sestanku so me zelo natančno informirali o težavni situaciji Primorskega dnevnika. Dogovorili smo se, da bomo zadevo skušali čim prej urediti in primerno rešiti. In to tako, da se bomo skupno in koordinirano obrnili na italijanske pristojne organe. Tudi osebno se bom potrudil, da bom PODČETRTEK - Na Kongresu SLS Marko Zidanšek je novi predsednik PODČETRTEK - Novi predsednik od letos izvenparlamentarne SLS je po preobratov polnem izrednem volilnem kongresu v Podčetrtku postal Marko Zidanšek. Med 129 delegati z volilno pravico je zanj glasovalo 74 predstavnikov, za njegovega protikandidata Damjana Medveda pa 52 delegatov. Stranka je dobila tudi tri nove podpredsednike. Zi-danšek se je kandidaturi pred nekaj dnevi že odrekel, a se je na včerajšnjem kongresu na nagovarjanje nekaterih vidnih članov stranke odločil znova dati soglasje h kandidaturi. Do popolnega preobrata je prišlo, ko se je na kongresu tik za tem za umik kandidature odločil Primož Jelševar. Edina ovira na poti k izvolitvi Zidanška je ostal Medved, ki je bil nad razvojem dogodkov ogorčen, a je pri svoji kandidaturi vseeno vztrajal. Novi prvi mož SLS je napovedal, da se bo kot predsednik zavzemal za novo širino, desno sredino in zgodbo, ki jo bodo v stranki pisali skupaj do povratka na pot uspeha. Glede na to, da stranko prevzema v najtežjem času v vsej njeni zgodovini, sam prav v tem vidi izziv, da je pot lahko obrnjena samo še navzgor. »Prepričan sem, da bomo skupaj to zmogli, konec koncev smo na lokalnih volitvah dosegli izjemen rezultat. Tudi z izkušnjami z lokalne ravni si lahko pomagamo Marko Zidanšek na državni ravni in skušamo prepričati volivce, da SLS lahko ponudi rešitve za državo,« je dejal Zidanšek, ki ga v tem trenutku najbolj zanima gospodarski del programa, s katerim bi lahko prispevali k rešitvi Slovenije iz primeža krize. Po njegovem je za državo najbolj pomembno, da začne ustvarjati nova delovna mesta, ki edina prinašajo dodano vrednost, da lahko na drugi strani država pokrije socialne transferje. Desno predsednik slovenske vlade Miro Cerar vstopa v malo dvorano Kulturnega doma in spodaj levo z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem FOTO DAMJ@N situacijo pomagal rešiti, kajti prepričan sem, da ima Primorski dnevnik velik in poseben pomen za Slovence na tej in drugi strani meje. Pomoč Primorskemu dnevniku ni samo moja naloga, ampak tudi dolžnost kot predsednika slovenske vlade,« je po sestanku s Pavšičem in Brezigarjem dejal Cerar. Dogovorili so se za ponovno srečanje o tem vprašanju, Slovenija, kot je poudaril veleposlanik Mirošič, pa o težavah Primorskega dnevnika itak stalno opozarja Italijo na bilateralni ravni. Cerar si je v Kulturnem domu ogledal razstavo arhitekta Eda Mi-hevca, dediča slavne Plečnikove šole, v tem primeru predvsem projektanta hrama slovenske kulture v središču Trsta. Visokega gosta je med razstavne panoje pospremil njen avtor, arhitekt Marko Korošic, ki je napisal knjigo o Mihevcu z naslovom Čar prostora, ki je pravkar izšla pri Žaložništvu tržaškega tiska. Sandor Tence DEŽELA FJK - Sredstva za leto 2015 Devetdeset milijonov evrov za delo in izobraževanje Debora Serracchiani in Loredana Panariti RAI 3 BIS - Danes in jutri Srečen za umret Drevi Luzarjev celovečerni film, jutri dokumentarec Moj narobe svet TRST - Drevi ob 21. uri bo na slovenskem programu Rai (kanal 103) na sporedu celovečerni igrani film režiserja Matevža Luzarja Srečen za umret. Film sledi ostarelemu Ivanu, ki se pred smrtjo odloči dokončno urediti vse osebne stvari in v domu za upokojence preprosto počakati na neizbežni konec. Toda ko spozna radoživo upokojenko Me-lito, se mu odpre nepričakovan svet novih življenjskih spoznanj in radosti. Čeprav starost neusmiljeno trka na njegove duri, se odloči v jeseni življenja poiskati novo prihodnost. V filmu iz leta 2012 in v produkciji hiše Paktmedia nastopata v glavnih vlogah Ev-gen Car in Milena Zupančič, ob njiju pa med drugimi Dušan Jovanovič, Ivo Barišič in Polde Bibič. Celovečerec je na 15. festivalu slovenskega filma odnesel kar pet nagrad (za najboljši scenarij, fotografijo, scenografijo, kostumografijo in ton ter nagrado občinstva). Že jutri pa bo ob 20.50 na sporedu mednarodni dokumentarni film z naslovom Moj narobe svet, ki ga je leta 2011 scenaristka in režiserka Petra Seliškar posvetila Franu Milčinskemu Ježku. Film nas bo popeljal v pesniški svet slovenskega vsestranskega umetnika skozi izvajanje znanih svetovnih glasbenikov. Gre za film o ustvarjanju, požrtvovalnosti, hrepenenju, izgubi in o zavzemanju za »malega človeka«. Letos poteka 100-letnica Ježkovega rojstva. VIDEM - V letu 2015 bodo sredstva za podporo delu in izobraževanju v Fur-laniji-Julijski krajini znašala 90 milijonov evrov. 34,5 milijona evrov so uvrstili v deželni finančni zakon, 39,5 milijona evrov znašajo sredstva za projekt za spodbujanje zaposlovanja Pipol, 12 milijonov evrov predstavlja anticipacija sredstev iz Evropskega socialnega sklada, štiri milijone evrov pa bo Dežela FJK porabila za digitalno agendo za zaposlovanje. Podatke sta včeraj predstavili deželna predsednica Debora Serracchiani in odbornica za delo Loredana Panariti na novinarski konferenci v Vidmu. Po njunih besedah je deželni odbor sprejel vrsto ukrepov za zajezitev pojava brezposelnosti, in sicer z različnimi cilji. V prvi vrsti je skrb za ohranitev delovnih mest v podjetjih, ki preživljajo krizo: tri milijone evrov so namenili solidarnostnim pogodbam, tako da bo prispevek za vsako ukinjeno delovno uro znašal 2,5 namesto 2 evra. V gradbenem sektorju je dežela namenila 280 tisoč evrov za dohodkovne podpore, pa tudi enkratni prispevek v višini 700 tisoč evrov. V pričakovanju novosti, ki jih bodo vladni odloki uvedli po izglasovanju državne reforme trga dela, bo deželna uprava vložila tri milijone evrov v treh mesecih v spodbujanje zaposlovanja (za nedoločen čas in za stabilizacijo delavk nad 55. letom starosti ter s pogodbami za določen čas za ženske nad 50. in moške nad 55. letom starosti). V sektor poklicnega izobraževanja bo dežela z raznimi cilji investirala kakih 30 milijonov evrov, v letu 2015 pa bo ustanovila deželno agencijo za delo. 4 Nedelja, 7. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu kras - Primorski dnevnik spremljal petkovo izredno nadzorno dejavnost Noč s karabinjerji Nadzor so poostrili po valu tatvin, ki je zajel tržaško in goriško pokrajino Zmenek je ob 21.45 na nabrežin-skem poveljstvu karabinjerjev. Tam nas pričaka polkovnik Antonio Garritani, poveljnik pokrajinskega operativnega oddelka. »V zadnjem mesecu se je število tatvin znatno povečalo. Trenutno je najhuje v Laškem, v goriški pokrajini, a tudi na tej strani pojava ne gre podcenjevati in zato smo poostrili nadzor. Nocoj bomo izvedli izredno dejavnost na raznih koncih Krasa,« razloži polkovnik. Ob tej priložnosti se bo karabinjerjem pridružil tudi Primorski dnevnik. Priprave na nočno delo Prejšnji teden so tovrstno preventivno akcijo izvedli med 18. uro in polnočjo, tokrat pa od 22. ure v petek do 4. ure v soboto. Nabrežinske karabinjerje obiščejo kolegi iz Bazovice, z Opčin, s Proseka, iz Devina in Trsta. Na terenu bo kar šest vozil z uniformiranim osebjem, ki bo izvajalo nadzor na cestah; po vaseh pa bosta vozila »navadna« avtomobila s karabinjerji v civilu, pripadniki tržaške preiskovalne in nabrežinske operativne enote. Slednji bodo blizu hiš opazovali morebitna sumljiva vozila, v prvi vrsti kombije ali dostavna vozila, ob potrebi pa poklicali na pomoč uniformirane kolege. Skupno bo na delu 16 karabinjerjev, pa še pol. Garritani in poveljnik iz Nabrežine, kap. Luciano Summo. Slednji ob 22.10 zbere udeležence, jim oriše dejavnost in napove, da bo prva postojanka zgoniška obrtna cona. Tri patrulje bodo ustavljale vozila v eni smeri, tri v drugi. Nadzor pri obrtni coni Ob 22.25 smo v obrtni coni. Mraz je, veter piha v kosti. Vsi karabinjerji si najprej oblečejo neprebojne jopiče. Zaščita je obvezna, saj nikoli ne veš, na koga boš naletel. V 99 odstotkih primerov ni nobene nevarnosti, gotovosti pa seveda ni. Ozračje je kljub zbranosti precej sproščeno. Nekateri so v preteklosti izvajali podobne kontrole med misijami na Balkanu, kjer je bilo vse skupaj neprimerno bolj napeto. Tatovi v teh tednih vztrajno plenijo po stanovanjih med Tržičem, Ronkami in Gradiščem, preteklo noč (s četrtka na petek) naj bi v Škocjanu ob Soči izvedli pet tatvin. Prejšnji teden so v Gradišču zalotili štiri osumljence, italijanske državljane. Val tatvin je segel do Vižovelj, karabinjerji iz obeh pokrajin si stalno izmenjujejo informacije. Tržaškim karabinjerjem medtem pomagajo pripadniki intervencijske čete 4. bataljona iz Mester, ki so ta teden dejavni na območju miljskega poveljstva. Tri vozila se postavijo nasproti centra Lanza, ostala tri ob vhode v obrtno cono. Zadnji v vrsti so »selektorji«, ki odločajo, katere avtomobile ustaviti. Oni in drugi v vrsti pregledujejo osebne dokumente, spredaj pa je, nekoliko oddaljen, hitrejši avtomobil operativne enote. Njegova naloga je prestreči ali dohiteti vozila, ki se kljub znaku z loparčkom ne ustavijo. To se dogaja le od časa do časa. Karabinjerji ustavljajo vozila, družine in marsikatero domačinko spustijo takoj naprej. Imajo tudi napravo za merjenje stopnje alkohola, v tem primeru pa je pozornost namenjena zlasti preprečevanju tatvin. Kontrole se nadaljujejo mirno: prvi karabinjer prevzame dokumente in preveri podatke, drugi ga ščiti. Od ustavljenega avta se ne sme oddaljiti, v rokah stiska brzostrelko beretta M12. videoposnetek na www.primorski.eu Nočni nadzor na Opčinah in pri Proseku; zapuščeni avtomobil v Konkonelski ulici FOTODAMJ@N Beg po silovitem trčenju Ob 23.25 se ura izteče in karavana črnih avtomobilov z utripajočimi lučmi se preseli na Opčine. Trije avtomobili se namestijo pred parkirišče pri bencinski črpalki Esso, ostali trije pa onstran kro-žišča, nasproti Ulice Hermada. Opolnoči nadrejeni prejmejo klic v zvezi s ponesrečenim avtomobilom, ki ga je v bližini zapustil neznan voznik. S poveljnikom se odpravimo na konec Konkonel-ske ulice, tik ob nekdanji državni cesti 202. Družinski avtomobil tipa Lancia Z je med prehitro vožnjo po ulici, ki se začne pri osnovni šoli in se na koncu zoži v ozko grlo, najprej trčil z desnim bokom ob zid ob cesti, po kakih 20 metrih pa se je brez vsakršnega zaviranja čelno zaletel naravnost v levi drog javne razsvetljave. Po silovitem trčenju je voznik odprl vrata in izginil. V naglici je v avtomobilu pustil ključe stanovanja. Krvi ni videti, vetrobran je še cel. Zid pa je »pre-pleskan« z barvo karoserije. Poveljnik prejme še en klic: izvidnica je opazila pešca, ki se opoteka na cesti št. 202. Počasi hodi proti Trstu. Morda je to lastnik avtomobila, po zadnjih in- formacijah je to Tržačan. Če je to on, bodo najprej preverili ali je poškodovan; gotovo je udaril s prsnim košem v volan. V avtu opazimo otroška stolčka, otroški kolesi, skiro. Še sreča, da lancia ni naletela na kako drugo vozilo ali pešca, saj bi ob taki vožnji verjetno prišlo do hudih posledic. Klanec je ponoči dokaj prometen, morda se vozniki tod izogibajo ravno glavnemu krožišču in patruljam karabi-njerjev. Naprej v kraško noč Pojavijo se gasilci, a mi se ob 0.40 preselimo na drugi konec Opčin, k Pikelcu, kjer še zadnjič posnamemo vrsto tihih črnih avtomobilov, ki z utripajočimi lučmi izginejo v hladno noč. Karabinjerji se skozi Col, Repen, Briščike in Zgonik odpeljejo v Nabre-žino ter naprej do Vižovelj in Sesljana, kjer bodo nadaljevali z delom skoraj do zore. Aljoša Fonda policija - Nadzor Kvesturi pomagajo kriminalisti iz Padove Tudi policija že več tednov izvaja izredne nadzorne dejavnosti, ki jih je uvedel tržaški kvestor Giuseppe Padulano. Tržaškim policistom so priskočili na pomoč kriminalisti iz Pa-dove: tarče so predvsem tatovi in drugi kriminalci, ki se premikajo po čez-mejnem območju. Po podrobnih analizah pojava je policija poostrila nadzor v mestu, na Krasu in na prometnicah, ki vodijo v Trst. Ta teden so posebno pozornost posvetili okolici Devina, v vsej pokrajini pa so ustavili 200 vozil in pregledali osebne podatke 350 ljudi. 50 teh je imela policija v preteklosti tako ali drugače v obravnavi. Oddelek za preprečevanje kriminala iz Padove je strateška enota, ki jo policija izkorišča za krepitev nadzornih dejavnosti. Podobno se dogaja pri karabinjerjih, ki se poslužujejo operativnih intervencijskih čet (CIO): najbližja je v Mestrah in v teh dneh je prav tako dejavna na Tržaškem. Izredni nadzor se bo nadaljeval tudi v prihodnjih tednih, ker so tatovi v decembru in med novoletnimi prazniki posebno aktivni. Koledar za Unicef Kmalu bo tudi na tržaški kve-sturi na voljo koledar policije za leto 2015. Avtor fotografij je Vittorio Sto-raro, trikratni dobitnik oscarja za najboljšo filmsko fotografijo. V koledarju je različne veje umetnosti združil s sposobnostmi, ki so značilne za policiste. Policija je s prodajo koledarjev od leta 2001 financirala več projektov organizacije Unicef, namenjene otrokom v Kambodži, Beninu, Kongu, Gvineji in drugim državam. Letošnji izkupiček 110 tisoč evrov so namenili humanitarni krizi v Sred-njeafriški republiki. karabinjerji - Navodila v slovenščini v sodelovanju s Pokrajino Trst in Trieste Trasporti Kako preprečimo prevare in tatvine Na socialnih omrežjih ni dobro deliti informacij o počitnicah, ki jih načrtujemo ali pravkar preživljamo Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je v sodelovanju s Pokrajino Trst in podjetjem Trieste Trasporti pripravilo informativno gradivo za preprečevanje žal pogostih prevar in tatvin. Občanom so na raznih mestih (na primer na sedežih rajonskih svetov in avtobusih) na voljo tudi zgibanke in plakati v slovenskem jeziku. V gradivu, ki ga dopolnjujejo ilustracije, so koristni nasveti in poziv občanom, naj pokličejo na enotno brezplačno številko za klice v sili 112. Te tri številke lahko vtipkamo z vseh telefonov in v katerikoli državi Evropske unije. Pred žeparji se recimo zaščitimo tako, da denar razdelimo v več žepov, torbice in nahrbtniki morajo biti vedno zaprti, posebno pozorni moramo biti v gneči na avtobusu. Prevarantom so zelo izpostavljene priletne osebe, ki dvignejo denar na banki ali pošti. Glede tatvin na domu pa velja poseben nasvet: če smo dejavni na socialnih omrežjih, ne delimo informacij o počitnicah - vsaj dokler se ne vrnemo domov. (af) / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 5 trst - Posvet v avditoriju Revoltella v priredbi Novinarske zbornice Na meji, kjer se spajata novinarstvo in literatura Kako novinarstvo vpliva na literaturo? Kako pa književnost vpliva na novinarstvo? Veliko novinarjev se hkrati ukvarja z literarnim pisanjem, kar se še posebno občuti na našem ozemlju, stičišču različnih kultur in komponent. Novinar in imitator Andro Merkù si je tako zamislil konferenco z naslovom Kontaminacija med pisanjem in novinarstvom na meji - Za novinarstvo na pretoku (Contamina-zione tra scrittura e giornalismo sul confine - Per un giornalismo in transito). Z izzivi in izhodišči bogata pobuda je potekala v soboto v avditoriju muzeja Revoltella, vodila pa jo je izkušena novinarka Cristina Bonadei. Posvet je organiziral Odbor za kulturo novinarske zbornice Furlanije- Julijske krajine v sodelovanju z Deželo FJK, Občino Trst, Deželno novinarsko zbornico, Združenjem Assostampa in deželnim sedežem RAI. Prvi del je potekal v obliki intervjujev s prodornimi pričevalci realnosti naših krajev. Pisatelj Boris Pahor je sebe obrazložil pod istočasnim vplivom treh jezikov, in sicer slovenščine, italijanščine in francoščine. Travma fašizma, ki ga je želel prisilno spreobrniti v državljana z zgolj italijansko identiteto, ga je globoko zaznamovala. Postal je kronist ponižanih in razžaljenih, saj je sam bil ponižan in razžaljen že v osnovni šoli, ko je moral pred sošolci v polomljeni italijanščini brati po oceni učitelja nezadosten spis. Po mnenju filozofa Pier Alda Rovattija se trenutno gibljemo v času, ko je treba izkušnjo meje vrednotiti pozitivno: »Mislec Jacques Deridda je med drugim trdil, da je treba gojiti kulturo gostoljubnosti, s tem da smo istočasno gostitelji in gosti. Pisati (kot pojem meje) pomeni biti istočasno noter in zunaj.« Kot je dejal nemški pisatelj Veit Heinichen, dobi tako v Trstu prostor vsak, ki noče izbrati neke točno določene, do potankosti izdelane identitete. Sam se je rodil in odraščal ob meji s Francijo in Švico, Trst mu torej predstavlja spodbuden kreativni habitat. Cristina Bonadei je nazorno podala, kako prave korenine vsakega človeka pravzaprav lebdijo nekje v zraku in se mora potem posameznik odločiti, kam jih bo postavil. Fulvio Tomizza je npr. o sebi dejal, da je istočasno Italijan in Slovan, podeželski in mestni človek, ob tem pa tudi marksist, ki zahaja v cerkev. Njegove misli so na pobudi ponovno zaživele preko arhivskih videoposnetkov RAI. Preko teh so se prisotni lahko soočili tudi z razmišljanji germanista Claudia Magrisa in Paola Rumiza (intervjuja z njima je posnel Cristiano Degano). Iz Magri-sovih besed lahko izluščimo predvsem nujo po fleksibilnem gledanju na svet, v Rumizovih pa vabilo k raziskovanju in potovanju. Trst te namreč na eni strani sili, da odpotuješ, na drugi strani pa ob ponovni vrnitvi občutiš veliko veselje. Drugi del konference je nudil še dodatne pisane koščke že tako bogatega mozaika. Ob povzemanju besed Guida Barelle, se zamislimo, kako lahko sobivanje z obmejno realnostjo lahko ljudi privede do vsesplošne nevroze. Novinarji morajo torej s svojim poročanjem pomagati približati realnost drugih. Pod tem vodilom je bil urednik Pierluigi Sabatti po padcu Berlinskega zidu med glavnimi pobudniki posebne strani dnevnika Piccolo, namenjene Italijanom v Istri. Hkrati pa si je prizadeval za večjo pozornost do Na posvetu je bila med drugimi izražena ocena, da morajo novinarji s svojim poročanjem pomagati približati realnost drugih FOTODAMU@N slovenske manjšine v Italiji. Pietro Spirito je izpostavil različnosti književnosti in novinarstva, hkrati pa obelodanil njune skupne točke: oba ponujata pogled na svet in se trudita, da posredujeta del vsakdanjega življenja. Če se vrnemo k meji, lahko ponovno ugotovimo, kako se njen izziv nahaja v neotipljivosti tega pojma. Dušan Jelinčič se je mdr. osredotočil na meje, ki so znotraj nas samih in s katerimi se je soočal tudi kot alpinist: »Ko se podaš na osemtisočak, ti že nekje na polovici zmanjkuje diha. Zaveš pa se, da si komaj na začetku.« Pino Roveredo v središče svojega raz- mišljanja postavlja družbene meje. Naša sodobna družba namreč nima časa, da bi počakala na tiste, ki so šibkejši in se jim po poti »zatakne«. Njihove usode postanejo tako nevidne. Naloga pisanja oz. novinarstva je torej tudi v tem, da postanejo spet vidni. Vesna Pahor trst - Danes bo gost ob jelki koroški glavar Peter Kaiser Praznično na Velikem trgu z goro furlanske polente in frike Na včerajšnji Miklavžev dan so ljudje sledili igri barv na pročelju občinske palače (levo), dobro pa je bil obiskan tudi Miklavžev sejem na Akvedotu (spodaj) FOTODAMUA@N Veliki trg osvetljujejo od včeraj prav posebne luči. Sinoči so namreč prvič prižgali tridimenzionalno inštalacijo, za katero sta poskrbela Vi-deonew in Luca Agnani. Pročelje tržaškega županstva bodo tako vse do 6. januarja 2015 krasile praznične svetlobne igre. Medtem pa se nadaljujejo praznične pobude, ki jih tržaška občinska uprava prireja v teh dneh. Danes ob 11.15 bodo prižgali lučke na jelki, ki jo je mestu podarila Koroška. Postavili so jo na Borznem trgu, slovesnost pa bo spremljal kulturni program, ki ga bodo sooblikovali koroški pevci in glasbeniki; na sporedu bodo božične pesmi, Radetzky marš in še marsikaj. Koroškega glavarja Petra Kaiserja bodo sprejeli tržaški župan Roberto Cosolini, odbornik Edi Kraus in deželni odbornik Francesco Peroni. Prav tako praznično, in nekoliko bolj okusno, bo popoldne, ko bodo na Velikem trgu osvetlili drugo jelko - dar občine Forni di Sopra. Prižig bo spremljal nastop folklorne skupine in promocija karnijskih lepot, a tudi dobrot. Na Velikem trgu V torek v Devinu kongres nabrežinske SSk Devinsko-nabrežinska Slovenska skupnost sklicuje v torek ob 19.30 v dvorani slovenskih pevskih zborov v Devinu redni sekcijski kongres. Srečanja se bosta med drugimi udeležila strankina predstavnika v devinsko-nabrežinski občinski upravi in v svetu Marija Brecelj in Mitja Terčon, ki bosta s tajnikom Edvinom Forčičem spregovorila o politično-upravnem položaju. Torkovega večera v Devinu se bo udeležil tudi deželni svetnik in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Sekcijski kongres bo tudi priložnost, da se somišljeniki in prijatelji spomnijo preminulega Viktorja Tanzeja. Film o današnjem Sarajevu Kdor se bo danes ob 18. uri podal v kino Dei fabbri (v istoimenski ulici), se bo v resnici podal na filmsko popotovanje po današnjem Sarajevu. Tu bodo namreč na pobudo raznih mestnih društev in tržaške bosanske skupnosti predvajali film Sarajevolution, ki ga je Rocco Ric-cio posnel v prestolnici Bosne in Hercegovine, v prvi vrsti v nekdanji državni knjižnici - Vijecnici. Film prinaša vrsto intervjujev z ljudmi, ki sooblikujejo sarajevsko kulturno življenje. Dobrodelni Jack Calcagno Gledališka skupina Armonia vabi danes ob 16. uri v tržaški Kulturni dom na dobrodelni dogodek, ki ga prireja v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Na sporedu bo Jack Calcagno - Američan v Trstu, komično-glasbena predstava, v kateri nastopata Leonardo Zannier in pianist Antonio Tony Kozina. Izkupiček bodo v celoti namenili ne-profitni organizaciji La strada dell'amore, ki pomaga odraslim s posebnimi potrebami. Ogled palače Economo Deželno nadzorništvo za kulturne dobrine bo danes izjemoma odprlo vrata palače Economo (ob železniški postaji), da bi radovednim Tržačanom pokazalo njeno notranjost. Ogled bo možen med 9.30 in 12.30 (ob 11. uri tudi pod strokovnim vodstvom). Božične melodije V luteranski cerkvi na Trgu Panfili bo danes ob 18. uri božična pevska revija Note sotto l'albero, ki je vključena v niz Nativitas. Nastopili bodo sedanji in nekdanji dijaki li-ceja Oberdan, mladinski zbor Volta in zbor Alpi Giulie. Odprtje mestnih muzejev Tržaška občina obvešča, da bodo mestni muzeji jutri, na prazničen dan, povečini odprti. Akvarij, muzeja De Henriquez in Sartorio bo mogoče na primer obiskati med 10. in 17. uro, Rižarno med 9. in 19., grad sv. Justa med 9. in 17. uro. se bodo namreč ob 16.30 predstavili tudi »Polentars di Verzegnis«, ki so se s svojimi specialitetami že vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Tržačanom bodo tokrat ponudili 700 kilogramov polente in 600 kilogramov frike, tradicionalne furlanske sirove jedi. Kdor jih bo želel okusiti, naj pride pravočasno na trg; ne dvomimo namreč, da se bo tudi tokrat, kot vsakič, ko Tržačanom in Trža-čankam ponudiš hrano ali pijačo, gnetlo »lačnih« obiskovalcev ... Pod obema božičnima jelkama pa bo jutri popoldne nastopila priljubljena tržaška godba na pihala Refolo. Potujoči koncert se bo pričel ob 16. uri. KRjT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V R0JANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v ponedeljek, 29. decembra 2014, ob 18.00 v gostilni " Pri Pošti " v Bazovici, ul. Gruden 56 Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev! 6 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. decembra 2014 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 17.36 in zatone ob 8.47. Jutri, PONEDELJEK, 8. decembra 2014 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 15/60 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. OKLICI: Laurent Pasticier in Veronica Terenzani, Roberto Roncador in Fabia-na Zannier, Luca Rustia in Giulia Grego, Alberto Albini in Chiara Bernardis, Tommaso La Rotella in Monica Scharf, Andrea Martin in Laura Sinigoi, Guido Furlan in Sabrina Snidersich, Michele Marolla in Giovanna Coen, Paolo Mar-ton in Carolina Giulia Del Piero, Massimo Bacigalupo in Roberta De Colle, Elio Crisman in Paolina Capraro, Andrea Gerin in Katerina Vackova, Marco Rustia in Giada Zudini. [13 Lekarne Nedelja, 7. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Masca-gni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. Ponedeljek, 8. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) slovensko stalno gledališče sezona 2014 - 2015 GLASBENI (IN PLESNI) DECEMBER v sodelovanju z Artisti Associati Circuito regionale danza: Balletto di Roma - HRESTAČ četrtek, 11. decembra, ob 20.30 - Velika dvorana v sodelovanju z deželnim sedežem RAI: MOJ TRST - Tinkara Kovač & bend z gosti sobota, 20. decembra, ob 21.00 - Velika dvorana v sodelovanju z Glasbeno Matico: KONCERT OB 100-LETNICI ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE Orkester Slovenske Filharmonije, združene zbore in soliste vodi Stojan Kuret torek, 23. decembra, ob 20.30 - Velika dvorana Mestno gledališče ljubljansko Andrej Rozman - Roza, Coco Mosquito LIZISTRATA (muzikal) torek, 30. decembra, ob 19.30 v MGLju v Ljubljani I prodaja vstopnic in rezervacija avtobusnega prevoza za muzikal pri blagajni SSG www.teaterssg .com GLEDALIŠKI YSTILM | ' J J- /¿Gj^-Jh Mini lEäcer ¡2 Ljubljane POGUMNA MOLLV - - H - - - I ■ - H - Dvorjna doma pri Sv. Iyímj HUdr 27) 0an« oh 16. url in ol> 17JQ SíHÍFÍ^F Kkift toimcKiíopQdfNW tur fi Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih, na Vrdelski cesti 13/1 (Strada di Guardiella) v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 7.12.2014. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. [TT] Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. MLADI: POT DO USPEHA Večer mladih @ Zadružna kraška banka Program: - Beseda mladim: zgodbe o uspehu - Slavnostna podelitev štipendij ZKB petek, 12. december 2014, ob 17.30 Razstavna dvorana ZKB, ul. Ricreatorio, 2 - Opčine □ Obvestila SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. VERNIKI OD KOROŠCEV bodo počastili svojo zavetnico sv. Barbaro danes, 7. decembra, ob 15.30 v cerkvi pri Korošcih (Sv. Barbara). Toplo vabljeni. SKD OPLA - Novo ustanovljeno društvo v Bregu vabi na Božični sejem do ponedeljka, 8. decembra, ki se bo odvijal na trgu v Boljuncu, od 9.30 do 20.00. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA prireja v torek, 9. decembra, ob 19.00 v Srenjski hiši v Borštu srečanje z vaščani iz Bor-šta, Zabrežca in Hrvatov o bodočih načrtih za te vasi. OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na drugo ustvarjalnico, ki bo v torek, 9. decembra, ob 16. uri v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjigo »Božičkovo pismo« avtorice Helene Kraljič nam bo prebrala ga. Chiara Baruca. SEKCIJA SSK DEVIN-NABREŽINA sklicuje sekcijski kongres, ki bo potekal v dvorani devinskih zborov v Devinu v torek, 9. decembra, ob 19.30. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo v torek, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. VČERAJŠNJA DEKLETA razstavljajo svoje izdelke v dvorani ZKB na Opčinah. Od torka, 9., do 11. decembra, od 10. do 17. ure. Obiščite jih, vesele Vas bodo. JUS NABREŽINA obvešča člane in prijatelje, da se je začelo vzdrževalno čiščenje Brščic ter pobiranje suhih drv in čer-sakov. Za pojasnila in organizacijo čiščenja lahko pokličete tel. št.: 3476849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) v Marijinem in predbožičnem duhu, z obiskom tamkajšnjih gostov, bo v sredo, 10. decembra: ob 16.10 molitev rožnega ven- IRed&wutccfa 'Picenifa Sowittty 'DcUho- Pfiaftuij Ttwo Cefa $ Sfenejemamo- teyenvo,e¿je SUve&t>iqáa> vecenfo "Pteo, f ¿utteUHÓl&m ■ ■ . | ' SouomOi ■ " M m1 rA *¿ * M r ' '' tel. 04020X362 Med frdfllfo d&Pl SDDJAKA ŠTOKA PROSEK KONTOVEL Višješolska skupina vabi na premiero igre TRŽAŠKI KABARET režija ELENA HUSU glasba IZTOK CERGOL Danes, 7.12., ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel ca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vincencija, slovenski verniki in Vincencijeva Konferenca. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Paliativna oskrba kot vrednota civilne družbe ter »humanega zdravljenja« v sredo, 10. decembra, ob 18. uri v kavarno Sv. Marca, Ul. Battisti 18a, Trst. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinamično poljedelstvo obvešča, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje, od 20.00 do 21.30 se nadaljuje tečaj o biodinami-čnem poljedelstvu, na osnovi dela knjige Rudolfa Steinera »Znanstveno spiritualne pobude za razvoj poljedelstva«. Vstop prost. SKP IN SIK (Zveza levice) vabita v petek, 12. decembra, ob 18. uri na sedež KD Rdeča zvezda, v Saležu, na javno srečanje z Norbertom Fragiacomom in izvoljenimi predstavniki ZL na temo »Reforma krajevnih uprav, zakaj smo zaskrbljeni«. SKD GRAD OD BANOV vabi na Božični sejem, ki bo v društvenih prostorih, v soboto, 13. in nedeljo, 14. decembra, od 16. do 19. ure. AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Valter) ali 040-8327146 (Boris). KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. SKD VESNA, SKLAD MATEJ LACHI-LAH in Rajonski svet za Zahodni Kras, prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu Sladko božično voščilo z dobrodelnim sejmom in nagrajevanjem najboljših slaščic. Nastopajo An Černe in Glasbeni ustvarjalci. V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v nedeljo, 14. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Ena dolina okusov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na razpolago obiskovalcev bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 7. decembra 2014 7 DAVČNI URAD OBČINE REPENTABOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od 9.30 do 17.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.mon-rupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040-327335. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da je v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Žerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. + Zapustila nas je naša predraga mama in nona Anica Kukanja vd. Gruden Žalostno vest sporočajo sin Peter in hčeri Barbara in Metka z družinami Pogreb z žaro bo v petek, 12. decembra, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Žalovanju se pridružujejo Vlado, Maria in Severino Ob boleči izgubi gospe Anice Kukanja vd. Gruden izreka sinu Petru, hčerama Barbari in Metki ter vsem sorodnikom iskreno sožalje JUS NABREŽINA Ob izgubi drage Anice Kukanja vdove Gruden izrekamo svojcem občuteno sožalje. Družini Rolich in Hmeljak + Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Viktor Tanze (Vito) Žalostno vest sporočajo žena Gabriella, sin Paolo in hči Caterina z družinama. Pogreb z žaro bo v soboto, 13. decembra, ob 12. uri v cerkvi v Nabrežini. Namesto cvetja darujte za Pro E T-MAR. Nabrežina, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina Žalovanju svojcev se pridružujeta družini Luxa in Prochilo Z žalostnim srcem se poslavljamo od Tebe, dragi Vito. Ženi, hčerki in sinu izrekamo iskreno sožalje. Sošolke in sošolci V.b razreda, letnik 1958 Žalovanju za nepozabnim prijateljem se pridružujeta Dorica in Edi Filipčič Draga Caterina, tebi in družini naše iskreno sožalje, Maji in Nini topel objem. Otroci, učno in neučno osebje otroškega vrtca in Združenje staršev Križ Zadnji pozdrav Viktorju prijatelji bara Gruden ter Tanja in Mateja, družini iskreno sožalje. Ob smrti bivšega svetnika in odbornika devinsko-nabrežinske občine Vita Tanzeja izrekamo iskreno sožalje družini in svojcem župan Vladimir Kukanja, člani občinskega sveta in občinski odborniki POGREBNO PODdiE^JE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Klanjamo se spominu gospoda Viktorja Tanzeja, odbornika, svetnika in vedno aktivnega člana naše stranke. Izražamo globoko sožalje ženi Gabrielli, sinu Paolu in hčerki Katerini. Ob zadnjem pozdravu se Vam še enkrat zahvaljujemo, ostali boste vedno v našem najboljšem spominu. Sekcija SSk Devin-Nabrežina + V objemu svojih dragih je mirno zaspala naša draga Cvetka Glavina vd. Vatovac Za njo žalujejo Lorena, Roberto, Caterina in Nicola, brat Stojan, tašča Nadia in ostali sorodniki. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 11. uri v ricmanjski cerkvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ricmanje, 7. decembra 2014 Žalovanju se pridružujemo Mariza in Alfredo, Nerina ter Fabjana in David z družinama Za drago Cvetko žalujejo Nada, Sonja in Claudio, Mitja ter Katja in Denis Zadnji pozdrav naši dobri sosedi Cvetki. Loreni in družini topel objem. Cilka Mariza, Peter Ivana, Peter Petra, David Hvala Cvetka. Ilde, Tina in Tadeja Draga Cvetka, za vedno boš ostala v naših srcih. Sonja, Marcello, Breda, Egon in Nathan Ob boleči izgubi drage mame izrekata globoko sožalje Loreni in družini Liana in Giorgio Ob izgubi mame in none Cvetke Vatovac izreka hčerki Loreni, vnukoma Caterini in Nicolu ter ostalim svojcem iskrene sožalje SKD Slavec Ricmanje-Log + Zapustila nas je draga Anica Vitez vd. Ciuch Žalostno vest sporoča hči Erika s Tino Pokojnica bo ležala v torek, 9. decembra, od 10.00 do 13.20 v mrtvašnici, sledila bo sv. maša v Trebčah ob 14.00. Trebče, 7. decembra 2014 Žalovanju se pridružujejo Majda, Livio, Romina in David Eriki in Tini ob strani Elena, Aleksij, Nicol in Greta Sožalju se pridružujejo Elda, Aldo in Stefano + Zapustila nas je naša draga Marija Gracja Sedmak vd. Furlan Žalostno vest sporočajo brata Albin z Evico, Mario z Mariso, nečaka Andrej in Oskar, nečakinja Silvia in ostalo sorodstvo Pokojnico bomo pozdravili v torek, 9. decembra, od 13.15 do 13.40 v Ul. Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v cerkvi v Križu v ponedeljek, 29. decembra, ob 14.30. Trst, 7. decembra 2014 8.12.2011 8.12.2014 Cveta Cante por. Peric Vedno si v naših srcih. Miro, Nataša ter vsi, ki so te imeli radi ^ Zapustila nas je naša draga Nedda Sossi por. Pettirosso L« Žalujoči mož Edi, hči Irena z možem Liviom, sin Matej z ženo Simono ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 19. decembra. Žara bo v bazovski cerkvi od 13.30 do 14.45. Sledila bosta sveta maša in pokop. Namesto cvetja raje darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 7. decembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Draga nona! Ostala boš vedno v naših srcih. Dana, Katarina, Deana in Jakob Žalovanju se pridružujeta Dragica in Sonia z družinama Žalovanju se pridružujejo Vojko, Norma, Sebastian, Erika in Vanja Sočustvujemo z vami. Milan, Marija, Igor, Vesna, Veronika in Johana Ob nenadni izgubi drage Nedde izrekajo iskreno sožalje družini Gabriella, Andrej, Damjan, Elena, Jožko, Alenka, Franco, Rosanna, Rado, Nives, Egon, Sonja, Gigi, Gabriella, Aleks in Alenka. Žalovanju za drago Neddo se pridružujejo družine Tul in Zahar Ob nenadni smrti mame in none Nedde Sossi por. Pettirosso izrekamo družini občuteno sožalje vsi pri AŠK Kras 7.12.2013 7.12.2014 Marjo Guštin Še vedno v naših srcih. Svojci B 1 0 Nedelja, 7. decembra 2014 TRST / Dne 01.12.2014 je na fakulteti za psihologijo v Padovi z odliko in pohvalo doktorirala SORAYA CIBIC Želimo ji še veliko nadaljnjih uspehov in zadoščenj vsi, ki jo imamo radi ¿j Čestitke Na tržaški univerzi je uspešno dokončal študij psihologije DAMJAN KOŠUTA. Iskreno mu čestitajo in mu želijo veliko uspehov v življenju Martin, Erik, Niko, Matej, Diego, Carlo, Paolo in Tanja. Dragi DAMJAN, vedno bil si vesel, lepe pesmi pel, zelo rad nas imel. Psihologijo si lepo končal, pametno si napredoval. Naj veselje košarke ne mine in nasmeh ne izgine. Čestitamo ti, košarkarice Poleta. Danes v Lakotišču naša soseda MARIČKA okrogli rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želimo Spetičevi vsi. Za rojstni dan ti CRISTINA vse dobro želimo, s tabo danes vsi domači nazdravimo. Le najlepše, le najboljše naj se ti vedno dogaja: jutri, vsak dan, vse življenje naj te ljubezen obdaja. Draga KARIN, danes si polnoletna postala. Z avtom nas boš okrog peljala. Naj te v življenju sreča spremlja, to je naša želja. Mateja, Ni-ka, Nataša, Eva in nono Bruno. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - Il canto della rivolta«. ARISTON - 10.30 »La bella e la bestia«; 16.00, 18.30, 21.00 »Mommy«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.15, 21.45 »L'immagine mancante«; 18.00 »Sarajevolution«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moonlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15 »My Old Lady«; 22.15 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Viviane«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Bajade-ra«; 14.20, 19.10 »Božiček in jaz«; 14.30, 16.15 »Božičkov vajenec in čarobna snežinka«; 13.50, 18.40, 20.50 »Butec in butec da«; 16.10, 18.25, 20.00 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 18.50, 21.00 »Kako se znebiti šefa 2«; 20.50 »Med-zvezdje«; 14.00, 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 15.00, 17.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 16.20, 20.55 »Ujemi Božička«; 18.10, 20.10 »Večna najstnica«; 13.50 »Čebelica Maja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 11.00, 15.20, 17.00, 18.45, 20.20 »I pin-guini di Madagascar«; 18.20, 22.00 »Scu-sate se esisto!«; Dvorana 3: 11.00, 16.00, 20.30, 22.15 »Naruto - La via dei Ninja«; 18.15, 21.30 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 11.00, 15.15, 16.45 »Il mio amico Nanuk«; 11.00, 15.20, 16.45, 20.00 »Un amico molto speciale«; SUPER - 16.00, 20.45 »Il giovane fa-voloso«; 18.30 »Sils Maria«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.10, 15.10, 17.30, 19.50, 21.30, 22.10 »Sce-mo e più scemo 2«; 11.05, 13.15, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Magic in the Moonlight«; 11.10, 13.15, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30 »I pinguini di Ma-dagascar«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 19.50 »Naruto - La vita dei Ninja«; 10.50, 12.40, 16.30, 20.15, 22.05 »Un amico molto speciale«; 11.05, 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Hunger games -Il canto della rivolta«; 19.10 »I vic-hingi«; 18.10, 22.05 »Ogni maledetto Natale«; 17.00 »Scusate se esisto!«; 21.15 »Interstellar«; 11.00, 13.00, 15.00 »Il mio amico Nanuk«. TRŽIČ - KINEMAX- Dvorana 1:17.30 »Fidelio«; 22.10 »Scemo e piu scemo 2«; Dvorana 2: 15.00, 16.40, 18.20 »I pinguini di Madagascar«; 20.10 »Scemo e piu scemo 2«; 22.10 »Hunger games - II canto della rivolta«; Dvorana 3: 15.20, 17.10, 20.00, 22.10 »Magic in the Moonlight«; Dvorana 4: 15.00, 16.30 »Un amico molto speciale«; 18.10 »Scusate se esisto!«; 20.10,22.15 »Lo sciacallo - The Night-crawler«; Dvorana 5:17.30 »Scemo e piu scemo 2«; 15.45,20.20 »Ogni maledetto Natale«; 22.00 »Clown«. S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM, KRIŽ SILVESTROVANJE: večerja z glasbo v živo. Tel. 040-2209058 (obvezna rezervacija) S Izleti Moški zbor Fantje izpod Grmade vabi na koncert ŽPZ BISER iz Grosupljega Po zamejski Sloveniji danes, 7. decembra 2014, ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. H Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb, tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 329-3227075. IZGUBIL SEM KLJUČE avta znamke ford v okolici pošte v Križu. Najditelj naj pokliče na tel. št. 040-226826. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim in bolnim, 24 ur na dan. Kličite na tel. št.: 329-6055490. IŠČEM VEJE trte šmarnice in kozjega ziza. Tel. št. 040-4528403 (v večernih urah). POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM 4 zimske gume, rabljene dve sezoni, velikosti 165/70 R14 znamke yokohama. Tel. št.: 340-6106716. PRODAM železno okno, 150x160 cm, tel. št.: 333-8172124. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2013, sivo-temne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040-220443. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Tel. 320-1614713. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). KRU.T obvešča udeležence izleta v Treviso - ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, da je v ponedeljek, 8. decembra, odhod avtobusa iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača, ob 7. uri; postanek v Se-sljanu, hotel Posta, ob 7.20. Prosimo za točnost! FOTOVIDEO TRST80 IN CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključuje avtobusni prevoz, oglede in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje možno do torka, 9. decembra, na sedežu Fotovideo Trst 80, Ul. S. Giorgio 1, info@trst80.com, tel. 3294736590 (Martina) oz. center.harmo-nija@gmail.com, tel. 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno torka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). S3 Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo danes, 7. decembra, na sporedu lutkovna predstava »Pogumna Molly« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava ob 16.00 in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. KONCERT ŽPZ BISER IZ GROSUPLJEGA - MopZ Fantje izpod Grmade vabi na koncert »Po zamejski Sloveniji«, ki ga bo oblikoval ŽPZ Biser danes, 7. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero igre »Tržaški kabaret« (režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol) danes, 7. decembra, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD TABOR prireja v Prosvetnem domu na Opčinah »Miklavžev sejem« (drobna darila in rabljene knjige) do danes, 7. decembra, (od 9.30 do 13.00). Vabljeni, da nas obiščete! MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti«, dela od leta 1996 do 2014, v kavarni Stella Polare v Trstu, do 8. decembra. MDB: v ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri bo v Mladinskem domu v Boljuncu zgodovinar Vinko Avsenak predstavil knjigo, ki jo je izdala založba Mladika »Od Galicije do Južne Tirolske« - dnevnik iz časa 1. svetovne vojne poročnika Alojza Goriupa s Proseka. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: 9. decembra, ob 17.30 v Škerkovi hiši, ponovitev igre »Igrače imajo najraje otroke«; 10. decembra, ob 19.00 v Štalci, srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak in predstavitev knjige »Olja za prehrano, zdravje in nego telesa«; 11. decembra, ob 20.00 predstavitev knjig »Devinski sho-lar« in »V Sibilinem vetru« s Tatjano Rojc in Igorjem Tuto, ob 90-letnici pisatelja Alojza Rebule; 16. decembra, ob 18.00 nastop gojencev Glasbene matice; 19. decembra, ob 18.00 na Placu, Bo-žičnica, v sodelovanju s COŠ I. Gruden in otroškim vrtcem; 20. decembra, ob 17.30 v Štalci, srečanje z motociklistom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet mo-tociklizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, muzikanti in pevci. BOŽIČNI SEJEM pri SKD Igo Gruden v Nabrežini od srede, 10. do sobote, 13. decembra, od 16. do 20. ure s 24. raz-stavljalci. V sredo, 10. decembra, ob 17.30 šolski pevski zbor OŠ Šček in ob 18.30 nastop baletne skupine Relevé. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 igrica »Miklavževa noč v hotelu Zlata kokoška«, v izvedbi gledališke delavnice OŠ Šček, ob 18.00 nastop kitaristov GM. V petek, 12. decembra, ob 17.30 krstni nastop Otroškega PZ, ob 18.30 Mladinskega PZ Igo Gruden. V soboto, 13. decembra, ob 17.30 nastop violinistov šole S. Suzuki, ob 18.30 nastop DPZ Kraški slavček. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi v sredo, 10. decembra, ob 20.00 na otvoritev razstave »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lu-pinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera bo skupina Ano urco al' pej DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na prireditev VPRIČAKOVANJU BOŽIČA v nedeljo, 14. decembra 2014, ob 16.00 Nastopajo učenci 3.A in 3.B razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama ODHOD NA PREČIŠČEVANJE V LEDVICE in MICKA Marijin dom - Sv. Ivan Ul. Brandesia, 27/1 dvej. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra. PRAVLJIČNI GOST: Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na srečanje s Pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Pravljico za male obiskovalce knjižnice bo podal igralec in očka Franko Korošec. SPD KRASJE vabi v petek, 12. decembra, ob 20.30 v trebensko cerkev na koncert DPZ Kraški slavček - Krasje. Po koncertu bo v Hiški u'd Ljenčkice odprtje Božičnega sejma, ki ga boste lahko obiskali tudi v soboto, 13., od 16. do 19. ure. V nedeljo, 14., bo sejem odprt od 11. do 13. ure. Ob 16.30 bo v Ljudskem domu nastopil Otroški zbor Krasje. Glasbene točke bodo prispevali učenci Glasbene matice. Zbora bo vodila dirigentka Petra Grassi. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: 13. decembra, ob 19.00 v Samostanski cerkvi Matere božje v Stari gori (Videm), koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji MePZ Fran Ventu-rini z Domja; 14. decembra, ob 15.30 v cerkvi v Viškorši v Vidmu »Božični čar v Viškorši«, v organizaciji MePZ Naše vasi iz Tipane. Nastopajo Barski oktet, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine in Mešani projektni zbor ZSKD videmske pokrajine; 19. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Barkovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ZeVS Barkovlje; 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri na prireditev »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo učenci 3.a in 3.b razreda NSŠ Ivan Trinko iz Gorice s predstavama »Odhod na prečiščevanje v ledvice« in »Micka«. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dobrodelni adven-tni koncert »V pričakovanju...«. Program bodo sooblikovali društveni MePZ, DVS Primorsko in kantavtor Aleksander Novak. Priložnostno misel bo podala Milena Rustia, odbornica za socia-lo dolinske občine. Zbrana sredstva bodo namenjena delovanju Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Prisrčno vabljeni v nedeljo, 14. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na prižig luči božičnega drevesa na Proseku, ki bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Černigoj, otroški zbor naselja Sv. Nazarija ter Godbeno društvo Prosek. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadli-šek in Taddea Sedmaka. Urnik: od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra tudi od 9.30 do 11.00; v petek, Sklati Mitja Čuk vabi v snedo '-"j dttsn-b-^ ZQ'14 Oh 20 w gri rtp OluOriCc™ riiitfrvC KRAŠKA SIMFONIJA op 2 Žarko Bukavec Prosekar Aleksander Podobnik med in skupin? GMAJNA Beti Slane rmrikink» JifntJ Bortolato kamnoseški izdelki Marico Lupine yrii1ku kr-ai k'li nui Robi Goruppi gl?virane Mr-klo SiiSko F fjrl u y kratki nakit gost večera skupina ANCHJRCQAL.'PEJ DVEJ Urnik